V subotiškem okrajn:
Z MAJHNIMI SREDSTVI ŠIROKE INVESTICIJE
Skladi~za px5speševanje kme-tijstva so bili v subotiškem okraju za letos planirani na okrog 66,5 milijona dinarjev (od tega je bilo 15 milijonov prenešenih iz lanskega leta). Do ktwica avgusta so od te vsote realizirali okrog 44,5 mi-lijona dinarjev. To pomeni, da bodo ti akladi v celoti re-alizirani.
Vsota teh skladov, kakor je raarvidno, ni velika za tako iznazit in razvit kmetijski kraj, kakor je okolica Suboti-ce. Z njo je bilo moigoče sa-mo delno kriti potrebe tega okraja. Zato je bilo zelo važ-no, zakaj bodo ta sredstva uporabljena, komu bo dana prednost.         •
POTROSNJA  SREDSTEV IZ SKLADOV
Potrošnja sredstev iz akiada za posp>eševanje kmetijstva v subotiškem okraju je razvid-na iz risbe. Od planinane vso-te so do 31. avgusta porEbili okrog 21 milijonav, torej- pri-bližno tzretjino. No, v tem ni problema; glede na to, da je jesen glavna sezona z.a potrtiš-njo teh sreds*ev, lahko raču-namo, da bodo vsa sredstva, ki so bUa v ta namen določe-na, do konca leta uporabljena. Problem pa je v razporedu, ali bodje povedano, v svrhi teh sredstev. V kakšen namen trošijo ta sredstva, je bolj jasno razvidno iz naslednjih podatkov.
KREPITEV KMETUSKE  SLU2BE
Del teh sa^edstev je bil upo-rabljen za dovršitev centralne veterinarske postaje s cen-, trom za umetno osemenjeva-nje in baJrteriološko poslajo, v kateri bodo ugotavljali di-agnoze živinskih bolezni (pre-je so ugatovitve pošajali v Beograd). Ta postaja bo ime-la pomembno vlogo pri pospe-ševanju živinoreje v suboti-ški okolici. Sredstva iz sklada za pofpeševanje kmetijslva uporaibljajo   za   nakuip    dela
opreme. Sredstva iz tega slda-da so pravtako omogočila pre-ureditev poslopja za veteri-narsko ambulanto v Bajmoku, da so se lotili graditve ambu-lante v Donjem Gradu itd.
Iz sklada za pospeševanje kmetijstva finansirajo tudi uaposabljanje strokq<vnib. ka-drov, predvsem taaktoristov, ki jiii zelo primanjkuoe. Za-čeli so trimesečne tečaje za traktoriste, ki se bodo prihod-nie leto spremenili v polletno šolo.
DRUGE SVRHE
Da bi rejcem dali pobudo za boljšo nego živme, so iz sklada za pospeševanje kme-tijstva podeljevali nagrade za najboljše živali. Te nagrade so priznavali na živinskih sej-mih. Do začetka tega meseca je bilo 10 takih sejmov in so na njih nagradili okrog 400 rejcev (skupno jim je bilo lz sklada podeljeno okrog 1 mi-lijon dimarjev). Milijon 250 ti-soč dinarjev nameaavajo po-trošit: za nagraditev tistihpri-vatnikov, ki bodo imeli naj-bolje urejene in oskrbova,ne njive ter gospodarska dvo-rižča.
Znaten del sredstev sklada za pospeševanje kmeiijstva trošijo kot regres kmetoval-cem. V ta namen bodo letos porabili okrog 7 milijonov di-narjev. Regres dajejo za dol-goleitne posevke krrnnih rast-lin, za nakup kakovostnega semena posameznih kuttvur, za uporabljanje velikih strojevza rigolanje sadovnjakov iri vi-nogradov, s katerimi razpola-ga vino^radniško sadjarska posteja (da bi bili ti stroji bolje izkoriščeni).
Razen tega so organizirali kmetijsko razstavo na Paliču. za katero so porabUi okrog 2 miiijona dinarjev. Določeno vsoto so pravtako porabilt za pripravljalna dela za urediiev drstišča.
ZaSčita rastlin: za zatiranje raeniJj vastloinskih škoclliwc€v (koloradskega  haošča,  murvi-
nega prelca itd.) je določenih tz sklada za pospeševanje kmetijstva 5 milijonov dinar-jev in so del teh sredstev že porabili. Za ta siedstva so ar-g*ani2.irali akcije in krepill kmetijako službo za zaščito pred rastlinskitni boleznani. (Orgajiizirali so posebno zu-nanjo službo, ki obiskuje te-ren in ugotavlja boleznii, vo-dita pa jo dve postaji-)
Za investicije je iz sklada za pospeševanje kmetiistva določenih okrog 11 milijonov dinarjev. Do konca avgusta so od tega porabili nekal več kakar 4 milijone. Kot dotaci-ja okrajnemu mvesticijskemu skladu je bilo razen tega do-deljenih 23 milijonov dinar-jev ie sklada za pospeševanje kmetijstva. Ta sredstva so predvsem namenjena za ure-ditev finančnega stanja v ne-katerih gospodarskih organi-zacijah (podjetja in zadriage), ki so prišla v težave.
Subotiški okraj torej krcpl in poepešuje kmetijsko službo z znatnitn tltlom sredstev sklada pa pospeševanje kme-tijstva, Investicije, ki so do-ločene za ta namen. že učin-kujejo: uspešno zatirajo šte-vilne rastlinske in živalske bolezni, usposabljajo nove ka-dre itd.
Zdi se nam pa. da je subo-tiški okraj šel s tako majhni-mi sredstvi pri potrešnji sred-stev preveč na široko. Name-st«, da bi z njimi re,šil priori-tetne in najvažnejše proble-me, je znaten del teh sredstev dal za razne regrese, razstave, sejme ia podobno, katerih učinek ni tako hilro obfutiti. Pravtako občutno je dejstvo, da je bil največji del sredstev iz sklada za pospeš^vanje kmetSjstva dodelj«n okrajne-mu investicijskemu sklailu ali točneje povedano določen za p-omcč tistim organizacijam, ki so slabo poslovale. Razumlji-vo, da bo zategadel) trpelo škodo pospeševanje kmetijstva vsega okraja*