Poštnina pavšalirana. Današnia številka veifa K , — |54. št. — 5. leto. Naročnina za kraljevino . SHS P«8ečno 4S K. Letno 576 K. Inozemstvo: Mesečno 68 K. Letno 816 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za •akrat 2-80 K, večkrat popust Reški dogodki pred nar. skupščino. ZAHTEVA PO IZROČITVI STJEPANA RADIČA IN TOVARIŠEV SODIŠČU. — VLADA UPA NA SODELOVANJE Z ITALIJANSKO VLADO! te ODGOVORI NA RAZNE INTERPELACIJE. -ITALIJA SE BO DRŽALA DOLOČB RAPALSKE POGODBE? V Lijtibljam, torek 7. marca 192& km Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 360. Uprava: Marijin trg 8. Telefon 44 '/ f • • • r'itii(ri .si se ne vračajo. .■m je priložiti znamk. Liub Beograd, 6. marca. (Izv.) Današnjo *elo narodne skupščine otvori pred-'Sednik dr. Ivan Ribar ob 6.15 zvečer. Sprejeta so poročila o konstituiranju Posameznih parlamentarnih odborov, nakar se prečita poročilo zadnje seje «r prošnje in pritožbe, ki se odkažejo Pristojnim odborom. Minister za pravosodje je poslal skupščini dopis, v katerem zahteva izročitev nekaterih poslancev sodišču, med dr. poslanca Stjepana Radiča zaradi prestopka po • 103 kaz. zak., dr. Janka Šimraka za-fadi prestopka po § 92 kaz. zak. ter Poslance Stjepana Radiča, dr. Mata Drlnkoviča in dr. Mirka Košutiča za-radi prestopkov po § 92 oz. 103 ka2. S4- člen 1, točka 4 zakona o zaščiti Javne varnosti in reda v državi. Zade-lV* se je odstopila imunitetnemu odboji. Ko se prečitajo še nekateri dopisi, ^oanja predsednik dr. Ribar, da je *** dobil zaradi najnovejših dogodkov *wd interpelacijo od poslancev Ju-LT kočiča, Etbina Kristana in tovari-id prosijo ministra za zunanje jv®r*> da jim na to vprašanje odgovo-dasi ni vloženo rednim potem, am-ie stvarno zelo nujno. — Minister ** zunanje stvari dr. Momčilo Ninčič Wvzame nato besedo. Pri prvili bese-zapuste vsi poslanci svoje klopi j® se zberejo okoli govorniške tribune ®j Poslušajo ministra z velikim zanimanjem in ga često prekinjajo z raznimi Vtkliki in opazkami. Dr. Ninčič izvaja V svojem odgovoru med drugim: JVJi-•bbi. da je za vsakega ministra žejo Beprijetno, da mora odgovoriti takoj, se mu stavi vprašanje. Toda z ozi-tom na vznemirjenje, ki so ga izzvali £ narodni skupščini poslednji dogodki, Bočem podati nekaj pojasnil takoj. Še Pred nastopom teh zadnjih dogodkov je **■ vlada imela v rokah poročila, na Podlagi katerih se je dalo sklepati, da Biora priti do teh dogodkov. Kraljeva 'ljada je takoj nato poslala noto zavezniškim vladam v Londonu, Parizu in *Lmu, v kateri opozarja na to, kar se Ba Reki pripravlja. Opozorila jih je na jasnost dogodkov in na posledice, ki W vsled tega mogle nastati. (Čujino!) Zalibog so se naše informacije izkazale kot točne. Fašisti so napadli re-«o državo hkrati z več strani. Prišli Po morju z ladjami in po suhem z °klopnimi avtomobili. Streljali so s •trojnicami in puškami na vladne or-•Bue, pregnali vlado z Reke in vzeli **o oblast v svoje roke. (Veliko vznemirjenje pri poslancih. Glasni protesti. Poslanec Večeslav Wilder: »To so Bapravili pod zaščito Italije! To je an-tažma in komedija!«) Dogodki so Bstvarili položaj, ki nasprotuje onemu, ® ga ustvarja rapallski dogovor. Kraljevska vlada je protestirala proti na-Padn, ki se je izvršil z italijanskega Ozemlja Medtem je snoči italijanski minister za zunanje stvari dal svojemu Poslaniku v Beogradu nalog, naj mi .•Poroči, da je italijanska vlada storila najenergičneiše korake, da se vzpostavi red in mir na Reki. (Pri teh besedah nastane velik nemir v zbornici.) Minister dr. Ninčič nadaljuje: To izjavo italijanskega, poslanika sem vzel na znanje in pričakujem, da se ta incident v najkrajšem času konča. Hkrati je kr. vlada storila korake, da se čimprej izvrši rapallski dogovor v sporazumu z italijansko vlado. Ko se ta pogodba izvrši, se nadejam, da bo naša država mogla živeti z Italijo v prijateljskih od-nošajih. Zlasti upam, da bo mogoče sodelovati z italijansko vlado. (Dvomimo, močno dvomimo. Op. ured.) — Nato povzame besedo vojni minister general Vasič in odgovarja na vprašanje poslanca Antona Brandncrja (narodni socijalist) o rekrutiranju v Sloveniji. Minister pravi v svojem odgovoru, da se pri rekrutiranju postopa po starih predpisih in da je bas koncem lanskega leta manjkalo novincev. Zato je bilo treba vpoklicati nekaj rekrutov v kader par dni prej, preden so končali 20. leto. Vbodoče se to ne bo več zgodiio in bodo novinci vpoklicani v kader šele po končanem dvajsetem letu. — Poslanec Brandner se zadovoljava s tem odgovorom — Nato odgovarja minister dr Ninčič na dva vprašanja por slanca Antona Brandnerja zaradi apa-naže bivšemu cesarju Karlu Habsburgu in poslanca Radoviča, ki zahteva, da se objavijo akti o jadranskem vprašanju Minister veli glede prvega vprašanja, da se še nadaljujejo pogajanja glede apanaže Karlu Habsburgu in da zaradi tega še ne more podati odgovora, Glede jadranskega vprašanja pravi minister, da tudi še ni rešeno in da zaradi tlega smatra za neumestno, o tem sedaj odgovarjati. Dočim se poslanec Brandner, zadovoljava z ministrovim odgovorom, pravi poslanec Radovič, da ga ne more vzeti na znanje in da bo zahteval, da sc to vprašanje ponovno stavi na dnevni red, ker je o tem javnost netočno informirana. — Nato odgovarja pravosodni minister dr. Laza Markovič na vprašanje poslanca Milorada Vujičiča glede prevzemanja vojne odškodnine iz Nemčije, ki se poravnava v blagu in pravi, da bo vlada izdala zakon, po katerem se bo vbodoče ta materijal pravično razdeljeval. — Zbornica preide na dnevni red. Sprejet je predlog predsednika dr. Ribarja, da se narodna skupščina od-godi do 20. marca in da med tem časom zboruje zakonodajni odbor. Ako bo mogoče, se bo prihodnja seja narodne skupščine sklicala še pred tem rokom z istim dnevnim redom: razprava o odgoditvi plačevanja dolgov v inozemstvu. — Seja se je končala ob osmih zvečer. Pariz, 6. marca. (Izv.) Italijanski poslanik v Beogradu Manzoni je formalno izjavil ministrskemu predsedniku Pašiču, da sc bo italijanska vlada držala določb rapallskega dogovora, (Dvomimo, če bo res.) Italijanska vlada podpira reške bandite. BOMBE IZ POSLOPJA KRALJEVE ITALIJANSKE DELEGACIJE. -ITALIJANSKE TORPEDOVKE V SLUŽBI FAŠISTOV. — D’ ANNUN-ZIO SOGLAŠA. — PROTISUNEK PRISTAŠEV ZANELLE. Kastav, 6. marca. (Izv.) Dogodki Reki so zelo vznemirili naš narod v tem obmejnem kraju. Semkaj *o se zatekli številni begunci z Re-med njimi mnogo reških redarjev in častnikov policije reške vla-ob. Naše vojaške oblasti v sv. Ma-«-111 so zaslišale te častnike. Sojeno so izjavili, da so italijanski “Bcijonalisti že dolgo pripravljali izhode in na vse načine ovirali or-«aniziranje avtonomne policije na ni? i,- Sil° so odpraviti sta- vi?’ t ?a Je ustvaril rapallski dogo-™ Izvesti aneksijo Reke po Ita-K* čajniki so izjavili, da so ^anjanski karabinjerji ves čas mir-nr>a • e,.* nas‘*ia fašistov in jih celo • ^ot Povod za poslednje dJk-+ n,a re^k° vlado so porabili knloi’ Je k** en fašist ubit. Iz- šistki° a s.e iz Pričevanja fa-faSicta i .,c.‘zc Mulatove, da so tega Dub o ^'rji tovariši v prepiru. seriB« marca zvečer so fašisti vrgli oaiarči granat na dvorišče vlnrio • J*e bila nastanjena rešita ' In sicer iz poslopja kraljeve italijanske delegacije. V tem poslopju so nastanjeni tudi karabinerji in redni italijanski vojaki. Iz Trsta je prišel s sedmimi avtomobili na Reko vodja tamošnjih fašistov, poslanec odvetnik dr. Giunta in je pripeljal s seboj 140 tržaških fašistov. Reški oficirji sodijo, da so ti fašisti plačani iz Trsta za to, da uničijo Reko. Dne 3. marca dopoldne okrog desetih je prišla iz Pule ena torpe-dovka s 150 fašisti. Dokazano je, da so karabinjerji podpirali fašiste pri poslednjem prevratu na Reki. (Opozarjamo na izvirni dopis vodilnega reškega.politika na strani 2.) Rim, 5. marca. (Izv.) Kakor javljajo isti, bo nacionalistična provizor-na vlada takoj izročila mesto Reko italijanski upravi. Rim, 6. marca. (Izv.) Minisrski svet je po triurni debati poslal dosedanjega zastopnika na Reki Castellija na Reko z nalogom, da vzpostavi red in mir. V nedeljo so bila v nekaterih italijanskih mestih nacionalistične demonstracije za italijansko Reko. .Vsi IZ KONFERENCE NASLEDSTVE-Nffl DRŽAV VRIMU. Rim, 6. marca. (Izv.) Na konferenci nasledstvenih držav se niso razpravljala v preteklem tednu le splošna ampak tudi nekatera finančna vprašanja, ki so sporna med posameznimi državami. Pododsek je razpravljal v zahtevah in dolgovih Avstrije napratn Italiji, ki izvirajo iz mirovne pogodbe. Prihodnji teden se začno pogajanja o avstrijskih dolgovih za vzdrževanje. .Včeraj sta dospela semkaj avstrijski ministerijalni svetnik Ehrenzvveig in višji finančni svetnik Hornik. Semkaj je dospel tudi ministerijalni svetnik Bartsch iz, finančnega ministrstva. Podpredsednik dr. Reisch odpotuje jutri. JALOVO UPANJE MADŽAROV NA IZPREMEMBO MIROVNIH POGODB. ‘ Budimpešta, 6. marca. (Izv.) Tukaj se mudi že več dni francoski poslanik Tisseyrie, ki je vodja Madžarski prijazne skupine v francoski zbornici. Tisseyrie je izjavil sotrud-ni »Magyar Ujsaga«: Dasi imajo nekateri francoski krogi velike simpatije za Madžarsko, vendar Madžari ne smejo niti trenutek misliti, da bi se v trenutnih razmerah dala izvesti kaka izprememba mirovnih pogodb. PROSLAVA ŠTIRIDESETLETNICE PROGLASITVE SRBSKE KRALJEVINE. Beograd, 6. marca. (Izv.) Jutri -v torek, dne 22.- februarja po starem koledarju. bo 40 let, odkar je bila v Beogradu proglašena bivša kraljevina Srbija. Akademija znanosti bo povodom tega dogodka imela jutri popoldne ob štirih svečano sejo, na kateri bo njen predsednik prof. Jovan Cvijič imel predavanje o pomenu tega zgodovinskega dneva. PAŠIČ NE SME V DELNICE. ! Beograd, 6 -.marca. (Izv.) Poslednje dni je ministrski predsednik Nikola Pašič nekoliko obolel. Zdravniki so mu nujno nasvetovali, naj gre na daljši oddih v kako zdravilišče, da se nekoliko odpočije od svojega napornega delovanja, ker bi se drugače njegovo obolelost poslabšala. Ministrski svet je sodil, da bi bile Delnice najprimernejši kraj, kjer naj bi se ministrski predsednik odpočil. Temu pa so se uprli radi-kalski poslanci in sklenili, da ministrski predsednik Nikola Pašič (Strah ima velike oči! V Delnicah je bil namreč ubit pok. min. Dra-škovič.) nikakor ne sme v Delnice, ampak naj se gre zdravit kam drugam. MORALNA OBSODBA »NOVINARSKEGA BANDITA«. Beograd, 6. marca. (Izv.) Včeraj se je v narodni skupščini vršil sestanek beograjskih novinarjev vseh političnih strank in kulturnih smeri, ki so soglasno najostreje obsodiii nemoralni namn pisanja demokratskega časnikarja Krste Cjcvariča, glavnega urednika »Beograjskega Dnevnika« — plačan je od Pribičeviča (Ave Svetozare!) — ki je pred nekaj dnevi v svojem listu na zelo nedostojen način blatil pokojno ženo Stojana Protiča. Na sestanku so govorili novinarji Vesnič, Vinaver, nadalje predsednik Udruženja novinarjev, Dušan Nikolajevič, Kobasica in muslimanski poslanec Korkut. Vsi novinarji so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri strogo obsojajo nekvalificirano pisanje Krste Cicvariča. (Bi bilo tudi pri nas včasih potrebno!) POŠTNA STAVKA NA IRSKEM. Dublin, 6. marca. (Izv.), Poštni nameščenci na Irskem so danes opolnoči začeli stavkati. listi zahtevajo, naj se reško vprašanje uredi mirnim potem. Rim, 6. marca. (Izv.) -»Idea Na-zionale« piše: Pristaši dr. Zanelle pripravljajo v bližini Reke protisu-nek, da bi zopet dobili oblast na Reki. »Giornale d, Italija« javlja, da je italijanski minister za zunanje stvari Schanzer sprejel deputacijo fašistov, ki mu je zagotovila, da boflo pomirjevalno vplivali na reške legi-jonarje. Delegati so na to odpotovali na Reko. Pari", 6. marca. (Izv.) D’ Annun-zio je poslal na Reko brzajavko, v kateri izjavlja, da popolnorm? soglaša z g’it>anjem. ad skuščina. Heški Italija bo le dosegla po indirektnem potu to, Čemur se je direktno odpovedala: priklopitev Reke k Italiji. Priznati se mora, da je bila pot kratka: od londonskega pakta, ki prisoja Reko Hrvatom, do zasedbe po D' Anminziu, do proglasitve reške samostojnosti in končno nesamostojnosti, torej za vse te metamorfoze ni rabila Italija niti popolnoma sedem let. To je mnogo, jalio mnogo, tudi če gre za državico, ki obstoja iz enega samega mesta. Kakor vse svoje zunanjepolitične vspehe se mora Italija tudi za ta uspeli zahvaliti premetenosti svoje diplomacije in ne svojemu orožju. Ker je vedela, koliko cenijo zavezniki njeno moč, si je bila na jasnem, da se ji marsikatera želja ne bo izpolnila na mirovnih konferencah. Zato se je poslužila v svoje svrlie fašistične klike, ki ji ne more trenutno nič škoditi, a mnogo koristiti. Če se avantire fašistov ne obnesejo, ne bo trpela država ničesar na svojem prestižu, če se pa obnesejo, bo mnogo pridobljenega, kajti veliki zavezniki se za take stvari malo zanimajo, mali pa se ne upajo, ker čutijo za fašisti Italijo — in meja je tukaj tako ozka! in tako je Italija najbrže že določila dan, ko bb Reka oficijelno priklopljena Italiji. Do tukaj je vse v redu in mi moramo gledati za sedaj vse to s stisnjenimi zobmi. Vprašanje pa je, koliko časa bo vse to držalo. Vsaka država je navadno prav kmalu prisiljena, da mora braniti z orožjem to, kar je z orožjem pridobila. To je nekaka zahteva usode, da se mora moč dvakrat izpričati, preano se uveljavi. Bismarkova Nemčija je slabo prenesla to obtežilno preskušajo. In vendar je dobila Nemčija Alzacijo-Lotaringijo l. 1871 s svojo lastno močjo. Ali pa je dobila Italija Reko s svojo lastno močjo? In sploh: Kje bi morala teči na zapadu meja, ki bi dejansko odgovarjala italijanskim vspehom v svetovni vojni? Seveda, Italija danes ne misli še na to in ima poleg tega upanje na dve železi: biti v dobrih odnošajih s Francijo in Nemčijo in se nasloniti v odločilnem trenutku na tisto, ki bo mela več šans za zmago. Vendar se zdi, da bi se italija to pot lahko zmotila, kajti meja na Brennerju in prijateljstvo z Nemčijo se da le težko spraviti v sklad. Irt če je mala antanta res nekaj živega in ne samo beseda na papirju. bo morala Parizu namigniti, da bo imel izbero med Italijo in malo antanto. Pogoj za to je seveda, da Jugoslavija nekaj pomeni v mali antanti in v svetu sploh. Če danes še ne pomeni bogvekaj, je krivda na nji: kajti ko bo jasno svetu, da nam Bolgarija ne bo padla v odločilnem trenutku v hrbet ampak da bo šla z nami, takrat bo mala antanta, v kateri bo tudi Bolgarija, lahko storila, odločilno vprašanje Francozom: ali z nami ali z Italijo. " < Pot v Trst gre skozi Sofijo. la a$@iiiaiwla - Miiaglža. SRAMOTEN NASTOP AKADEMSKIH NACIONALISTOV. - ALIJA-GlC PO DOSEDANJIH DISPOZICIJAH OBEŠEN V SREDO . Zagreb, C. marca (Izv.) Sodba stola sedmorice, kakor tudi zavrnitev prošnje za pomilošč. atentatorja na Draš-koviča Alijo Alijagiča od strani ministrskega sveta se bo obsojencu prečkala jutri (torek— danes) ob q. dopoldne. Obešenje moralica Alijagiča bo po dosedanjih dispozicijah izvršeno v sredo S. t. m. ob 6. zjutraj na dvorišču jetnišnice' Zagreb, 6. marca. (Izv.) Po poročilih tukajšnjih istov se je zagovornik Alijagičev obrnil direktno na kralja Aleksandra z brzojavno prošnjo, naj na smrt obsojenega Alijagiča vsaj ustrele in ne obesijo. Doslej še ni o tem nobenega odgovora. Krvnik Sei-fert je že prišel iz Sarajeva. Je to starejši gospod, rodom Dunajčan, ki je po prevratu izvršil že okrog 80 justifi-kacij. Zagreb, 6. marca. (Izv.) Za danes dopoldne so socialisti sklicali shod akademske omladine, ki naj bi sc izrekel za pomilostitev na smrt obsojenega atentatorja na bivšega ministra Milo-rada Draškoviča, Alije Alijagiča. Prišlo je mnogo akademikov. Ko so zborovanje otvorili, so nacionalistične skupine začele tako hrupno demonstrirati in protestirati proti zborovanju, da se shod ni mogel nadaljevati. Na intervencijo rektorja se je posrečilo duhove pomiriti, nakar so sklicatelji shoda akademikov sami podpisali brzojavko, v ■kateri prosijo za pomilostitev Alijagiča. (K temu sramotnemu nastopu nacionar listične zagrebške akademske omladine se še povrnem. — Fakin ZorkoT £ Konferenca strokovnjakov male antante. Beograd, 6. marca. (Izv.) Konferenca strokovnjakov male antante in Poljske bi se imela včeraj svečano otvoriti. Ker pa so se romunski in poljski delegati zakasnili, se je otvoritev konference preložila na jutri dopoldne ob desetih. Delegati bodo razpravljali v dvorani Oficirskega doma. Danes oh petih popoldne imajo delegati sestanek o podrobnostih svečane otvoritve konference. Predsednik jugoslovanske delegacije strokovnjakov, dr. Velizar Jankovič, je danes dopoldne povabil Če. škoslovaške delegate na zajtrk. ŠE VEDNO NEMIRI NA IRSKEM. Belfast, 6. marca. (Izv.) Po raznih delih mesta se je zopet pričelo živahno streljanje. Petnajst oseb je bilo ranjenih in več mrtvih. Na več krajih so se razpočile bombe, pri čemer je bilo več ljudi mrtvih in ranjenih. Tudi policija je bila večkrat napadena in je bilo nekaj stražnikov ranjenih. Promet cestne železnice je ustavljen. Borzna poročila. Zagreb 6, marca (Izv.) Na deviznem in valutnem trgu tudi danes ni bilo poslovanja. Banke, ki so imele doslej vse devizne kupčije v rokah, se vzdržujejo poslovanja, dokler se delegacija zveze denarnih zavodov ne povrne iz Beograda. Beograd, 6. marca. (Izv.) Na današnji borzi je bilo nekoliko zaključkov. Deviza Dunaj se je zaključila po 1.20. Berlin se je zahteval po 29. V devizah na Trst je bilo zaključenih 5 do 6 kupčij v znesku 5000 lir; ta deviza se je ponujala po 335, London se je zaključil po 295, ponudbe je stav-ljala neka angleška banka in nekaj domačih zavodov. Devizo Parz je-ponujala Pran-cosko-srbska banka in se je zaključila po 580. Prago so ponujali po 125, zahtevali pa po 115. Današnji zaključki so bili v devizah: London 305, Pariz 580, Trst-Milan 335, Praga 120, Berlin 29, Dunaj 1.15—1.3 Sofija 46. V valutah je notiral samo ru munski lej, in sicer 62. Beograd, 6. marca. (Izv.) Jugoslovan ski dinar naglo in rapidno skače. Ostal valute padajo. Ponudbe in zahteve $1 znatno manjše, kakor pred izdanjem nove ga pravilnika o prometu 2 devizami ln va lutami, to pa zato. ker se sedaj no javlja jo več trgvci kot kupci deviz in valut t ker banke ne izvršujejo več transakcij i arbitraže. Curih,'6. marca. (Izv.) Berlin 1.94, Nev York 512, London 22.59, Pariz 46.70, Mllai 27.05, Praga 8.50, Budimpešta 0.73, Zagrel I.50, Varšava 0.11, Dunaj 0.08, avstriisk krone 0.0775. Berlin, 6. marca. Dunaj 4.58, Budimpe šta 35.26, Milan 1378.60, Praga 423.55, Pa riz 2387.60, London 1115.23. New Yorl 261.23, Curih 5139.85. Praga, 6. marca. Dunaj 0.80, Berln 22 Rim 323.75, Budimpešta 835, Pariz 555.51 London 270, New York 60.70, Curih 1186 avstrijske krone 0.80 ital. lire 320.75. Dunaj, 6. marca. Devize: Zagreb 3088-2092, Beograd 8390—8410,, Berlin 2572-2578, Budimpešta 925—928, London 29.691 —29.710, , Milan 35.290—35.310, Newyor) 6723—6727, Parz 61.180—61.220, Prag) II.022—11.028. Sofija 4495—4505, Curi! 131.225—131275. Valute: Dolar 6673—6677 bolg. levi 4295—4305,' angl. funti 29.490-29.510, franc, franki 60.780—60.820, ital. It rc 35.000—35.020, dinarji 8400—8420, rorn leji 5095—5105, švic. franki 130.725-130.775, češkoslovaške krone 10.997— 11.003, madžarske krone 925—928. v »■ 1] (Od vodilnega reškega politika.) Opatija, 6. marca 1922. Napad proti vladi Zanella se je pripravljal 5 dni pred usodepolnim 3. marcom. V nočeh od 27. januarja dalje so se vršili naskoki z ročnimi bombami. Ker je vlada g. Zanella zaznala za obširne priprave, ki so jih snovali tržaški nacijonalisti in fašisti, načelu jim prosluli tržaški odvetnik Giunta in glavni urednik tržaškega fašistovskega dnevnika »Popolo di Trleste«, Gino D’Angelo, je opozorila poveljnike italijanske vojske ob mejah reške države, da zabranijo prehod oboroženih tolp iz Trsta in okolice ter prevoz municijc in drugih vojnih potrebščin. Zahtevala je nadalje od kraljevih karabinijerjev, da v smislu pogodbene dolžnosti, ki jo je prevzela italijanska vlada, vzdrže za vsako ceno red in mir na Reki in da v kali zatro vsak poizkus revoiucijonar-nih dejanj proti zakoniti reški vladi. Pri tej priliki Vas opozarjam na brzojavko, ki jo je objavil tržaški »Piccolo«, v kateri je bivši ministrski predsednik Bonomi nekako 10 dni pred reškimi dogodki javil g. Zanelli, da je odredil kralj, stražnikom na Reki vzdrževanje absolutnega reda in je kraljevska italijanska vojska kakor tudi kraljevsko orožništvo, kateremu je bila zaupana pravna nezavisnost reške države, v usodepolnem trenutku odpovedalo in celo direktno pomagalo revolu-cijonarnim tolpam, ki so se zagnale iz Trsta in ostale Julijske Benečije proti pravnoveljavni 'vladi g. Zanelle. Kakor rečeno je italijanska vlada svečano obljubila bivšemu reškemu predsedniku pomoč in zaslombo proti mogočemu napadu na samostojnost reške države, ki je bila zajamčena v rapallski pogodbi in v številnih državnopolitičnih dejanjih preteklega leta. Toda v nasprotju s temi zagotovili se je pričel 3. marca cb 5. uri zjutraj napad proti reški vladi. Uporniki so bili oboroženi s številnimi strojnicami, 6 malimi in 2 velikimi topovi. Pri tem so jih podpirali sami orožniki in vojaki 26. polka. Orožniki so sodelovali aktivno, med tem ko so vojaki navedenega polka oddajali orožje in municijo. Nadalje se je ugotovilo sodelovanje italijanske voj'ne ladjo. Na meji pa je italijansko vojaštvo spustilo na ozemlje reške države nad 1000 tržaških fašistov in prostovoljcev. Brzojavne in poštne urade so častniki italijanske vojske in orožništva predali'fašistom. Tako je vlada g. Ze-nelle ostala brez komunikaci.ikih zvez Z inozemstvom. Vlada reške države je Vztrajala do 12 in pol. Ko pa je m. Zanella uvidel, da ga je italijansko vojaštvo in orožništvo proti svečanim Obljubam in pogodbam italijanske vlade žapustilo in dovolilo upornikom izvršitev napada na samostojnost reške države in je tudi bombardiranje vladne palače ogrožalo v brezupnem položaju življenje vseh privržencev njegove vlade, sc je sklenil udati. Ta udaja je bila nujna posledica zadržanja italijanske vojske in orožništva in je s tem ugotovljena kršitev mednarodno priznane pogodbe, v kateri se je italijanska vlada obvezala skrbeti za red in mir, samostojnost in pravno komuniteto reške države. Ta dejstva bodo igrala pri razreševanju reškega vprašanja v prihodnjih dneh velevažno vlogo. Vlada g. Zanelle je hotela predati vlast poveljniku italijanske vojske, ki pa je prevzetje odklonil in odposlanca reške vlade naslovil na vodstvo revolucionarnih tolp. Vodstvo teh tolp je zahtevalo razorožitev mestnega redarstva in ostavko reške vlade. G. Zanella je te pogoje Sprejel. Toda v popoldanski uri se mu predložila listina, katero je moral podpisati z grožnjo, da bo »ictft usmrčen v teku pol ure. Vladna palača je bila popolnoma razdejana. Njena celokupna notranja uprava se je pokradla, tako da je danes popolna razvalina. Proti palači so iztrelili 30 topovskih kroselj in na tisoče izstrelkov iz strojnic in malih topov. Iz poteka reških dogodkov, kakor tudi iz tozadevnih poročil tržaških listov izhaja nedvomno, da so napad proti samostojnosti reške države skovali nacij, in gosp. krogi v Trstu, ki so že meseca vodili sistematično častnikarsko gonjo proti vladi g. Zanella, ki je z načelno jasnostjo ukrepala o gospodarski obnovi javnega življenja reškega mesta in pristanišča. V Trstu so se nabirali prostovoljci, iz Trsta so se pošiljala ogromna denarna sredstva, v Trstu so se oboroževale tolpe. Ako bi bilo kralj, vojaštvo in kralj, orožništvo v smislu odreb italijanske vlade vsaj poizkusilo braniti vlado reške države, tedaj bi gotovo do teh dogodkov ne bilo prišlo. Vodje italijanskega fašizma so izigrali poslednjo zunanje - politično zamisel skrahiranega Della Torretta. Ker je njegova osebnost doživela v srednji Evropi tako nemile udarce, se je hotel pri slovesu od ital. zunanjega ministrstva vsaj deloma rehabilitirati v javnem mišljenju italijanskega naroda. Toda že danes pišejo trezni Italijanski listi kakor »Corriera della Serra« in ■»Tribuna«., da bodo iz teh dogodkov nastali za Italijo jako neljubi zapletljaji mednarodnega značaja in da je v tem oziru pričakovati najmočnejše prizore v Parizu in Londonr. ii Trst, 4. marca 192 Poročali smo o dolgotrajni vladni krizi v Italiji, ki je trajala skoro mesec dni. Končno' se je vendar posrečilo sen. De Facti, da je sestavil novo vlado, ki je bila tako dolgo 2aželjena. Predsedstvo je sprejel De Facta, ki ga je tudi krvavo zaslužil. , Ali kratko je bilo njegovo veselje: že prvi dan- po sestavi nove vlade je nastala nova vladna kriza. Minister za pošte in brzojave, demokrat Di Ce-saro, je predložil demisijo. Vzrok tega koraka je bržkone ljudska stranko (Pipi), ki je zahtevala, da bodi imenovan za podtajnika pri ministrstvu za pravosodje — Gascino. Demokrati so se tej zahtevi odločno uprli, češ, da nasprotuje dogovoru, med obema strankama. Trdili so, da se je ljudska stranka odrekla ministrstvu za pravosodje. De Facta je zastavil vse svoje sile, da bi preprečil' demisijo Di Cesaroja; skušal ga je odvrniti od tega koraka, ali vse zaman. Di Cesaro je podal demisijo in nihče ga ni mogel pripraviti do tega, da bi jo umaknil. Vsi poskusi De Facte so ostali brezuspešni. Di Cesaro se ni udeležil niti prve seje ministrskega sveta. Tudi je kakih 50 poslancev demokr. stranke zaprosilo ministrskega predsednika za oprostitev od udeležbe na seji, na kateri se je imela predstaviti nova vlada. Demokratični poslanci so hoteli na ta način demonstrirati proti ljudski stranki, oziroma njenemu voditelju — ' Don Sturzu. Prva seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o demisiji Di Cesaroja, je bila silno dolga. Trajala je nič manj kakor 10 ur. Najznačilnejše pa je to, da se ni na tej dolgotrajni seji sklenilo prav ničesar. Prva seja je ostala tedaj popolnoma jalova: morala se je odložiti. Ministri ljudske stranke so namreč izjavili na prvi seji, da se bodo o tem vprašanju imenovanja podtajnika pri ministrstvu za pravosodje šele posvetovali in demokrati so morali končno popustiti. Ca- m m (H koncertu »Ljubljanskega Zvona, 13. t. m. v Unionu. Znani hrvatski skladatelj Anton Dobronič, čegar skladbe smo imeli priliko poslušati tudi v Ljubljani, na koncertih Lisinskega in Kola je leta 1920 izdal v založbi akademskega glasbenega kluba »Mladost« v Zagrebu zbirko jugoslovenskih narodnih pesmi iz vseh pokrajin širne naše države, harmoniziranih za moški zbor. V predgovoru k izdaji piše: »Kot naša narodna poezija, tako tudi naša narodna popevka spada v vrsto najzanimivejših pojavov v svetovni literaturi narodne glasbe. Vzrok iščemo ne samo v izredni neizčrpjjivosti naših narodnih glasbenih produktov, temveč holj v načinu, kako se naše ljudstvo glasbeno izraža.. Znano je, da še vsaka pokrajina odlikuje s svojo posebno glasbeno fizio-nomijo. V tej raznoličnosti in neizčrp-ljivosti leži naše glasbeno bogastvo. Zemljepisni in politični odnošaji, pod katerimi se je razvijal naš narod, vplivale so na našo narodno glasbo v glavnem takole: v zapadnih in severnih delih naše domovine se je popri- jela evropskih, v srednjem, južnem in vzhodnem delu pa vzhodnih glasbenih sistemov. Vse te glasbene vrline je naše ljudstvo proželo s posebno psihično noto: z globokočutnim na- vdahom: z liriko in z elementarno energijo — z dinamiko. S to psihično oznako je prožeta vsa narodna glasba, ki se razlega od Triglava do Vardara. Zato moremo z zadovoljstvom trditi, da smo vkljub nekaterim tujim glasbenim vplivom skozi stoletja ohranili naš glasbeni individualitet ln edin-stvo.« Biseri Dobroničeve zbirke, slavonska »Garavuša«, prekrasna črnogorska, »Uspavanka«, živo pobarvana ciganska »Kumovlma clganima« ln globoko otožna »Makedonec« so na vzporedu pondeljkovega koncerta. Harmonizator je pri vsaki poedini pesmi hotel ohraniti duh narodne glasbe, pokrajinski značaj kraja in jih je konečno odel v sodobno umetniško kompozicijsko odelo, dostojno koncertnega podija. Hotel je s svojo izdajo vzbuditi llubezen in spoštovanje na-pram naši ngrodni pesmi doma, v tujini pa priznanje naše glasbene individualnosti. *cmo je bil imenovan — toda dem. minister Di Cesaro je predložil vsled tega definitivno svojo demisijo. Na mesto demisioniranega ministra za pošte in brzojav. De Cesaroja Je bil imenovan poslanec Luigi Fulcl, ki je prisegel kralju (četrtek, ob 16.) S tem je bila torej kriza v De Factovi vladi zopet rešena. Ali s to rešitvijo še nikakor niso 'odpravljene vse težkoče, s katerimi se mora boriti nova italijanska vlada. Vsem strankam seveda ni bilo mogoče ustreči v njihovih željah in zahtevah in zato so sedaj nezadovoljne in se skušajo maščevati (italijanski značaj!) na kateri si bodi pač način. Največje navzkrižje je med vladnimi strankami in med ljudsko stranko, celo večje je, kakor je bilo pod prejšnjo vlado. To nasprotje bo gotovo vplivalo tudi na odnošaje ministrov ljudske stranke (v novi vladi je namreč tudi par ministrov ljudske stranke) z ostalimi ministri drugih strank. To gotovo ne bo koristilo trdnosti nov« italijanske vlade. Tudi agrarna stranka ni zadovoljna, ker je dobila v novi vladi samo ene- ga ministra in le enega podtajnika, medtem ko so dobili retormisti po dva. Predsednik agrarne parlamentarne skupi::? je vsled tega in tudi zato, ker ni bil imenovan za podtajnika, odstopil od predsedništva. Prvi dnevi življenja nove vlade ji ne obljubljajo torej prav nič dobrega. Kakor je razvidno iz članka, so tudi med Italijani hudi strankarski boji, zahrbtna spletkarjenja in osebnosti, vsled katerih trpi cela država. Ce pomislimo na to, kolikokrat in kako strupeno in žaljivo so se italijanski listi norčevali iz jugoslovanskih vladnih kriz,, potem jih moramo le pomilovati. Da se dogajajo krize v mladi, komaj vstvarjajoči se državi, je še kolikor toliko razumljivo, da se pa to dogaja, in to tako kričeče, v stari, solidni Italiji, je manj oprostijivo. To dokazuje, da je tudi njena »solidnost« precej trhla in da bo morala zajadrati prej ali slej v druge politične smeri, ki ne bodo naci-jonalistične, ampak tudi gospodarske. Edinole z zastavami, nacijonalnimi se ne rešuje vseh problemov, najmanje pa ne gospodarskega. Časopisni glasovi. »Slovencc.« Uprave nimamo, čeravno imamo Vidovdansko ustavo. Na upravnih sedfžih se mesto oprave košatita fiskali-zeni in poll.-ejstvo v slabem pomenu besede. Obdavčenje, ki presega gospodarsko moč davk piačevalca, ln kazen sta edina tvorna elementa fakoimenevane uprave pod vlado demokratov-radikalov ln samostojnega priveska. Davki se morajo plačevati in tudi brez kazni ne gre, toda vsaka stvar ima svoje meje. kakor smeš tudi struno sa-tto do gotove meje napeti, da ne poči. Kar pa počenja finančno ministrstvo s svojimi svojevoljnimi naredbami, je naravnost napad na kulturo In finančno urejenost, je golo fiskalistično izžemanje, rekli bi Izzivanje. •Jutro.* FaSistovskl napad na Reko Je uspel. Reka je v rokah fašistov, ki so pro-klamirali svoje ujedinjenje z Italijo. Obenem so Izjavili, da luke Baroš ne dado Iz svojih rok. V ozadju pa dviguje baš odžagani dela Torreta svoje noke in blagoslavlja glavne privržence svoje politike. Tik predno je Schanzer nastopil svoj resort, je Izvršen reški puč. Nikdo ni zanj odgovoren, ves svet sprejema fait accompli, zmigava z rameni In molči. Ml tudi... 'S/ov. Narod* prinaša uvodnik iz razgovora z uglednim aktivnim italijanskim politikom so Reki in rapallski pogodbi«. Odlašanje Izpraznitve zadrske In reške oko-ilce, ki bi se morala v duhu rapallske pogodbe 2e davno Izvršiti, prisotnost karabi-nerjev na Reki, nikakor ni v soglasju s prijateljskimi intencijami beograjske vlade, ki Je v bistvu izpolnila vse dolžnosti, prevzete v Rapallu. Incidenti na Reki ne morejo spremeniti Izvršenega dejstva, pač pa morejo — to priznava vse italijansko časopisje — kaliti mirne odnošaje med Italijo In Jugoslavijo. Zadnji dogodki, bodo odgovornim in merodajnim faktorjem V Italiji pokazali še enkrat evidentno nevarnost za bodoče razmere, med obema italijanskima državama. Resni italijanski politični krogi bodo znova opozorili rimsko vlado, da je edina rešitev iz nevarnega položaja točna izvedba rapalske pogodbe. »Novi čas.* Medtem, ko odobravajo vladujoči sto in sto milijonske kredite za luksuz in razne svečanosti, pa zapirajo javne bolnišnice, zatekališča najrevnejših med revnimi. Tako početje mora roditi odpor. Le žalibog, da trpi in bo še več tr-oola pri tem država, zgrajena na potokih krvi onih, katarih potomcem se sedaj zapira pribežališče v sili. Gospodarstvo. IM sinajsli imi Akcijski odbor strokovnih organizacij, ki je bil postavljen za boj proti draginji od vseh 22 stanovskih in strokovnih organizacij ročnih in umstvenih delavcev v Sloveniji brez razlike političnega naziranja, je soglasno sklenil predložiti občinskemu svetu v Ljubljani v nujno osvojitev načrt stanovanjskega odČinskega davka, ki ga tu objavlja. Akcijski odbor izjavlja, da nepo-verja nobenega političnega kluba s prednositvijo tega načrta pred občinski svet, temveč ga naslavlja naravnost na obč. svet v trdnem prepričanju, da ga g. župan takoj predloži občinskemu svetu v razpravo, klubi občinskih svetnikov pa da se postavijo za nujnost in za meritum tega predloga. Vse odbore in člane organizacij, zastopanih v akcijskem odboru, poživljamo, naj poskrbe, da bodo vloženi podobni predlogi tudi po drugih predvsem velikih občinah. Akcijski odbor. ,V Ljubljani, dne 6. marca 1922. OSNUTEK. v Občinski stanovanjski davek. § i. Vsak rodbinski poglavar in vsaka samostojna oseba mora plačevati mesečni davek od stanovanj brez ozira na to, ali stanuje v lastnem ali v tuji hiši, ali plačuje stanarino ali ne. Višina tega davka je odvisna od števila sob. Za sobe se štejejo vsi. prostori, ki so porabni za človeško biva-vališče, torej tudi kuhinje, predsobe, in tako dalje, če merijo nad 6 m2, in so tudi porabne. Sobe, ki merijo nad 30 m2, štejejo za dve. K osebam pa se ne smejo šteti posli. Sobe neoddanih stanovanj se prištejejo k sobam stanovanja hišnega gospodarja. § 2. Višino tega 'javka določa razpredelnica štev, I, Razpredelnica štev. I. če stanuje v stanovanju oseb: St. ob: 1 2 3 4 5 6 7 mesečno dinarjev: 8 9 10 11 12 1 5 — — -- —— ... — — _ 2 30 10 5 — -, - - — — — 3 300 100 25 10 5 - — — — — — 4 2000 1000 300 100 50 20 10 5 — — — 5 4000 3000 2000 1000 300 200 150 50 20 10 5 — 6 10000 6000 4000 3000 1000 500 300 200 100 50 20 10 7 20000 15000 10000 6000 3000 1000 600 400 200 100 50 20 § 3. Isto načelo velja za pisarne, ki stanovanjih, ki se ne dajo bolj gospo- di oue poraDne za stanovansKe sobe Ta davek se plačuje po razpredelnici štev. n; Razpredelnica itev. II. Za pisarniške sobe, v katerih so nam* 1 2 3 4 5 6 7 8 oseb, s« plača mesečno dinaijev 6 — 8 5 — — — — — — 8—10 10 — — — — — — 10—16 20 5 — — — 16 — 20 35 10 6 — — — — — 20 — 25 50 20 10 5 — — — — 25 — 30 100 35 20 10 5 — — — 30 — 40 200 50 35 20 10 5 nad 40 500 100 50 35 20 10 5 - § 4. Zupan ima pravico odpustiti ta davek tistim, ki bi ga morali plačevati le vsled obupnega stanja sedanjih stanovanjskih razmer. N. pr. samcem v sobah, ki za dva niso primerne, ali če vsed bolezni morajo imeti stalno postrežbo, ali rodbinam v nerodnih morejo pa tikati le najnižje stopnje tega davka in pri neimovitih. Neimo-viti so tisti, k imajo vseh mesečnih dohodkov: 1 o^ebo do goo Din., 2 osebi do 600 Din., 3 osebe do 700 Din., 4 osebe do 785 Din., 5 oseb do $50 Din., 6 oseb do 900 Din., 7 oseb do 950 Din., 8 oseb do lOOO Din. itd., po 50 Din. višje za osebo. § 5. Selitve neimenovanih, povzročene vsled te naredbe, naj poskrbi občina v lastni upravi iz stanovanjskega sklada. Imovitejšim naj 2aračuna lastne stroške. Državni uradniki, ki imajo repre-zentacijska stanovanja, so izvzeti le, če stanujejo v državnih poslopjih in če država v občini nima nobenih zasebnih stanovanj zasedenih za urade. § 7. Ves davek se. steka v stanovanjski sklad, ki naj služi edinole trajni odpravi pomanjkanja stanovanj. Izvršilne dolčbe. , x. Vsi hišni gospodarji v občini morajo 14 dni po razglasitvi oravo- moinosti tega davka predložiti strata vsaj take načrte vseh svojih da bo iz njih razvidna lega in *•**' kost vseh prostorov, ter natančno označbo, kdo v njih stanuje ali urad*' je. Vsako spremembo morajo naznaniti najpozneje v 8 dneh. Za napačna n3" znanila bodo krivci kaznovani. 2. Rodbine in posamezniki, ki 9® se priglasili kot prosilci za stanovanja, naj se vpišejo v knjigo, ki bodi na magistratu javnosti na vpogled. R*** deljena naj bo na 3 razrede po nujnosti, vsak razred pa po velikosti potrebe. Nujnost in velikost potrebnega stanovanja mora biti v opombi raz* vidna: a) v prvi razred spadajo prosilci, ki so zavoljo dela prisiljeni živeti v občini: b) v drugi razred spadajo prosil; ki niso prisiljeni zaradi dela stanovati v občini, vendar pa imajo stvarne rt**' loge, ki vsaj deloma utemeljujejo nji-' hovo željo; c) tretji razred obsega vse drug« prosilce, med temi tudi tujce. 3. Vsa stanovanja nakazuje »tan0“ vanjski urad po vrstnem redu teH knjig Zato se vpisujejo v posebno knjigo tudi vsa izpraznjena stanoenj* razdeljena po velikosti. 4. Vsako izpraznjeno stanovanje se ponudi prvemu prosilcu, ki j* v knjigi prosilcev vpisan na prvem m*" atu prvega razreda ter ima po svojib rodbinskih razmerah pravico na stan*-' vanje dotične velikosti. Če mu ja stanovanje predrago, ali sicer *«**• dovoljivo, in če izjavi, da bo čakal a» drugo stanovanje, se ponudi to stano-; vanje naslednjemu prosilcu. Ce je prti razred prosilcev izčrpan, pride na vrsto drugi in končno tretji razred. 5. Za vsako stanovanje, ki je bilo oddano poznejšemu prosilcu (po čas« in po razredu), mora biti v spisih ia-java vseh prejšnjih prosilcev, da »e tega stanovanja odrekajo. Za tiste prosilce, ki so pooblastili Društvo stanovanjskih najemnikov. iadošČa izjava tega društva. Utemeljitev in smernice. Da odpomore občina stanovanjski bedi, je treba dvojnega: 1. Treba je začeti zidati, da bo stanovanj več vsaj v bodočnosti. '2. Treba je takoj nekaj ukreniti, da se sedanja stanovanj« bolj pravično razdele. Zidati dandanes skoro nihče izmed posameznikov ne more, kdor bi lahko, pa ne mara. Tora j mora zidati občina. Ta nima denarja, niti ni upati, da ga bo imela, če ne stori kakega posebnega koraka. Akcijski odbor vseh strokovnih in stanovanjskih organizacij predlaga v zmislu resolucij, sprejetih na protestnem shodu dne 19. februarja t. naj uvede občina v svojem oomožju poseben stanovanjski davek, ki naj »e porabi ves za zidanje stanovanjskih niš. Ta davek naj bo progre$ivw. Prispevati morajo vsi, ki imajo v bednem času vsaj zasilno staneva«j«, da dobe v doglednem času stanovanje tudi tisti, ki ga danes nikakor ne mo* rejo dobiti. Progresija naj bo pa ostra, merjena samo po udobnosti stanovanja. Zasilna stanovanja n*j se obdavčijo prav malo, primerna staovanja nekaj več, udobna stano-vanja že visoko, luksuzna stanovanja pa, ki so v sedanji krizi pravo zaSme-vanje judske l?ed£, naj se ob" davčijo zelo visoko, nič ne de, £e Sma‘ra tak davkoplačevalec ta davek za kazen. Kdor nima denarja w ta davek , naj ne izziva delavnega ljudstva, naj odstopi od svoje preobilice tistim, nimajo kam položiti svojo glavo. Ker vemo, da je precej takih, ki svojega izzivanja ne bodo mogli plačati, zato trdimo, da bp zadostil ta davek tudi drugi zahtevi: takoj se bo nekaj nezadostno izrabljenih stanovanj i*pra«nao, takoj bo beda vsaj za nekaj manjša, takoj bo izginil tudi žolč iz ljudstva- Stanovanja, ki nikakor niso P*1' merna za človeka, vlažna, mrzla, podrta, nerodna itd-, bomo od' pravili le na ta način. Doseda»l stranki bo nakazano boljte *tanovan} ' ki ga bo prevzela, čeprav bo mor«9l nekaj dražje, zato bo pa veliko b Dne 2. marca t. 1. sem se vozil s Sn P u osebnim vlakom iz Ljubljane ^ Logatcu vstopijo v naš voz ooooroieni vojaki-graničarll v popolnoma ”8n1^)rn stanju, tako da so puške metali iz klopi na drugo. S seboj so prinesli tudi Km Vina »katerega so deloma popili, de-dn DiPo-^e^ raz^- Med vožnjo od Logatca Planine so rjoveli v ruskem jeziku na I.” Sjas, kakor kake zverine, tako da je 11 ud61 £TOZa in strah voziti se med takimi Med tem rjovenjem sem razumel ™ različne zasmehljive psovke profi SJo-Kakor sem mogel iz njihovega ugotoviti sta bila 2 od graiiične V »p '3*anina in eden iz Unca pri Rakeku, tal?* seifl se v nevarnosti rned te-ostaU in sem komaj čakal, kakor tudi fjj** Potniki, da so v Planini izstopili. Zada il?, le. kje dobijo vojaki toliko denarja 00 T.° popivajo, kajti kolikor mi je zna- ni Čs«!Ž *e 3°0 ^‘n- mesečne plače. Skraj-iMnim ie bil' da se napravi tem škanda-razmeram konec. — Popotnik. — Beda orožnlštva in njihovih družin. «ua orožniškega narednika nam piše: orni ®oži©» kateri služijo več kot 20 let pri kronD^tVu’ zaslužijo mesečno 2300—2400 . v1* katere pri tej draginji še za moža ne *Qostujejo. Orožnik ima zelo naporno in govorno službo, čestokrat tudi nočno, iz ■Jere pride ves prernražen in izčrpan do-OV. A kaj ga čaka doma? Zjutraj in zve-malo ječmenove kave in košček črnega lle ’ opodne zabeljeni žganci, repa ali ze-Pri tem pa pogled na bolehajočo, raz-**Pano, nezadovoljno družino. Nikdar si ne “|0re privoščiti kozarca vina, ker imajo vsi Obilo družine ali pa bolezen v hiši. Sicer ®0pi orožnik za vsakega družinskega člana kron dnevno, a kaj je to pri tej draginji, j™ stane kg črne, skoraj neužitne moke 23 “r°nl Otrok lahko sne dnevno za 16 kron Bt? ’ pa k° 'ačen* Kako naj torej orož-obleče in obuje svojo družino, ker do-oodki Še za hrano ne zadostujejo. Me žene naš otroci smo strgani in bosi, da nismo *a med svet. Zaman čakamo ie celo £,eto na pomoč. Dokler smo mogli kako jar pogrešati, v gospodinjstvu, smo pro-Jall, a sedaj ni ničesar za prodati in naše "fornaštvo je na vrhuncu. To so tisti orož-?***• katere država mastno plačuje kot se j* Pred kratkim izrazil v časopisih neki Jjoiesor. V najkrajšem času bomo primora-P Iti beračiti od hiše do hiše, ker le malo-**tera žena je tako srečna, da si zamore r«na kal prislužiti. Ena Ima obilo družine, S katere ne more zapustiti, druga zopet boleti. tako, da ji ni mogče služiti. Za orožni-se pa ne briga živa duša, pošiljajo se samo obljube na papirjih, od katerih pa pradajoče, zadolžene in razcapane orožni-»ke družine ne morejo niti nasititi, niti obleči. — Denarne zbirke po Šolah. O tej stva-*» nam piše neki oče Iz Celja: Za frazo ®oramo smatrati misel, da si učenci pritr-|»Jo kak nfitek. Kdor količkaj gieda učen* •6 same, ne Izza katedra, temveč ob pavzi, cesti, na trgu in more z njimi intimno •ocevatl, ta bo zavrnil vsako zbiranje denarja v šoli. 2e samo dejstvo, da ni vsak » atanu dati prispevka, vzbuja v učencih “Maupanje, zavist in zavest, da ne more ,..en, kar more drugi, da je revnejši, socialno nižje stoječ. Kdor količkaj pozna •troško dušo, ve kako vpliva siljenje. Prak-ncno življenje nam kaže posledice tega po-•jopanja. Revizorji in blagajniki pomenijo “'o. kar so pomenili nekdaj razupiti paz-■iKl v odsotnosti učiteljic. Govoriti o gojit-J1 socljanega Čustva na ta način, je pač jrofanacija te besede. Spomnimo se samo Jja1 prosluli avstrijski Rdeči križ, kjer se je rodi apeliralo na socijalno čustvo. Danes brez vsake debate vsak pedagog zavrnil ;®k° zbiranje, kjer je nedoločen cilj, ravno •ako kraj namembe, itd. Tu je bilo žarišče J* vzgojo lahkomlšljenih in frizerskih zna-r*jev. In ravno dejstvo, da ni zbiranje brez I”keea pritiska, ampak da se vrši pod '•'tiskom, če tudi se učitelj tega ne zaveda, £Vno to dejstvo je uničujoče za vzgojo. “Pomnimo se na naše državno posojilo, K* *1 odkrito poglejmo v oči: ali se Je vr-podpisovanje posojila v šoli brez prička? 2alostna resnica, da so bili tisti, ki •o aosti podpisali, v šoli javno pohvaljeni, ■»m odkriva vso gnilobo in profanacljo socialnega čustva. Kaj t>a more sin kmeta, ■rednika, delavca zato, da ne more podpi-toliko, kolikor podpiše sin kapitalista? le zato slabejši Jugoslovan? Vsi učenci **en šol so določeni, da se izobražujejo in 9 svojo (temeljitol) Izobrazbo koristijo državi. In kaj bi bilo, če bi naši vzgojitelji porabili tiste Din. za vzgojne namene (za knjige, seveda znanstvene vseh vrst in za preskrbo praktičnih učil in učnih pripomočkov, ki jih po naših šolah, da ne omenjam srbskih, tako manjka). Potem vprašam, kdaj bi imela država več praktične koristi ali od stotisoč Din. (ali koliko so že po šolah nabrali) ali od strokovne temeljito izobražene in za življenje pripravljene mladine? — Statistika Jugoslavije. Osrednji statistični urad v Beogradu Je Izdal sledeči pregled o naši državi: obseg 247.916 km, gospodarstev 2,292.447, prebivalcev 11,724.915. od teh 5,741.527 moških in 5,983.388 žensk. Jugoslovanskih državljanov je 11,277.749, tujcev 111338, neodločenih pa 335.828. Po veri je 5,529.261 pravoslavnih, 4,473.877 rim. katolikov. 41.688 grških katolikov, 216 tisoč protestantov 1,379.687 mohamedanov, 64.098 Judov, 17.531 drusih veroizpovedanj, 2024 brezvercev. Po Jeziku Je 8,63*5.931 Sr-bohrvatov, 1.023.568 Slovencev 202.972 drugih Sovanov, 512207 Nemcev, 472.079 Madžarov. 483.871 Abancev, 183.073 Rumunov, 9630 Italijanov, 200.584 drugih narodnosti. — O Sloveniji je izdal osrednji statistični urad , sledeči pregled: obseg 16.197 km. hiš 186.179. gospodarstev 215.761, prebivalcev 1,056.464 (moških 503.645. žensk 552.819). Po državljanstvu je 1,025.947 Jugoslovanov, 14.063 inozemesv, 16.454 neodločnih. Po veri je 1,025.947 rim. katolikov, 6.627 pravoslavnih, 27.253 protestantov, 501 grških katolikov, 650 mohamedancev, 94G Judov, 59 drugih veroizpovedanj in 141 brezvercev. Po materinem jeziku je 985.155 Slovencev, 10.721 Srbohrvatov, 4196 drugih Slovanov, 39.631 Nemcev, 14.897 Madžarov, 126 Albancev, 680 Italijanov, 1019 drugih narodnosti. Na enem km živi 65 duS. — Obljudenost v naši državi. Najgostejšo obljudenost ima Medjimurje, kjer pride na štirjaški km skoraj 131 prebivalcev, nato sledi Bačka in Baranja z 80.4 dušami na km, na tretjem mestu je Slovenija s 65.2 dušami. Ostale pokrajine imajo sledeče število na km: Hrvatska in Slavonija 60.9, Banat 59.6, otok Krk 48.9, Dalmacija 45.2, Srbija 44.2, Bosna in Hercegovina 36.7, Crna gora 19.9. — Artdree Lichtenberger o Jugoslaviji. Znani francoski učenjak Lichtenberger, ki je imel nedavno tudi v Ljubljani predavanje, piše v listu »Victoire« o svojih vtisih med potovanjem po iiašl državi ter prihaja do zaključka, da pripade bodočnost Jugoslovanom, ker je dežela bogata in prebivalstvo zdravo. Državniki Jugoslavije so verzl-ranl .politiki (posebno naš finančni minister! Op. ured.J. Kralj Aleksander ie izkušen državnik in vojskovodja. — Zapuščina generalnega konzula Bar-lovca. Pokojni generalni konzul Barlovac v Parizu Je zapustil svoja ogromna posestva v izmeri 3500 kuč in v vrednosti 80 milijonov K dobrodelnim namenom. Iz izkuplla zgrade otroško zavetišče In bolnico. Stari konak (kraljevi dvor) v Beogradu naglo preurejajo ter bo v par tednih že popolnoma pripravljen za prebivanje. Prihodnje dni gre posebna komisija na Dunaj po gaia voz, druga komisija pa v Mo-nakovo po konjsko opremo. — Preureditev cerkvene uprave. Mini- Krdeli ie naročil naSemu poslaniku pri Vatikanu- naj posreduje za brzo ureditev upravnih razmer katoliške cerkve'v Jugoslaviji. Pri tem gre v prvi vrsti za odpravo takih razmer, da pripadajo jugoslovanske pokrajine pod inozemsko cerkveno upravo, n. pr. slovenski del Koroške pod celovškega Škofa, Prekmurje pod madžarskega škofa Itd. — Umrl Je v Beogradu predsednik di> zavnega sveta g. prof. Vladimir Jovanovič. — Kulturni dom v Skoplju, ki je bil med vojno močno poškodovan, so meščani 7. vladno podporo popolnoma obnovili. Obnova je veljala čez 3 milijone K. — V 'Zagrebu okraden Dunajčan. Dunajskemu trgovcu M. Kohnu je v nekem zagrebškem kinu neznan žepar ukradel listnico z vsebino 46.000 K, nadalje ček in kreditno pismo za velike svote. — Zgorel je v Leskovcu na Hrvatskem 70 letni Bantič,-ki vsled bolezni ui mogel pravočasno zbežati iz goreče hiše. — Velik požar v Mostaru. Pred nekaterimi dnevi je uničil požar pravoslavno župnišče in. zgodovinsko cerkvico sv. Marije Magdalene. Cerkvica je bila zidana z darilom ruske cesarice Marije Feodorovne. ~ Prebivalstvo Italije znaša po zadnjem ljudskem Štetju 39 milijonov duš ter se je v zadnjih 10. letih pomnožilo za 10 odstotkov. — Cene v Petrogradu. Par čevljev velja 2 milijona rubljev, plošča čokolade 50 tisoč, kos mila 35.000, steklenica likerja 200 tisoč rubljev. — Vsled lakote Je umrl znani ruski učenjak in vodja univerze v Dorpadu Salnt Hilaire. — Za mohamedansko univerzo in mošejo v Parizu ,so dne l. t. m. položili temeljni kamen. Hova knjiga! Izšla e v založbi »Zvezne tiskarne" v Ljubljani Marijin trg 8. KARMEN " ovela Pr® sp er Hčramee-a poslovenil Vladimir Levstik. Dobi/a se v vseh knjigarnah. Cena broš. din. 7’SO. K. ČRPEK: R. U. R. KOLEKTIVNA DRAMA :: PRAVKAR IZŠLA :: 0 Dobi se v upravi »Jugoslavije* odnosno v »Zvezni tiskarni" :: ter po vseh knjigarnah :: CENA BROS1R. 7 DIN. — Iz sodnih krogov. Avskulant dr. Pe-ti^r Jereb je imenovan za sodnika za okrožje višjega deželnega sodišča brez določenega službenega mesta. — Deželnosodni svetnik v Cerknici dr. Matija Lavrenčič je na lastno prošnjo premeščen na mesto sodnega predstojnika v Kozje. '— Vlom. V stanovanje kočarice Marije Gregorin v Oornjem Kašlju ie 25. februarja t. 1. neznan tat vlomil in pokradel obleke, čevljev in srebrnine v vrednosti 7700 kron. — Izgon. Iz naše države Je bil 9. febr. 1922 izgnan Grekulj Abram, rudav Iz her-zonske gubernije, okraj Vazdovsko. Ljubljana. * Ljubljanska porota je morala danes vsled pomanjkanja prostora Izostati. Objavimo jutri. -- Kanalizacija nekaterih ulic na Mirju. Mestna občina ljubljanska namerava položiti po novo projektovanih ulicah na »Mirju* več cestnih kanalov v skupni dolžini ca 750 m in sicer A) v ulici vzporedni z Mur-nikovo in Gorupovo ulico ca 150 m dolžine B) v Murnikovi ulici od Rimskega zidu do zbiralnika ob Gradaščici ca 200 m. C) na »Lepem potu* ca 115 m In D) v ulici ob Rimskem zidu ca 280 m dolžine. Vsi oni podjetniki, ki reflektlrajo na omenjena dela in dobave, naj predlože svoje ponudbe, v kojih Je navesti Jednotne cene in skupne svote in ki so opremljene z 5 odstotnim vadijem In kolekom, zapečatene do opoldne dne 21. marca 1922 mestnemu stavbnemu uradu v Lingarjevi ulici. Vsa pojasnila daje mestni stavbni urad ob navadnih uradnih urah. — Predsedstvo društva orožniških vpo-kojenčev za Slovenijo v Ljubljani vljudno in resno opozarja svoje člane na plačilo članarine za leto 1922, ki znaša 2 K na mesec , ali 24 K na leto. Tiste cenjene člane, ki članarine za leto 1921 še niso poravnali, vljudno prosi, da jo nemudoma plačajo. Pri tej priložnosti se vsi orožniški vpokojenci, ki še niso organizirani, vljudno vabilo, da pristopijo kot člani k društvu, ker s tem koristijo sami sebi in celokupnosti, ker le v združenju je moč. To je sedaj posebno potrebno, ko se regulira pokojnina ln odločuje draginjska doklada. «* Malo več narodne zavednosti? — V nedeljski Številki »Jugoslavije^ si je dovolil neki gospod iz ablt. tečaja g. prof. S. nasvetovati malo več narodne zavednosti in je hotel's tem oblatiti tudi vodstvo zavoda. — Javnosti v vednost smo gojenci trg. akad. proti temu neutemeljenemu blatenju, v nobenem oziru oporekljivega g. prof. in ravnateljstva, enoglasno sklenili objaviti sledeče: »Blatiti se hoče moža, ki ie prežet narodne zavednosti in Je to s svojim požrtvovalnim delom za napredek našega trg. šolstva tudi pokazal. Dotlčnemu mlademu gospodu, ki najbrž nima toliko intelektual-nostl, da bi znal cenlr »n spoštovati ljudi, ki se jim moramo zahvaliti za obstoj trg. akad. ln možnost našega študija bi se ponižno svetovalo, da v drugo raje molči in se s svojimi nasveti obme tja, kjer jih je treba. — Gojenci trg. akademije v Ljubljani ~ Oospa, ki Je v petek 4. t. m. v opernem gledališču, parter desno priznala neprave galoše za svoje, se naproša nai jih Istotam vrne, kjer dobi svoje. Najden mrtvec. V nedeljo popoldan so našli na Večni poti blizu Kosez pri nekem znamenju mladega mrtvega moža, ki je imel na zevajočo rano. Brezdvomno se gre tu za zločin. O zločincu še ni nika-kega sledu. Istotako še ni dognana identiteta mrtveca. «= Če Je človek prehud. Franc Homec iz Stepanje vasi se rad napije in tedaj Je hud kakor gad. Zadnjič se je na Poljanski cesti vrgel na tla in razbijal z nogami ob tla. Prišel je k njemu višji stražnik, katerega je Homec s tako lepimi priimki nahrulil, da bo zato »ljubeznivost« sedel B dni. = Razne tatvine. Angeli Černe na Fužinah je bilo 1. t. m. ukradeno za 5000 K pšenice in ržene moke, Ivanu Žabjeku pa za 1500 kron riža. — Vladnemu svetniku Graselliju je bila pred 14 dnevi ukradena žimnica s podstrešja. —>. Dne 3. t. m. je bila Danici Svlligoj z Dunajske ceste št. 6 ukradena iz predsobe sivomodra ženska obleka vredna 3000 kron. — V gostilni pri »Ameri-kancu« v Florjanski ulici je bil 27 februarja ukraden kovček, v katerem je bilo za 600 kron zobotrebcev, last Ignacija Mikliča iz Dobrepoli. Maribor. fingirani samomor. Nedavno smo poročali, da se je vdova Frledrlchova usmrtila na ta način, da si je zadrgnila dva žepna robca okrog vratu. Pri raztelešenju pa se Se dognalo, da je bila žena zastrupljena. Velik koncert ta Dijaško kuhinjo. Dne l. aprila t, L prirede učlteljličniki In učite-UHčnlce velik koncert v prid Dijaški kuhinji. Proizvajali bodo Sattnerjevo Vnebo-vzetj* (Assumptio). Celje. Občni zbor krajevne organizacije na-rodnosocijalne stranke za Celje in okolico se vrši v sredo 15. tm. ob 8. uri zvečer v restavraciji hotela »Pri kroni« na Ljubljanski cesti. Mestni magistral celjski je razpisal v vojašnici Kralja Aleksandra razna popravljalna dela. Prošnje je vložiti tja do 10. tm. Koncert celjskega pevskega društva, ki je bil v soboto 4. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Je dobro uspel. To .Ja M jasi koncert, U se le vršil sod vod* stvom novega pevovodje g. ravnatelja Beno Serajnika. Na sporedu so bila dela raznih slovenskih skladateljev: našega domačina dr. A. Schwaba, Pirnata itd. Koncertni trio gg. ravn. Grudna (glasovir) nadučitelja Stanterja (čelo) in ravnatelja Serajnika (gosli) je v peti in šesti točki proizvajal znano umetniško lepoto Marschnerjevo »Romanco* in H. Wiemarskega »Legendo«. Po krasnem izvajanju raznih točk je ta koncert nudil posetnikom umetniški užitek In sl isti želijo, kmalu zopet slišati kaj sličnega. Znanilke prihajajoče spomladi. V celjski okolici na raznih solnčnih krajih so se prikazali zvončki, trobentice in druge spomladne cvetlice. — Imamo tudi izredno krasne tople solnčne dneve. — Na celjski trg so že pričeli prinašati regrat in motovilec. Zidanje stanovanjskih hiš v Celju in okolici. Tozadevno so se zadnjič že vršili sestanki in pregovori, na katerih so se razpravljali razni načrti, kako priti do novih stanovanj. Pomlad se' je približala ln čas hiti. Ako so načrti, ki so lepi, tudi izvedljivi, zadeva vendar ne sme zaspati. Po težkih izkušnjah in pričakovanju Pomoči od zgoraj, smo prišli do zaključka, da Je le v samopomoči rešitev stanovanjske mizerije. Casi so hudi in ni več na mestu, da bi se hoteli kapitala zmožni sloji in zavodi odtegovati veliki socijalui dolžnosti! Ceste v celjski okolici, ki so bile že skrajno potrebne popravila, so se pričele spravljati v red. Zalogo s klobuki in slamniki je otvo-ril v Celju v Gosposki ulici Franc Cerar, tovarnar slamnikov v Domžalah. Primcrie. Trst za Reko. Tržaški občinski svet Je sprejel resolucijo, v kateri pozdravlja re-ški narod In zahteva od »zmagovite« Italije, naj ukrene vse, da se Reka za vedno združi 2 Italijo. Še vedno granate. Na nekem travniku blizu Volčje drage sta se igrala dva otroka z granato, ki se je razpočila in oba otroka ubila. Gospodarski tečaj v Tolminu. V Tolminu se vtšI enomesečni tečaj za mlekarstvo in sirarstvo. Priglasilo se je bilo petkrat večje Število moi in mladeničev, kakor jih je bilo mogoče sprejeti., Lep dokaz, kako je naše gorsko ljudstvo zavzeto za pouk in napredek. Prekmurje. Akcija »Sokola« v Murski Soboti. — »Sokolska legija za Medjimurje« je koncem leta 1918 pod poveljstvom kap. Jurešlča zasedla Prekmurje. Za časa te zasedbe so padli junaške smrti: dr. Jos. Dimovič iz Dubrovnika, Cerovac Ciril Iz Pazina, Berger iz Varaždina in dva neznana mornarja. — »Sokol« v M. Soboti priredi zbirko, da postavi padlim junakom nagrobni spomenik ter se priporoča za prispevke, ki jih sprejema tudi naše upravni|tvo. V Križevcih se je nastanil kot novi zdravnik g. dr. Jos. Muster. Pohvaljena poštna uprava. Prekmursko prebivalstvo izreka v »Prekmurskem Glasniku« priznanje in zahvalo poštnemu ravnatelju g, dh Debelaku v Ljubljani in nad poštarju v Murski Soboti g. Čušu za redno in točno funkcioniranje poštnih zvez .po vsem Prekmurju. Šolski odbor za Prekmurje je Izvolil za predsednika g. Iv. Bašo, župnika v Bogojini. Učiteljske izpremembe. G. Al. Spanger učitelj na drž. meščanski šoli v Dol. Lendavi, je premeščen na 5 razrednico v Borovnici, g. Janko Horvat iz Prosenjakovcev v Fokovce, gdč. Regina Judnlč pa Iz Turnišča kot učiteljica ženskih ročnih del v Dravograd. V Dobrovniku je nameščena za pom. učiteljico gimnazijska abiturljentka gdč. Irena Lipajeva. Društvene vesti. Jugoslov. akad. društvo »Triglav« v Zagrebu vprizori dne 11. marca v Nar domu v Brežicah dramo »Tekma« (Spisal Anton Funtek) s koncertom društvenega pevskega zbora in kvarteta. Po programu prosta zabava in ples. Začetek ob 20. uri. Predprodaja vstopnic začenši s 6. marcem pri g. Ivan Vidmarju, trgovcu v Brežicah. Cisti ddbiček je namenjen nabavi revij in časopisov. Odbor. — Srečke Kola Jugoslov. sester. Naznanjamo Se enkrat vse zainteresirane, da bo žrebanje nepreklicno zadnjega marca. Zato nujno prosimo vse, ki imajo srečke v razprodaji, da se požurijo, kajti do 15. marca moramo imeti radi računov vse v rokah denar in srečke, (katerih upamo pa da ne bo.) Prav posebno prosimo, da nam dopošljejo šolska vodstva na deželi pravočasno denar, saj se nadejamo, da ne bo hotelo nobeno izkazati se tako mlačno napram toli važnemu društvu kakor je Kolo jugosl sester, da bi ne razprodalo vse do zadnje srečke. Oiecaliiie in glasba. Opera. Sreda, 8. marca: »Plesna legendica, Cavalleria rusticana C. Četrtek, 9. marca: *Evangeljiyk<, E, Petek, 10. marca: Dramska predstava »Žlahtni meščan«, B. Spbota, U. marca: »Madame But-terflay«, C. Nedelja, 12. marca: Dramska predstava »Žlahtni meščan«. Izven. Poned. 13. marca: zaprto. Torek, 14. marca: »Trubadur«, D. Drama. Sreda, 8. marca: »Svet«, C. Četrtek, 9. marca: »Hamlet«, izven. Petek, 10. marca: zaprto. Sobota, 11. marca: Maryša«, D. Nedelja, 12. marca: Popoldne ob 3. uri »Svet«, izven. — Zvečer ob 8. url »Prekrasne Sabinke«, izven. Poned., 13. marca: »Maryša«, A. Torek, 14. marca: zaprto. h Vsled zavlačevanja rešitve državnega proračuna je prišla kakor vsa univerza t* ko tudi posebej še tehnična fakulteta univerze v Ljubljani v skrajne neprijetnosti. Profesorski zbor te fakutete je sklical v skrbi za nadaljni njen razvoj, kakor tudi za zadostno izobrazbo njenih slušateljev, za včeraj popoldne plenarno sejo celokupnega prof. zbora tehnične fakultete h kateri so bili povabljeni tudi zastopniki vseh političnih strank, da podajo v zadevi eksistenčnih vprašanj tehnične fakultete Izjave v imenu svojih strank. Povabljen Je bil ttt-di g. pokr. namestnik g. minister Ivan Hribar, ki se je omenjene seje tudi udeležil. Od političnih strank pa sta poslali svoja zastopnika le narodno-socljallstična In slov-ljudska stranka. Kot prvi je obširno poročal dekan g. prof K. Hinterlehner o finančnem položaju tehnične fakultete In njenih potrebah z ozirom na bližnjo bodočnost Nato je poročal o naSl tehnični fakulteti v • splošnem prot dr. M. Vidmar, ki je precej : temperamentno napadel centralno vlado, KL | naravnost škandalozno ravna v vpraianlu j naše univerze. GL minister Hribar Je neto ’ očitke na naslov vlade zavrnil ter izjavil, da bo storil vse, kar je v njegovih ffioCelJ, da se doseže pomoč za našo unlverto. Vlada da jo mora za vsako ceno vz dr lati ter da se ni bati, da bi jo ukinila. Nato Je V imenu jugoslovanskega kluba izjavil g. proL Remec, da bo Jugoslovanski blok vedno podpiral zahteve po izboljšanju razmer na naši tehnični fakulteti. V imenu narodno socijalistične stranke pa Je Izjavil g. Zorko Fakin, da smatra načelstvo NSS Izgovor vlade, da mora štediti, za ničev, ker vlada' naj žtedi tam, kjer se štediti sme, nikakor pa ni upravičena štediti na račun kulturnega in gospodarskega napredka naroda- Tehnična fakulteta v Ljubljani Je nujno potrebne, ker le v vednem stiku z živo industrijo; lahko doseže tehnična fakulteta popoln uspeh. Ta industrija pa se nahaja v naj večji meri ravno v Sloveniji. Načelstvo narodno socijalistične stranke izjavlja vsled tega, da bo zastavilo vse svoje sile, da se Izpolnijo upravičene zahteve tehnične fakultete Vi Ljubljani ter da se ji s takojšnjim dovoljenjem potrebnega rednega in izrednega kredita omogoči nadaljni obstoj in razvoj, Nato je gosp. prorektor v kratkem Izvajanju pokazal vso nemožnost produktivnega dela na tehničnem teoretičnem polju, ker, manjkajo najprimitivnejša sredstva za eksperimente kakor tudi vsa literatura, M bl bila v svrho ustvarjanja znanstvenih del neobhodno potrebna. Gospod, prof. Vidmtr h koncu še enkrat opozori nato, da so naši tehnični znanstveniki navezani na eksperimente v glavi, ker jih sicer ne morejo delat Ljubljansko tehnično fakulteto so tri leta % vso požrtvovalnostjo in idealizmom vzdr« žavali njeni profesorji, toda sedaj je njihov idealizem pri koncu in oni odlagajo vso odgovornost za nadaljni razvoj na vlado in na javnost. — Izvajanja g. prof. dr. Hinterlehner ja bomo obširneje prinesli prihodnje dai. Razne vesti. * Krotiteljica zveri v zakonu. Lepega večera zapusti v svojo nesrežo španski plemič svojo krasno palačo v, Kordovi in vstopi v ravnokar prispelo menažerijo. Tu ga očara s svojo le* poto mlada krotiteljica zveri|# ki silno pretepala nekaj divjih jagnarjev. Ta prizor je napravil na plemiča nepopisen vtis. Informiral se je o lepi krotiteljici in zvedel, da pripada dobrim roditeljem iz Madrida, ki SO doslej zaman skušali odvrniti evojp hčerko o njenega nevarnega poklica. Zvedel je tudi, da je njena pretekloet neomadeievana. In plemič, zaljubljen do ušes, ji ponudi svoje imetje, svojo palačo in svoje ime. Seveda je krotiteljica ponudbo takoj sprejela. Osem dni po poroki so se razšli svatje in ona je ostala sama s svojim možem v palači v Kardovi. Od tega dne ni nikdo več videl njenega moža. To je trajalo nekako 4 mesece, nakar se znajde pred sodiščem v Kardovi španski plemič, ves višnjev od prejetih udarcev. Njegova žena se je namreč tudi potem, ko je postala grofica, nj mogla, odpovedati poklicu krotitelji-ce. Ker pa se ni mogla vrniti v menažerijo, določila je svojemu možu vlogo jaguarja ter ga je za kratek čas vsajc večer krotila. Ali jaguarju je to začelo presedati in spremenil se je v zajca, pobegnil iz lastne palače naravnost pred sodišče, kjer je vložil tožbo proti neusmiljeni krotitejici. Vremensko poročifio. Ljubljana, dne 6. marca 1922. Kraj Ort M Baku II Tram. zraka C| Veter | Oblatet 0-10 Padavine m Ljubljana 7 741-2 | 3-0 sever | del. obl. 14 738-4 13-7 j-igo zap. | — 21 738-2 j 7-3 brez vetra j! lasno _ Zagreb 7 766-4 60 jugo vzh. S oblačno * Beograd 7 767-8 90 jugo zap. 1 pol. obl. 70 Dunaj 7 7660 20 zapad j več. obl. 10 Innsbruck 7 7689 f 30 brez vetra || pol; obl 31 Praha 7 — - "1 Opomba : V L jubljani ba rometer pac a, temperatura višja. C. N. in A. M. WilHamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) Beverley Sandsova (soprog jo Je klical »Bev«) je ljubila slikano satenovino, ako je bila dobra. Ro-xer se je pogosto čudil, kako more ločiti dobre stvari od slabih; toda ločila jih je. Sands je bil kupil v Newportu hišo, ki je bila na ponudbo, in Beverley je zbirala »lepe kose«, da bi jo opremila ž njimi. Upala sta, da bo do junija vse pripravljeno za selitev. Ko je Čitala Moretonov & Payn-torjev oglas, se je Beverley odločila, da si ogleda satenovo oprave ter Jo vzame, ako je pristna. Obilje v katerem je živela zdaj, je dajalo njenemu presenetljivemu in neverjetnemu blaženstvu še več zanosa. »Vse mi dž, česarkoli poželim, in zaupa mi, da lehko storim, karkoli se mi zljubi,« je premišljala. Živl’e-nje je bilo enako pravljici. Pomalem se je bila izkopala izpod bremena svoje groze in se prestala bati Strahot, ki naj bi se bile zgod-le. Roger je hodil vsako jutro v pisarno, ki je nosila na čelu njegovo hne. Beverley je zajtrkala ž njim v nekakšnem vrhnjem jutranjem ''delu, o katerem je trdil Roger, da na-megle ob solnčnem izhodu. Ko ji llkuje opalu, če bi ga gledal skozi je spletična zapenjala krilo, je pela od same sreče. Poželela jo ?e zaslužiti s tem, da bi tudi ona koga o-srečila. Rogerja ni štela v to. Zaslužno se ji je zdelo baš, da bi se zavzela za človeka, ki ga ne ljubi. »Prvo bitje, ki ga naidem danes da potrebuje pomoči, naj jo dobi,« je rekla sama pri sebi. »Storbi hočem nekaj velikega ... kakor bi darovala na žrtveniku.« Odpeljala se je v Rogerjevem najnovejšem darilu, limuzini, ki je bila tako tiha in nagla, da je leteia po cestah kakor sence oblakov preko njiv. Zunaj je bil avto temno-višnjev, znotraj bled kakor iaščičja jajčka. Beverley je velela šoferju, naj vozi k Moretonu & Payntorju in in se ogiblje prometnih cest, ker se ji mudi. V ta namen je voznik zavil k veletržnici po stranski ulici, kjer je bil vhod za uslužbence, pa tudi vrata, ki so držala v manjše oddelke in skozi nje v glavno trgovino. Na cesti, ki ji bila drugače mirna, se je gnetlo danes polno ljudi. Nekaj se je bilo zgodilo, prav zdajle, zakaj redar je baš hitel na lice mesta. Šofer je hotel pognati mimo, da bi prihranil gospe Sandsovi neprijeten prizor, toda nji sami je prišlo na un, da ga je ustavila. Avtomobilova okna so bila spuščena. Beverley je slišala besede »ubogo dete« in »rešilni voz«. Odprla je vratca in skočila na tlak. Ker je bila lepa in bogato oblečena ter se je pripeljala v krasnem vozu, ji je ljudstvo napravilo prostor. Na tlaku je ležalo dekle. Okrog nje je bilo krvavo; ob pogledu na to kri bi se bila Beverley onesvestila, da je ni presenetilo okrvavljeno lice ponesrečenke s s\ojim turobnim, tragičnim izrazom. Nikoli še ni bila videla podobnega obiičja. Bilo je tako pošastno belo, tako shujšano in vendar tako mlado! »Kaj je to? Kaj se je zgodilo?« je viknila skupini, ki je stala najbliže. »Skozi okno se je vrgla, iz četrtega nadstropja.« je odgovorila debelušasta ženska. »Gotovo so prav živinsko ravnali ž njo.« ;>Ali je mrtva?« je vprašala Be-verley. »Ne še ... čeprav mora imeti vse kosti polomljene. Umrla bo na poti v špital, v rešilnem vozu, saj nima nikogar, ki bi se pobrinil zanjo.« Tisti hip so se odprle dekličine oči, kakor bi bila slišala strašne besede. Beverley se je zdelo, da strmč naravnost vanjo. In zdajci se je spomnila svojega sklepa. »Prvo bitje, ki ga najdem danes, da potrebuje pomoči, naj jo dobi.« To je bila zaobljuba. In tu je ležalo tisto bitje. Ako je bila kdaj prošnja v človeških očeh — v teh je bila. Morda je bila nezavedna. Možgani so bili nemara omamljeni, toda najspodnja duša je čula. Klicala je Beverleyino dušo, in temu klicu se je bilo treba odzvati, ako ni hotela prelomiti obljube. Žena Rogerja Sandsa se ni upala vzeti te verolomnosti na svojo vest: kdo ve, ali ne bi izgubila v kazen svoje lastne pravljične sreče! Mrzila je barvo krvi. Dopovedovala si je, da itak ne more pomoči dekletu, ako umira. Toda vtem, ko se je razum upiral, je bilo v srcu že razsojeno, da ima nesrečnica pravico do zaobljubljene pomoči Be-verley je pokleknila k telesu, ki je ležalo tako čudno ploščato na cesti. Njena obleka se je zmočila v Sireči se mlaki krvi; a ni ji prišlo slabo, kakor je mislila v prvem hipu. In s presenečenjem je zalotila svojo lastno desnico, kako je odrinila pramen temnorusih las iznad dekletovega obličja. Ubogo, upadlo ličece tega otroka! »Ne bojte se, dobri ljudje bodo skrbeli za vas.« Medtem je prišel zdravnik. Tudi on je pokleknil k trpinki. Govori je z Beverley, meneč, da je bližnja znanka ponesrečenega dekleta. Policija je razganjala zijala, toda.lju-beznjivo gospo iz višnjevega avtomobila je pustila pri miru: zdelo’se je, kakor bi pomagala zdravniku* »Razidite se, prosim, razidite se,« so ponavljali redarji. »Rešilni voz pride takoj.« , Toda rešilni voz se ni pokazal. To je bilo čudno, zakaj točnost reševalne službe v Novem Yorku je drugače sijajna. In res je nekdo pritekel z novico, da se je težko pričakovani vo/ zaletel v električno cestno železnico. Ranjen ni bil nihče, a trebalo je priklicati drugo rešilno postajo in čakati, da se ‘odzove. : »Ali je ne bi mogli odpeljati z mojim vozom?« je vprašala Bever-ley, »Oh res, čemu je ne bi sploh vzela k sebi? Otrok je še, vsa Šibka in bedna. Ljubeča skrb bi jo nemara otela. Izvežbano strežnico bi poklicala k nji. Gospa Roger Sandsova sem; ime mojega soproga vam utegne biti znano.« Ime Rogerja Sandsa ni učinkovalo nič manj nego Beverley «*ama in njen elegantni voz. Rešilnega voza ni bilo, a ž ranjenko se je mudilo. Kazalo je sprejeti ponudbev: Doktor je bil hišni zdravnik za Moretonve in Payntorjeve uslužbence In potemtakem ugledna oseba v tistem kraju. Da bi preizkusil Enačaj gospe Sandsove, ji je nenadoma ukazal, naj stopi v zdravstveni oddelek — »pritličje, tik ob stranskem vhodu« — ter »brž prinese nosilnico«. Be-verley je ubogala brez obotavljanja, in preden sta minili dve mihuti, je pritekel prestrašen fante z zaželje-no plahto. Proda s© * PRODA SE: 7 obešalnikov (stoječi, železni), 1 peč že L emaJlirapa, 15 miz, marmor, okrogle, 1 miza, marmor, štirioglata, 5 miz, marmor, podolgaste male, 1 kavarniška blagajna s kredenco, 10 igralnih miz, polit, 12 stolov, 4 klopi, vrtne težke, 5 omaric, 1 pisalna miza, 2 biljarda s palicami in krogljami ter več drugih kavarniških potrebščin. Kdor se za te .stvar zanima, naj se oglasi do 9. t m. Kongresni trg 3/11, desno. < 387 DRŽAVNA ŽREBCARNA PRODA 2 toplokrvna žrebca stara 10 let, 1 toplokrvnega žrebca starega 14 let, 1 mrzlokrvnega žrebca starega 5 let, 6 mrzlokrvnih žrebet dveletnih, 6 mrzlokrvnih žrebet enoletnih. Žrebce se lahko ogleda v državni žrebčarni na Selu pri Liubliani, žrebeta pa v drž. žrebetišču na Brdu pri Kranju. — Pismene ponudbe z označbo ponudene vsote je vposlati poveljstvu drž. žrebčarne do 16. t. m. Ponudbam Je priložiti kot vadlj 10 odstotkov ponudene cene. Selo pri Ljubljani, dne 4. marca 1922. Poveljstvo drž. Srebčarne, 390 VOLČJI PSI čistokrvni, 8 tednov stari se s psico vred prodajo pri A. Goršek, Breg-Celje. 392 PRODAM več belih, dobro vkoreninjenih trt »šmarnic«, komad po 2 K. Pri vprašanjih naj se prilože za odgovor znamke. Alojzij Grabar, posestnik ta trtnar Zagorci, p. Juršlnci pri Ptuju. 393 V FINO USNJE VEZANI »VALVAZOR« vseh pet zvezkov se proda. Sp. Šiška, drž. baraka VII/33. 394 HIŠA V KAMNI GORICI, enonadstropna (dolga 25 m, široka 9 m) 7 sob z vsemi pritiklinami, velikim trgovskim lokalom, z ročnim in velikim skladiščem, zidanim hlevom, svinjaki, šupl za konje. Hiša leži poleg farne cerkve (kamor spada 5 vasi), pripravna za trgovca ali obrtnika; brez vsake konkurence. Ponudbe Je nasloviti pod šifro >Ugodna prilika« na anončho družbo »Aloma Company«, Ljubljana. Kongresni trg 3, 393 i Kupi se: VSAKA MNOŽINA BUKOVEGA OGLJA se kupi. Ponudbe na upravo Usta pod »Oglje 18—31«, 388 CEPLJENE TRTE za nov nasad — 7000 kvadratnih metrov — kupim. Ppnudbe z navedbo sorte in podlage ter cene pod »Vinograd« na poštni predal 74 v Ljubljani. 399 AMERIKANSKE TRTE divjake dobro ukoreničene kupim P®* ^ soc komadov. Ponudbe z navedbo s , ^ cene pod »Vhiograd« na poštni v Ljubljani Službe: GOSPODIČNO, dobro stllistinjo, popolnoma /možno ščine, strojepisja in stenografije iščem takoj. Natančne navedbe dosedanjega a vanja z zahtevo plače pod »Traino m na upravo. KURJAČ dobro izurjen, samski, želim stopiti » službo z dnem 1. aprila t L Cenjene g? nudbe pod »kurjač«, pošteo ležete, Stanj. PRODAJALKA prvovrstna moč za trgovino z mešanlin blagom se sprejme pri Karol Sima v ror čanah. w DOBREGA POSLOVODJA zmožnega vse trgovine ter itaijanskega J®* zika išče Prva notranjska izvozna » uvozna gospodarska zadruga v ClrknK* Prvovrstno stanovanje v lastni hiši. r feu* fiost ima starejša moč. Ponudbe Pr0S,J"| zadrugo. * VEČ PRVOVRSTNIH ČEVLJARSKIH pomočnikov se sprejme takol Hrana v stanovanje prosto. Plača po dogovoru o® 50 do 130 K. Delo trajno, nastop takoj. w-Pečnik, tvor. cipela, Oameline nad Ljubjano-(Slovenija). 38* SEMKAJ PREMEŠČEN ŽELEZNIŠKI URADNIK Išče stanovanje. Cenjene ponudi« pod »Žgj lezničar« na upravništvo »Jugoslavije«. 3®1 DVA MLINARSKA POMOČNIKA dobra in poštena za umetni mlin proti bri plači in s hrano se sprejmeta. Zglasiti še je: Peter Sušnik, Bistra št 11, Borov* niča. 351 Razno: POSOJILO 15.000 K proti obresti pq dogovoru za kratko dobo. Varnost zajamčena. Ceni, ponudbe po£ »Posojilo 379« na upravo lista. o79 LEČA, NOVA, DEBELOZRNATA, ZELO MEHKA ZA KUHO, SE DOBI: pri Sever Sa Komp.. Ljubljana, VVolfov* ulica 12. Zahtevajte naš cenik vrtnih Jo poljskih semen. 36») ŽENITBENA PONUDBA Gospod se želi seznaniti z neodvisno močno, energično žensko do 40 let staro. Tajnost strogo zajamčena. Cenj. dopise prosim pod »MOJA SREČA 383« na upravo lista. Popolnoma varno naložite svoie prihranke v Ji*. Mimi zavoda v Ljubljani r. z. z o. z. m m THarijin trg štev. 8. Podružnica v TDurski Soboti. t - Hranilne vloge na knjižice obrestuje po 0 čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Daje posojila na vknjižbo in poroke ter trgovske kredite. = Ustanovljen v septembru 1919. = 1 0 2 Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Celefon št. 54. Čekovni račun it. 11.323. Mnogo Časa In denarja sl prihranite ako takol naročite „Expres“ kotno raftinarico. Ekspres** je zakonito zavarovana e najmodernejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje. »Ekspres" je zakonito zavarovana tabela ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din. Naroča se pri ZVEZNI TISKARNI V LJUBLJANI. m Geč in im. Maribor. m Kostanjev let prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova ulica 1./1. Posredovalci se dobro plačno. Potnike ali zastopnike išče velika tovarna llkera, ruma, konjaka in ostalih spirituoca- Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju pozna reflektant največ mušterij, poslati na naslov: Poštni predal it. 4l, Zagreb, glavna pošta. KUPIM nov in star mehek svinec, U ga plačam po najvišjih cenah FR. ŠEVČIK, UUBUANA ŽIDOVSKA ulica 8 Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni Ljubljana. Marijin trg št izdala konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, 8. Pri naročilih se sklicujte na oglase a Jugoslaviji1*! Igralne karte ha po predpisu lično natisnjene, neko-lekovane ima v zalogi Zvezna tiskarna v Ljubljani Wolfova ulica 1 Denarni zavodi in trafikanti naročite }iht Cena za komad 2 K. Preprodajalci popust Če se naroči večje število, se natisne tudi firma zavoda. mmmmm T1 v poljsko železnico I rQWIllWC kupi premogokop* Ponudbe pod »TRAČNICE" na poštni predal 74 v Ljubil«0 • «■]— "■ Kroialki salon K. PUČNIK, LJUBLJANA Sodna ulica 3 se priporoča za pomladno sezono. AngleSko blago — fino delo* Tudi za donešeno blago najboljša postrežb ; Stalnim nameStencem pSatevalnl po9m po kulantnem dogovoru. Tiska »Zvezna tiskarna« v