fla ročni nn niesftno 25 Uitt, u inozem-•tTo M Din — ne-deljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi nI 67 M SLOVENEC Telefoni uredništva! dnevna služba 2050 — nočna 299«, 2994 in 2090 I*hnjn vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniko ("Vk ra(un: Ljub-I ia nn it 10.6S0 m lO.Vtl za insernlei Sarajevo štv. 7r>65 Zagreb Stv. 14.011, Praga-Dunnj 24 .79' Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299J f,Delat de grace" Železni obroč sankcij je Zveza narodov se dokaj hitro nastavila okrog italijanskega čela. Toda do sedaj ga ni privila toliko, da bi bil nositeljici povzročil kakšnih bolečin, marveč ga še vodno smatra bolj za diadem, kot za mučilno orodje. Zveza narodov jo obzirna gospa in očividno dobra mati. Dosegla je, da se je od 58 njenih otrok pridružilo njenim poveljem proti Italiji kar 50. To je brez dvoma velik uspeh. Z njim je lahko zadovoljna, ker takšne pokorščine še ni doživela. Sedaj se sme tudi bolj materinsko obnašati proti otroku, ki se je spuntal. Prepove mu sladkarije. Malo nerodno jo že otroku, ko jih je bil vajon, a trme še ne prežene tako mila kazen. Otroku se vzamejo igrače. To je že hujše, toda boleče še dolgo ne. Brez večerje mora spat, Tudi to se še prenese, v pričakovanju tople posteljice in malo boltj obsežnega zajutrka. Takšne so torej bile sankcije Zveze narodov proti Italiji v njihovi dosedanji obliki: narekovane z mrkim obrazom, iz katerega pa se je le ukradel topel žarek materinske prizanesljivo s t i, ki ga je otrok takoj opazil. Zveza narodov — in v prvi vrsti Anglija, ki je z bičem stala za njo — je pričakovala, da bo italijanska vojska po celoletnih pora-poznih pripravah, ki so se dogajalo pri belem dnovu, dosegla hitro nekaj briljantnih uspehov proti ahasjnskemu negušu, da bo zasedla v hitrih marših mesto za mestom, igraje zmanevrirala neuke abesinske rase iz njihovih postojank, jih preplašila z letalskimi napadi, razpršila s tanki ter jih lepo polo-vila, na hiše rasov pa razobesila zmagoslavne trobojnice. V Ženevi so si pred začetkom vojnih sovražnosti v Afriki rekli: Počaka.imo malo. Ohranimo sicer resne in oblačne obraze, malo zabobnajmo, a poča-kajmo. Morda bo Italija z najmodernejšo strategijo in z najmodernejšo vojno tehniko hitro pomedla nekaj obrobnih pokrajin in celo začela korakati proti neguševi presto-lici. Potem bomo posredovali. Ali nas ho neguš sam zaprosil za posredovanje, ali pa bomo posredovali sami v imenu mednarodnega miru in nevonljivih etičnih načel mednarodnega prava. Nastopili bomo karajoče, rešili spor brez sankcij, takorekoč brez zamere, dali bomo nekaj Italiji, malo zaščitili neguša, pa bo vse v najlepšem redu. In Zveza narodov bo izšla iz tega spora ovenčana z žarom miroljubnosti in s sijajem ustanove, ki je dosegla, kar jo hotela, ne da bi se komu zamerila. Sankcije so bile torej že z nekoliko zamude najavljene dne 18. novembra. Na splošno so silno pohlevne in hožajoče. Toliko, da zaslužijo ime sankcij! Toda z afriških bojišč prihajajo čudna poročila, ki se-jejo najbrže nervoznost tudi po Ženevi. Po dveh mesecih vojskovanja se je italijansko prodiranje na severu zataknilo v granit tem-bjenskega gorovja, kakšnih 100 km od meje, na jugu pa je fronta po nekaterih vrtoglavih skokih po ogadenskih puščavah točno tam, kjer je bila, ko so se sovražnosti začele. Abesincev pa, ki so potrebovali dva mesaca za mobilizacijo, ker gre pri njih vse peš, je čedalje več pred italijansko fronto in menda tudi čedalje več za njihovimi bojnimi črtami. Italija torej upov in nad Zveze narodov ni uresničila in je z diplomatičnega vidika položaj vsled zastoja prodiranja v Abesiniji mnogo težji, kot je bil pred dvema me-sesema. Sedaj bi morala ženevska mati postati bolj huda in bi morala železni obroč sankcij bolj boleče priviti. V njenem interesu, kajti sicer bo svetovno javno mnenje začelo zabavljati čez njo in se njenim šibam režati v obraz. Posredovati Zveza narodov tudi šo no moro. Kako naj? Italija si ni izvojevala nobenega naslova, da bi ji kdo kaj ponujal, abesinski neguš pa tudi nima več veselja odstopiti celo tega ne, kar je pred dvema mesecema še sam ponujal Angležem, ki so ga prigovarjali. _ Franciji jo silno mnogo na tem ležeče, da v Ženevi ne preidejo na resne, boleče sankcije. Semkaj bi spadala prepoved uvoza petroleja, železa in premoga. Božajoče in pohlevne kazni so že vse izčrpali in nevsmi-Ijeni paragraf 16 je tu in hladno zahteva, da je treba pač iti do kraja. Francoski vladi se je po daljših pogajanjih z Italijo in Anglijo — tako beremo v časopisju — posrečilo, da je usodni termin še enkrat odložen za nekaj tednov. Sklenili so, da do 1,5. decembra hude in boleče sankcije no bodo zapovedane. Torej še več kot tri tedne odloga. To je že silno širokogrudno, če pomislimo, da traja vojna že dva meseca in če nadalje pomislimo, da bi prepoved uvoza petroleja, premoga in železa v Italijo imela bliskovit učinek na nadaljni razvoj dogodkov. Zdi se torej, da so velesile sporazumno z italijansko vlado in seveda tudi z Ženevo, italijanski vojski v Afriki dalo nekak »delni de grace«, milostni odlog, kot ga dobi učenec, da si popravi svoje slabe rede. Maršal Bndoglio je nesel seboj v Afriko, kamor je šel zamenjevat »prepočasnega« — a previdnega — maršala de Bona, kratko a lapi-darno povelje, da mora v najkrajšem času, ne morda do prihodnjega deževja v aprilu prihodnjega leta, ampak v prihodnih tednih do usodnega 15. decembra, ki hi se dal morda še pomakniti za eden ali dva tedna naprej, izvojevati odločilno zmago in to z vsemi razpoložljivimi sredstvi in za vsako ceno. Italija je povedala, dn je na žrtve pripravljena, na velike žrtve, prenašati jih hoče stoično, toda pod pogojem, da prinesejo udarno zmago njenemu orožju v čim krajšem terminu. Zn Italijo je čas več vreden ko vse drugo. Hitra, udarna in odločilna zmaga. Bodisi, dn premaga neposredno neguša, bodisi da uniči odpornost rasov, ki bi potem pritisnili nn neguša. a hitro se mora io zgoditi, kajti Zveza narodov ne more več dolgo čakati. Ninn prestiž jo v nevarnosti in Diplomacija se oglaša, ko je prodiranje zaustavljeno Pogoji Italije za mir v ASriki Mandat nad pokrajinami Tigre, Danakit in Ogaden s Hararjem vred London, 26. nov. b. Diplomatični dopisnik »Morningposta« poroča iz Pariza, da bo Francija oziroma Laval vse storil, da prepreči prepoved uvoza petroleja v Italijo. Nadaljna inlormacija je jako važna. Dopisnik namreč poroča, kakor pravi iz zanesljivega vira, da italijansko vrhovno poveljstvo ne misli posebno več daleč prodirati v Tigre, kjer je Italija iz političnih razlogov in seveda tudi radi dejanskega položaja na bojiščih pričela s poudarkom razlikovati amharsko prebivalstvo in neam-harska ozemlja Abesinije, Vsled tega upa, da ji bo Zveza narodov naklonila pas zemlje, ki bi vezal Eritrejo z italijansko Somalijo in obsegal če le mogoče Danakil ter Ogaden z Hararjem vred. Italija bi na ta način prišla do petroleja, ki ga najbolj krvavo potrebuje. Pravno misli Italija stvar na ta način izpeljati, da bi te tri province, torej Tigre, Danakil in Ogaden po naročilu Zveze narodov prišle pod italijanski mandat, ki bi obenem tudi Italijo pooblastila, da nadzoruje razorožitev ostale Abesinije. To so zadnji italijanski pogoji, o katerih bi se Italija rada pogajala z Anglijo in drugimi merodajnimi velesilami. Znano pa je, pristavlja angleški list, da je prav te pogoje že pred 14 dnevi britanska vlada označila kot nesprejemljive. V Londonu so mnenja, da se Italiji tudi s pomočjo Francije ne bo posrečilo omehčati britanske vlade in jo nagniti k popustljivosti. Baldwin Mussolinija: »Pojasni, kaj hočeš v Airiki" London, 26. nov. e. Napetost inod Italijo in Anglijo je tekom današnjega dnevu občutno na-rastlu. Včerajšnja odločitev ženevskega sankcij-skega odbora je dala slutiti, da je tndi Anglija za to. da sc še za nekaj časa odloii raiširjanje sankcij proti Italiji. Danes pa so jo nenadoma ugotovilo, da Anglija ne lm prav nič popustila, ampak da misli svoje stališče proti Italiji še rolo ojačiti. Hazvoj današnjih dogodkov pa je potekel takole: Edenovo glasilo >Daily Telegraph« je objavilo vest, da je v soboto sir Eric Drumrnoml Mussoltnlju izročil osebno lialdvvinovo pismo. V tem pismu prosi Baldwin Mussolinija, da naj mu pojasni, kaj hoče v Afriki. Dopoldne pa je tudi prišlo iz Rima poročilo, ki ga je poslal Drummond o razgovorih, ki jih je imel z Mussolinijom v soboto. To poročilo pa je bilo take narave, da jc ministrski predsednik Bahhvin takoj skliral ožjo sejo ministrskega sveta, dasi se ves ministrski svet sestane ie jutri na redno tedensko sejo. Iz tega so vidi, da je moralo biti poročilo iz Kima »elo važno, da je morala angleška vlada takoj zavzeti stališče. Ras Sejum — črni lisjak Abesinci se zbirajo pred Amba Aladžijem. ki naj postane nekakšne vrste abesinski Verdun. Vojska rasa Kase, ki šteje 80 do 100 tisoč mož, se je utaborila v dolini med Amba Aladžijem in jezerom Ašangi. Ras Sejum, ki ga imenujejo črnega lisjaka in ki je najboljši abesinski poveljnik, se takisto nahaja na severu. Pred dnevi so o njem poročali, da je zavzel neke položaje na planoti Tambiena severno zapadno od Makale. Njegovo vojsko, ki šteje 20 do 30 tisoč mož, tvorijo redne čete in njegovi pristaši. Po najnovejših vesteh se zdaj nahaja s svojo vojsko na področju Enda Mekoni severno od jezera Ašangi. Vse kaže, da je izpolnil ukaz, ki mu ga je dal ras Kasa, naj bi namreč organiziral obrambo na jugu od Makale. Zato ni treba pričakovati nobene abesinske olenzive v Tambienu. Ras Sejum se je odpovedal abesinski navadi, da bi kot poglavar moral imeti rdeči šotor. Boji se napadov italijanskih letal. Prav tako se je odpovedal navadi, ki jo je uvedel svoj čas cesar Me-nelik, da bi vodil s seboj na bojišče svojo ženo. Njegova žena Azeda Asfam je nečakinja cesarja Haila Selasija in se je vrnila v Adis Abebo. Ras Sejum računa sedaj na pomoč tisoč vojakov, ki mu je poslal general Kasa Seba. ki je nedavno tega napadel danakilsko kolono generala Mariottija. Dezerterji pripovedujejo S severne fronte poročajo, da se dve veliki abesinski vojski pripravljata na protiolenzivo. Čim bi Italijani skušali prodirati dalje pri Ambi Alagi. Po vesteh iz Desija, ki predstavlja veliko vojaško taborišče, je prispelo tja 12.000 vojakov pod vodstvom raznih rasov. Prišli so iz Adis Abebe. Pot meri 325 km. Iz Desija bodo po krajšem odmoru odpotovali dalje proti severu skozi gorate pokrajine. Begunci iz Eritreje, ki so prispeli z orožjem in popolno opremo v glavni stan rasa Sejuma, so se mu stavili na razpolago. Dezerterji izjavljajo, da Italijani zelo trpijo zaradi slabe prehrane, in da besni v njihovih vrstah malarija. Italijani so živčno malone že uničeni zaradi neprestanih nenadnih napadov abesinskih iregularnih oddelkov. Nekdanji poslanik v Parizu Havariale se med tem še vedno mudi na svojih plantažah v pokrajini Cerceri. V kratkem bo vpoklican k vojakom. Vse kaže, da mu bodo poverili vodstvo večjega oddelka abesinske artiljerije. Italijansko uradno poročilo št. 55 Rim, 26. nov, AA. Agencija Štefani objavlja sledeči komunike št. 55. Danakilske kolone nadaljujejo z razčiščevanjem obronkov vzhodne visoke planote. Pri teh zaupanje v njo, kot edino kolektivno obrambno sredstvo proti vojni, bo padlo, če še odlaša z učinkovitimi sankcijami, to so prepoved uvoza petroleja, premoga in železa. Narodi bodo rekli, da se na njo pač ni zanašati, da daje pač veliko dima od sebe, a da pravega ognja ni nikjer. Ako maršal Ilatloglio v najkrajšem času izvojuje udarno zmago, potem je skoraj gotovo. da bo neguš prosil Ženevo za posredovanje, ali pa bo kar sam Italiji ponudil svoje mirovne pogoje. Zveza narodov bi potom lahko zavzela pozo dostojanstvene opazovalke, ki ne more braniti, čo katera država sama od sebe »prostovoljno« nekaj odstopa kakšni drugi državi. Ona k večjemu lahko miroljubno posreduje meti obema. Ce pa brzojavi iz Afrike ne bodo javili takšne zmage v Ženevo, potem nobene akrobacije v Ženevi ne hodo več pomagale in priti bodo morale trde sankcije, ki bodo dosegle uspeh samo, če hodo delovale bliskovito in učinkovito. Nevarnost je sedaj samo ta. tla abesinski neguš še enkrat ne bo prekrižal računov in da ne bo hotel nesti svoje glave ženevski materi v naročja za prazen nič. akcijah je sodelovalo več sto danakilskih vojSča-kov, ki so se nedavno tega predali. Prav tako se je nadaljevalo prodiranje naših oddelkov v Tambienu. Med tem izpopolnjujejo bataljoni črnih srajc organizacijo pokrajine Geralte do Abara. Na področju drugega armadnega zbora je Te-dla Santa, ki je že prej prestopil na našo stran, potolkel oddelke abesinske vojske in jih pregnal \.ez reko Ueri. Pri tej priliki je prijel več Abesincev. Na somalskem bojiču je general Graziani v odseku Džube zvedel, da se Abesinci zbirajo ob reki Ueb Gestro na kraju, ki leži 100 km severno od Dola. Odredil je takoj naglo akcijo svojih čet, in 22. t. m. napadel abesinske oddelke. Po boju, ki je trajal do petih popoldne, je bil sovražnik premagan. Na kraju bitke so našli 100 mrtvih Abesincev. Med njimi sta bila tudi poglavarja Aba Gurači in Argav. Aba Gurači je bil nedavno ranjen v bojih pri Dolu in je zavzemal v abesinski vojski položaj fitaorara. Naše čete so zaplenile 50 pušk in večje skladišče mttnicije. Na naši strani so bili ubiti štirje vojaki, ranjenih je bilo pet, dva vojaka pa pogrešajo. Letala opravljajo v tigrejski pokrajini ivoje izvidne polete. Na somalskem bojišču so eskadri-lje bombardirale abesinske utrdbe pri Dagaburju. Razen tega so italijanska letala letela nad Harar-jem, ne da bi metala bombe. Italijanska poročita o zmagah na severu in jugu Rim, 26. nov b. Gavignanska divizija, ki je včeraj nenadoma prešla v napad, je po italijanskih poročilih dosegla velike uspehe in prodrla 25 km v gorski masiv Tembien. Ob napredovanju divizije je prišlo v nekaterih krajih do spopadov z abesinskimi četami, ki pa so jih Italijani kmalu nagnali v beg. Italijanom se je zopet predala cela vrsta poglavarjev in županov, ki so izjavili svojo pokornost Italijanom ter izrazili željo, da se borijo proti svojemu cesarju Haile Selasiju. V bojih, ki so se vodili zadnje dni v področjih gorovja Tembien so imeli Abesinci mnogo irtev, Italijani p« *o jim zaplenili mnogo strojnih puSk ter mo-nicije. V ozadju, v bližini fronte, so delajo ceste in vodnjaki. One skupine, ki prod določenim časom izdelajo določeni objekt, dobivajo posobue nagrade. Dum - dum? Po vesteh ii Mogiža so imoli inozemski portv-čeralci priliko prepričati so, da Abosinei v borbah zares rabijo duui-dum naboje. Ti naboji niso starega proizvoda, temveč popolnoma nori. l»rišli so šele pred kratkim iz bližine U>iidnnn. Poročevalci, zlasti britanski, so se nn lastne oči mogli prepričati, kako strašne rane poviročajo krogle teh naliojov italijanskim ranjoneem. Domačini ii plemena Dubat, ki so se 1 Mirili i Abesinci, so skoro vsi razmesarjeni prepeljani v poljske bolnišnice, kjer so pa povečini v groznih bolečinah umrli. Italijanski oddelki so zajeli tndi mnogo strojnie in pušk. med katerimi so bilo vočje zaloge duni-diini nabojev. Iz Addis Abebe. se jioroča, da tamkaj vso bolj raste sovraštvo proli inozemrom. Zlasti narašča to sovraštvo po vesteh, ki prihajajo a frorrte o vesteh o italijanskih uspehih. Medtem ko so je doslej prikrival vsak uspeh Italijanov, pa imajo sedaj inozemski časnikarji mirni priliko, dn vidijo, kako raste sovraštvo proti njim ler se ravno iz tega vzroka pripravljajo na odhod, da ne bi doživeli kake neugodnosti. Italijani opisujejo zmago nad rasom D est o Magdiš. 26. nov. h. O bitki 100 km severno od Dola se čujejo sledeče podrobnosti. Manjše eskadre italijanskih letal so ugotovile koncentracijo čet rasa Deste v področju Sidamo in Hal. Jasno je bilo, da »e te čete konccrtrirujo za napad na italijanske postojanke oti reki \Vebo Sebeli in Fafan. General Graziani ji' zvedel od svojih pilotov, da se je jiodala manjša skupina ras l)e-stovih Sat južno proti flili, da bi napadla italijanske čete, ki operirajo severno od mesla Dolo. Cilj abesinskega napredovanja je imel namen, da iz-nenadi italijanske čele za hrbtom. Radi tega jo genernl Graziani sklenil, da lakoj pošlje večjo skupino domačinov iz plemena Dubat, « katero bodo sodelovala italijanska lelala. Ti vojaki so res zadeli ob sovražnika (21. t. tn.) 70 km severno od mesta Dolo ter je pri toj priliki prišlo do manjšega streljanja med predstrnžami. Abesinci pa so se po krajši borbi umaknili. Vojaki iz plemena Dubat so jih zasledovali ter je prišlo 22. t. m. do odločilne bilke z Abesinci. V liorbi je sodelovala močna italijanska eskadra letal. Abesinci »o bili poraže.ii in so se razbežali tor pustili na bojišču nad 100 mrtvili. Letala so jih preganjala še 30 km proli severu, dokler se niso razpršili v drobne skupine. Abesinci odločno zanikajo vporabo dum-dum hrogelj Addis Abeba, 26. nov. b. V abesinskih vladnih krogih se najodločneje demantira, da bi abesinska armada uporabljala duni-dum naboje v bojih proti Italijanom. Ironično se pristavlja, da Italijane ni nihče silil k vojni, ki si jo je Abesinija najmanj ielela, toda če morajo padati žrtve za samostojnost in svobodo Abesinije z ene strani, je jasno, da morajo padati tudi z druge strani, tem bolj upravičeno, ker je ravno ta stran povzročila nepotrebno klanje in pregnala mirno abesinsko prebivalstvo z njegovih kmetij v strelske jarke in v gozdove, da brani svojo domovino pred nasilstvi, ki jih izvajajo Italijani na fronti nad abesinsklmf vojščaki, za fronto pa nad ženami in otrocL Neviralci o abesinskih zmagah Addis Abeba, 26. novembra, h. Po vesteh iz nevtralnih virov, ki prihajajo iz mesta llararja, ni sedaj nobenega dvoma več, da so Abesinci zares zavzeli mnogo strateško važnih položajev, ki so jih poprej izgubili. Abesinske čete pod vodstvom rasa Nasibu nadaljujejo svoje napredovanje ob reki Fafan. Kaže. dn se sedaj itnli-jinske čete umikajo skorn nn vsej črti južne fronta brez večjega odpora. Ta sprememba v položaju hi se lahko pripisala dejstvu, dn je vrhovno vodstvo sklenilo skrajšali svoje že preeej rnitegnjene predstrtiže, ki jih sedaj Abesinci potiskajo nnznj in jih kosijo. Deževje, blato Drugi razlog hi mogel hiti v silnem deževju, ki je vse ogatlensko ozemlje spremenilo v pravo blatno je/.ero, Nepresteno deževje, sluha in nezadostna hrana in pomanjkanje zdrave pitne vode je zelo porazno vplivalo na italijansko armado. katere zdravje se jc v zadnjih tednih zelo zrahljalo. Če se vpošteva vse te nadloge, ki bičajo sedaj italijansko armado, poleg neznosnega zatohlega ozračja in še neznosnejšega številnega mrčesa, potem jo jasno, da se mora južna aramada pod poveljstvom generala Gra-ziunijn umakniti sedaj tlo svojega glavnega oporišča. Ras Desta pa prodira dalje Ko je bil neguš nn fronti in ohrahril svoje čete in jim tlal zdrave nasvete, kako naj vodijo borilo proti vsiljivcu, te njegove hosnlc niso ostale brez uspeha. Abesinci so se zares hrabro vrgli na sovražnika in ua pognali v beg. Napre- dovanje rasa Desle proti italijanski Semoliji » smeri, kjer leži I tika Mogndisk, je v srca abesinskih vojskovodij prineslo nov optimizem, nbe-sinsko vojaštvo pa je po prvih uspešnih zmagnh navdušeno m hoče do zadnje kapljo krvi izlili sovraštvo na italijanske osvojcvalce. Bivši cesar Lidi Jasu umrl Addis A belin, 26. nov. c. Dopisnik Havasa poroča, da je danes umrl bivši abesinski pesar Lidi .lasu. 211 let je živel kot ujetnik sedanjega cesarja v enem izmed gradov v okolici llararja. Umrl je na posledicah splošne paralizo. Vatikan je nevtralen Berlin, 26. novembra. Nemški listi poročajo, da je v sedanji vojski v Abesiniji treba ostro razlikovati med zadržanjem Vntiknnn in italijansko duhovščino. Medtem ko jc Vatikan sko/i in skozi strogo nevtralen, ni mogoče dvomili, dn stoji italijanska duhovščina nn struni vlade. Pompejski nadškof na primer jo svojo zlato ovratno verižico daroval v vojne namene. Beneški škof se jr v javnem govoru zavzel zn italijansko ekspodicijo, češ. tla ho omogočila širjenje krščanskih mlsljonov. Drugod zopet jc duhovščina pozvala prebivalstvo, naj se spričo sankcij pogumno zadrži. Dunajska vremenska napoved: Pretežno ob lačno z zapndnimi vetrovi. Zagrebška vremenska napoved: V Primorju in višjih gotskih predelih jasno, v nižavju mesla. Kako delujejo sankcije v Trstu! Novi odbori Okrožnega urada Tr»t, novembra Aiifiisanhdonlztm je afcij najnovejši Izem v Italiji. lJo trgov:nah berel« kartone z napisom: »Tukaj se ne prodaja blago iz saukcionisticnih držav«. Časopisi v celih kolonah pozivajo na bojkot takega blaga in poročajo o uspehih dosedanje propagan-de. Neki tržaški časopis pozivi patriote n. pr. takole: »Ce se kdo pohvali, da itma obleko iz tujega blaga, pljunite mu nanjo!« Po kavarnah in to čilnicah so prepovedali prodajati likerje s tujimi napisi. Vse tako blago mora čimprej izginili iz prometa. 2ivahna je posbno gonja proti tujini časopisom Po kavarnah sploh n« smejo ve£ nuditi časopisja, ki ne piše odločno za Italijo. Raz|>rodar jalci tujega časopisja imajo velike težave Glede jugoslovanskih listov so dobiti striktne ukaze od vodstva lašistovske stranke, da morajo število naročenih izvodov znižati. V Trstu stražijo lašistovslri študentje pred glavno časopisno a gen t uro Parovel v D'Atmunzijevi ulici in tega ali onega razproda-jalca, ki prid« po svoje izvode, napadejo, mu vza mejo liste in ga nabunkajo. Dobiti v roke slovenski list je postalo že težavno in nevarno. Odfior proti sankcijam skušajo popularizirat) in ojunačiti z napisi po zkiovih, n. pr.: F.vviva il Duce. Evviv* de Bono. Nessunio ci piegheril (nikdo nn ik bo uklonit) in pseinost zadela širše sloje. Gospdarsdcih krogov v Italiji s« j« polastil« huda nervoznost. Splošni sodba je, da je iimp (»roti Zvezi narodov nemogoča. Posestniki denarja t skušajo n« vse načine rešiti vsaj nekaj vrednosti. Lire s« prenašajo čez mejo v veliki meri. kljub teirru, da je tečaj močno padel. Seveda je tudi kontrola poostrena. V Trstu je bilo z« Martinovo are-' tiranih kakih 15 odličnih oseb radi deviznih manipulaciji med njimi se imenujejo: jjrol Segrč, baron Eoonomo. baron Ralli, več menjalcev, med temi znani Bolaffio, ki so mu menjalnico zaprli Fašisti so priredili potein še demonstracije proti valutnim izdaialcem in pob® šipe pri nekaterih menjalnicah. Seveda t« vrste «nti»ankEcho de Pariš« ugotavlja, da Laval ni Zahteval od god 11 ve razprave o prepovedi Izvoza petroleja v Italijo snmo zaradi prezaposlenosti z notranjepolitičnimi vjirašnnji, nego ludi zaradi tega, ker je ieM, dn bi Italijani ne bili prisiljeni napraviti kako obupno dejanje. List pravi, da skuša londonska vlada doseči v Ott«wi. da hi kanndski zastopniki predlagali prepoved izvoza petroleja v Italijo. S tem bi se London nekako otrese) neposredne odgovornosti za nadnljni razvoj dogodkov. Na drugi strani pa bo londonska vlada tudi iz notranjepolitičnih razlogov očividno z vso odločnostjo nadaljevala za likvidacijo vzhodnoafrlške vojne. Francoska vlada mora paziti, da ne bodo v Londonu nanjo zvrnili vse odgovornosti, če bi se sankcljska akcija glede izvoza petroleja v Italijo izjalovila. Tudi levičarski listi opozarjajo na to. da bi lahko londonska vlada obtožila Francosko, češ dn hoče bojkotirati Francijo. Nasprotniki sankcij v Franciji, pravijo ti listi, so tudi nasprotniki kolektivne varnosti. Belgrad, 26. nor. m. Z odlokom i dne 23. nov. 1936 j« minister za telesno vzgojo Mirko Komne-noVlS razrešil dolžnosti dosedanjo člane ravnateljstva in nadzornega odbora pri Okrožnem uradu r.a zavarovanje delavcev kakor tudi njih namestnike ter so s tem odlokom postavljeni: Ravnateljstvo: Iz vrst 'delodajalcev: 'Kremiar Franc, časnikar in imeeslnlk iz Most, Jeglič Franc, ravnatelj tvrdke »Zmaj« v Ljubljani, Turk Matko, stavbenik iz Ljubljane, Oašperšič Jože, ravnatelj Žel>-liarske zadruge, Gologranc Konrad, stavbenik ii Celja, Klanjšek Franc, trgovec iz Maribora. Iz vrst delojemalcev : Majoršič Janez, iadruž.nl poslovodja. Kukovica Franc, skladiščnik iz Ljubljane, Rozman Peter, strokovni tajnik r Crotl pri Slivnici, Zumer Srečko, strojni stavec iz Ljubljane. Gnlof Albin iz Ljubljane, Jakomin Lovro strokovni lajnik I* Litije. Namestniki: iz vrst delodajalcev : Rosinan Vinko, jiosestntk Iz Radovljice, Požar Vinko, pekovski mojster iz Ljubljane, Božinan Pavel, induslrijec iz Polhovega gradca, Gospodarič Franc, mizarski mojster iz Radeč pri Zagorju, Hohnjee Milo*, klju-liavničar ii Celja, Koter Štefan, mizarski mojster It Maribora. Iz vrst delojemalcev : Jonke Josip, urar-skl delavec iz Ljubljane, Vostner Matko, zadružni tajnik iz Slovenjgradca, Loboda Josip, delavne iz Ljubljane, Snvonc Frane, delovodja iz Ljubljane, Kregar Ivan, modelski mojster iz Ljubljane, Kranjc Rudolf, čevljar lz Ljubljane. Nadzorni odbor; Iz vrst delodajalcev; ing. Miklavec Fr., ravnatelj Kranjskih deželnih elektrarn v Ljubljani, in Vrevc Fran«, uradnik »Store« v {st. Vidu nnd Ljubljano. Iz vrst delojemalcev; Krvinc Ivan, d»-tovodjn lz LJubljane, in Pangeršič Ivan, delava« v Zalogu. Nnmostnlkit Iz vrst delodajalcev: Belclan Boitjan, stavbenik lz Gore pri Komundl, in Weixl Vinko, trgovec Iz Maribora. Iz vrst delojemalcev: Vostner Leopold, služI tel j v Mariboru, In Topllšek Frane, dolavftc b Ljubljane. Veličastna Slomškova proslava Maribor. 26. novembra. Na čudovit manifestanten in mogočen nučin je bilo otvorjeno v Mariboru Ciril-Metodovo jubilejno leto z veliko proslavo na čast uašoga velikega Antona Martina Slomška. Le malo tokih prireditev smo že doživeli v Mariboru in malokdaj je bila proslruna unionska dvorana tako nnjiolnjena do zadn jegn kotička, da so morali ljudje, ki pred začetkom proslave niso dobili več vstopnic in ne prostora, odhajati. Lahko trdimo, da je bil na tej proslavi zbran ves Maribor, od najvišjih cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov, od predstavnikov mariborske visoke družbe pa do preprostih ljudi, delavcev in služkinj ter nežne «>lske mladine iz vseh mariborskih zavodov. Od navzočih omenjamo prevzv. nndpastirja lavantinskega dr. Ivana Tomnžičn. ki je pripeljal s seboj na proslavo dragega gosta, skopljan- slsogu Kkofn dr Irana (inidoven. Njun prihod v dvorano je bil pozdravljen s toplim ploskanjem in Tzklikanjem. Dalje so bili navzoči stolni prošt dr. Vraber, stolni dekan dr. Cukala ter kanoniki Janežif, Cnsl, msgr. Umek, dr. Mirt, dr. Žagar, okrajna glavarja dr Popovič in dr. šiška, mestni župan dr. juvan s podžupanom Žcbotom, okrajni podnačelnik Eiletz, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjee, dr. Leskovar. minister Vesenjak, dr. Srhanbarh, dr. Mfiller. poslanec dr. Veble, dr. Tomiušek, predstojnik mariborskih uradov, mnogoštevilna duhovščina in drugi. Obširni spored so izvajale gojenke zavoda čč. šolskih sesler, Slomškove 1 dekliške meščanske šole in Frančiškove mladine, godba »Danica«, Ljudski oder in pevsko društvo »Maribor«. Krnsno spominsko besedo pa je govori profesor dr. Fran Sušnik. I f Maiiia Gubec Domači odmevi Rekordno delo za - nove kanone Moskva, 25. nov. Sovjetski tisk šel« sedaj objavlja govor, ki gn j« imel 17. novembra Stalin t Kremlju n« kongresu stahanovistov. Stvar )• »ledeča: Kakor znano, ie Karel Mar*, učenik marksizma, označil rekordno delo kot morilno delo. Socialisti in komunisti po vseh kapitalističnih državah ie bore proti rekordnemu delu, češ, da neusmiljeno in nečloveško izrablja delovno moč delavstva, kar j« večkrat tudi resnica. Toda poslednje čas« »e dogaja, da ravno v Rusiji, kjer imajo komunisti izključno vso oblast t svojih rokah, vedno bolj uvajajo sistem rekordnega dela. ki izžme iz delavca poslednjo srago. Nekakšen voditelj tega sistema je nek gotov St»-kanor, ki uživa seveda vso podporo olicijelne komunistične stranke. Pretekli teden so torej staha-novcl zborovali v Moskvi. Njihovega shoda se je udeležil tudi Stalin in pri tem ostro govoril proti tako zvaulm konservativcem, ki nasprotufejo rekordnemu dela. Med drugim je Stalin odkril tudi zanimivost, da so komunisti it neki gotovi skupini železniških inženjerjev, ki so nastopili proti metodam rekordnega dela, zobe izbili in da bodo ndslej v podobnih primerih S« ostreje nastopali. Kongres je komunistični stranki dal nekakšne resolucije, kjer jo poziv«, da se i vsemi silami xa- Kulturni boj v Nemčiji . vzame za rekordni delovni sistem in da pobija t konservativce, ki nimajo smisla za velike cilje ko-raunistične revolucije. Ob tej priliki je govoril tudi novi rdeči maršal VoroSilov. Novega ni nič povedal. P«č pa je ponovil isto, kar sovjetski generali že 18 let pripovedujejo proletarcem. Vsak zna že te stvari na pamet. Namreč sovjetija ie okrog in okrog obdana od grozovitih sovražnikov. Sovjetska Rusija mora vsak čas biti pripravljena, da jo napadejo od ene in druge strani. Rdeča armada napram tej ne-1 varnosti predstavlja veliko silo. Tod«, da ho armada še bolj močna in da ne bo nobenega dvoma, t do porazi svoje sovražnike, je treba novih kano-nov, nove oborožitve, nove preskrbe z živili itd. Sovjetska armada mora nadkriliti vsako drugo armado na zemlji. Zato pa naj akcija stahanovcev lepo uspeva. Treba je rekordno delo uvesti r vseh obratih, ki prihajajo v poštev za oskrbo rdeče armade, tako, da bo najhitrejše in najboljše na vsem svetu opremljena. Vorošilov je končal z. besedami: »Maršal komunizma Stalin, naslednik največjega ■ med vsemi velikimi možmi človeštva, Lenina, je tukaj, da nas vodi do novih zmag.* Poročilo pravi, da so stahanovci tem besedam rdečega maršala z ganotjem burno ploskali. Splošna uvedba rekordnega dela v komunistični Rusiji ima torej največ izgledov, d« prodre. Pretat Banaseh aretiran Začelek nove gonje proli kal. voditeljem - Hišne preiskave Berlin, M. dot. SE. Berlinska tajna policija Je aretiral« prelata Banascha, stol. kanonika berlinskega stolnega kapitlja. Njegov« aretarija, ki Ji je sledila hišna preiskav« v stanovanju berlinskega škola greta Prejsinga, kakor tudi preiskava v uradnih prostorih erdinariata, je vshuilila po vsem Berlina najtežjo •eniaeijo. Prelat Banaseh Je referent s« finančne sadeve berlinske škofije in domnevajo, d« je bil aretiran t sveti s znanimi procesi proti kršiteljem derirnih odredb, procesi, ki sledi)« drag drugema in se prizadejali ie ogromne denarne Ukod« katoliškim redovom. Berlinski Skof Preyaing Je bil pokliran kot IsTedenor tudi k procesu proti dr. Leggoja, melssenskemu škofa. Zdi se pa. da vesti o tvezah prelata Itena-scli« t deviznimi ftlerami ne bodo točne, ker jc bilo njegovo gospodarstvo brezhibno. Bnlj verjetno je. da je bil prelat aretiran is političnih razlogov. ker je igral ie od nekdaj vodilno vlogo mod Katoliškimi politiki in veljn tudi sa zaupnika berlinskega škofa v političnih vpraianjih. Znane so njegove rt>ehne zveze i vodilnimi katol. osebnostmi vse Nemčije ter i dnevnim tiskom. K njemu so prihajali sastopniki inncemskoga tiska po informacije o političnem položaju in o stališču nemških katoličanov V Berlinu »o prepričani, da je aretacija tega dostojanstvenika prvi signal ia novo gonjo proti političnim osumljencem is katoliških vrst. Devizni procesi gredo proti koneu ii je sedaj narodnemu socializmu treba novega ognja proti »političnemu katolicizma«. Vsa prelntova korespondenca je bil« zaplenjena, njegovi tajniki pa so bili odpeljani v supore. Vsako uro pričakujejo sedaj aretacije časnikarja Schroderjn, ki je liil h pisarno prelata Banaseli« v tesnih dnevnih ivesnli. Takojšen odstop Lavala Pariz, 26. nesr. c. n«nes j« bil« važna ministrska seja, na kateri je Laval dolgo poročaj o zunanjem in notranje-političnem položaju. LavaJov položaj je namreč zmeraj težavnejši. S svojim posredovanjem med Anglijo in ltali|t ni dosegel ve likih uspehov, če sc p« sedaj Anglija še bolj oddalji od Italije, potem bo to njegov osebni položaj š« bolj omajajo. Največja težava obstoj« v tem, kako rooorožiti levičarske ia desničarske oborožen« lige. /jii s«, da je it prepozno in da s« približujemo zaključni borbi v tem vprašanju. Znano je, d« so francoski socialisti doslej odklanjali, da bi sodelovati v vladi, kateri bi n»0elov»Ai radikali. Ižanes pa »o socialisti svoje stališče spremeniti. V današnji resoluciji zahtevajo t«kojšmji odstop L*-\ ala in so pripravljeni sodelovati v vladi pod temi pogoji: 1. razpust parlamenta in razpis volitev; 2. garancija za demokratski razvoj in nar m red do !«>nca volitev. Levičarska »Populaire« in »Oeuvre« pišeta, da so k socialisti odločili u ta sklep zato. ker so se baje ognjeni kriti odločit a* ta, da bodo v četrtek izvedli Japonci prodirajo naprej Nanking, 26. nov. e. Japonske čete so danes zasedle okolico Peking« in TJenolna. Japonski generali hočejo z vsemi sredstvi omogočiti, da bi avlonotnistlčno gibanje uspelo. Osrednja vlada v Nankingu je izdala tiralico za vodltcljom. ki je proglasil avtonomijo flopeja. Osrednja vlada hoče na vsak način vzdržati svoj vpliv v severni Kitajski. japonska letala p« ne|ireslano krožijo nad Tjeneinoni in Pekingom in opazujejo sleherno gibanja. V Braziliji mir Rio De Jan«iro. 26. nov. c. Lnhko tt rett. dn je komunistični upor ie propadel. Povsod je že v [»stavljen popolen i^ed in mir in vojaštvo se je predalo. Ugotoviti je namreč treba, da to gibanje ni itn«*) nobene opore v ljudstvu in s« j« ves upor moral končati z neuspehom. Edino v Pernambucu •o se uporniki unuknili v vojašnico in so borbe okoli ni« trajale I« danes. Uporniki »d imeli ICO mrtvih, proti večeru p« pormajo v glavno mesto, rts s« bodo vsak čas prodali. V glavnem mestu vla- Nesrečnemu kmečkemu uporniku Matiju Gub-cu so v Zagrebu nameravali postaviti spomenik. Pa se je toliko ljudi vmešalo v to reč, da spomenika ne bo. Vsak, ki je hotel pokazati, da je dober Hrvat, je hotel Imoti odločilno besedo pri tem. Pevsko društvo »Zvonimir« in »Društvo hrvatskih Zngorcev« sta začela s svojo akcijo in po časopisju »e je Že raznesla vest, da sta g. nnd-škof dr. Stepinac in g. dr. Maček prevzela pokroviteljstvo. Drugo akcijo je vodila »Seljačka sloga« v posebnem odboru, sestavljenem iz odborov hrv. kulturnih društev, h kateremu naj bi pristopil tudi dr. Mačak. Dr. Maček pa je napravil konee temu barantanju 7. njegovim imenom z izjavo, ki jo je dal zastopniku »Jutarnjega lista«, v kateri pravi, da sedanji čas, ko je polno drugih narodnih potreb, ni ravno najbolj primeren za postavljanje spomenikov, pokroviteljstva pa da v nobenem slučaju ne bo prevzel, ne pri tej, ne pri kaki drugi akciji, ker taka reč nima drugega pomena kakor da se prisili poodine častiblepneže, da malo globlje sežejo v žep. Kmetijsko ministrstvo išče vpokojenih sodnikov in uradnikov Belgrad, 26. novembra. A A. Zakon o ureditvi agrarnih odnošajev v bivših krajih južne Srbi je in Orne ftore določa, da morajo vse agrarne odnošaje v teh krajih likvidirati agrarna sodišča. Za predsednika in člane okrajnih agrarnih sodišč se lahko po določbi ^ 38 zakona imenujejo aktivni in vpo-kojeni nodniki iu vpokojeni uradniki k končano pravno fakulteto. Za svoje dolo v agrarnih aodiSčih prejemajo posebno nagrade (dnevnico), ki so določene po predpisu ^ 39 zakona. Te nagrade vnašajo mesečno zn četrto skupino prve ln druge stopnje 2197.13 T)in. sa peto in šesto skupino 19.ri6.49 Din in za sedmo in osmo skupino 1789 Din. Poleg tega pripada predsednikom in članom agrarnih sodišč mesečna terenska doklada po 400 Din od osme do šeste skupine in po 600 Din za peto in četrto skupino. Ker kmetijsko ministrstvo ne raz.polagn s potrebnim številom aktivnih sodnikov, ki hI prišli v poštev kot predsednik in člani agrarnih sodišč, opozarja kmetijsko ministrstvo s tem vse vpokojene sodnike ln vpo-kojene uradnike s končano pravno fakulteto, ki bi hoteli priti na ta mesta, naj se takoj obrnejo nanj s prošnjo ln s potrebnimi listinami. Naslov se glasi: Kmetijskemu ministrstvu, agrarno-pravnl odsek, za južne kraje. (Iz kmetijskega ministrstva). Prometna konferenca z Romuni Belgrad, 26. nov. m. Danes ie bila zakl|učena konferenca med našim prometnim ministrom dr. Spahom in romunskim prometnim ministrom Fra-aasoTicijcm. Nj. kralj, Vis, knez Pavle in kneginja Olga sta povabila romunskega prometnega ministra na kosilo, pri katerem so bili navzoči predsednik vlade 1 dr. Stojadinovič s soprogo, prometni minister dr. Spaho, gradbeni minister inž. BobH in drugi. Zvečer ej povabil na* prometni minister dr. Spaho romunskega ministra Franasovicij« na večerjo v hotel »Srpski krall«. Romunski prometni minister bo zapustil Beograd nocoj ob U. Posvet pri predsedniku vlade Belgrad, 26, nov ni Nocoj od 0—8 je bila v stanovanju predsednik« vlnde dr. Stojadinoviča politična konferenca, ki so se je poleg njega udeležili ministri: dr. Spaho. dr. Behmen, Stankovlč. dr. Krek. Jankovič. Komnenovie. Kalugjerčič in Inž. Robi?, dalj" bivši ministri: Trifunovič, Ninčič. Markovič, Milotič in dr. 1'eleS. Na tej seji so bili navzoči ludi predsednik kluba JRZ CvnlkoviS in podpredsedniki tega kluba Pozdorne. Miletif in Jokaimovii Dopust uradn kom Belgrad. 26 nov. A A. Predsednik niinlstrske-sveta Je dovolil uradnikom, ki hočejo sodelovati na prvem jugoslovanskem kongresu zn zs5čllo ntrok, ki bo v Belgradu od »o, nov. do 1. dec., 'tODUSt od 28. nov. do 8. do«. Pomoč prekmurskim izseljencem Beograd, 26. nov. m. Na posredovanje notranjega ministra dr. Korošca in ministra brez portfelja dr. Kreka je minister za telesno vzgojo naroda Komnenovič pristal, da se izplačuje posojilo r znesku 400.000 din občini Murska Sobota za zgraditev delavskega izseljenskega dom«. Prvi obrok bo izplačan v prihodnjem tedna. Kongres lastnikov hin Belgrad. 26. nov. m. Danes dopoldne ja bfl v tukajšnjem Kolarfevem kinu kongres lastnikov kinematografov iz vse država. Na kongresu, ki ga je vodil Milko Brezigar iz Ljubljane, Je bila trg ministrstvu poslana resolucija, v kateri se zahteva, da se ukine za dobo dveh do treh let dovoljenje za otvoritev novih kinematografov. Za predsednika Je bil izvoljen Robert Kadmon iz Zagreba. V odboru pn sta od Slovencev Guštin iz Maribor* in Prešeren iz Ljubljane. Osebne vesli Beograd, 26, nov. m. Premeščen j« na meščansko šolo v Žalcu Godile Rudolf, profesor meščanske šole v Celju. Beograd, 26. nov. m. Seml.aj je prispel ravnatelj veterinarsko-bakteriološkeg« zavoda v Ljubljani g. Leo Hribar in to t zadevi spopolnitve uradniških mast, zagotovitve potrebnih kreditov za zavod, predvsem p« zaradi zagotovitve kreditu z« zgraditev novega zavod«. Belgrajske vesti Belgrad. 26. nov. m. Nocoj Je obiskal notranjega ministra dr. Korošca v njegovem kabinetu predsednik skupščine Cirlč, ter ostal delj časa z njim v razgovoru. Belgrad, 26. nov. m. Ministrski svel je odobril sklep poštnega ministra v pogledu odkupa bife Albina Izlakarja na Bledu za instalacijo avtomatske tolefonske centrale na Bledu, ki stane 2,'/50.01:0 dinarjev, kredit. S tem delom se bo začelo v nai-Krajšem času. Belgrad, 26. nov. m. Dnnes popoldne je zop< t zasedal v veliki dvortni skupščine širši odbor ,JI(Z ter razmotrival vprašanja spremembe in dopolnil uredbe o zaščiti kn.etov. Belgrad. 26. nov. m. Upravnik tukajšnjega Narodnega gledališča dr. Uranislnv Vojlnlč le odpotoval v Zagreb In Ljubljano, da bi r. upravnikoma v Zagrebu in Ljubljani razpravljal n gledaliških umetniških in finančnih zadevah ler o gostovanju igralcev, članov posameznih gledališč. Belgrad, 26. nov. m. V soboto dopoldne ob 0 se prične na Kolareevi univerzi prvi kongres jugoslovanske unije za zaščito otrok. Na kongresu bo v soboto govoril vseučiliški prof. Mat I jn Ambro žič o skrbstvu za otroke do šolske dobe. Belgrad. 26. nov. m. Dne 28. 1. in. slavi svojo 60-letnico češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Girsa, ki je zavzel la položaj pri nos začetkom letošnjega leta. Helgrad, 26. nov. AA. Po poročilu Narodne banke je bil 26. novembra izplačan pn nemškem kliringu kot zadnji avlzo št. K74f od 27. maja t i. po italijanskem kliringu pa avizo št. 76.787 od i. avgusta. Najprej mir z Irsko London, 26. nov. c. Z velikim zadovoljstvom sc i objavlja vest o potovanju kotonijojneg« ministra I Maloolma MncLonalda na Irsko. Danes se ie Mac i Donakl sestal z irskim ministrskim predsednikom de Valero in po vda rja sc, da se je tn razgovor zaključil zelo zadovoljivo. I« uspeh Macl.Oitsklc je (»meinben tudi zaradi tega, ker lx> MaeDoiiakl v j najkrajšem času prevzel poleg kolonijalnega nviui-slrslva ludi še ministrstvo za dominijone."Njegova : naloga je, d« ustvari med domini^onl. kolonijami in pa Anglijo močno zvezo. tnko. da nikdo nc 1» mogel v nobenem slučaju pusti Angliji v hrbet. ,VaC-Donald urejuje sedaj razmerje z Irsko. V vladi |»a je že sir Samuel I lonrc kot zunanji minister, o katerem je zimno. da je izreden poznavalec razmer v Indiji, Sir John Simon ima tudi velike izkušnji v tem, kako urejati veliki britanski svetovni im-peril. Melioracija naše zemlje Ljubljana, 26. novembra. Med važna narodnogospodarska vprašanja spada tudi melioracija zemljišč, to je urejevanje plodonosne zemlje. V naši državi je vse polno prilik, da se taka melioracija vrši v velikem obsegu, saj imamo vse polno velikih močvirij, močvirnatih ozemelj, deročih rek, ki odnašajo plodno zendjo. V času, ko prebivalstvo države nima nobene možnosti za izseljevanje, pa tudi, ko industrija in obrt ne moreta napredovati, je nujna dolžnost države, da pripravi kmečkemu naraščaju nove zemlje, ki nudi družinam sicer skromen, toda zanesljiv obstoj. Narava je naši državi dala mnogo prilike za pridobivanje nove zemlje, mnogo je še močvirij po Banatu, v Bosni je na pr. Livanjsko polje, osušiti bo treba nekoč Skadersko jezero ter ga pretvoriti v plodno žitnico Črne gore, po drugih pokrajinah so velika močvirja, ki jih je treba osušiti, mnogo rek je treba urediti. Tudi Slovenija, ki ima toliko kmečkega naraščaja, je nujno potrebna melioracijskih del. Tu imamo ljubljansko Barje, imamo reke Muro, Savinjo in druge, ki so potrebne regulacije. Državna statistika od prevrata pa do konca 1. 1933 kaže, da je bila Slovenija na tem polju tnočno zapostavljena, dasi so bile tu najbolj ugodne razmere za ustvaritev plodonosnih razmer. Do konca 1.1933 je bilo v vsej državi z melioracijami urejenega 1,213.140 ha zemljišča, od tega so zasebne vodne zadruge meliorirale 1,096.875 ha zemljišča. — Za ta dela je država prispevala 30,689.247 Din, od česar je dala vodnim zadrugam podpore 12,950.860 Din. — Zasebni interesenti in druge ustanove so dale 758,621.692 Din, od česar so vodne zadruge prejele 727,632.807 Din. Slovenija je pri teh zneskih le malenkostno udeležena. Melioriranih je bilo v Sloveniji skupno 5145 ha, od tega po vodnih zadrugah 2763 ha. Država je prispevala skupno 837.897 Din, od tega vodnim zadrugam 514.236 Din, zasebni interesenti so prispevali 655.031 Din, od tega vodnim zadrugam 274.615 Din. Levji delež pri melioracijskih delih je odnesla donavska banovina, ki je porabila skoraj 85% vseh strožkov, kolikor jih v državi izdamo za melioracijska dela. To kaže, da je v Vojvodini zemlja dovolj rentabilna, ker se vanjo še vedno splača investirati velike vsote, drugič pa, da to pokrajino država podpira najbolj. V donavski banovini (všteto je tudi področje mesta Belgrada) je bilo v prvih petnajstih letih po vojni melioriranih 702.064 ha, ali 7002 km«, kar predstavlja skoraj pol Slovenije. Država je za te melioracije prispevala 10,308.480 Din, od tega vodnim zadrugam 6,380.429 Din, zasebni interesenti 663,355.076 Din, od tega vodnim zadrugam 646,564.403 Din. — Pomembna je le še savska banovina, kjer je bilo reguliranega 467.544 ha zemljišča (nad četrtino Slovenije), kar je veljalo okoli 94,000.000 Din, lorej sorazmerno mnogo manj, kakor v Vojvodini. Vodnih zadrug je v državi 123, od teh v Sloveniji 9, v donavski banovini 75, v primorski 15, v savski 8, v drugih banovinah pa manj. V 15 letih je bilo v državi zgrajenih 1978 km nasipov, od tega v Sloveniji 73 km, v donavski banovini z Belgradom vred pa 1331 km, kanalov v državi 7499 km, od tega v Sloveniji 700 km, v donavski banovini 4600 km, v savski pa 1923 km, črpalki sta bili v državi 102, v Sloveniji nobena, v donavski banovini 85, v savski 15, v drinski 2. V načrtu je še melioracija okoli 800.000 ha zemljišča, od tega v Sloveniji okoli 70.000 ha. Proračuni za melioracijo tega zemljišča znašajo 174,000.000 Din, od tega bi odpadlo na Slovenijo okoli 11,500.000 Din. Tudi glede melioracije zemljišč pričakuje Slovenija, da jo bo država bolj upoštevala kakor doslej, zlasti, ker je pri nas zemljo zaradi gostote prebivalstva mnogo bolj zaželena in je tudi vedno bolj izrabljena kakor v katerikoli drugi pokrajini v državi. Kočevarji na robu propada Da spoznamo pravi položaj Slovencev na Kočevskem, si moramo ogledati najprej gospodarsko stran naših in kočevskih ljudi. Gospodarstvo je merilo in temelj vsakega kulturnega in narodnega razmaha. Ker se pa stanje vsakega gospodarstva spreminja, ne bo odveč, če pogledamo, kako je s to zadevo bilo pri nas v bližnji preteklosti in kakšno sliko nudi v sedanjosti. V večini je ta del zemlje hribovit kraški svet (ponikalnice in kraške jame), nekaj ravnine je v smeri od Kočevja proti Starem logu, nekaj okoli njega, največ pa je razmeroma ravnih tal na_ južni strani Kočevja, ki sega do več visokih gričev in vrhov, ki so največ porasli z lepimi gozdovi. Plodna zemlja je težka ilovnata, deloma apne-no peščena, ali pa je prav plitva in moč»o pomešana z apnenčevim peskom. V nižavah uspevajo skoraj V3e kmetu potrebne kulture, na višje ležeči zemlji žita sploh ne uspevajo ali pa zelo slabo in je uspeh setve, ne oziraje se na običajne njme, vedno dvomljiv. Največ se seje koruza različne vrste, ki je poleg krompirja glavna hrana prebivalstva. Ce pridenemo še fižol, nekaj zelja, •pn -smo opravili s tem, kar večino prebivalcev preživlja. V splošnem pa zemlja tudi tega živeža ne dš dovolj, posebno v hribovitih krajih, kjer je sicer dovolj zemlje, a malo obdelane, za polja primerne. Zemlja se že od davna zelo primitivno obdeluje in se ne izsili iz nje niti to, kar bi mogla dati, kar pa je deloma razumljivo, če pomislimo, da zemlja ni bila že desetletja hikomur edini vir za življenje. Kakor pa so nastajale druge možnosti za preživljanje, tako se je vedno bolj opuščalo kmetovanje, ki je premalo nosilo. . Pred desetletji je bila živinoreja na znatno višji stopnji, kakor je danes. Posamezne vasi so gojile po sto in več glav živine, danes nekatere komaj po dvajset. Le v nekaterih krajih goje še nekaj ovac, drugod se je že pred leti opustila ovčjereja, četudi so kraji za to primerni. Dotok dohodkov je bil od drugod dovolj močan, opustila se je ta panoga kmetijstva, ki človeka sicer ne obogati, a ga pošteno redi. Sadjarilo se je brez načrta, sadilo vse, kar je prišlo pod roko. Tudi ni bilo pravega zanimanja, ker od sadja ni nihče pričakoval kaj prida. Sadilo se je le za domačo porabo, vse, da je le sadje bilo. Redki so mislili tudi naprej, ter sadili in gojili sadno drevje in pridelovali sadje po zahtevah sadnega trga. — Da so kraji primerni za mnoge vrste sadja, smo videli na sadjarski razstavi v Kočevju. Videli smo nepričakovano lepo sadje z našega konca, ugotovili pa tudi, da ima posameznik mnogo sort, a vsake le za košaro in ie malo. Nekako do leta 1930 je tukajšnji kmet največ liobil iz gozda. Par dreves je prodal, pa je imel denar. Prodajal se je les raznih vrst in razsežnosti. Kdo naj prešteje vozove, ki so prevozili tisoče in tisoče kubikov lesa za milijone. Kdor je le gibal, je dobro zaslužil. Koliko vagonov oglja se je natovorilo, kdo naj to ve, saj so pred petimi leti po naših gozdovih še gorele številne kope, kjer so imeli ogljarji lep zaslužek. — Na tisoče železniških pragov se je stesalo tu pri nas. Napenjal se je človek in živina, svetli novci so se podajali iz rok v roke, le malo se jih je shranilo za »črne dane«. Malo domačij je, ki bi ne imele svojcev v Ameriki. Ti so pošiljali dolarje, ki so mašili še eventuelne luknje v gospodarstvu. Za praznike, za god in manj pomembne dni so prihajali čez lužo, z njimi težki zavoji obleke in blaga. Kmetska noša je dišala po Ameriki, deloma še danes. Znano krošnjarstvo je donašalo zlata in srebra. Več mesecev so možje bili v tujih deželah, na jesen ali pomlad so prišli in pretresali kovance v žepu. O bajnih vsotah vedo povedati. Da pa ne bo kdo preveč obsojal, češ, kam je šlo vse to bogastvo, moram povedati svoje prepričanje, da se je tem vsotam marsikje pripisala kaka ničla. Res pa bo, da so prinesli toliko, da je družina brez težav prebila čez čas, ko domača kašča ni imela kaj nuditi. Ljudstvo se spominja tega, spominja se časov, ko je moglo živeti brez pomankanja. Ce hodiš po teh krajih, se moreš o tem kmalu prepričati, saj so pogovori o časih, ki so bili, na dnevnem redu. Pripovedujejo ti o vseh mogočih dogodkih. Teh pogrešajo in brez njih niti živeti ne umejo. Zato pn je današnji dan tem težji. Prišla je s severnimi vetrovi suša, v gozdih so se začeli sušiti sokovi, vedno manjša je bila vrsta voz nntovorjenih z lesom, dokler niso sko raj izostali. Svetlosivi slebri dima z gorskih reber so izginili, zadnje kaplje je osušilo lansko sonce. Žtiljnvlh rok in pretegnjenih mišic so se vrnili ljudje v svoje domove. Tam daleč za morjem »e je nekaj zrušilo, streslo na tudi ori nas. Dolarii so izostali. Marsi- kje se je zganilo in le nemi pogledi pričajo o bojazni za bodočnost. Krošnjarski koš je poslajal vedno ležji, vedno dalj so se držali možje v tujini, vedno manj jim je ostajalo za svojce. Tretji vir je usihal in skoraj usahnil. Ljudstvo se je znašlo pred neznanim. Vse je odpovedalo, ostala je le zemlja, zemlja, ki vseh, taka kot je danes, preživljati ne more, še manj pa nuditi prejšnjim časom podobno življenje. — Prišli so iz kmečkega življenja, treba jih je vrniti zemlji, na kateri so. Treba jih je približati zemlji, katero so predniki pred sto in morda več leti zapustili. Treba jim je pokazati in povedati, kje raste kos kruha in dinar za davek. Koliko njiv in njivic bi moglo še nastati, kako polni bi mogli biti hlevi in vsaj mnogo bolj polne shrambe, in še in še, da bi rasla od kamna do kamna palača. Ta del naše zendje je od gospodarske stiske najbolj prizadet, zato mu je res treba pomagati, da ho mogel na dani zemlji človeku primerno živeti. Vse drugo (najnovejše krošnjarjenje) pa je le blesk, da ne vidimo, kako po njem prihaja še večja stiska. Msgr. Ivana Rotnerja zadnja pot Skale, 25. novembra. Blatne ceste so v ponedeljek dopoldne vodile ogromne množice v Skale. Toda ponedeljkova siika in okrog cerkve ni bila podobna onim, ko so se zbirali ponosni larani okrog svojega župnika in dekana g. Rotnerja ob raznih slovesnostih, ob novih mašah, ki so jih peli Rotnerjevi gojenci, ob proslavah farnega patrona itd. V ponedeljek so visele s stolpa cerkve in drugih hiš črne zastave, v črnino oviti ljudje so obkrožili Skale, njihov župnik in dekan pa se je poslavljal. Slovo je težko. Zato sta na obrazih množice zagospodarila trpka bolesl in bridko spoznanje: msgr. Rotner odhaja za vedno. Na pogrebne svečanosti, ki so se pričele ob 10 dopoldne, so prišli ljudje tudi iz drugih krajev Štajerske, kjer je pokojni kdaj služboval. Prišlo je nad 50 njegovih sobratov-duhovnikov, med njimi stolni kanonik in naddekan dr. Mirt, konjiški arhidijakon g. Tovornik, msgr. Vreže, dekanijski upravitelj g. Potokar gvardijan o. Ladislav, dekana g. Presker in g. Žagar in drugi, oblast sta predstavljala okrajni načelnik dr. Hraševec in predstojnik sodišča g. Potočnik. Pred župniščem so zapeli pevci žalo6tinko, godba je zaigrala, nakar je dekan Rotner poslednjič nastopil pot v cerkev. Po odpetih psalmih je stopil na prižnico msgr. Vreže, pokojnikov sošolec in sedaj edini še živeči duhovnik Rotnerjevega letnika v bogoslovju. V občutenih besedah je slavil rajnega plodno življenjsko pot. Po maši se je razvil ogromen žalni sprevod na pokopališče. Za šolsko mladino so stopali gasilci, farani in duhovščina. Ob odprtem grobu se je v imenu knezoškofa poslovil g. naddekan dr. Mirt, ki je naglasil, da iiotnerjeva smrt ni zasekala vrzeli samo Šaleški dolini, temveč celi škofiji. Sledili so govori zastopnikov domačih organizacij, potem pa so padle na krsto prve grude. Dekan msgr. Rotner je pokopan, spomin na njega pa bo ostal trajen. Veliko delo socialne ustanove Občni zbor „Marijanišča", društva za podporo brezposelnih služkinj Že nad 50 let deluje v Mariboru Marija-nišče, ustanova, ki sta jo z veliko skrbjo in ljubeznijo ustvarila dva že pokojna velika moža lavantinske škofije, škof dr. Napotnik in njegov stolni rlekan dr. Križanič. Skrbna ustanovitelja sta pri tem imela pred očmi gmotno podporo brezposelnih iu starih obnemoglih služkinj, a tudi dušni blagor deklet, ki prihajajo v mesto služit. Brezposelnost, zapusčenost in še celo revščina so tolikokrat krive, da začne iti j>ot mladega dekleta navzdol, v proj sft. Zato sta pa blaga, za časovni in dušni blagor mladih duš vneta moža osnovala društvo Marijanišče, da bi dekleta ob času brezposelnosti imela streho, oskrbo, a tudi varno zavetje pred nevarnostmi, ki se nastavljajo mlademu dekletu posebno v mestu. In tako vrši Marijanišče že nad 50 let to svoje.lepo delo med našimi služkinjami, izmed katerih mnoge s hvaležnostjo priznavajo, da je bilo Marijanišče njihova rešitev. Kako je Marijanišče v preteklem letu vršilo to svojo važno soeijalno nalogo, ie jx>kazal letni občni zbor, ki je bil preteklo nedeljo, dne 24. novembra. Poročila odbornikov so pokazala sledeče delo: Marijanišče daje v hiši v Gregorčičevi ulici 18, ki pripada ustanovi pokojne Ane Fridl za stare služkinje, in ki je od 1. 1929. v upravi Marijanišča, stalno brezplačno stanovanje in kurjavo 6 služkinjam, k' jih določi mariborska mestna občina. Razen teh 6 stalnih pa je v preteklem letu pod marijaniško streho bilo sprejetih 420 služkinj, nekatere za daljši čas, druge za krajšo dobo. da so zopet dobile službo, tako da je bilo oddanih 2100 prenočišč. Kakor določajo društvena pravila, so bila prenočišča po kolikor mogoče nizki ceni, okoli W0 pa jih je bilo zastonj Ravno tako so dobile služkinje, če so želele, tudi hrano jm kolikor mogoče nizki ceni. Služb je bilo posredovanih 120, največ v Mariboru, nekaj tudi v Zagrebu in v Belgradu ter nekaterih drugih krajih. Kakor uči skušnja, so gosjwdinje navadno prav zadovoljne s služkinjami, ki jih priporoča Marijanišče, a tndi služkinje z gospodinjami. Društvo bi rado svoje delo vršilo v večjem obsegu in bi rado dajalo prenočišča in hrano še ceneje, a žal tega ne more, ker so prispevki iz članarine (10 Din letno) in iz prostovoljnih dn-rov le malenkostni — 1700 Din v preteklem letu — in si mora društvo z lastnim gospodarjenjem preskrbeti potrebna sredstva za davke, za popravila v hiši, za nakup in jiopravo perila. zn osobje itd. Zato bi zopet opozorili na to važno soeijalno ustanovo. Cim več umevanja in podpore bo našla, tem lažje in v tem večji meri bo lahko vršila svojo nalogo, pn tudi vodstvo Iki lahko izvršilo načrte, s katerimi se bavi. Vabimo tudi služkinje same. da podprejo to ustanovo s tem, da postnnejo v čim večjem številu članice Marijanišča in posebno še s tem. dn ojiozarjajo svoje tovarišieo. ki so brez službe, na Marijanišče. Koliko deklet se v času brez-oselnosti potika bogve kje in zahaja bogve „am Pn ne bi bilo tega treba, ko bi jim kdo v tem času pokazal pot v Mari janišče. Tam bi dobile začasen dom in najbrž tudi primerno služlio. Prosimo tudi dušne pastirje in društva na deželi, da dekleta, ki odhajajo v mesto iskat službe, napotijo v Marijanišče. Letos se mora Marijanišče z veliko hvaležnostjo spomniti moža, ki je njegov velik dobrotnik. Je to jio vsem Slovenskem znani, pred kratkim umrli miisijonar-lazarist g. V. Krivec. On je bil med tistimi, ki so ustanavljali Marijanišče in je bil tudi njegov prvi tajnik. Knko je ume! delo Marijanišča in kako se je do zadnjega zanimal zanj, je pokazal s tem, da se gu je spomnil v svoji poslednji volji z volilom, kakor so dopuščale njegove razmere. Naj mu bo za vse Bog plačnik. Marijanišče pa ga ohrani v hvaležjiem spominu. • v tr RAZLOČEK/ So dobre in slabe. Za Vašo kožo je najboljša komaj zadosti dobra. Elida Ideal-krema Vam pomore kakor nobena druga, da ste negovani, kakor je treba. Zakaj to je novo na njej: izboljšana kakovost požlahtrijen vonj povečana tuba popoln učinek Ona se vleze takoj v kožo — odpravi, ker ima v sebi „h a m a m e I i s v i r g i n i c a" majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znojnice. Ona je idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polf medlo in enakomerno lepo, • '■'.i' •■ »•".-••* --v ■7, | " i r — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Lastniki lovišč za svoje pravice Maribor, 26. novembra. Danes do|ioldne se je vršil v klubski sobi hotela »Orel« sestanek lastnikov zasebnih lovišč iz vse Slovenije. Sestanek jc bil zelo dobro obiskan ter je bila soba nabito polna Sklical ga je pripravljalni odbor ter so poročali razni govorniki, meri njimi posestniki Ivan P e r k o iz Kamnice, Janko U r b a s s Slemena, Viktor G 1 a s e r iz Ruš, M a r i n c in drugi. Zlasti obširno in izčrpno je obravnaval pereče vprašanje zasebnih lovišč Ivan P e r k o, ki je med drugim navajal: Slovenski kmetje so si že leta 1848. z osvoboditvijo od graščinskega gosjiodstvn pridobili pravico lastnih lovišč za zemljišča v izmeri od 115 rlo 200 ha. Ta pravica tvori sestavni del zemljišča ter je privatna lastnina, preko katere ne more tudi sedanji lovski zakon. Zakon o lovu je nesocijaleo, ker jemlje le malim in pušča velikim. Pomisliti je treba, da je prizadetih 285 lastnikov zasebnih lovišč v Sloveniji, ki so povečini gorski kmetje, katere itak udarja še gospodarska kriza. Z odvzemom pravic do lastnega lovišča se občutno zniža tudi vrednost posestev. Vedeti je treba, da je vsako posestvo v izmeri 200 oralov lire? lastnega lovišča vsaj za 200.000 Din manj vredno Pri 285 posestvih v Sloveniji hi znašal tedaj odpadek zaradi zmanjšane vrednosti- 5h.MX>.ono Din. Ti posestniki niso kaki priseljenci! Kdor pozna zlasti zgodovino severne moje. vidi, rla so to sami kmetje, ki že stoletja žive na svoji grudi, ki so biti vedno oni branik, ki nam jc ohranil slovenski živelj pred navalom tujcev., Z ogromnimi žrtvami in silnimi napori so morali braniti svojo posest, še z večjim požrtvovanjem in podjetnostjo so kupovali Nemcem posestva ter jim trgali iz rok sredstva za ponemčenje naše zemlje. S kolikim hrepenenjem so ti ljudje čakali nn narodno državo in s kakšnim navdušenjem so jo sprejeli. sedaj pa vidijo, rla se jim kratijo pravice, ki jih ni niti tujec poskušal odvzeti Lastni lovi so bili ponos naših kmečkih gospodarjev. Poleg narodne zavednosti pa je našemu ljudstvu zlasti ob meji še danes potreben v prvi vrsti ponos, saj bi'vsak sklonjen vrat na tej ogroženi postojanki pomenil zojiet novo podlago tujčevi peti. Gotovo ni imel zakonoduvec zakona o lovu tega pred očmi. Ni se takrnt pomislilo nn posledice, ki so nujno sledile. Zato bi bilo jxi-trebno, da se vsaj deloma odpravi ta krivica ter tla se odstavek L, par 4., zakona o lovu, z dne 5. decembru 1931., izpremeni, da se bo glasil: >I^ovsko pravico na svojem jiosestvu more izvrševati lastnik zemljišča, ki mu [>o-vršina v eni občini ali srezu, oli v več občinah in srezih znaša vsaj 115 ha nepretrganega zem ljišča.« V smislu gornjih izvajanj se je sestavila tudi spomenica, ki so jo zborovalci poslali ministrskemu predsedniku dr. Stojadmoviču. notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu in ministru zu gozdove in rudnike Gjuri Jaukoviču. Občni zbor sorodnikov Na člančič jiod gornjim naslovom smo prejeli: 1. Ni res, da je zastopnik »Njive« na univerzi kljub dani besedi, da ne bo napadal ne katolikov, ne kako drugače žalil svetovnega nazora svojih katoliških tovarišev, govoril o Vatikanu, kakor da je zadnje pribežališče vsega fašizma, militarizma in najhujših krivic, nego je res. da jo zastopnik »Njive« dal in držai besedo, da ne bo omenjal Vatikana ter je iz »Politike« (št. 9845 z rine 17. okt. 1935. str. 2, stolpec 4, zadnji članek ter št. 9800 z dne 7. nov. 1935, »tr. 4, stolpec 2, članek Rntobor-nost taljanskih bisknpn«) citiral o zadržanju nekaterih italijanskih škofov do itnlijansko-abesinske vojne. 2. Ni res, da jo zastopnik Njive- Sovjetsko Rusijo (Kivelifeval in slavil kot živo pravico in zatočišče vsega blagostanja in sreče, nego je res, da zastopnik »Njive« Sovjetske Ruslj" v svojem govoru sploh ni omenjal. — Akademski agrarni klub »Njiva«, univerza, Ljubljana. Kerenčič Jože, s. r-, tč. predsednik. Naše dijašlvo Akademiki, knnaeefjaniHti, drovl Ji» miš -'»-tanek Konttrogncija MariJIneirn O/.naneaJa ima oli »t l.r cerkveni sestanek v IriSiii kapelici on. fraixv:A ininv. Kon jrreffnt'.ljn Kraljice apostolov po Ima nli -Ju : viv M '.'r kveni snstniiek s predavanjem o aktualnih smernicah okrožnico .Cnsti eonnnhil', v navadnih prostorih ZrinJskoKn e. 9- PrldKe po»lnofcUsvilno, tovariši nn. Drobne novice Sreda, 27. din Foški. Koledar novembra: VirgiliJ, Osebne vesli škof; Bernar- — Izpit s« napravili za čin akt. peh. majorja kap. 1. razr. Anton Lovrič; za Sin akt. topu. majorja kap. I. razr Oton Cuš; za čin akt. inž. majorja kap. 1. razr. Sveto/ar lilbar; za čin akt. inž. kap. II. razr. poročnik Vladimir Predaveic in za čin rez. peli. kap. II. razr. rez. peh. poročnik Ivan Fiala. — Poročil se je 25. novembra v župni cerkvi v Cadramu pri Oplotnioi g. Kovač Jožef iz Zg. Zreč z gdč. Ano Leakovarjevo Iz Pribove. Bilo srečno rudarjev Jugoslavije« g. Arh Jurij tn zastopnik Delavsko zbornice g. Golmajer Jože. Prišlo pa ni ta dan do nobenih pozitivnih zaključkov, ker je bil lastnik rudnika zadržan. Končno pa Je prišlo po dolgih razpravah do sporazuma. Podjetje se zaveže, da sprejme odpuščene. Otiojestrnnsko se pristane na to, da «e Iz predmetnega gibanja ne izvajajo pikake posledice. V slučaju, d« bi bilo podjetje primoruno skrajšati obratovanje v rudniku, se ne bo zmanjšal stalež delavstva z redukcijo posameznih delavcev, ampak se bo sporazumno t delavskimi za»lopntki določilo skrajšanje delovnega časa. Podjetje se tudi zaveže, da bo ukrenilo vse, da se vrši Izplačilo zapadlih mezd v po zakonu določeni obliki In roku. Na podlagi sporazuma se je začeto i rednim obratovanjem v torek, dne 26. t. m. ob 6 zjutraj. Zapeka, lenlvosi črev sta večkrat vzrok mnogim boleznim. 2—S ARTIN-DRAZEJE Dr. WANDERJA vzete zvečer, omogočajo zjutraj lahko Izpraznlenle. Dobe se v vseh lekarnah v škatlah po 12 dražej Din 8'*-In v vrečicah po 2 dažejl Din 1'50. Oljlns rta. pod S. bi. 2211VII. Kaj premišljuje gospa Ivanka? Novo perilo stane veliko denarja, ki ga vsak ne premore. Toda lepo belo, duhteče in trdno perilo ima pa lahko vsak. Saj terpentinovo milo Zlatorog pere vsako tkanino tako prizanesljivo, da traja dolgo vrsto let. Pri tem pa ga tako temeljito očisti vsake nesnage, da je kar veselje. Iz njega kar duhti po snagi in svežosti. — Planinska koča na Kurešieku. Dolenjska ie r tujskoprometnem pogledu najbolj zaostala. Vzrokov je več kot preveč in pozna jih vsak, kdor količkaj pozna ustroj našeiia prometa. Da pa je tujski promet za naše klavrno gospodarstvo neizbežno potreben, naglaša danes vsak. komur je pri srcu vsa pisanost slovenske lepote, naših gora. brd in ravnin. Zimski šport ie v zadnjih letih dosegel tako obsežen in razveseljiv razmah, da se ne zadovoljuje več s točkami, ki iih ie razkričalo v svet smučarsko navdušenje. Hoče se smučarjem novih svetov in novih odkritij. In prav Dolenjska, ki je bila do sedaj »neodkrita dežela«, ima postojanke, ki bi jih il zavidal ostali svet. Med takimi je ena najlepših Kurešček s svoio višino 833 m. S postaje Škofljice ie 14 km hoda. to po brdih. goličavah. ki so za smučarja nadvse idealni. No. in Kurešček dobi v kratkem, morda že sredi decembra. svoio planinsko kočo, ki bo srnitičarjem nudila streho, zabavo in okrepčilo. Lastnik koče je začel z akciio s pravim turističnim idealizmom in bo koča oskrbovana na principih solidnosti in »mučarskega tovarištva. Hvalevredno pa je dei-itvo. da se s tem začne orati ledina tujskega prometa tudi na Dolenjskem. Lhthliana 0 Izmed naših kulturnih delavcev 90 slovenski časnikarji mnogo premalo upoštevan stan. Kulturna stopnja naroda se kaže tudi v razvojni višini časnikarstva. Toda časnikarstvo se tuhko ugodno razvija le, nko imajo časnikarji na svoji strani javnost, ki razume tudi njihove stanovske težnje. En dan v letu posveti Ljubljana našim časnikarjem na njihovem koncertu, kjer se vedno manifestira naša visoka glasbena kultura. Tudi letos bodo Ljubljančani posvetili temu koncertu in časnikarjem vso pozornost In razumevanje, zlasti še. ker je koncertni program izredno lep. KINO mm TfcL. 22-21 Volitve esen —» Cenik Tovarna Lutz-peči. ............Lutz Ljubljana - Sifke — Popusti na železnici. Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«) v Ljubljani nam sporoča: Ministrstvo železnic dovoli polovično vožnjo na državnih železnicah: a) za skupščino društva treznosti v Beogradu 7.-8. decembra. Olajšava velja od 5. do 10. decembra: b) za skupščino '/veze lovskih združenj v Ljutomeru. 8. decembra. Olajšava velja od 5. do 11. decembra: c) za skupščino Jugoslov. nogometnega saveza v Belgradu. 15. decembra. Olajšava velja od 12. do IS. decembra. Dalje nam sporoča Zveza za tujski promet, da je od 15. novembra ukinjen promet lokalnih parnikov na progi Belgrad—Zemun. Tretji razred na parniku »Princesa Olga« je popolnoma prenovljen. Cene ostanejo iste. Če hočeš vesel, čvrst in zdrav biti, moraš redno Danes ANNY ONDRA kot Mala Oorrit Nepozaben film po nepozabnem romanu Charlesa Dickensa Delo. polno preprosti, a nad»s crloveSke vsebine In genljlvostl Predproda',a vstopnic od 11—12 30 in od 15 ure dalie tUaš Caj piti! _ Lsžlmedicinec obsojen na 8 mesecev. Pred malim senatom v Ljubljani je bil včeraj obsojen oa 8 mesecev »trogega zapora m v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta 32-letni zobotehnik Ferdinand Švelc, rodom Ljubljančan, ker je lani konec septembra odpravil plod neki ženski. Švelc ima kaj burno življenje za seboj. Nagnjen je k pustolovščinam in se rad izdaja za medicinca. Natakarici P., ki mu je za operacijo plačafa 600 din nagrade, je pravil, da študira medicino in da postane kmalu doktor. Svelc je imel pred leti mnogo opravka pred ljubljansko poroto, kjer je bil obsojen zaradi raznih pustolovščin na daljšo ječo. Švelc je taiil, da bi bil on tisti, ki ie odpravil telesni plod in je navajal svoj alibi, čeS, da je bil takrat na planinah. Za priči poklicani mati in sestra pa sta ga pustili na cedilu. Nande je hotel sodišče nalagati, da ima večje Študije. Ima v resnioi dva razreda realke. Kjer nimajo Petanjske Slatine tam slabo se počutite! — Reven kat. akademik, ki bi rad podrobneje študiral filozofijo in sociologijo, pa si ne more dobiti za študij polrebnih knjig, predvsem dr. UšenlSnikovega Uvoda v filozofijo f. in II. del In njegove Sociologije (hvaležen bi bil tudi za druge filozofske in socialne knjige, zlasti nemške), se priporoča onim. ki te knjige imajo, pa jih no rabijo, da mu jih podarč ali posodijo. Stavita v rudniku „Stanovsko" končana V severnem deln občine Poljfnne ležt rudnik »Stanovsko«, ki hrani v sebi obilo rjavega premoga dobre kvalitete. V tem rudniku rudarji niso bili organizirani. Da dosežejo svoje pravice, so sklenili, da se organizirajo. Na sestanku je bil izvoljen šestčlanski odbor. Dne 15. t. m. pa ie vod-slvo rudnika odpovedalo službo vsem šosllm članom pripravljalnega odbora. Nato so vsi rudarji. In sicer 118 po številu, stopili v stavko. O tem dogodku je bila obveščena Zveza rudarjov in Delavska zbornica, kakor tudi okrnjno načelstvo. tfršil se je pred nekaj dnevi sestanek v hotelu Mahoriču, katerega »o se udeležili okrajni načelnik za Maribor d. hr. d». Slika Janko, tajnik »Zvai« 0 Skrlatinka in davica. V zadnjem času se pojavlja v Ljubljani v več primerih davica in skrlatinka In to vkljub vsem sanitarnim preventivnim ukrepom. Tekom preiskav in poizvedovanja je mestni fizikat dognal, dn ležijo otroci, ki so oboleli za angino, doma ter da starši ne kličejo zdravnika v svrho ugotovitve bolezni. V leni je vzrok, da se ti dve bolezni širita, kajti angina je često le začetek ene izmed teh dveh nalezljivih bolezni. Često pa potekata tako dnvica kakor Skrlatinka lako neizrazito, da laik nikakor ne more ugotoviti značaja bolezni. Otroci, pri katerih poteka nalezljiva bolezen tako milo in sicer neopaz- i no. okužujejo neizolirani, ostale otroke. Zaradi tega je nujno potrebno, da pokličejo starši, čijih olrok Je obolel za angino, zdravnika, ler lako podpirajo oblasl v zatiranju nalezljivih bolezni. 0 Sesti prosvetni večer v Trnovem bo danes posvečen spominu na državni praznik. Predaval i bo ob skloptlčnih slikah g. župnik F. S. Finžgar: 1 Slovenec-državljan. Vljudno vabimo. 0 Predavanje priv. doc. ilr. Vladimira Murka. Kakor smo naše čitatelje že obvestili, bo ffriredlla 1 Jugoslovensko-češkoslovaška ligo v Ljubljani letos razna predavanja. Kol prvi bo predaval priv. doc. dr. Vladimir Murko o temi: »Gospodarski Krakovega za voliko pozornost In zanimanje, s katerim so spremljali potek šolske slavnosti. — Upraviteljevo se nadalje zahvaljuje trnovskemu župniku g. Fr. S. Finžgarju za idejno globok tn slavnosti prikladen cerkveni govor, g. K. Kačarju Iz Trnovega za sodelovanje pri proslavi, g. Pn rtizziju In gdč. Luciji Petelinovi za lepe In prl-godne pesmi, g. Llpahu Fr., voditelju »Matevže- i vega strica«, in vsem, ki so pripomogli, da se Jo i 60 letni jubilej mogel proslaviti na način, ki odgovarja načelom sodobno socijalne vzgoje in pouka našega naraščaja. Nabrani darovi so bodo uporabili za šolske potrebščine revnim učencem. V Ljubljani, 26. novembra 1985. — Upravtteljstvo. O Poceni meso. V sredo, dne 27. novembra, bo na prosti stojnici mestne klavnice ob 3 popoldne Javna dražba 15Skg svežega zarobljenega ipesa po znižanih cenah. , 0 Kino Kodeljevo igra danes po znižanih cenah >Pesem Orijenta« z Ramenom Novarrom. 0 Okoliške gradbene zadevo prenešene na L|ubl|anO. Gradbeni urad mestnega načelstva je v glavnem žo Izvršil prevzem vseh agend m solsov v pogledu gradbenopravnih zadev. Okoliške občine drugače še poslujejo v raznih lokalnih zadevah, v kolikor se tičejo niih lastnega proračuna. Gradbeni urad pa sedaj že deluje tudi v okoliških občinah, kar se tiče stavbnih komisi|. stavbnih dovoljeni, uporabnih dovoljenj in drugih gradbenih vprašani. Gradbeni urad je zadnje dneve izvršil že več komisij. Opažati ie. da se |e zadnji čas v priključenih občinah razvila razmeroma Živahna stavbna akcija. Tudi v mestu so bila izdana zadnii čas nekatera stavbna dovoljenja. Tako zidajo, odnosno bodo zidali: InJ. Fran Stlg'itz, upravitelj gozdne uprave kneza AuersDerga v Kočevju, novo, j enonad.stropna hišo ob Ruski cesti, nasproti oivo- 1 varne Union. Stroški so nroračunani na 460.000 din. Fani Gjura gradi enonadstropno vilo za topnifiar-9ko vojašnico v bližini tesarskega moistra Ravnikarja. Stroški so računani na 150 000 din. Fran Marčlč stanovanjsko hišo ob Ižanski cesti. Stroški 80.000 din. Ana Goršičeva na Glincah visokopritlično hiSo no tako zvanem Vaščeku. Stroški 110.000 din. V Zg. Šiški gradi trgovec J. Brkljačič iz Prezida v bližini gorenjske proge ob Alešovfievi ulici visokopritlično hišo. Stroški 140.000 din. V bližini Smartinske šole zida Josipina Pavlinova enonadstropno hišo. Stroški 120 000 din. Profesorica Vanda Wistingshausen g-adi ob Pov.šetovi ul. enonadstropno hišo. Stroški 140.000 din. Hinko in Julka Uhlif visokopritlično hišo ob Poljski poti v Mostah. Stroški 80 000 din. V Štepanji vasi iereb Karol visokopritlično hišo. Emigrantsko d štvo »Tabor« dvigne svojo hišo na Viču ob Cest: na Brdo za eno nadstropje. Tam uživajo zatočišče m prenočišče emigranti iz Italije. Gradbeni urad ie zadnji čas izvršil tudi več kolavdacij zgrajenih stavb. 0 Tatvine psov v Ljubljani. Zdi se. da je v ' Ljubljani na delil podobna tatinska tolpa, kot jo je popisal v svojem »Svejltu« Jaroslav Hašek; tatinska tolpa, ki se v glavnem peča s tatvino psov. Dan za dnem prihajajo nn policijo tožbe, večkrat od resnih gospodov, največkrat pa od objokanih dam, da jim je nenadno izginil njihov štirinogati ' ljubljenec, bodisi »Noro«-, -»Volk«. »Čuvaj« ali podobnega imena. Le malokdaj se li psi vrnejo h gospodarju. V Ljubljani je res mnogo ljubiteljev psov in tudi pasme so kolikor toliko čiste in lepe. zato je prav verjetno, da se je kakšna tolpa specializirala na tatvine psov ter jih odpravlja v , druge kraje. Znano je, da je zlasti v Zagrebu, pa Maribor ludi v Trstu in v Avstriji pogosto vpraševanje po lepih, zdravih psih. 0 Dva vloma pojasnjena. Grumovi v Mostah. Pot na Fužine 5, so bili ta mesec že dvakrat neprijetno presenečeni: v teku štirinajstih dni so njihovo stanovanje obiskali že dvakrat neznani vlomilci ler prvič, to je dne 10 novembra, odnesli 113HT)in, drugič, dne 24. novembra, tudi na nedeljo, pa kar 4000 Din. Vlomilci so se v hišo splazili obakrat, ko so bili domači v cerkvi. Grumovi so seveda obe tatvini naznanili policiji, ki je za vlomilci poizvedovala. Kmalu je ugotovila, da imajo neki moški v Mostah polne žepe denarja ter da neprestano popivajo Iti zapravljajo. Ljudje so se čudili, odkod tem moškim toliko denarja, □ Da ne bo mladina v nevarnosti. V Mariboru Se je vršil te dni zdravniški pregled profesorjev in učiteljev na vseh srednjih, meščanskih in tjudsfoih šolah. Pregledal jih je zdravnik-specialist, čc ne bolehajo na odprti jetiki ter bi tako tvorili nevarnost za ndadino v šoli. Preiskava je fiokazala, da so vse učne moči v Mariboru zdrave ter nobena ne boleha na odprti tuberkulozi. □ Župan Košakov odstopil. Dosedanji žufian občine Košaki pri Mariboru g. Ivan Janžekovič, ki je tudi član nar. skupščine, je podal ostavko na svoje župansko mesto. Posle vodi začasno njegov namestnik Cerinšek. □ Kontingentiranjc banovinske trošarine. Mariborske gostilničarje bo zanimalo, da se namerava plačilo banovinske trošarine kontingen+irati in sicer na ta način, da se bo od dosedanje ugotovljene količine alkoholnih pijač določila s primernim odbitkom fiksna količina. Na podlagi tega se bo potem plačevala banovinska taksa za četrt leta naprej. V tem slučaju bi odpadla vsaka kontrola in pečatenje sodov v kleteh. □ Smrtna kosa. V Pobrežju, Gubčeva ulica 22, je umrla zasebnica Frančiška Krečič, srtara 75 let. — V Krčevini je zadela smrt 48 letno soprogo strojevodje. Naj jx>čivata v miru! □ Predavanje o komunizmu se bo vršilo v nedeljo" dne 1. decembra v St. Petru v samostanski šoli na mesečnem sestanku prosvetnega društva »Skala«. Predava bogoslovni profesor dr. Aleksič iz Maribora. □ Lep jubilej je obhajal te dni v Hočah po celem Dravskem polju znani slikarski obrtnik g. Hinko Ortan: 25-letnico svoje obrti i« 20-letnico srečnega zakonskega življenja. Vrlemu možu čast Mamo! □ Krčanska ženska zveza ima v nedeljo dne 1. decembra ob 6. uri zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi svojo adventno cerkveno pobožnoM s skupnim sv. obhajilom. Popoldne ob 5. uri sv. blagoslov z darovanjem. Sv. mašo daruje prevzvišeni knezoškol dr. Ivan Tomažič. Člani m člainice. vljudno vabljeni. — Odbor. □ Ustanovitev folo-kluba. Pravila za mariborski foto klub so že vločena. Upati je, da se bo lahko vršil ustanovni občni zbor že v prvi polovici meseca decembra. Člani se 5[>rejemajo na prijavnici, ki je v drogeriii Kane. □ Tovorni avto čez motor. Na Glavnem trgu sta trčila skupaj motociklist Franc Rojnik in neki tovorni avto. Rojnika je udarec k sreči vrgel precej stran, da ni prišel pod kolesa, ki so šla preko motorja. Zadobil pa ie kljub temu znatne poškodbe, ter so ga prepeljali v bolnišnico. O Puška ni igrača. V Ivanieih se ie igral 19 letni posestnikov sin Anton Veberič s staro puško. Orožje se je sprožilo ter ca zadelo v dlan leve roke, ki mu jo je strel zdrobil. Zdravi se v mariborski bolnišnici. ' . □ Za mestne reveže je darovala tvrdka Josip Rosenberg na mesto venca na grob pokojnega industrijalca \X'fl?ercrja znesk Dm 200. Posnemajte. [j Privatni nameščenci. Društvo zasebnih m trgovskih nameščencev Ima jutri v četrtek zvečer v posebni sobi hotela Zamorc družabni sestanek. Vabljeni člani in prijatelji! □ Prenovitve v šentpeterski ccikvi. Župnpsko cerkev pri St. Petru niže Maribora bodo prenovili. Renoviran bo zlasti glavni oltar □ Glasbcniki-instnimentalisti. Danes. 27. vsi in točno. Hladek-Pohinjski, ravnatelj subv. muz. šole Glasbena Matica. □ Strdi na meji. V noči na torek jc poskušalo več fihotarieev prestopiti mejo pri St. Ilju, zapazila jih ie straža, in ker so bežali, uporabila orožje. Streli niso zadeli, pač pa so preplašili tihotapce, da so pometali na tla 8 kg saharina. □ Mlinarji in ža?flrji iz Maribora in okolice so imeli preteklo nedeljo zborovanje v restavraciji »Pri novem svetu<-. Vodil ga je predsednik združenja Karol Fhrlich iz Pesnice, ki je roda! poročilo o stanovskih težavah in krizi, v katero je ta panotra obrti Ziioadla. O davčnih zadevah je poroča! tajnik Okrož. odbora Julče Novak. napredek Slovaške in Podkarpatske Rusije v dobi ! ko je bilo vendar znano, da po navadi nikoli ni-15 let obstoja Češkoslovaške republike*. Prodava- 1 majo beliča. Uganko je sedaj razjasnila policija. nje bo dne 28. t. m. ob pol 9 zvečer v dvorani restavracije »Zvezda«, pritličje, desno. Opozarjamo našo javnost na to predavanje t izrecnim poudarkom, da jo predavanje pristopno vsakomur, če tudi ni član Jugoslov.-Čeikoslov. lige ter da je vstop prost. Oseba predavatelja nam nudi najboljšo garancijo, dn bo predavanje vsestransko jtoučno in zanimivo, posebno kor ga ho spreljalo 120 diapozitivov. ki je aretirala nekega poročenega moškega in nekega mladoletnika. Pri obeh je policija našla še okoli 2000 Din ukradenega denarja. Vlomilca sta že priznala oba vloma, policija pa še nadaljuje preiskavo, da bi še kaj več polžVeclela. 0 Električno kuhanje predvaja in poučuje mestna elektrarna ljubljanska vsako sredo ob 17 na Bregu štev. 8, pritličje. Vstop prost Celie S^eže ščuke 6 dinarjev kg danes "a stojnici O G R I N C, Pogačarjev trg Zagorje © Modno Revijo v Trgovskem domu od 30. | novembra do 4. decembrt ob 16 in pol 21 mora ; vsakdo videti. Podeželski krojači in šivilje izpo- '; polnite svoje znanje. © Zastonj morete dobiti kompletno najmoder- | jšo opremo za spalnico, jedilnico ali kuhinjo, najfinejše damske in moške plašče, obleke, čevlje itd., ako kupite srečko obrtniške loterije. Tn lote- j rija se prireja izključno.samo zaradi tega. du sc , poživi domača obrtniška delavnost in zaposli čim-večje število obrtnikov in delavcev, kajti ves Izkupiček za srečke se bo uporabil m nabavo prvovrstnih. sodobnih in praktičnih dobitkov, katere bodo Izdelali naši domači obrtniki. Zalo mora hiti načelo vsakogar: podpirati domačo delavnost! Le tnko bomo zagotovili sebi in svojemu bližnjemu stalno zaposlilev in boljšo bodočnost. 0 Predavanje v Mostah o Abesiniji bo drevi ; oh 8 v Ljudskem domu imel slovenski pisatelj g Mirko Javornik. Pridite pogledal lepo skiop-tične slike In jiosluSiit napeto predavanje mladega pisatelja, ki je sam prepotoval že mnogo sveta. 0 Zalivala. Proslava 60 letnice obstoja 9ole I na Grabnu Je bila predmet zanimanja velikega dela naše Javnosti tor je v moralnem In materi-jalnem oziru zaključena z nnjlopšbn uspehom: zato izreka podpisano upraviteljevo najlepšo zahvalo g. županu dr. Ravnlharju. podžupanu g. Jnrc.u. direktorju mestne elektrarne g. Soncu, rnv natoljii moslne vrtnarijo g. Lapu. šefu gospodarskega urada svetniku g. Cehunu. neumorno 'le lavni železničnrski godbi .Sloga« in njenemu k« pelniku mag. svetniku g. Svetelu. vsem gospodom hivSim učencem, cenjenemu občinstvu, /tasti one mu it Sotakoa* okolii« toi iuz. iz Trnovega in Nov list. Se tu mesec izide |>rva številka novega nabožnega lista »Zagorski zvonovi«. Za list vluda veliko zanimanje — saj je pa tudi naročnina samo 10 Din. List bo izhajal mesečno in gn bo tiskala Mohorjeva tiskarna v Celju. Nova trgovina. 28. t. m. otvori v lastni hiši trgovino z mešanim blagom ugledni posestnik in gostilničar g. Melhijor KoŠeninn. Novi grobovi. Umrla je na lx>kah Marija Golob. rudarjeva vdova, stara 78 let. Istotam je po dolgi in težki bolezni umrl ugledni posestnik in gostilničar Franc liakar v 67. letu starosti. V Toplicah je pa umrl Janez Ornžem v 81. letu starosti. — Naj v miru počivajo! Jugoslovanska V»Jlqarna v LJubljani Igrokazi s samo ženskimi v'ogami: Vole, Roka božja, igrokaz v petih dejanjih, 10 Din; Turšič, Izgiibli .ni raj, dramatična bajka s jictjem v treh dejanjih, 10 Din; Senica. Smrt pravičnega, igrokaz v dveh dejanjih. I Din; Pekliški oder. II. zvezek: Pastorka, drama v petih dejanjih. Sestri, božična slika v enem dejanju, Živela telovadba, veseloigra v enem dejanju, 12 Din; Dekliški oder. IV. zvezek: Za srečo. Igra v treh dejanjih. Angela, božična igra v petih slikah, Ure na razpotju, slika nn starega leta dan. Pamel Jo je sr čaln, burka v treh dejanjih. Kakor vidite, veseloigra v štirih dejanjih, 16 Din; Dekliški oder. V. zvezek: Sv. Elizabeta. Igra v pc tih dejanjih v j?roslavo jubileja sv. Elizabete, 7 Din; Dekliški oder VI. zvrzek: Zadovoljnosl osrečuje, veseksresna božična igra v enem dejanju, Grhnvka. misijonska igrica. Prod jaslicami, božična i|""a v dveh dejan iih. 7 Din, Prisegam, iirra v treh dejani ih. 10 l>in. — Seznam iger jc brezplačen. & O slovenskem mlsijonn v Ben galiji je predaval v ponedeljek zvečer v okviru prosvetnih večerov KPD v Celju g. Alojzij Demšar D. J. Na podlagi številnih in lenih skioptičnili slik je pokazal zelo pestro življenje v Indiji, posebno pa še v pokrajini Bošonti, kjer imajo naši misijonarji Slovenci svojo misijonsko postojanko. Zn jiožrtvovnlno delo naših milijonarjev v Indiji so kazali Celjani navadno mnoio zanimanja, a zato se čudimo povprečni udeležbi pri tem prosvetnem večeru. e Za bengalski misijon v Indiji so darovali posamezniki po odhodu g. A. D^šarja lene darove. Ako želi še kdo kaj prispevati, naj izroči denar g. prof. P. Kovačič«. m Dijaštvo in politika. Z ozirom na včerajšnjo notico o omladinskem listu »Naša volja«, ki se razširja med srednješolsko mladino, smo dobili iz krogov staršev gimnazijskih dijakov tudi opozorilo, tla imn ilijaškn iružina sSlogn« za svoje člane na razpolago več političnih časopisov. Kako se to strinja z disciplinarnim redom. nam ni znano. Ogledali smo si izvestja državne realne, gimnazije v Celin za zadnja tri leta in ugotovili v poročilih o delovanju Imenovanega društvu, ki stoj' pod nadzorstvom gimnazijskih profesorjev, da so bili dijakom v šolskem letu 1952-53 med drugimi na razpolago tudi sledeči politični listi: Jutro, Domovina, Nova doba. Politika, Pravda, Kmet«ki list. A šolskem letu I955-34: Jutro. 1'omoiina. Slovenski Narod, Nova doba. Politika. Tnhuna, Kmet-ski list; v letu 1934-35: jutro Gla- naroda, Po; litika. Nova doba, Domovina. Kmetski list K tej notici, mislimo, ni trebr nobenega komentarja. 0 S slovensko pesmijo po Grčiji in Egijitu, Znameniti Akademski pevski zbor v Ljubljani je pod vodstvom svojega mojstra g. F.' Marolta letošn je poletje s slovensko pe-«mijo naravnost triiiinfiral po Orijentu O tem predmetu bo govoril ua prihodnjem prosvetnem večeru KPD v Celju, ki bo v ponedeljek, dne 2. decembra, Celjan, akademik g. Julij Sa-velli ki se je sam udeležil s parnikom »Kraljica Marija« te |ievske turneje Predavanje bodo spremljale skioptične slike Popoldne bo pod okriljem Jadranske straže isto predavanje z« šolsko mlailino Gospodarstvo Razvoj našega zavarovalstva Zavarovalnice vršijo v drugih državah veliko bolj kot pri na«, tudi funkcijo zbiranja kapitala. Ponekod ne zaostajajo dosti za hranilnicami in bankami po moči zbranega kapitala ln jim je vsled tega mogočo, da igrajo na trgu kapitala važno vlogo. Intenzivnost zavarovalstva je v naši državi manjša kot kje drugje. Vendar jo pomen •zavarovalnic v zadnjih letih, ko so drugi denarni zavodi ohromeli In za zbiranje kapitala ne pridejo v poštev, toliko vočji. saj so edino denarne ustanove, ki jim kapitali še stalno dotekajo V naslednjem podajamo nekaj podatkov, ki se nanašajo na razvoj in na poslovanje zavarovalnic v naši državi tekom zadnjih petih let. V življenjskem zavarovanju se je vsota zavarovanega kapitala, posebej navedeno za domače in posebej za tuje zavarovalnice, gibala sledeče (v milijonih Din); Domače Tuje zavaroval, zavaroval. Skupaj leta 1930 1.727.2 2.086.4 3.813.6 leta 1932 1.864.3 2.128.8 3.993.1 leta 1934 1.639.5 1.854.2 3.493.7 Premije plačane v življenjskem zavarovanju pa so v istih letih znašale: leta 1930 84.2 103.7 187.9 leta 1932 91.1 109 2 200.3 leta 1934 74.0 86.1 160.1 Tako razvoj zavarovane vsote, kakor tudi razvoj plačanih premij kaže, da se je obseg življenjskega zavarovanja občutno skrčil. Tudi poslovanje zavarovalnic ni ostalo od krize neprizadeto. Za domače zavarovalnice ugodna pa je okolnost, da je obseg njihovega življenjskega zavarovanja padel v nekaj manjši meri kot pa pri tujin zavarovalnicah. Izplačila v življenjskem zavarovanju so se gibala kot slodi: Domače Tuje zavaroval, zavaroval. leta 1930 leta 1932 leta 1934 13.3 17.8 17.7 19.7 24.5 18.6 Skupaj 33.1 422 36.3 Premijska rezerva zavarovalnic v življenjskem zavarovanju je kot vidimo iz naslednjih podatkov stalno naraščala. Znašala je: Domače Tuje zavaroval, zavaroval. Skupaj leta 1980 278.6 251.6 530.2 leta 1932 828.3 306.2 628.5 lota 1984 408.8 436.0 844.3 Zanimivo je, kot kažejo gornje številke, da jo premijska rezerva pri tujih zavarovalnicah od leta 1980 močnejše narasla kot pri domačih. Kot smo pa videli, 90 tudi premije pri leh zavarovalnicah znašale več, dočim so izplačila bila sorazmerno manjša. V elementarnem zavarovanju, od katerega obsega požarno zavarovanje skoro 80 odstotkov, potem pride jamstvo in nezgodno zavarovanje, zavarovanje proti tatvini in transportno zavarovanje, ima domačo zavarovalstvo vočji delež kot pa v življenjskem zavarovanju. V letu 1934 jo zavarovani kapital znašal 76.588.6 Din, od tega je na domače zavarovalnice odpadlo 57.997.1 Din. Zavarovalnice so projele v elementarnem zavarovanju na premijah sledečo zneske: Domače Tuje zavaroval, zavaroval. Skupaj leta 1980 148.5 43.4 191.9 leta 1932 165.1 44.0 209.1 leta 1934 135.2 33.0 168.7 Kot v življenjskem tako tudi v elementarnem zavarovanju premije padajo, in sicer v tem večji meri pri tujih kot pa pri domačih zavarovalnicah. Izplačano je bilo na škodah: leta 1930 89 6 25.5 115.1 leta 1932 105.0 27.6 132 6 leta 1934 63.8 14.1 77.9 v Opažamo tudi v razvoju škod isto padajočo tendenco, kot pri premijah. Stanje rezervne škode je bito leta 1934 v elementarnem zavarovanju 46.1 milij. Din, od katerih je odpadlo nn domače zavarovalnice 37.9 milijonov Din. Iz naslednjega pregleda je razvidno, koliko odpade v odstotkih na poza varovanje in koliko znaša lastni delež: Pozavarovanje Lastni delež Izplačilo škod 47% 53% Premije 40% 60% Premijske rezerve 29% 71% Rezerve zn škode 46% 54% Pri vseh postavkah ima pri domačih zavarovalnicah pozavarovanje sorazmerno večji delež, kakor pa pri tujih zavarovalnicah. SUKNA DOBITE POVSOD! To vella. Ali ml kot tovarnarji Vas lahko boliJe ln cene Se postrežemo Cene nailh itofov so od 80 — do 180 — dtnariev. ___INDUSTRIJA VOLNKNTH TKAN'N VIADA TEOKAROVIC i KOHP da va čin Naša zunanja trgovina v oktobru Naš izvoz v oktobru je znašal po vrednosti (v oklepajih podatki za 1. 1934) Din 493.5 (425.5) milij., zvišanje napram lanskemu letu znaša 15.97%. Od glavnih produktov, ki smo jih v oktobru izvozili, je bilo koruze 23.548 ton v vrednosti 25 milij. Din. fižola 15.48« ton za 13.3 milij., svežega sadja 15.488 ton za 29.1, suhih sliv 4.294 ton za 22.5, 1.564 ton hmelja za 47.1, 2.525 konoplje za 18.2 milij., prašičev 26.662 komadov za 35.4 milij., drobnice 128.813 glav za 10.3, 2.395 ton svežega mesa za 28.1 milij. 778 ton jajc za Din 10 milij., drv za kurivo 76.692 ton za Din HO.4 milij.. surovega bakra 4.400 ton za Din 39.2, razne rude 113.019 ton za Din 15.4 milij. Uvoz v oktobru je znašal po vrednosti Din 395.3 (349.2), in je proti lanskemu letu višji za 13.21%. Glavni uvozni predmeti so bili: 1.731 ton sirovega bombaža v vrednosti Din 23.1 milij., 1.324 Pri neredni stoiki, napetosti črev vsled zapeke, odvaja naravna FRANZ-JOSEFOVA (grenka voda zaostanke prebave nakopičene v crevih. V zdravniški prakai se uporabi a Franz-Joseiova voda s polnim uspehom pr odraslih kakor tudi pri otroc h Reiz. po min. soc. pol. tn nar. »dr, S-br. 15J85, 25. V. 85. ton bombažnega prediva za 36.2, 329 ton bombažnih tkanin zn 18.fi, železa in železnih izdelkov smo uvozili zn Din 34.5 milij., volne, volnenih tkanin in volnega blaga za 39.9 milij., svile sirove, prediv, tkanin in raznega svilenega blaga 19.5 milil., mineralnih olj smo uvozili 24.248.0 ton 15.846.8. kož domačih živali 650 ton za 7.1 milij., premoga 45.117 ton za 13.9 milij., strojev in aparatov za 20.R milij. in elektrotehničnih predmetov zn 12.7 milij. V desetih mesecih letošnjega leta je znašal izvoz po vrednosti Din 3.268.9 napram Din 3.042.4 v istem razdobju lanskega leta, uvoz pa letos Din 3.006.4 napram 2.963.0. Izvoz je letos za 7.44% večji kot lansko leto, uvoz pa le za 1.47%. Z ozirom na te številke je naša trgovinska bilanca letos do oktobra za 262.5 milij. Din aktivna. Francoska narodna banka zvišuje diskont od 5 na 6°l0 Tretjič jo sedaj v teku štirinajstih dni zvišala francoska banka diskontno mero, da ustavi odlok zlata iz svojih fresorjev in da prepreči nadaljno špekulacijo s frankom. Pričakovati je, da bo sedanja višina diskontne mere in pa stroga menična cenzura, ki Jo je francoska banka vpeljala, zadostovala, da se ustavi izvoz zlata in, da pride frank zopet do ravnotežja. Izguba na zlatu Je znašala tekom zadnjih dveh tednov ca 1.700 milij. francoskih frankov. Od marca meseca se je zlata rezerva francoske Narodne banke znižala od 82.5 na 70 milijard, večina zlata je šla v Zedinjene države. Zanimivo jo, da se francoska banka bori proti odtoku zlata lo z zvišanjem diskontne moro, dočim so bile druge države v sličnih slučajih prisiljene, da ustavijo oddajo zlata sploh. Trgovina z novim vinom Položaj na vinskem trgu so tndi v preteklem tednu ui nič zboljšal, po nekaterih vinskih okoliših pa šo celo poslabšal. V splošnem se opazuje čim daljo večjo stagnacijo pri vinski trgovini. Večji vinski trgovci se omejujejo v splošnem le nn tnko-zvane priložnostne naktijio večjih partij, gostilničarji pa si krijejo sproti svoje potrebo za eden do največ dva meseca. Pomanjkanje denarja in sluha kupna moč konzumentov, ne dojmščajo nabave večjih zalog. Celotni promet ni prokoračil v tom tednu 500 hI, kar je napram velikim zalogam jako malo. Vsa ta količina je bila po vočini prodana lo iz boljših vinogradnlh leg, toroj le boljša vina, modtem ko so šla vina iz slabših vinogradov le malo v promet. Iz dosedanjega poteka vinskih kupčij iz letošnje trgatve se dB.sklepati, da so so doslej sorazmerno šc najboljše odrezali oni vinogradniki, ki so prodali mošt od preše. Producenti so na tihem tolažijo, da se bo vinska kupčija mogoče bolj oživela med božičnimi prazniki in da bo postalo jiovpraševanje živahnejšo. Da se bi jim njih nade izpolnilo, ker potroba po donarju je pri njih velika. Vsled slabega povprnševanja In velikih ponudb kažejo vinske tendenco nekoliko navzdol. Šibkejša vina so pouujajo od 2 Din. nohrn od 2.50—2.75 Din, pro v dobra pa od '1Dln- kvalitetna pa kakor doslej od 4—5 Din navzgor. • Odlog plačil je dovoljen sledečim zadrugam: Hranilnica in posojilnea na Blokah za (i lej od 18. okt. 1935, velja za dolgove pred 20. majem 1935, obrestna mera za stare vloge 2%. Hranilnica in posojilnica v Cerkljah pri Kranju za ti let od 24. okt. 1935, velja zn dolgove pred 10. avg. 1934, obrestna mera 2%. Posojilnica r Dobrcpo-Ijali za 6 let od 22. okt. 1935, velja m dolgove pred 18. majem 1934, obrestna mera 2%. Hranilnica in posojilnica * Gorenji vasi za S lela od 24. okt. 1935, velja za dolgove pred dnevom prijave prošnje sodišču, odn. če ni bilo prijave, pred 26. sept. 1934. obrestna mera 2V,%. Okrajna posojilnica v Ljutomeru za 6 lot od 22. okt. 1935 za dolgove pred 18. junijem 1935, obrestna mera 2%. Hranilnica in posojilnica v Osilnici za 6 let od 24. oktobra 1935, za dolgove pred 18. majem 1934, obrestna mera 2%: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Štefanu pri Šmarju za 3 leta od 18. okl. 1935, za dolgove pred 10. nov. 1934, obrestna mera 2%. Hranilnica in posojilnica v St. Lambcrtii za pet Iel od 22. okt. 1935, za dolgove pred 20. avgustom 1934, obrestna mera 2%. Okrajna hranilnica in posojilnica v Skofji Loki za 3 teta od 24. okt. 1935, za dolgovo pred 15. febr. 1935, obrestna mera 2%% hrutto. Hranilnica In posojilnica v Vurbergu (Grajeni) za 5 let od 24. okt. 1935, za dolgove pred 24. julijem 1934. obrestna mera 2%. Lira v Newyorkn ne notira več. Njujor-ške banke so prenehale z nakupom lir in je zaenkrat notiranje lir ustavljeno. Kot razlog navajajo, da njujorške banko na svoje telegrafično vprašanje, niso nioerle dobiti iz Kima odgovora, če smejo s svojimi listnimi dobroimetji prosto razpolagati \ Hftrrn Dne 2G. novambra 1935. DtMinr Vsi tečaji razen Nevvjorka In Pariza, ki sla popustila, ter Prage, ki se je učvrstila, so ostati nespremenjeni. V Londonu je ludi danes intervenirala Narodna banka. Avstrijski šiling Je v privatnem kllringu na ljubljanski borzi ostal nespremenjen ua 8.70—8.80, v Zagrebu jo mnlonkostno popustil na 8.08-8.78 (8.7B). ravnotako ludi na belgrajski borzi, kjer jo notiral 8.6535—8.7595. Nemška marka je danes notlrala . privatnem kliringu tudi na ljubljanski borzi In sicer 14.70—1 1.90, v Zagrebu je že popustila na 14.92—15.12 (15.02) v Belgradu pa je notlrala 14.746- 14.854. Ponudbn v markah za enkrat ni pomembnejšo Grški boni še vedno rastejo, i Zagrebu so dosegli 81.35—31.85 (31.50), v Belgradu pa 3035—30.05. AngleSki funt je ostal na ljubljanski borzi nespremenjen na 262.20 253.80. ua zagrebški pa za malenkost slabejšl kot včeraj In sicer 260.915-252.615 (251.715), v llelgradn pa so je dvignil na 252.20 - 2S3.80. Kol že omenjeno, je intervenirala v funtu Narodna banka, ki ga odstopa po 263. vendar pn ga je v privatnem prometu dobiti tudi nekaj ceneje španska pezela se je v Zagrebu dvignila na 0.20—6.30 (6.25). v Belgrada pa je not i ruto 6.30 den. Ljubljana. Amsterdam 2972.14 2080.73, Berlin 1756.08 1769.95, Bruselj 742.19 747.66. Turih 1421.01-1128.08. London 2tfi.03-218.fi9. Nevvvork 43452.54-431X8 80, Pariz 2.80 50- 201, Praga 181.78 —182.89, Varšava 358.87 —350.9«. Promet nn zagrebški borzi je znaSal brez kom-/ penzacij 800.815 Din. Curih. Helgrad 7.02, Pariz 20.38, London 15.28, Nevvyork 309 Bruselj 52.35, Madrid 42.225, Amsterdam 209.26. Berlin 124.50, Dunaj 57.10, StockllOlni 78 80, (telo 76.80, Kopenhngcn 08.20, Praga 1280, Varšava 58 20. Atene 2 90, Carigrad 2.46, Bukarešta 2.50, lieloingfore 6.78, Buenoft-Aires 0.84(325. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 77-79. agrarji 42—+4, vojna škodo promptna 852—855, begi obv. 00—62, 8% Bler. |«>s 80—81, 7% Bler po«. 71—72, 7?» pos. DHB 73- 75. Zagreb. Drž papirji: 1% Invest. po«. 78- 79, agrarji 4-1 den., vojna škoda promptna 366—867, dec. 354.50 den., dnini agrarji 58.75—60, begi. obveznice 60 - 00.50. 7% slab. pos. 78 den.. 8% Bler. pos. 79.50 -80 (81), 7% Bler. pos. 70-71, 1% po«. DHB 74 den. — Delnice: Narodna banka fi200 d, Priv. agrarna banka 280—231, Osj. sladk. tov. 120 —140. Belgrad. Drž. papirji: 7% Invest. po«. 78—79, agrarji 46 60—46 (40), vojna škoda promptna 856.50--866 (355.75 360), 6% dnlm. nerarji 00.50 —01 (60.75), begi. obv 00 50—61 (00.75). — Delnice: Narodna banka 6400 den., Priv. agr. banka 230 —2131.50' (230). Žilni frg Snmbor. Pšenica hač. okol. Sombor In slav. 102—164, g hač. 106-108, srein. 168—11)6, gban. 1(I6_1(>8. Jban. 105—107. bač. in ban. potiska in hač. ladja Begej 173—175, bač. ladja kanal 160— 168, rž ne notira, oves in ječmen neizprem., koruza bač. In srem stara 08—100, bač. In srem. nova gar. k val. 80—88, bač in srem. sušena 93- 95, bač. in srem. dec. in jan 92- 94, moka bač. Oo in Ogg 245 —265, St. 2 225-245, St. 5 206-226, št. fi 185 -205, št 7 170-180. št. 8 110-115. otrobi bač. 84—86, fižol bač. uzanč. 250—200. Tendenca čvrsta Promet 15 vagonov. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca stalna. Promet srednji. Živinn Ptujski živinski sejem 25. nov. je bil izredno dobro založen, kupčija [>u Je bila dobra. Prignali so 80 valov. 278 kruv, 18 bikov, 57 juncev, 78 lelic, 14 telet, 339 kon| in 1 kozo. Prodalo se je 248 komadov Cene zu kg žive leže so bile naslednje: voli 2.50—3 Din. krave 1.50-2.50, biki 2—2 50. Junci 2—2.50, tellce 2.50-3 50; konje so prodaiali po kakovosti in sicer od 300 3000 Din, žrebeta pn od 500—1200 Din komad. Cene goveji živini so še vedno nizke in so ostale od zadnjega živinskega sejma neizpremcrijene. Kulturni obzornik Drabosniak: Božična igra Ljudske igre 13. zvezek. Str. 72. Po starem rokopisu Božične igre, kor&škega kmeta Andreja Šusterja Drabosnjaka, ki jo hrani dr. Kotnik, je prolesor Kuret priredil to slovensko božično igro prav v slogu naših jaslic, hoteč z njo uvesti na naše ljudske odre nov način kolektivnega, stiliziranega igranja, ki jc ob takih obrednih pri likali ze'o na mestu. Igra sama je s'cer sestavljena iz samih prizorov (XII), ki naj predstavljajo potek dogodkov od angelovega pozdrava Mariji do bega v Egipt, prav na način klasicističnih misterijev, v malo starinskem jeziku s koroško barvo, toda Kuret jih je povezal in prepletel s slovensko narodno božično pesmijo, kol je zbrana v Streklju. Vsa igra je tako videti kot zveza živih podob s kupletnlmi vložki, seveda, če bi se igrala v navadnem smislu realistične režije. Pravo vrednost in pomen pa dobi tako ta božična igra šele v novem načinu predvajanja kot ga Kuret skicira v »navodilu«, in ki prinaša »revolucijo« v naše ljudsko igranje. Na ta način postane igra od sile preprosta nekaka skupna k o 1« d n I e a , kot je še v tej obliki ohranjena med ljudstvom v Mežiški dolini. Ves čas predvajanja so vsi igravca na odru, od katerih le tisti, ki tisti čas govori, stopi v razsvetljeno središče, vsi ostali pa tvorijo spremljaioči kor. ki naj predstavlja samo zvezo z vsem občistvom. Tako bodo vsi pričujoči soudeleženi pri božičnem kole-dovanju, kar hoče biti ta božična igra in nič več. In če doseže to, je doseženo vse. — S lo igro skuša Kuret slovensko narodno obredno igro postaviti na slovenska tla, dati ji polno slovensko barvo, kakor se kaže v narodni pesmi, ustvarili jo iz ti stepa preprostega duha, ki postavlja za božič jaslice in slika svetnike na stekla. Ob tej priliki bi omenil, da je v novi številki revije -Ljudski oder« vsebinsko navedenih ler režijsko naznačenih več ljudskih iger, ki so primerne za advenliti in božični čas, na kar onozai jamu naše podeželske odre. ki morda ne vedo, kje bi dobili in i v roke vzeli. Za take praznike, ko hoče vsa podez« kai bi fara še posebej živeti iz 9voje vere, se je Kurefovo prireianie cerkvenih misterijev pokazalo kot plodno in potrebno ter tudi priporočila vredno. td. Prvi mladinski koncert Zamisel mladinskih kocertov je vse hvale vredna. Ce Ima kdo. Ima v prvi vrsti mladina vso upravičenost zahtevati, da se ji v njej primernem umetniškem in gmotnem načinu nudi ta plemenita in za notranji razvoj nujno potrebna duševna hrana. 0e so že v davni preteklosti spoznavali eilen vpliv glasbe nn razvoj človeške duševnosti in če so zato predvsem glasbo uporabljali kot bistveni sestavni del vse vzgoje, smo pa danes gotovo škodljivo izgubili smisel za tovrstno vzgoje in se nedvomno nad našim časom to dejstvo po svoje maščuje. — Zato moramo pripravljenost Glasben* Matice, kakor zamisel in delo voditelja prof. Karla Jeraja v smeri trajnih ponavljajočih se dopoldanskih mladinskih koncertov, ki niij prikažejo postopoma bistvene strani glasbene umetnosti, cenili kot plodonosno In hvalevredno delovanje, ki more roditi samo korist. Prvi koneort se je vršil preteklo nedeljo dopoldne v dvorani Filhartnonične družbe. Spored prvega koncerta je Smiselno zajet posebno glasbeno razvojno smer, pod nazivom -.Pese.in.', ki se ie oblikovala samostojno kol solistična oblika tja iz konca 17. stol. v najrazličnejših izraznih načinih prav do danes. Koncert je skušal v dobro sestavljenem sporedu po oddelkih prikazali la razvoj z raznih strani, kolikor je v danih prilikah to mogoče. Najprej fino čuli snop narodnih pesmi, obdelanih za glas in klavir, in sicer francoske pesmi iz 18 stol. in pa slovenske narodne v Šlri-tofovi obdelavi Nato nekaj slovenskih ponnrodelih. Sledile so mastne pesmi v narodnem duhu, kot so Oslerčeve Belokranjrke, Devova Knngllca in Bnrnnovlčeva Lellja Umetno pesem so prikazale tovrstne tvorbe domačih skladateljev Lajovica in Ske rjanca. Prijeten zaključek pn «0 bilo otroške pesnit Mliforgskega in Adamiča. Tako je celoten spored odkril precej Izčrpen |>oaled nn lo posebno vrsto glasbene umetnosti, ki sta jo zrelo pričarala vseskozi dva naša priznana umetnika, pevka sa. ZiHta "ijungjeiiac in pianist Niko štritof. Vse to zgoščenjo podajanje je imelo visoko umetniško lice. Ga. Gjungieuac zmore z lepoto svojega glasu in z močnim notranjim doživljanjem faratl čudovit glasben svet melodij, ki priklepajo dojemalca In ga dvigajo proti svetu plemenitega užitka G. Štritof pa zna v pravi vzporednosti izvabljati instrumentu tone z lepotnim občutjem ter z umetniško zanesenostjo. Tako se je vse lo glns-beno dogajanje prelivalo kot ubrana celola, velike umetniške vrednosti Dvorana je bila sorazmerno dobro obiskana in polna navdušenja poslušalcev. Smiseln uvod pa je bilo koncertu poučno predavanje skladatelja Ipavčeva župa v proslavo Davorina Jenka Ipavčeva pevsko župa v Mariboru se je spominu stoletnice rojstva zaslužnega slovenskega skladatelja Davorina Jenka oddolžila s koncertom, ki ga je 20. novembra priredila v mariborskem Narodnem gledališču. Spominski govor je imel župni predsednik gosp. prof. V. Mirk Sodeloval je koncertni pevec gosp. A. 2ivko in šest zborov članov Ipavčeve župe, ki so nastopili |>osaniič in skupno v moškem, ženskem in mešanem zboru. Koncert jc bil dostojna iri primerna proslavitev našega velikega glasbenika, poklonili so se mu s sodelovanjem po svojih glasbenih zmožnostih najrazličnejši zb::ri. Prvi je nastopil moški zbor »Luna« iz Koša-kov pod vodstvom gosp. J. Liha. Zapel je dve pesmi »Rojakom« in »Pobratimljo«. V nastopu je bilo gotovo mnogo iskrene prizadevnosti, uvedli so nas nazaj v lepe čase čilalniškcga rodoljubja. Petje pa je bi'o preveč okorno, premalo razgibano. Sledil je moški zbor društva »Jadran« iz Maribora pod vodstvom gosp. V. Vrabca, ki jc odjvel Sto čutiš?« in »Na tnoru-. V zboru je bilo sicer mnogo ubranosti in discipliniranosti, v tem smo čutili velik napredek, Intonaclja pa jc bila mestoma medla. Tudi je bilo v podajanju še preveč stroge ritmične enakbmemosti. Z. agogičnitni in dinamičnimi sredstvi bo zbor v bodoče lahko dosegel še mnogo večje uspehe. Dovršen in glasbeno discipliniran je bil nastop moškega zbora glasbenega društva »Drave« v Mariboru pod spretnim vodstvom gosp. A Horvata. Zapeli so »Rajo« in -Va biio.>. Zbor jc zvenei ubrano, čisto in poino čutiti je bilo majavost v srednjem delu »Vabila-. Sploh jc bila druga pesem podana v prepočasni brzini, izrazila naj bi več notranje razgibanosti in obču-tenosti. V tej obliki sc je prevt. zavlekla. V skupnem nastopu moških zborov, ki jih jc vodil župni pevovodja gosp. Ilorval, je predvsem lepo zvenela »Molitev«. Iu jc bilo čutiti enotnost posameznih glasovnih skupin, lepo barvane druge base in polno ubranost v celoti. S pesmijo so učinkovali prepričevalno. Sledeča »Naprej« naj bi bila manj ritmično sekana, več linije v melodiji! Oosp. A. Zivko nam je ob spremljevanju klavirja (prol. Mirk) podal tri Jenkove pesmi. Pesem »Strunam« je bila prepočasna, razcepljena je bila v takte in nI dosegla uspeha. Sledili sta pesmi .Dve utvi« in »Kam?«. V srednji legi »e je mehki glas gosp. solista zelo uveljavil, zgubil pa jc na vrednosti in višini. Tudi med petjem in spremljavo klavirja naj bi bik) več enotnosti in soglasja. V ženskem zboru »Na lujih llcli« (zbori »Ruše«, »Maribor« in »Glasbena Matica«, vodii č. g. J. Gašpa-rič) jc zbor ubrano sledil pevovodji. Ciili smo nekaj zelo lepili, zvonkih sopranov, pa tudi polnih altov. Le mehkega in mirnega piano smo pogrešali. Mešani zbor društva »Ruše« je pod vodstvom gosp. J. Knupleža izvajal pesmi »Tiha luna« in »Lioa«. Zbor je glasovno manj enoten. Soprani so vodili z jasno polnostjo, alti pa mestoma prerezko izstopali. »Lipo« so zapeli preveč enakomerno. Pevsko društvo »Maribor« je pod vodstvom č. g. I. Gašpariča izvajalo »Tanatia«, zbor ciganov iz operete »Vračara« s sprcmljevanjcin klavirja (prof. Mirk). Zbor je enotno zvenel, glasovne skupine so bile ubrane, le Sopranom manjka nckai točnej-šili. vzdržnejšilt glasov. S popolnejšo pevsko disciplino bo zbor lahko dosegel še večji uspeh, ko se bo z večjo prožnostjo podrejal pevovodji Mariborska »Glasbena Matica pa nam ie podala I kolo srpskih narodnih pesama«. Njen zborovodja gosp M. Kozina je znal s svojim pazljivim, ua vsak migliaj pozornim zborom seči skladbi do dna in jo podati z velikim muzikahilm razumevanjem. V glasovnih skupinah so včasih pogrešali popolnejše enotnosti in zlitosti. K sklepu so združeni zbori zapeli pod vodstvom č. g. Gašpariča državno himno. S koncertom ?o pevci in zbori dokazali svojo požrtvovalno ljubezen do Davorina Jenka, ne pa . tako naša slovenska javnost, ki se jc za prireditev 1 prav maJo zmenil*. Bbu Nemški general o abesinskem vojskovanja Kdor ima boljše živce Nemški generalleutnant Ernest Kabiseh je napisal v listih kritiko sedanjega vojskovanja v Abesiniji. Mod drugim pravi: Med svetovno vojno je Hindenburg nekoč dejal: Vojsko bo dobil tisti, ki bo imel boljše živce. — Prav tako je danes v veliki igri Italije proti Abesiniji. Nalašč pravi tej vojski igra. Ta beseda namreč najbolje označuje bistvo strategije, katero si je zbral abesinski cesar, ko hoče Italijane utruditi. Kako hudo vplivu to abesinsko utrujevanje na živce Italijanom, dokazuje, dn je bil odpoklican de Bono in nadomeščen z Bado-gliom. 17. oktobra sem v svojem članku o abesinski vojski že povdaril, da bojna sila vojskujočega se ni le v njegovi armadi, ampak tudi v njegovi zemlji in v njegovih zaveznikih; rekel sem, da šibkejši v svoji obrambi skuša močnejšega utruditi s tem, da izkorišča posebnosti svoje zemlje ter tako čaka, dokler ne posežejo v boj njegovi zavezniki. V takem bojevanju gre predvsem za to, da se zasedejo važni kraji (studenci); kjer ozemlje to dovoljuje, je treba s šibkimi silami sovražnika prisiliti, da se pripravi na napad, kar mu vzame mnogo časa, nudi pa malo uspeha; pri tem pa se mora šibkejši hranilec izogibati odločilnega boja, dokler ni doseženo ravnotežje sil s tem, da je napadalec utrujen ter so njegove zgube ter gospodarsko izčrpanje ustvarili ravnotežje. Če evropski opazovalec vedno znova pozablja pravilnost neguševega vojnega načrta, ee zgubi v zmotne misli, zlasti, ker takega vojskovanja v Evropi že od Napoleonovih časov dalje nismo poznali in pa, ker ga motijo lepo pobarvana poročila iz italijanskega tabora, ki ponarejajo resnico. Značilen zgled takih ponarejenih poročil o bojih v Abesiniji je poročilo o boju Malettija v zgornji dolini reke Fafan. Oglejmo si to poročilo: Maletti je imel baje tole naročilo: Sovražnika poiskati, ga pohiti in se potem vrniti! Ze to povelje je posebnost! Torej polkovnik Maletti je našel sovražnika na »stra-težko važni točki« v sotočju rek Džerer in Fafan blizn studenca Ilamalej. Tam ga je napadel. Sledil je »vroč boj«, ki je trajal več nr in ostal dolgo neodločen. V tem boju — tako pravi uradno poročilo italijansko — bo se »borili Abesinci z občudovanja vredno hrabrostjo«, so izvršili več protinapadov, ni se jim pa posrečilo, da bi bili Italijane razpršili z napadom v bok. Po tem poročilu so se nato Abesinci umaknili kaka dva kilo- metra, zapustivfii na bojišču 300 mrtvih ter 50 tovornih avtomobilov, katero so Italijani takoj zažgali. Italijani so baje našli tudi tri strojno poške in 200 pnšk. Nato se je polkovnik Maletti vrnil ter vzel seboj svoje mrtve in ranjence. Torej je polkovnik Maletti zopet zapustil zgornjo dolino reke Fafan ter obenem tisto »strntežko važno ozom-lje«. — Če temu poročilu vzamemo ves okrasek, se čisto enostavno cela zadeva glasi takole: »Maletti je poskušal, da bi se polastil studenca Ilamalej, kateri je za nadalje prodiranje važen. Naletel pa je na odločen odpor. V hudih bojih se mu je sicer posrečilo, da je odbil Abesince, kateri so hoteli njegove čete obkoliti, ter si je priboril umik proti Gabridihariju, kateri je več ko 100 km zadaj za tem bojiščem. Važni studenec in vso zgornjo dolino relce Fafan pa je moral prepustiti Abesincem. To je vsekakor jasen poraz Mulettijev; zakaj po stari navadi je zmagovalec tisti, ki ostane na bojišču. Tistih 50 od Italijanov zažganih tovornih avtomobilov pa prepuščamo fantaziji. O spremembi v vrhovnem poveljstvu Italijanov pa pravi nemški general takole: Maršal de Bono se je doslej ravnal po kolonijalnih skušnjah Angležev, po svojih lastnih skušnjah ter skušnjah iz italijanskih planinskih manevrov zadnjo jesen. Le po najbolj skrbni pripravi si je zopet upal korak naprej. V ta namen pa ima etapa ogromno delo. Treba je namreč oskrbovati armado s 100.000 možmi, 250 topovi, 2500 strojnicami in 100 tanki, za kar je potrebno 7000 velblodov, 18.000 mul, 10.000 konj, katere jo treba zopet krmiti, in najmanj 5000 tovornih avtomobilov. O velikanskih cestnih delih za hrbtom italijanske armade je bilo že večkrat poročano. Če je sedaj Mussolini res zapovedal, da je treba hitreje prodirati, to dokazuje le, da ga sankcije resno skrbe. — Mussolini je mislil, da mora zamenjati vrhovnega poveljnika. To pa je očividni uspeh Abesincev. Maršal Badoglio bo moral pač paziti, da iz previdnega prodiranja ne postane gola pustolovščina, ki bo dobro pripravljenemu negušu prav prišla. Kaki morebitni prvi uspehi novih metod nas ne bodo smeli motiti. Sploh v tej izmenjavi italijanske komande ne vidim večje nevarnosti za Abesince, pač pa za Italijane. Vojsko bo namreč dobil tisti, ki bo imel boljše živce. Poročevalec londonskega lista »Daily Mail« poroča, da je abesinski cesar na svojem potovanju ob fronti obiskal tudi Dži-džigo, kjor je sodil branilca Goraheja, Fi- taurarija Šafara. Ta podpoveljnik je namreč s 700 abesinskimi možmi pobegnil iz Goraheja, ko je padel poveljnik Afe Vork v boju proti Italijanom. Cesar je strahopetcu podaril življenje, vendar pa ga je dal javno na cesti bičati ter ga je nato v verige uklenjenega dal vreči v podzemeljsko ječo. Šarafu so vzeli vse njegove časti in dostojanstva. Iz Hararja poročajo angleški listi še tele novice o položaju: Leteči hotel. Na sliki vidimo stopnišče v nemškem zrakoplovu »LZ 129«. ki gu sedaj grade. Sredi decembru bo ta orjaška ladja opravila prvi poskusni polet. Dolga je 2S metrov ter v prerezu 4t metrov široka. Toda tudi nitroglicerin spočetka ni imel pravega pomena, dokler Alfred Nobel leta 1867 ni začel izdelovati dinamita ter pri tem uporabljati nitroglicerin. Glicerin uporabljajo milarne, kozmetične tovarne, tovarne za živila itd. Tudi medicina in lekarne ga uporabljajo, čeprav prav za prav nima nobene zdravilne moči. Uporabljajo ga pa deloma zato, ker močno privlačuje vlago, deloma pa zato, ker se da rad razkrojiti. Tudi pri izdelovanju papirja je glicerin postal neobhodno potreben, kakor je potreben tudi v grafični umetnosti. Kopirna črnila, črni- Umetnostni zavod v Detroitu v Sev Ameriki je za 200.000 dolarjev kupil slovečo Rafaelovo sliko, katero so že 400 let pogrešali. Rafael je to sliko naslikal leta 1506. Bičan strahopetec Iz Rima poročajo, da so pretekli četrtek in petek dva dni po vsej južni Italiji divjali silni nalivi ter viharji, ki so poleg gmotne škode povzročili tudi smrt mnogo ljudi. V provinci Kalabriji je neurje posebno hudo pustošilo. V okoliei Catanzara je mrtvih 47 ljudi. Pri Beggio di Calabria je mrtvih 10 ljudi. Najbrže pa je mrtvih še mnogo več ljudi, zlasti pa otrok. Smrtne'nesreče so se dogajale, ko so so podirale hiše in ko so se usipali zemeljski plazovi, mnogo pa jih je tudi utonilo. Železniška proga od Catanzara v Luea-no je pretrgana, ker se je podrl most. Tudi vse brzojavne in telefonske zveze med Ka-lahrijo in Sicilijo so pretrgane. V Noceri blizu Salerna je sila divjajočih voda poškodovala in podrla več ko 100 hiš. Prebivalci so brez strehe. Tudi iz Mesine poročajo o vedno novih nesrečah. Na morju je vihar prevrnil 20 ribiških bark, vendar k sreči ni nihče utonil. Dne 30. novembra bo svet praznoval lOOletnico rojstva slovečegu ameriškega humorista Mark T w a i n a. Slavni mož je bil v mladih letih tiskar, pozneje brodnik na reki Mississipi in nazadnje potujoč časnikar. Pisal pa se je pruv za tira T Samuel Loaghorae Clemens. Doslej so abesinske čete na južni fronti prodiranje italijanskega generala Graziani-ja močno ovirale. Posrečilo se jim je, da so Italijanom vzeli mnogo tankov ter da so Italijane pregnali od vseh studencev in vodnjakov. Italijanom so prizadeli težke izgube in s tem pokazali, da moderna tehnična oprema italijanske armade doslej ni mogla zlomiti poguma Abesincev. To dejstvo sledi iz poročil obeh Angležev, konzula Andre-wa in vojaškega atašeja Tnylora, ki sta so pravkar vrniln v Harar s svojega potovanja [>o Ogadenu. S seboj sta prinesla nernz-počeno Italijansko bombo, katero sta našla južno od Dagaburja, kamor so Italijani metali svoje bombe. Vojaški opazovalci trde, da bo vojskovanje v Ogadenu najbrže trajalo še mnogo mesecev, ker je Italijanom nepopisno težko Abesince iskati na velikih ravninah in pa v ogadenskih globelih tor so spuščati z njimi v boj. Morala in pogum abesinskih vojakov sta še vedno izvrstna. »Ali vi tudi znate igrati na klavir, gospa Strgulcl« »Saj ne vem. kar ninom še poskušata.« 150 let glicerina Knjigovodja: »Sinem li gospodu ravnatelju > globoki vdanosti čestitati k njegovemu jubileju?« — »Kakšen jubilej pa mislite?« — »Danes je pet in dvajset let, kar ste, gospod ravnatelj, moj šef.« Ko je nekako pred 150 leti sloveči kemik Scheele odkril glicerin, je bila kemija še malo razvita. Zato profesor Scheele ni mogel spoznati niti narave iznajdenega glicerina, niti posledic svoje iznajdbe. To so ugotovili pozneje šele drugi učenjaki. Od tistega časa, odkar so glicerin našli, pa do tistega časa, ko so ga začeli uporabljati, jo minilo mnogo let. Pred kakimi 100 leti šele so začeli izdelovati stearin. Pri tem izdelovanju je pa postal glicerin že zelo važen. Čimbolj je rastla uporaba glicerina, tem boljše načine so morali odkrivati za njegovo pridobivanje in čiščenje. Glicerin je sestavni del vseh mesti in mastnih olj. Glicerin se veže z raznimi snovmi in tako nastajajo razne nove snovi, med katorimi je postal najbolj važen nitroglicerin, katerega so odkrili leta 1844. la za žige, črnila za hektografe — povsod jt glicerin. Zlasti pa potrebuje glicerin filmska industrija in pa industrija za izdelovanje barv. Tudi pri izdelovanju laka in firneža je glicerin važen, takisto v tekstilni in usnjarski industriji. Uporabljajo ga tovarne za izdelovanje gumija, ker zelo dobro konzervira gumi. Kor je zelo odporen proti mrazu, ga uporabljajo pri plinskih urah, dalje za mazila, zlasti pa pri hladilnikih za avtomobile. Zelo važna je njegova uporaba za artilerijske namene, kjer ga potrebujejo, da polnijo zavore modernih topov. S tem pa ni o glicerinu še vse povedano, vsled česar lahko rečemo, da je najdba glicerina najbolj važna najdba v zadnjih stoletjih. Abesinska lepotica 60 letnica g. Fr. Stuheca Rojstni Irraj na Sega notranjega ministra gosp. dr. A. Kotofc« Sv. Jurij ob ačavtvioi bo v četrtek 28. novembra obhajat 60 letnico svojega dušnega pastirja duh. svetnika gosp. Franca Atuheca. Gosp. jubilant je redek zgled duhovnika, Id Je 21 let pas« duše v svojem rojstnem kraju. Njegov nastop in duhovniški značaj j« namreč tak, da se na njem ni mogel uresničiti znani pregovor: nihče ni prerok v svoji domovini. Celo tak ciničen pornograf, kakor je B. K., na njem ni mogel najti sence, čeprav se je na vso moč trudil, da bi jo našel in »ovekovečil«. Kot sorojak In vrstnik gosp. dr. Korošca Je bul i on od mladih let bil navdušen slovenski narodnjak. Ko je kaolanoval pri Sv. .Miklavžu pri Ormožu, potem v Ptuju in pri Kapeli, je imel hude boje s ptujskimi ln drugimi nemškutarji. Ob prevratu je na svojem mestu kot župnik pri Sv. Juriju ob Sčavnlci str,,I v prvih vrslah med borci za jugoslovansko državo. Nova država mu je te zasluge tudi priznala z odlikovanjem reda sv Save IV. stopnje. Se bolj goreč pa je gosp. jubilant v svoii stanovski službi, ko dela za čast božjo in zveličanje duš. Neki misijonar ga je javno ponvalil s prižnice rekoč: »Vaš gosp. župnik bo pač lahek račun polagal Bogu za vaše duše.« Kaiti ma'okateri župnik da svojim vernikom toliko prilike za pobožne vaje, kakor on. Zf s tem, kako mašuje in poje, mlačne?« in celo nevernike dviga k Bogu. Nekega škofa je njegovo krasno petje v cerkvi ganilo do solz. Oosp. iubilant skriva pod svojo trdo zunanjostjo mehko in rahločutno srce. Po vsej lavan-tinski škofiji je znana niegova gostoljubnost. Njegov Rožičkt vrh ali Sovjak bo ostal neštetim v prijetnem spominu. Oosp. Stuhčc je borbena narava; strahu on ne pozna. To se je pokazalo v letih frainasonske strahovlade. Ko so mnogi pred mogočneži JNS ležati na trebuhu ali pa se poskrili, je on visoko držal zastavo slovenske in katoliške prosvete, čenrav »o ga radi tega vlačili pred sodišča in oblastnike. »Mi r>a ostanemo kakor smo blil« je bilo njegovo geslo. In tudi radi teh besedi s« je moral zagrcvarlati pred sodniki Najboli gorki so mu bili stari nemškutarii. ki so jja poznali še izza avstrijskih časov; med nii mi celo taki. ki do leta 1018 niti slovenski niso lioteli znati Taki »nacijonallstl« so njega, stareca liorca ra narodne pravice, učili nacijonalnostl! Ka'ti za časa JNS diktature so imeli v rojstnem krahi gosp. dr. Korošca vso oblast v rokah nemčurji! V njega so se zaganjali tudi mladi »državotvorni* JNS petelinčki. ki so takrat še platno prodaiali, ko «« je gosp. Stuhčc že boril za jugoslovansko državo r. njihovimi očeti-nemčurii Od vseh strani so deže-. vatle nani demtciiacije. procesi in globe. In Bog ve, kaj bi se zgodilo z gosp. Jubilantom, ako ga ne bi rešila te povodnji vlada gosp. Stojadinoviča. Pa čeprav je gosp. štuhče staj vedno v sredi Stu najhujšega boia. si ni nikoli delal prevelikih skrbi, ampak je bil vedno dobre volje. Tudi on je namreč po zgledu starih katoliških borcev smatral preganjanje za svojo službo in poklic. In 1« t3ko mu je bilo mogoče, da ga nasprotniki niso štrli, ampak jc zdrav in čil dočakal svoje 60. leto. Vsi na. Vi ga poznamo, mu iz srca želimo še vsaj polovico toliko križevl Prš polavih zastrupljena povzročenih po skvarjeni jedi, je dobro sredstvo naravna Franz-Josefova grenka voda, če s« pravočasno vpora' l|a. fl.eK. I«) min. so». pol ln nar. sdr. 8-br. 15485, 2!>. V. Vi. Vrhnika Župan Hočevar odstopil Občinska seja. V nedeljo, 24. t. m., je bila po daljšem presledku sklicana občinska seja. Zujiau g. Stanislav Hočevar je pri tej seji sjjoročil. da odlaga funkcijo vrhniškega župana, ker po zakonu ne more biti narodni poslanec in župan obenem. Večinu je sprejela županovo sporočilo z aplavzom, nakar se mu je njegov naslednik v županski časti, g. Verbič, zahvalil. Novi župan bo nastopil svoje meslo 1. decembra t. 1. — Nato so bili odobreni računski zaključki zn prejšnje leto. Daljša debata se je razvila o vprašanju razdolitve lovske zakupnine, končno je občinski odbor sklenil, naj ostane vse pri stareui- Nekateri odborniki so nato predočili občinskemu svetu slabo stanje občinskih cest in so bili dovoljeni nekateri prispevki za popravila teh cest. Končno je urejena tudi zadeva z novo občinsko hiralnico, ki jo je občini pridobila še prejšnja večina SLS v Občinski hranilnici, pa se je preselitev ubožcev vanjo zavlekla za več let. V tej stvari je bila v zadnjem času opetovano izrečena javim kritika. Odhod žu-pana Hočevarja z vrhniške občine sta zabeležila tudi /Glas naroda« in »Jutro« (I), ki sin ponovila vse listo hvalisanle, ki ga znamo VrhniiSnnl že na pamet. Nič. zato, če Štejejo med zaslugo »režima« izza 15. oktobra 1933 dela, ki so jih zamislili in začeli naši možje že davno prej. Ni so pa mogel doslej g. Hočevar še pohvaliti z nlknkltn uspehom kot poslanec, kakor se je tolikokrat znal pohvaliti s svojim županskim delom. Zato jo že marsikdo vprašal, Zakaj odlaga vprnv županski mandat, ne pn poslanskega. Is prosvotnega ilvljenja. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je zadnjo nedeljo prav dobro odigralo Cankarjevega Kraljn na Betajnovi. Prosvetno društvo nH Vrhniki organizira nn širši |)odlugi ustanovitev posebnega ženskega In materinskega odseka in vodi tozadevne priprave nuil-nn učiteljica ga. Potrovčičcva. — Prosvetno društvo v Hevknli jo nn zadnjem občnem zboru sklenilo, da ho porabilo čisti dobiček svoja prihodnje prireditve zn plačilo dobrega barlvn onim revnim v-aSSanom, lil v sedanjih težkih čnsih ne morejo »umi naročali katoliškega časopisja. Ta sklep je gotovo vreden posnemanja. Nova hiralnica. Oskrbovanje ubotcev v novi hiralnici so prevzele č. šolske sestre iz Maribora. Mariborske Šolske sestre so žo pred leti vodile nn Vrhniki slitlno gospodinjsko šolo in so zapustile med Vrhničani. zlasti pri Jenstvu. mnogo bvfllpž-uegn spomina. Zato ljudje njihov povratek Ukrene pozdravljalol Nasenanila Liubliana 1 No6nn Hnibc Unajo l«*or se bo vrsti v fetrtfk, 3S. t . m. v dt->. lrcov«kl akr»vTii oitl)or vnbl vso prijatelje t« prosvetne hMl.lttielj«, da *e ob^uea« -/.bor« odele««. 1 (Nnn«*i te* trmo h naMeSfrnecr. PriiHtro rdrnte- nlh trgovskih ta 7.n«c)>iiih namcAPencev prlrodt v petek. dne 30 Oliv. 19.15 ob R sveder ee.sln.nek v dvorani Pokoju I nskeifii zavoda, Onjeva ulica. prlltlčje Prede vata dr. F. Debeveo tn Martelmio Ivo. Mane druStva vatvlmo k otrtlnl ndnlnitit. — Odbor. I mm HNSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Sreda, tfi. novembra: Kralj »dtp, K am en I ti ml. Red 9r«ds Četrtek, tj) novombra: T'«*la halja po«. Premtjer«. Re*i B Petek. 39. novembra oh 16l Kralj Kdlp. ntjaSka privt- st»vs Izven. Otoboko snliane cen« od 5 to lt T)ln. OPERA. Začetek ob 20 Sred«, 37 novembra: ta*tt. Gostuje Josip Rljsveo. Tzvofl. Četrtek, 28. novembra: P let v Savoju. Ited Četrtek. MARIBORSKO C.LFIMLI^E »reda. 37 novmilirs ob 30- vihar t Irntareu Bed C. Četrtek. 2S novembra ob 30: Majda. Rod B. Radio Programi Radio Liubliana: j Sretta. novembra.- 12 Pevukl »bori 17, ray.nlh I desel (plotiče). — 12.45 Vremnnska napoved, poroAtla, i — 13. Napeved easa, ob.l«vn sporeda, obvestil«. — ia.ts Ottre in mandoline (plojSM. - M Vremomsko p»woelIo, I borzni tcca.ll. - 18 Otrofikn nrn: PojttmnAkov of* pro-j voro (rosp. Mirko KnnM). - 1S.20 Jr bn-kaeteK« Siv-| ljonla lutke Storlka: 8. slik«: Storieh služi z.a p«a-fuvaju (Clanl rnd. dravske drul). — Ifl.tO Po severno-arri&ktli lukah (Bdf. MnS« SlnvSov«), - IS Napovnd j ^asn, Vremenska napoved, porodile, ohjav« sporeda, ; obvesHln. - 19 30 Naotnnaln« nrs: Novo tendence T tltoratlifl (Hraniniir l.tvadttt) ir KaaroUa. — 30 Prenos ra oporne»n itlpdnllSil Pr-slor vef-er. Mnnaknvo: 13 Votttškii i-odba. — 20.45 MoBartov« sklndbn. — Drava odplavila mladenko Ptuj, 26. novembra. Pri borlsktun mostu se jc dogodila usodna nesreča. V pozni večerni uri sta se vračala iz vinograda v Halozah posestnik Franc Kuiec in njegova hčerka Anu. Ko sta dospela do Drave pri horlskem mostu, je oče nekoliko zaostal, hčerka, pa je šla naprej ob obrežju mimo Ožin-carjevega mlina proti domu. Ko pa je oče prišel domov, ni bilo še dekletca od nikoder. Vsi preplašeni so jo domači iskali vso noč, pa šele naslednjega jutra našli pri bregu nnrasle DVave košarico z jabolki, ki jo je deklica zvečer nosila ter se je zataknila v vrbovje. Dekle Je v temi zgrešilo pot ter padlo v deročo Dravo, ki ga jn odplavilo. Trije vlomilci pred sodiščem Ljubljana. 26. novembra Gospa Fanika Meserkova, stanujoča v Olupovi hiši na Starem trgu in najemnica Olupove gostilne, i je letos 20. septembra [»opoldne poromala na Šmarno goro. Njeno odsotnost z doma so porabili vlomilci, dobr, poznavalci domačih in stanovanjskih razmer v to, da so okoli 17 vlomili v stanovanje ln odnesli prav čeden plen zlatnine v vrednosti 8100 Din. Tatvino je gospa opazila šele drugo jutro. Policiji se je kmalu posrečilo prijeti štiri vlomilske tipe. Obtoženi so bili trije zločina vlomn, četrti yva prestopka prikrivanja ukradenih stvari. Trije so italijanski državljani, ki so prlbežaili v na : še kraje, da s« izognejo mobilizaciji proti Abesiniji. Družbo pa jim je delal Bosanec, ki je pristo-: jen v Ljubljano. Na policiji, v preiskavi In danes pred mailim senatom so pravili Čudne storije in ro mane o nekem neznoncu. ki je vlomil v stanovanje in jim je potem plen izročil pri realki. Dedič Mehmed, 25 letni samski delavec, krepak dečko: »Visoko sodišče! Samo toliko sem kriv, da l sem nekemu človeku vzel zlatnino. Pri realki smo ga dobili.« Predsednik: »Ali ste s silo zahtevali od njega zlato?« »Nikakor ne! Vse nam je lepo dal in nas prosil, da molčimo Pri Oradašici je prevzel plen Ban Jože.« Predsednik: »Na |*jlicijl ste rekli, da ste neznancu preiskali žepe,« »Visoko sodišče! Nikakor ne. Sam je lepo dal.« »Zelo Sarmanten j možakar.« DrugI pajdaš Ban Jože. 20 letni mesar, italijanski državljan: »Toliko sem kriv, da sem denar človeku vzel Peržan mi je dejal: »Vem TJt babo ki ima denar. Sla je ven, ker j« lepo vreme.« Hoieii smo vlomiti, pa je nas drug prehitel. Pri realki smo ga dohiteli. Lepo nas jc presi'. da molčimo Ttt imate, je deial, in si vse razdelite.« Tretji Bcr-žan Marij. 23 letni delavec. Italijanski državljan: -O vsem nimam ttl1i pojma! Nismo bili domenjeni za vlom. Četrti Ban Ludovik, 28 letni mesarski pomočnik je skril brata Jožef« zlati zaklad. Noče bili kriv ifi na vedel, da je zaklad ukraden. 7aslišanl »ta bili dve priči. Oospfl Fanika Me-' serkova je pripovedovala, kako ie Izginila zlatnina In d« jo je četrti obtoženec v gostilni vpraSal: »Oo-šiia, zrkaj sle tako razburjeni?« Bili so obsojeni: Dedič Mehmed in BerJan Marij na 10 mesecev. Ban lože n« 8 mesecev m Ban Ludovik na 4 mesecc strogega zapora. Vsi v IzMiho častnih državljanskih pravic za 2 leti. Trije italijanski državljani se po prestani kazni za vedno izženeio Iz naše države. Volna, svila, bombaž Stalno » bogati izberi v vseh vrstah - ia stroino pletenie m ročna del« po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liublian« -židovska ul. In Stari trg ** Telefon 903« /N P R K M 0 ti K A KIIOPA K 15TR l>KVA. KOKS nodi Pogačnik Bohoričeva ulie« 6». 5, Kislo zelje, repo, eartno — prvovrstno, po hrezkonkurenčnl cent —i vsako množino, dobavlja Homan, Sv Petra 81 — Liublian« Tel 35-39 (1) Sveže najfinejše norveško ribje olje 1» lekarne dr G. Piccolij. v Ljubljani S* priporoča bledim u> slabotnim osebam VINA za vse prilike naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Borouničar pristen Naravni destilat Zelo i o-ceni na debelo in drobno Gosposvetska cista št. 13 dvorišče Koli/eja Danes in jutri razprodajamo čokoladne izdelke, bonbone In prazne puščice po neverjetno nizkih cenah. — Selenburgova 6, dvorišče, desno. (1) Ameriški kapital in organizacija — evropska genijalnoet: to jn STANDARD! Ne ena tovarna, temveč koncem tovarn — to je STANDARDI Samo v Evropi 12 tovarn v 8 državah deln za Vns. — Okus Pariza, umetnost Belgije, solidnost Anglije, preciznost Nemčije, duhovitost Dunaja — vse v enem Vam more nuditi samo STANDARDI Dospeli ko najnovejši modeli LiaSUi tovarn! Zastopstva v vseli večjih mestih. IUGOSLA VENSKO STANDARD EI.KCTRI C COMP\NY A. D.. BI OGKAD =SPCtl= Dosedanje zimske olimpijske igre Prve zimske olimpijske igre so se vršile leta 1924. v Chamonixu. Od tednj na do danes se je že marsikaj spremenilo nli fiolje rečeno popravilo, zlasti, kar se organizacije tiče. če pa pogledumo priprave Nemcev za Garmisch-Partenliirclien, se pa 1. zimska olimpijada s četrto niti od daleč ne da primerjati. A vseeno je zanimivo pregledati vse dosedanje zimske igre, saj nas ločita od prihodnjih dobra dvu meseca. V hitrostnem drsanju so bili najboljši Finci, ki so imeli v Thunbergu in Skiitnahbsu nepremagljive zastopnike tega športa. Nu drugem mestu je bila Norveška, nato pa Amerika. V umetnem drsanju je zmngal znani Šved Graf-strom in gospa Plank-Szabo iz Avstrije. Tudi v umetnem drsanju parov so bili Avstrijci s parom Kngelmann-Berger na prvem mestu Kn , nadčani so zmagali v hokeju, tnkoj za njimi on so bili amerikanski Angleži in Švedi V bolni so se plasirali na prvo mesto Švicarji, z.a njimi so bili Anglež-i in Belgijci. Proga jc bila tedaj i zelo slaba, tako. da jc bilo žc pri treningu precej nesreč. Kakor danes; tako so bile žc nn ! prvih igrah najvažnejše smnčnrske tekme, zn katere je vladalo velikansko zanimanje Sevedn so zmagali Norvežani na celi črti. ki so zasedli t tako v teku nn 50 km, kakor v kombinaciji in skokih vsa prvn tri mesta. Dominirala stu zlasti , llntig in Thams. ki st« si kar rnzdelila vse ' zmage. V vojaškem patruljnem teku se je po-! srečilo Švici zasesti prvo mesto. Drugo mesto si je osvojila Finska, tretje |>n Francija. Naslednje igre so bile leta IV28 v St. \lo-j ritzu v Švici. Te zimske igre bi se morale vršiti ; na Nizozemskem kakor letna olimpijada. todn, ker jih Nizozemci niso mogli prevzeti, so se prenesle v Švico. Tedaj pa jc bi to vreine izredno nagajivo, tako da je Švicarjem skoruj vse račune temeljito prekrižalo. Nerede nato pa kraj kot tak ni bil pripraven za tako prireditev, kajti to je zdravilišče, odnosno okrevališče, ki za olimpijske igre ni posebno primerno. Pri teh ' tekmah so tudi severni narodi nosili zastavo, z 1 Norvežani na čelu. ki so si izvojovali prvo mesto s 114 točkumi. Značilno je bilo tedaj zlnsti to, da so Amerikanci zasedli drugo mesto s 44 točkami pred Finci in Švedi, ki so Jih dobili le odnosno "n. Uspeh Amerikanccv je tembolj podčrtati, ker se je teh zimskih iger udeležilo kar t') narodov. Thunberg je prinesel Finski dve zmagi, in sicer nn 500 in 1500 in. Norvežan Ballagrund pa si jc osvojil zhnto medaljo na 5000 tn. Na tej olimpijndi se je pojaviln tudi Sonja llnnlc (Norveška), ki je seveda tuill zmagala v umetnem drsanju. Ta simpatična drsalka velja še danes za nepremagljivo v tej lepi športni panogi. Pri moških pil se je plasiral nn prvo mesto zojict Šved Grafstrtim. /.inaga v parili je pripn diu francoskemu paru lolv-Hrtinst. Kanada je ostala /opet ilepremngana v hokeju, sledili so jI Švedi. Svienrji in Angleži. V bobu so pn Amerikanci' zasedli prvo In drugo mesto, tretje pn je pripadlo Nemcem. V smučarskih tekmnh so zopet dominlrall Severnjaki, ki so zmagali v kombinaciji z zmago Grdttumsbraatcn, ki je zmagal tudi v teku nn IR km. ter v skokih z zmago Andersenn. ki je skočil hO in b4 m. Hlr-grr tluiid Je tedaj ostal molče zadni Todn kljub i J! bornim uspehom Norvežana |e malo neprijetne Odjeknila zmuga Šveda IMllindn na 50 km. toda Norvežani so pn odnesli potom tudi \ vojaški patruljni tekmi zmago. V letu so se prenesli' borbe > \meriko N« lil. zimskih olimpijskih igrali v Lahe Pla cidu je sodelovalo Ki držnv. Ker je niornl vsled oddaljenosti tnarsikak >kanon< ostati domu zato je Amerika z lahkoto /uingaln in zasedla * 101 točko prvo mosto. Sledili so ji Norvežani s 74, kunudii s 44. švedska z 2S, Finska s ^. \v stri.a s 15, Nemčija in Francija pa s po 10 točkami. Presenetili so Arnerikunci v hitroflneni drsanju, kjer sta Slien in Jnffce tolkla vse se vernjake. Sonja je zopet zmnguln v umctnrin drsanju, knrl Scluifer pn jc prvič dosegel /lato olimpijsko kolajno ter je potisnil nazaj Šveda Gralstroma. V parili sta zo|iet zningula lolv. Brn ust, v bobu so se pa Arnerikunci izhorno odrezali. Kanadčanom na je pripadla zmaga v hokeju. Smučarske tekme so jia tudi topol osta Ic domena Skundinnvcev. /late medalje so si porazdelile švedska. Norveška in Finska. Na IN km jc zmugal Utterstrom iz Švedske. Finec Snn-rinen jc bil prvi na 511 km, Norvežan Hirgor Rim d je zmagal v skokili. Šved Grdlumshrnnteu pn se jc v kombinaciji plasira1 na prvo mesto. In Garmisch-Parteiikirchen l'>5(>? Doživeli bomo v vsakem pogledu nekaj ia koga v zimskem športu, čestir svet doslej š,. ni videl. Porok za to nam je organizacija in na velikanske pripruvc vsepovsod. Zahtevaite pri Vašem trgovcu vedno le domač slovenski izdelek PEHIOI^ pralni prašek, ki bo Vaše perilo lepo belo opral. 4on Italijanov pojde na prihodnje olimpijske igre, in sicer cca 500 si>ortnikov-tekmoval-cev ter 100 oficijelnih zastopnikov (sodnikov in drugih). Finska je dala rrn 700.000 Din kredita za ripravo iu udeležbo svojih športnikov na pri- lodnjih olimpijskih igrah Anderssoti se zaman trudi. Ze ropet Je na skočil Andersson svetovni rekord v metanju diska, ki ga brani Nemec Schrflder z metom B3.10 m in tudi to pot se mu je izjalovil poizkus, kajti za-lučnl je >snmo« 51.37 m. Vendar pa Inin An dersson več izgleda za olimpijske igre, knjli on slalno meče disk nad 50 in, dočltn pri Sehrrtderju lo ul tako. Ce je bil to samo slučuj, »refta »Ii karkoli. bo pokazal Borita. • Iiermes : Ilirija 1 : 0. (Uede na nedeljski brzo turnir ki ga je priredila Slaviia na Jadranu In v katerem je Iiermes premagal Ilirijo Z 1 : 0, nas Ilirija naproša, da sporočimo javnosti, da je Ilirija nastopila z rezervnim moštvom, ojačenim s štirimi igralci iz prvega moštva. SK Gralika. Vsd igTalci prvega moštva in rc zerve se pozivajo, da brezpogojno oddajo vso o|iremo čisto v četrtek v društvenih prostorih do 10. nre gos pod ar j u. — Obenem se vrši ob 10 predavanje Zdr. Vzg. OLWP. (Predavata gg. kralj in Vrhovnik.) — Točno in polnoštevilno! JASO. V noboto ta ned«iljn (30 nor. Iti 1. dec.I. se bo v-rA.l l7jet p« Il<»4 (nn*t .leeonteaillt), !:ro .»t hoda bomo A« prnvoOiuoio Javili. Tovariši obnovite »voj opis JASO tjiotosl. akiut. »iiiu^. orenn.), prtpravtU' si v«e |K>tretino tn iwlelo>.i-le m etjriirtio Notiotnoira Iz letst — »muk t STK Minits. — 0|Hw«rJ«jo ee Miuit na pre>t»vanji' Iri ee Iki vrglto 39 novembra ob V) v u Kostitlir -Pol lt|Mi* Predaval bo predeoilihlk drnltv« ir. dr. Oeollllk .lanko. Toma: C Mlado dekle pošteno, perfektno izuče-no v šivanju perila in kuhe, išče primemo službo pri boljši hiši. Ponudbe opravi »Slov.« pod »Vestna«. (a) Hlapec ki je bil pri konjih, želi premeniti službo s 1. januarjem. - Službo nastopi kjerkoli. Naslov v podr. »Slov.« v Celju. (a) Krojaški pomočnik pošten, marljiv — iščem službo kjerkoli. Delam mešano delo. Nastopim takoj. Zaber Joško, Dečkov trg 6, Celje. (a) Postrežnico vajeno pospravljanja, sta ro okrog 30 let, sprejmem za štirikrat v tednu dopoldne. - Gogala, Gre gorčičeva 29-IV. (b) Iščem prvovrstnega restavracijskega kuharja ali kuharico, samo za stalno mesto. Ponudbe upravi »Slov.« pod Pošten« 14650. (b) i* Sobico m kuhinjo oddam za 180 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14647. (č) Trisobno stanovanje takoj oddam. - Naslov \ upravi »Slovenca« pod št. 14671. (č) Dvosobno stanovanje parketirano, se takoj od da. Ceh, Celovška c. 61 ODDAJO: Opremljeno sobo lepo, oddam solidni osebi. Tabor 5. (s) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Liubliana, Krekov trg 10. Trgovce opozarjam na zelo ugodne cene a la berliner mašnam. - D e h Karlo, tkalec, Subotica, Češka uL 71._(1) Krušno moko za črn domač kruh in koruzno moko sa žgance, vedno svežo, dobite pri tvrdki Zorman, Liubljana, Stan trg Tel 26-37 ...................................nun Kompletna spalnica renovirana, dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca. pod št. 14679. (š) Kupimo Železno peč in štedilnik kupim. Ma-jerič, Vodmatska štev. 2, Moste. (k) Staro zlato, zlato zobovje ln srebrne krone kttpuiem po naivišiib dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 S22E amo Ce avto svo1 stan prodajat at motorja bi znebil se rad-brž kupcev ti mnogo priiene s/ovenčei' najmanj? inserat Hranilne fl •• v« knjižice kupite ali prodaste in DOLGOVE pri denarnih zavodih najugodneje poravnate edino potom Bančno kom. zavoda, Maribor. Za odgovor 3 dinarje v znamkah. Ijl Ji pilll'111 Milili JI m m Tt Kratek klavir črn, zelo dobro ohranjen, lep glas, ceno prodam. Zima, Wolfova ul. 10/1. Halo! Spalnice, orehove, imiti-rane 3500 in 3800 Din; korenina, politirane 7000 Din; jedilnice korenina, politirane 5800 Din; kuhinje pleskane 900 Din; otroške postelje, gardero-bin, stojala, damske pisalne mize, fotelje, mize, stole - po zelo nizki ceni Malenšek — Dravlje, pri slepem Janezu. (š) Hubertus nepremočljiv. 250 Din, otroški s kapuco 145 Din« dobite pri Preskerju, Sv. Petra cesta št. 14. fl) Purice, purane zaklane, očiščene, 5 kg 60 din, 10 kg 120 din — razpošilja franko po pošti G. Drechsler, Tuzla. 1 Berite -Slovenca- in oglašujte v njem! iiiiiiiiiiiimuiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii KLJUČ SVETA ZA VAS JE Tjpa »44 A Din 120'- mesečno. PHILIPS RADIO PREJEMNIK rypa 944 A2-j-l cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z iipisanimi imeni postaj. Cena.........Din 1995 — na obroke, naplačilo . . Din 159'— in 18 obrokov po . . Din 120*— H. SUTTNER Prvovrstna izdelava • Nizke cene o Dolgoročno odplačevanje • Zahtevajte brezplačno predvajanje pri zastopstvu LJUBLJANA CELJE Aleksandrova c. 6 Aleksandrova c. 9 SALAMA L. UHLER milanska Ia kg 25 din tudi večje množine se dobi pri delikatesa, Maribor, Glavni trg ISte se za takoj za Zagreb DELAVEC-VULKANIZER za gumijaste štampiljke, ki je v tem svojstvu že bil zaposlen. Obširne ponudbe s točnimi podatki o dosedanjem zaposlenju in z zahtevo plače na PUBLICITAS d. d., Zagreb, Ilica 9 pod 42059 Serioznega zastopnika vinske stroke iščemo za področje bivše Kranjske. V poštev prihajajo le gospodje, ki so zmožni kavcije in po možnosti že delali v tej stroki. Ponudbe z navedbo cur-riculum vitae je treba nasloviti pod šifro ..Štajersko" štev. 14445 na upravo lista. Tudivnaši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo-liuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne iniormaciie. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska Številka 3030. ■■■■ RUFF BONBONI so odlični ZAHVALA. Za premnoge in ljubeznive izraze sočustvovanja ob težki in nenadomestljivi izgubi naše iskreno ljubljene, zlate soproge, mamice, sestre, tete in tašče, gospe IVANE URBAS izrekamo vsem našo prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zastopnikom raznih oblasti, korporacij, društev in organizacij za mnogoštevilno, udeležbo pri pogrebu* vsem darovalcem vencev in cvetja, čč. sestram usmiljenkam za požrtvovalno nego i« veliko skrb med boleznijo, ter vsem onim, ki so v tako častnem številu spremili našo nepozabno pokojnico k večnemu počitku. Sveta maša zadušnica se bo brala v četrtek, 28. novembra ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, dne 26. novembra 1935. Žalujoča rodbina Miroslava U r b a s a in ostalo sorodstvo. Tinčkove in Tončkove prigode J 90» Dečki se seznanijo z vsakojakimi prebivalci gradu Dečki so bili prvi hip prepričani, da sta zmaja iz kamna. A lahko si predstavljate njihovo grozo, ko so se približali stopnicam in je eden izmed zmajev začel sumljivo migati z glavo in vrteti oči v širokih duplinah. »Bežimo!« je hotel zakričati Tonček. Tedaj pa je zmaj na največje presenečenje V6eh izpregovorfl c nizkim glasom: »Otroci, nikar »e me ne bojte I Ne bom vas požrl, ne, saj stojim samo zaradi lepšega na tem mestu! Tam, kjer ste vi doma, imajo pred vhodom v palače kamenite zmaje za okrasek, tukajle pa živo — to je vsa razlika. Kar stopite naprej!« Ohrabreni po zmajevih besedah so dečki res prestopili prag in izginili v notranjščini gradu. Spotoma so se seznanili z najrazličnejšimi živalmi Najbolj so se prestrašili, ko so se približali veliki, lepo okrašeni posodi za rože. Mislili so, da je posoda prazna, ko 60 pa bili tik ob njej, je iz nje bliskovito iztegnila glavo velika, ostudna kača A še preden je utegnila koga izmed dečkov pičiti, se je strahovito zabliskalo — in kača je obležala mrtva na dnu posode... »Spet tisti skrivnostni blisk!« je v svetem strahu šepnil Tinček tovarišema. Poceni se zopet dobe solidni, lepi stoli tovarne (Rmsc-Co v Bjubljani, Kersnikova ulica 7 (poleg Slamiča) Sax Rohmer: 26 Skrivnost dr. Fu-Mančuja »Ne govori, Petriel če bi ti bil na Kitaj-akem, če bi ti bil videl, kar sem videl jaz —« Stopinje so sc oglašale na tlakovanem hodniku. I rak svetlobe se je prikradel proti nama. Um se mi je razbistril. Obdajal naju je zatohel duh po zemlji. Bila sva v blatni, nezdravi kleti. Vrata so se odprla in vstopil je moški, ki jc nosil svetilko. Svetloba mi je pokazala, da je moja domneva točna, pokazala z blatom ome-tane stene ječe, kakih petnajst čevljev dolge in široke — in padala na žolto haljo moža, ki jc stal pred nama in naju z zlobnim obrazom motril. Bil je dr. Fu-Manču. Slednjič sta si zrla iz obličja v obličje — glava velikega rumenega pokreta in mož, ki se je boril zaradi vsega belega plemena. Kako bi naslikal bdtje, ki sem ga zdaj lahko po mili vol ji opazoval — mogoče največjega genija sedanje dobe? Lahko bi dejal, da je imel čelo Shakes-peareja in obličje satana. Nekaj kačjega in hipnotskega je bilo v njem. Smith jc sunkoma vzdihnil in molčal. Skupno sva bila priklenjena na zid dva srednjeveška jetnika; živ zasrneh naše toli hvaljene varnosti sva čepela pred doktorjem Fu-Mančujem. T nepopisno, mačjo, a vendnr okorno hojo ln z. visokimi, skoruj ukrivljenimi rameni je stopil proti nama. Postavil je svetilko v neko dolbino zidu, ne dn bi za hipec odvrnil od naju svoj srepi pogled zelenih oči. ki me bodo v sanjah večno zasledovale. Iz njih jc sijala nekn zelenkastost, ki sem jo dotlej imel z« mogočo le v očeh mačke — nekaka koprena pa je presledkoma zameglevala njih žar — toda ne mo- rem več o njih govoriti. Pred svojim srečanjem s Fu-Manču jem, si nisem nikdar mogel zamisliti, da lahko kutero-koli človeško bitje izžareva toliko zlobe. Govoril je. Njegova angleščina jc bila neoporečna, dasi je včasih nekam tuje izbiral besede; njegov govor je bil sikajoč in je prihajal iz golt-nika. »Mr. Smith in dr. Pctrie, vajino vmešavanje v moje načrte je šlo predaleč. Prav resno sem vama posvetil svojo pozornost.« Pokazal je majhne, ravne, redke zobe, ki so bili čudne barve. Opazoval sem njegove oči z novim, poklicnim zanimanjem, ki ga niti skrajna ne\urnost najinega položaja ni mogla docela pregnati, šaronica jc bila zelenkasta, zenica pa je bila čudno zmanjšana, du jc bila videti ko glavica bučke. Smith se je naslonil na zid z narejenim rnvnorlnšjem. »Predrznila sta se,« je nadaljeval Fu-Manču, vtikati se v svetovni pokret. Uboga pajka — ki stu se ujela med kolesji, neizogibnega! Zvezala sta moje ime z jalovostjo nmlokitajskegn gibanja — ime Fu-Mančuja! Mr. .Smith. vi ste nepozvan vtikač — zaničujem vas! Dr. Petrie. vi ste bedak — obžalujem vas!« Uprl je eno koščeno roko ob bok in zožil dolge oči, ko je gledal dol na naju. Vsa namerna okrutnost tega moža mu je bila prirojena; prav nič narejenega ni bilo v njem. Toda Smith je še vedno molčal. »Tako sem sc torej odločil, da vaju odstranim iz prizorišča vajinih kozlurij!« je dodal Fu-Manču. »Opij bo kaj kmalu storil isto z vami!« sem mu besno odvrnil. Brezčutno je obrnil svoje zožene oči name. »To je stvar mišljenja, doktor« je rekel. Vi najbrže niste imeli prilik, kakor sem jih imel jaz zn študij te stvari — v vsakem slučaju, v bodoče ne bom imel predpravice. veseliti se vašega nasveta.« »Ne boste me za dolgo preživeli,« sem od- fovoril. »In najina smrt vam ne bo koristila, ajti —« Smithovn noga se je dotaknila moje. »Kajti?« je vprašal Fu-Manču, rahlo. »Ah, Mr. Smith jo tako pameten! On meni, da imam p i 1 e!« To besedo je izgovoril tako, da me je oblila zona. »Mr. Smith je že videl žični jopič! Ali ste vi že videli žični jopič? Kot rano-ceLnika vas bo njegova učinkovitost gotovo zanimala!« Zadušil sem krik, ki se mi je hrjtel izviti, kajti z vreščečim, vriskajočim glasom' je ta hip priskakljulu v motno razsvetljeno klet neka mula stvarca in potem šviguila kvišku. Bila je mala svilena opica, ki je sedlu dr. Fu-Mančuju nu ramo ter spačeno zrla v grozno rumeno lice. Doktor je dvignil svojo koščeno roko in po-gladil malo stvarco ter ji potiho nekaj brundal. »To je eden mojih ljuhčkov, Mr. Smith,« je dejal in nenadoma čisto odprl svoje oči, da so žarele ko zelene luči. »Imuni še druge, prav tako koristne. Moji škorpijoni — ali ste videli moje škorpijone? Nc? Moje pitone*) in hama-dryjude? Potem imuni še glive in svoje male zaveznike, bacile. V svoji delavnici imam čisto svojevrstno zbirko. Ali ste posetili kdaj otok gobavcev, Molokai, doktor? Ne? Ampak Mr. Navland Sinith gotovo pozna azil v Rungoonn! ln tudi ne smemo pozabiti mojih črnih pajkov z. demuntnimi očmi — pajkov, ki sedijo v temi in prežijo — potem pa skočijo!« Dvignil je svoje suhe roke. da so padli rokavi halje nazaj do komolcev, in opica se je čebljaje spustilo nn tla in zdirjala iz kleti. »O bog iz Cathayu!« je zavpil, »kake smrti bodo umrli li — ubožci, ki hočejo omejiti državo, ki je brez meja.« Kakor kak duhoven v Tezcutu je stal z očmi, obrnjenimi v strop, in drgetnjočim suhim telesom in tako nudil prikazen. ki mora pretresti najbolj nedovzetnega duha. »Blazen je!« sem šepnil Smithu. »Bog nam pomagaj, ta človek je nevaren morilski blaznež!« Smithovo lice je bilo zelo mrko, toda srdito je stresel glavo. »Nevaren, da, priznam,« je zamrmral; »njegovo življenje je nevarnost za vse belo človeško pleme, ki je zdaj ne moremo odvrniti.« Dr. F u-Munču se je spet osvestil, vzel svetilko in se sunkoma obrnil ter s svojo okorno in mačjo hojo odkorakal proti vratom. Na pragu se ozrl. »Hotela sta posvariti Mra. Grahama Guthrieja?« je dejal s ponižnim glasom. »Nocoj ob pol eni bo Mr. Grnhum Gu tirne umrl!« Smith je nemo in negibno sedel in upiral oči v Kitajca. »Vi ste bili v Rangoonu 1. 1908.?« je nada-jeval dr. Fu-Manču — »se spominjate tistega klica?« Od nekod nad nami — natančno nisem spoznal odkod — jc prihajalo tiho, tožeče javkanje odurnih padajočih glasov, ki mi je v tisti mračni kleti, oh navzočnosti rumeno oblečene >ostave med vrati, vlivala leden mraz v žile. - jegov učinek na Smitha je bil tudi kaj nenavaden. Njegovo lice je bilo videti sivo v slabotni svetlobi, in slišal sem ga, kako je skozi zobe sikaje dihal. . »To kliče vas!« je dejal Fu-Manču. »Ob pol eni ponoči bo klicalo Grahama Guthrieja!« Vrata so se zaprla in spet naju je zagrnila tema. »Smith,« sem rekel, »kaj je bilo to?« Grozote okoli naju so mi razdejale živce. »Bil je klic šive!« je odgovoril hripavo Smith. »Toda kaj je to? Odkod izhaja? Kaj pomeni?« »Nc vem, kaj je, Petrie, niti odhod izhaja, lodn vem, da pomeni smrti« *) Pitoni so velike kače. P( N