Winterhalter Gastronom d.o.o. profesionalni pomivalni stroji Zaradi nadaljnjega razvoja organizacije se odpira priložnost za dinamično in izkušeno osebo. SKLADIŠČNIK (m/ž) Zaposlimo samostojnega in zanesljivega kandidata za delo v skladišču. Naloge in odgovornosti: • izvajanje dela skladišča • samostojno sprejemanje materialov, izdelkov in drugega blaga v skladišče • izdajanje materialov, izdelkov in drugega blaga iz skladišča • vodenje evidenc o zalogah, reklamacijah do dobaviteljev in arhiviranje dokumentacije • podpora servisu in spremljanje servisnih naročil • spremljanje stanja zalog (. zično in knjižno) in vodenje evidenc • knjiženje raznovrstnih poslovnih listin • vodenje tehnične dokumentacije • opravljanje rednih inventur Ostali pogoji: • srednješolska izobrazba tehnične smeri • vsaj 2 leti izkušenj pri zgoraj opisanih delih (pogoj) • poznavanje elektro opreme ter strojnih elementov, materialov • vozniški izpit za viličarja • vozniški izpit B kategorije, zaželeno ADR Delovno mesto in sedež podjetja je v Grosuplju. Prijave sprejemamo v elektronski obliki na e-mail informacije@winterhalter.si Veselimo se srečanja z vami. Kazalo Uvodnik / 4 Iz obcinske hiše / 6 Politika / 13 Iz naših krajev / 14 Turizem / 19 Ekologija / 23 Zdravje in sociala / 24 Izobraževanje / 26 Kultura / 37 Društva / 45 Šport / 55 Obvestila / 57 Uvodnik Draga bralka in bralec Grosupeljskih odmevov! Kot se spodobi, najprej lep pozdrav vsakemu posebej. Le-tošnji maj si je, kot kaže, kar prisvojila Zofka (praznuje 15. maja), ki je znana po tem, da nam z neba pošlje pa-davine. Prakticno skoraj nismo imeli dneva brez dežja, z izjemo dveh dni. Kljub vsemu pa je maj za mnoge najlepši mesec v letu. V naši obcini se veliko dogaja na vseh podrocjih, najbolj vidna vsem so seveda dela na infrastrukturi in v zadnjih mesecih tudi v samem centru Grosupljega. Seveda vsi komaj cakamo na dokoncanje del in smo že radovedni, kakšen bo nov izgled centra našega mesta. Kot smo že vajeni, bo tudi letos prva nedelja v juniju namenjena kolesarskemu mara­tonu treh obcin, le da bo tokrat lokacija štarta in cilja zaradi omenjenih del v centru, druga, in sicer na Gasilski cesti v okolici gasilskega doma. Velik dogodek v Grosu­pljem pa bo šestnajstega junija, ko bo štart tretje etape kolesarske dirke po Sloveniji. Veliko je dogodkov tudi na kulturnem podrocju. Kot je že v navadi, se pevski zbori v obcini vsako leto predstavijo na letnih koncertih in vecina jih je v maju in juniju. Med številnimi pa imamo skoraj vsako leto kakšno okroglo obletnico delovanja. Letos praznujejo Samorastniki trideset let delovanja in ŽePZ Magdalena petindvajset let prepevanja, cestitke. Na vsakoletni obmocni reviji pevskih zborov smo v Grosupljem gostili kar štirinajst zborov. Poleg pevcev pa so ponovno aktivna tudi društva z gle­dališko dejavnostjo. Okroglo obletnico, sedemdeset let, v letošnjem letu praznuje tudi naš najvecji otroški vrtec Kekec, ki ima v obcini kar devet enot. Cestitke in uspešno delo še naprej. Za šport in rekreacijo je pri nas kar dobro poskrbljeno, športna društva so zelo de­javna in dosegajo zavidljive uspehe, najvažnejše pa je aktivno preživljanje prostega casa, zdrav duh v zdravem telesu. Pozdravljamo tudi novo rekreacijsko pridobitev na Košcakovem hribu. Na koncu naj še omenim, da smo veseli vaših prispevkov, žal pa smo omejeni s pro-storom, zato še enkrat prošnja po kratkih prispevkih s fotografijo, ki, ce je dobra, pove vec kot besedicenje. Srecno in vse dobro. Brane Petrovic, odgovorni urednik Spomini in zahvale / 57 NAVODILA Clanki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da cim vecjemu številu ljudi omogoci povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do najvec cca. 2500 znakov. Vsa besedila morajo biti podpisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo po­sredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in v primeru, ce v skladu s programsko zasnovo casopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. Vuredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo. DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokoncni 185 x 260 mm, 1/2 leže-ci 185 x 127,5 mm, 1/4 pokoncni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeci 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG. GROSUPELJSKI ODMEVI – GLASILO PREBIVALCEV OBCINE GROSUPLJE Ustanovitelj casopisa: Obcinski svet Obcine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovic • Uredniški odbor: Gregor Steklacic, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj, Maja Zajc Kalar • Naslov uredništva: Obcina Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50), 1290 Grosuplje • Elektronski naslov: grosupeljski.odmevi@ gmail.com • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Gasilska c. 3, 1290 Grosuplje Vabljeni k soustvarjanju obcinskega glasila. Vaše prispevke pricakujemo do 5. junija, na e – naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com Nagovor župana Spoštovani obcanke in obcani, cenjeni bralci Grosupeljskih odmevov! Na eni od radijskih postaj vsako jutro sprašujejo poslušalce, naj opišejo, kaj je za njih sreca. Lepo je poslušati njihove odgovore. Clovek bi mislil, da bo na lestvici srece na prvem mestu kotiral denar, morda velika hiša, pa dober avto, vendar so se poslušalci odlocali za tisto, kar nas tudi zares napravi srecne: ljubezen, razumevanje, dobra dela, nasmeh na obrazu. S strpnostjo, tolerantnostjo in razumevanjem si moramo tudi mi vsi prizadevati, da bi naša skupnost bila naš dom, naša varna tocka in miren koticek, kamor se z veseljem vracamo domov. Na obcini si z vso energijo vseh zaposlenih prizadevamo, da bi naša lokalna sklupnost bila lep, varen in srecen kraj z vsemi projekti, ki smo si jih zastavili. Veliko razumevanja in potrpljenja od vseh nas sedaj zahteva rekonstrukcija cest skozi središce mesta Grosuplje. Vem, zoprno je sedeti v avtu, sploh ce je mrzlo in deževno jutro in se nam mudi v službo, mož v delovni pelerini pa nam je ustavil pot, ker ravno tedaj delovni stroji asfaltirajo del ceste. Namesto jeze raje pomislimo na premocenega in prezeblega delavca, ki samo opravlja svoje delo, medtem ko mi sedimo v toplem avtu. Osrecimo ga s prijaznim pogledom in prizanesljivim cakanjem pred delovno zaporo. Osrecuje nas, da smo že zaceli s projektiranjem novega prizidka k osnovni šoli Brinje, pred zakljuckom pa je tudi javni natecaj za nov kulturni center z glasbeno šolo. Oba projekta potekata casovno tako, kot smo predvideli. Za dežjem posije sonce, dežja imamo zaenkrat dovolj, sonce pa nas bo v naslednjih mesecih zagotovo osrecilo s svojimi žarki in pomladno energijo. Želim vam, da pomlad dodobra izkoristite. Ni treba dalec, doma imamo veliko lepih, mirnih in zelenih kotickov, samo poiskati jih je treba! Vaš župan dr. Peter Verlic Otvoritev novega otroškega igrišca na Košcakovem hribu Na Košcakovem hribu smo v sredo, 10. maja 2023, slovesno otvorili novo otroško igrišce. Dogodka so se udeležili župan Obcine Grosuplje dr. Peter Ver­lic, direktorica obcinske uprave Zdenka Grozde, direktor Turizma Grosuplje Mi-hael Hocevar, predstavnik Lokalne akcij­ske skupine Sožitje med mestom in po­deželjem Josip Pintar, obcinski svetnice in svetniki in drugi gostje. »V obcini Grosuplje imamo veliko igrišc, takšna, kot je to novo igrišce na Košcakovem hribu, pa tudi takšna, ki so primerna za igro z žogo. Skoraj je že zgra­jeno novo igrišce v Veliki Stari vasi, graditi smo ga zaceli tudi na Veliki Ilovi Gori,« je zbrane nagovoril župan dr. Peter Verlic. »Konec leta pa zacnemo graditi igrišce tudi pri Soncnih dvorih, za košarko, no-gomet. Potem pa še kolopark,« nam je še zaupal. Vsem je zaželel, da bomo Košca­kov hrib, grosupeljski Rožnik, z veseljem obiskovali. »Gre za projekt, ki pomeni nadgra­dnjo vadbenega otoka,« je povedal di­rektor Turizma Grosuplje Mihael Hoce-var. Osnovni cilj projekta je spodbujati obcane k bolj zdravemu in aktivnemu življenju. Namenjen je vsem generaci-jam. Medtem ko starejši lahko vadimo na vadbenem otoku, se lahko mlajši zabavajo na igrišcu. Povedal je še, da je predvideno, da bo z igrišcem upravljal Turizem Grosuplje in vsem zaželel, da ga bi z veseljem uporabljali. Župan dr. Peter Verlic in direktori-ca obcinske uprave Zdenka Grozde sta slovesno prerezala trak. Otroci iz vrtcev Kekec in Tinkara, ki so dogodek igrivo popestrili s pesmicami in deklamacijami, pa so nato novo igralo kot prvi tudi pre­izkusili. S svojim navdušenjem so doka­zali, da so nove pridobitve najbolj veseli. Košcakov hrib pa bo tako z novim otro­škim igrišcem posebej za obisk družin še bolj vabljiv. Novo otroško igrišce se nahaja v ne­posredni bližini vadbenega otoka, ki smo se ga razveselili lansko poletje. Do njiju lahko dostopamo tako od Zdra­vstvenega doma Grosuplje kot tudi od hotela Admiral Grosuplje na drugi strani. Pot je lepo urejena, oznacena tudi z in-formacijskimi tablami in totemi. Igrišce sestavljajo tri enote: obmocje kombiniranega otroškega igrala, igrišce oz. jasa za skupinsko igro ali vadbo posa­meznikov ali skupin in gozdni park z mi-zami in klopmi, ostalo površino predsta­vljajo urejene brežine z opornimi zidci, ki se lahko uporabijo tudi za posedanje ali igro. Vrednost projekta znaša 110.084,88 evrov. Obcina Grosuplje je v sodelovanju s Turizmom Grosuplje s projektom Ko­šcakov hrib - igralnica v naravi uspešno kandidirala na 4. javnem pozivu Lokalne akcijske skupine Sožitje med mestom in podeželjem in za njegovo izvedbo pri­dobila tudi evropska in državna sredstva. Projekt sta tako v višini 71.586 evrov sofi­nancirali tudi Evropska unija iz Evropske­ga sklada za regionalni razvoj in Republi­ka Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Grosuplje tako prav zares dobiva svoj Rožnik. Z urejenimi sprehajalnimi potmi po gozdu, s površinami za igro, vadbo, prijetno druženje ter zeleno, aktivno in zdravo preživljanje prostega casa v na­ ravi, nastaja mestni park Košcakov hrib. Jana Roštan Otroci iz Vrtca Kekec prinesli vabilo na pomladno prireditev v sklopu praznovanja 70. obletnice vrtca in otvoritve razstave eko izdelkov V sredo, 12. aprila 2023, so otroci iz VVZ Kekec Grosuplje v obcinsko hišo prinesli vabilo na pomladno prireditev z otroškimi pesmimi ter lutkovno pred­stavo Kam je izginila otroška igra?, ki so jo priredili 4. maja 2023, ob 17. uri, v sklopu praznovanja 70. obletnice vrtca in otvo­ritve razstave eko izdelkov iz vseh enot vrtca. Vabilo je tudi v imenu župana dr. Pe­tra Verlica prevzela direktorica obcinske uprave Zdenka Grozde, ki se je obiska otrok zelo razveselila. Klavdija Mehle Obisk novega vodstva Gasilske zveze Grosuplje Župan dr. Peter Verlic, podžupan Janez Pin-tar in direktorica Zdenka Grozde so v cetrtek, 11. maja 2023, v prostorih obcine sprejeli novo vodstvo Gasilske zveze Grosuplje, predsednika Aleša Kastelica in poveljnika Martina Jaklica, pridružil se jim je tudi nekdanji dolgoletni po­veljnik Janez Pezdirc. Govorili so predvsem o financiranju Gasilske zveze Grosuplje v letu 2023, ob tem pa so pogled usmerili tudi naprej, na strategijo razvoja javne gasilske službe v obcini Grosuplje v naslednjem petletnem obdobju. Obcina Grosuplje in Gasilska zveza Grosuplje dobro sodelujeta. Kot obeta srecanje, bo tako tudi v prihodnje. Novemu vodstvu Gasilske zve­ze Grosuplje želimo uspešno delo. Jana Roštan Župan dr. Peter Verlic se je udeležil otvoritve prenovljene poslovne enote LON Grosuplje LON je slovenska banka z vec desetletno tradicijo, saj je pred kratkim praznovala 30 let. Svojo poslovno enoto ima tudi v Gro­ supljem, ki pa so jo ob tej priložnosti prenovili. Otvoritve prenovljene poslovne enote LON Grosuplje se je v cetrtek, 11. maja 2023, udeležil župan dr. Peter Verlic ter se cla-nu uprave Igu Grudnu pridružil tudi pri slavnostnemu prerezu traku. Banki LON in njeni poslovni enoti v Grosupljem je zaželel uspešno delo tudi v prihodnje. Prenovljeni prostori poslovalnice z novim konceptom v ospredje postavljajo stranko in omogocajo odprto, strankam prijazno komunikacijo med zaposlenimi in strankami. Jana Roštan Obcina uspešno nadaljuje postopke za pridobitev zemljišc za protipoplavne ureditve ob Grosupeljšcici V sredo, 10. maja 2023, je bila med Di-rekcijo RS za vode in Geokatom podpisana pogodba, s katero obcina uspešno nada­ljuje postopke za pridobitev zemljišc za protipoplavne ureditve ob Grosupeljšcici. Zadrževalnik Veliki potok je že v funkciji in bi mesto Grosuplje v primeru vecjih pa-davin v veliki meri zavaroval pred poplava-mi. Da pa bo protipoplavna ureditev Gro­supljega v celoti urejena, so potrebne še ureditve Grosupeljšcice, kot se Veliki potok imenuje v spodnjem toku. Te vkljucujejo širitev in poglobitev struge ter ureditev premostitvenih objektov. Jana Roštan Sestanek s podjetniki ob Adamicevi cesti V torek, 18. aprila 2023, so se v Druž-obcinske uprave Zdenka Grozde s so-benem domu Grosuplje direktorica delavcema Polono Verbic in Henrikom Premrujem ter predstavnik izvajalca Tomaž Pristopec sestali s podjetniki, ki svojo dejavnost izvajajo v poslovnih pro-storih ob Adamicevi cesti v Grosupljem. Skupaj so se dogovorili, da bodo sku­šali najti najboljše rešitve, da bodo dela povzrocala kar cim manj nevšecnosti, se­veda pa so se vsi strinjali, da je ureditev ceste potrebna, da bo prenovljena Ada-miceva cesta z novo vozišcno konstruk­cijo in površinami za kolesarje velika pri­dobitev za naše mesto, za naše obcanke in obcane. Jana Roštan Dela na Adamicevi cesti so se pricela tudi v centru mesta Dela na Adamicevi cesti v Grosupljem intenzivno potekajo. Medtem ko na je delu ceste od krožišca pri Obcini do kro­žišca Pod gozdom oz. do Hoferja že po­ložen grobi asfalt in v teh dneh poteka asfaltiranje plocnika, so se dela pricela tudi v centru mesta, od krožišca pri ob­cini do križišca z Ljubljansko cesto, kjer se je že pricelo z rušenjem obstojece vo­zišcne konstrukcije. Vse aktualne informacije o poteku del na Adamicevi cesti so redno objavljene na povezavi: https://www.grosuplje.si/ objava/641897, kjer lahko aktualno sta­nje na cesti spremljamo tudi preko video kamere. Na Velikem Mlacevem so že priceli z izgradnjo krožišca Lepo potekajo tudi dela na cesti Gro-suplje–Veliko Mlacevo. Medtem ko je bila na odseku od železniške proge do konca podjetja Elstab cesta že na novo asfaltirana, so se dela pricela tudi na Ve­likem Mlacevem, kjer so med drugim že priceli z izgradnjo novega krožišca. Dela na cesti Grosuplje–Veliko Mlace­vo vkljucujejo tudi izgradnjo površin za pešce, avtobusna postajališca in locene površine za kolesarje, kot del kolesarske no kolesarsko povezavo Ljubljana-Ško­povezave Grosupljega z zalednim nase-fljica-Žužemberk-Novo mesto. ljem Veliko Mlacevo, ki sovpada z držav-Jana Roštan Avtobusni postajališci v Ponovi vasi in v Mali Loki z novima nadstrešnicama Na avtobusnih postajališcih v Ponovi vasi in v Mali Loki sta postavljeni novi nadstrešnici. Betonski podstavek sta uredili krajevni skupnosti Št. Jurij in Žal­na, nadstrešnici pa obcina. Jana Roštan Pricela se je gradnja igrišca na Veliki Ilovi Gori Na Veliki Ilovi Gori so priceli z izgra­dnjo novega športnega igrišca. Trenu­tno gradijo podporne zidove. Igrišce bo asfaltirano, zgrajeno v veli­kosti 24,20 m x 46,20 m. Zavarovano bo z ograjo v višini 4 m, se pa bo ob njem ure­dilo tudi dostop ter dve parkirni mesti. Krajanke in krajani Velike Ilove Gore in tudi bližnjih vasi bodo tako dobili nove, urejene površine za šport in rekre­acijo, za druženje in skupno preživljanje prostega casa. Jana Roštan 2. partnerski sestanek projekta ZAGON V sredo, 19. aprila 2023, je v Žabji hiši v projekt osredotoca na podrocje gozdov gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Mali Racni potekal 2. partnerski sestanek in mokrišc. Slovenije ter Norveški projektni partner projekta ZAGON - Znanje za gospodaren Obcina Grosuplje je pri projektu ZA-HGUt (University College for Green De-odnos do narave. Cilj projekta je dvigni-GON vodilni partner, sodelujoci partnerji velopment). ZAGON združuje kar 5 pro-ti odpornost ekosistemov, ki so najbolj pa so še Zavod za turizem in promocijo jektnih obmocij, ki so med drugim tudi pod pritiskom podnebnih sprememb, z – Turizem Grosuplje, Zavod Republike izbrana podrocja Nature 2000, v okviru namenom blaženja le-teh, pri cemer se Slovenije za varstvo narave, Zavod za projekta pa bodo obnovljeni ekosistemi s skupno površino 46,15 hektarjev. Zbrane partnerje je pred samim za-cetkom srecanja nagovorila tudi direkto­rica obcinske uprave Obcine Grosuplje Zdenka Grozde, ki je poudarila, da je Obcina Grosuplje k projektu ZAGON z veseljem pristopila kot vodilni partner, saj je ohranjanje edinstvenosti Raden­skega polja izjemnega pomena: »Tukaj se nahaja ogromno habitatov, ogromno ogroženih vrst, ki jih želimo ohranjati tudi za naslednje generacije«. V nadaljevanju je izpostavila, da se v Obcini Grosuplje zavedamo pomena blaženja podnebnih sprememb, zato se nanje prilagajamo ter s skrbnostjo in odgovornostjo vsto­pamo v naravovarstvene projekte, kot je ZAGON: »Ponosni smo, da smo prevzeli vlogo vodilnega partnerja, saj s tem posta­vljamo zgled in širimo dobro prakso tudi med vse ostale obcine.« Izpostavila je še, da je prav kombinacija lokalnih, regio­nalnih in nacionalnih ravni v kombinaciji z raziskovalnim in strokovnim sektorjem kljucna za razvoj novih znanj ter povsem novih modelov upravljanja, ki bodo po koncu projekta uporabni in prenosljivi tudi širše. Sodelujoci partnerji smo v nadaljeva­nju dogodka podrobneje pregledali in preucili dosedanje aktivnosti projekta in zacrtali nadaljnje korake ter cilje, ki jih želimo doseci. Po koncanem uradnem delu in predstavitvah pa smo si ogle-dali, kje naj bi potekala trasa ucne poti, ki je v okviru projekta predvidena; ta se naj bi pricela pri Žabji hiši in tekla preko Velike Racne ter Kopanja vse do poplav­nega gozda, ki se nahaja približno 300 metrov severovzhodno od Kopanja. V okviru projekta ZAGON se sicer na ob-mocju Krajinskega parka Radensko po­lje predvideva tudi obnova mokrotnega travnika. Projekt ZAGON sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi financ­nega mehanizma Evropskega gospo­darskega prostora v višini 1.199.389,00 evrov. Maja Janša Naša prijateljska Obcina Chortkiv (Cortkiv) z novim avtobusom Obcina Grosuplje je z ukrajinsko Ob­cino Chortkiv stkala lepe prijateljske vezi. Že oktobra lani sta župana obeh obcin, dr. Peter Verlic in Volodymyr Shmatko (Volodimir Šmatko), podpisa-la Sporazum o partnerskem sodelova­nju, ki predstavlja našo željo, namero za vzpostavitev dolgorocnega sodelovanja med obcinama. Župan Volodymyr Shmatko nam je ob obisku tudi zaupal, da bi obcini in tamkajšnjim prebivalkam in prebival­cem zelo prav prišel manjši avtobus. In v veliko veselje nam je, da smo jim to željo lahko sedaj tudi uresnicili. Obcini Grosuplje je uspelo pridobiti donatorja, naše grosupeljsko podjetje Komunalne gradnje, d. o. o., in v torek, 25. aprila 2023, sta župan dr. Peter Ver­lic in direktor podjetja Viktor Dolinšek županu Volodymiru Šmatku, prebival­kam in prebivalcem Chortkiva, podarila avtobus z željo, da jim bo lepo služil. Predvsem pa jim želimo, kar je tudi nji­hova najvecja želja, da se vojna cim prej konca in bo njihova domovina spet lah­ 23. KOLESARSKI MARATON TREH OBCIN Grosuplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje nedelja, 4. junij 2023, start ob 9. uri na Gasilski cesti 6, Grosuplje IZBIRA RAZLICNIH TRAS: • 91 km cestna proga: zelo razgiban teren | vzpon na 600 m visok Korinj, namenjena dobro pripravljenim kolesarjem; • 78 km cestna proga: zelo razgiban teren | brez vzpona na Korinj; • 56 km cestna proga; • 45 km cestna proga: poteka po asfaltirani cesti od Krke, mimo Luc in se »Na Šoli« prikljuci obstojecim progam; • 30 km MTB proga: primerna samo za gorska kolesa; • družinski maraton: namenjen družinam in manj pripravljenim kolesarjem | na voljo sta trasi 12 in 24 km | del trase je makadamski; • ogled: za spremljevalce kolesarjev na voljo voden ogled Grosu­pljega. PRIJAVE IN STARTNINA Elektronska prijava do 1. junija 2023 • www.kdgrosuplje.si Prijave na dan dogodka | 4. junij od 7.30 dalje: • startno ciljni prostor STARTNINA NA DAN PRIREDITVE ELEKTRONSKA PRIJAVA cestni 45 km, 56 km, 78 km, 91 km 30 € 25 € MTB 30 km 30 € 25 € za skupine 8 ali vec udeležencev 25 € 22 € družinski (odrasli) 15 € / družinski (otroci do 15 let) 0 € / START IN CILJ 9.00 - cestne proge: 91 km, 78 km, 56 km, 45 km 9.10 - družinski maraton: 24 km 9.20 - MTB 9.30 - družinski maraton: 12 km Udeležencem maratona s placano startnino bodo ob progah na voljo okrepcila, potujoca servisna delavnica in ostala spremljevalna vozila – kontrolirali bomo zapestnice. Na križišcih bo poskrbljeno za usmerjanje kolesarjev. Na cilju bo vsak udeleženec ob predložitvi startne številke prejel medaljo in prakticno darilo, deležen bo malice in žrebanja prakticnih nagrad. Žrebanje bo potekalo na zakljucni prireditvi med 14. in 15. uro. Nagrade prejmejo samo prisotni. Posebnih priznanj bodo deležni najstarejši in najmlajši udeleženci ter najštevilcnejša skupina. Posebej bomo nagradili najboljše kolesarje in kolesarke vzpona na Korinj. Upoštevali bomo Strava odsek 'Mali Korinj Climb'. Vec si lahko preberete na spletni strani. Maraton bo potekal v normalno odvijajocem se prometu ob upoštevanju cestno-prometnih predpisov, navodil in opozoril orga­nizatorja. Udeleženci vozijo na lastno odgovornost. Nekateri spusti so strmi, zato je treba hitrost vožnje prilagajati razmeram na cesti. Posebna pozornost je potrebna pri vkljucevanju na prednostne ce­ste. Otroci do 15. leta starosti smejo voziti samo v spremstvu odrasle osebe, ekipe šol pa v spremstvu uciteljev ali staršev. Za vse udele­žence je obvezna uporaba zašcitne celade. Organizator ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo udeleženci povzrocili sebi ali drugim. V sklopu Družinskega maratona bo na postajališcu na Malem Mla-cevem in v Grosupljem zagotovljena tudi animacija otrok. Na internetni strani bodo sproti objavljene vse informacije v zvezi z maratonom, dodatne pa so na voljo na naslovu maraton3obcin@ gmail.com ali na info@visitgrosuplje.si. Vljudno vabljeni! Kolesarsko društvo Grosuplje in Zavod za turizem Grosuplje Ustanovitev lokalnega odbora Gibanje Svoboda Grosuplje V torek, 21. 3. 2023, so se na ustanov­nem zboru zbrali clani Gibanja Svoboda Grosuplje. Predsednik Lokalnega od­bora je Boštjan Boh, za clana Izvršnega odbora sta bila izvoljena Brane Omahen in Matej Erjavec. Clani stranke v Grosu­pljem so se seznanili tudi z imenovanjem Nejca Kolmancica za sekretarja odbora, vodja svetniške skupine GS v obcinskem svetu pa je postal Renato Bedene. Izvr­šni odbor LO Gibanja Svoboda Grosu­plje je potrdil še Marka Vovka in Nastjo Ižanc za podpredsednika, za predstavni- co seniorjev pa Jožico Perme. Svoboda k sodelovanju, da bi skupaj Clani Gibanja Svoboda Grosuplje so soustvarjali lepšo prihodnost za ljudi v se seznanili tudi s programom dela in obcini Grosuplje. financnim nacrtom lokalnega odbora Renato Bedene v letu 2023. Povabili so tudi vse simpa-Vodja svetniške skupine tizerje in podpornike stranke Gibanje Novo vodstvo regijskega odbora NSi Dolenjska zahod V torek, 18. aprila 2023, je v sejni sobi Obcine Sodražica potekala 2. seja Regij­skega odbora NSi Dolenjska zahod. Med prisotnimi udeleženci seje so bili tudi pred­stavniki obcinskega odbora NSi Grosuplje Matjaž Trontelj (predsednik OO Grosuplje), Janez Svetek (clan OO Grosuplje) in Andrej Kopitar (clan OO Grosuplje). Sejo je do iz­volitve novega vodstva vodil organizacijski tajnik Marko Gruden. Uvodoma smo raz­pravljali o aktualnih temah. O delovanju poslanske skupine, razmerah v državnem zboru in predlogih ustavnih sprememb je spregovoril Janez Cigler Kralj. Predloge NSi za spremembe v zdravstvenem sistemu pa je predstavil Matjaž Trontelj. V zvezi s pre­vzemom funkcije predsednika regijskega odbora je bilo opravljeno vec pogovorov in pripravljenost za prevzem funkcije je na prošnjo izrazila Barbara Možina. Vsi priso­tni na seji so jo soglasno podprli za predse­dnico RO. Novoizvoljena predsednica RO je nato prevzela vodenje seje. Ob koncu smo se clani dogovorili, da se ponovno srecamo v maju pred taborom NSi. Nova Slovenija - kršcanski demokrati, obcinski odbor Grosuplje Prvi kolesarski bolšji sejem uspel POLNE STOJNICE IN ODLICNO lahko prodali oz. kupili kolesa, skiroje, VZDUŠJE celade, cevlje, rokavice in drugo opre- V zacetku maja je na Mestni tržnici mo. Zanimanje je bilo ogromno, toliko, Grosuplje potekal prvi bolšji sejem ko-da so nekateri svoje stvari prodajali kar les in kolesarske opreme. Udeleženci so na zelenici ob tržnici. Kdor je želel, mu je mojster Dušan Hamun opravil brez­placen servis na kolesu ali manjša po­pravila. Marsikdo je dobil tudi kak kori­sten nasvet ali preizkusil elektricno kolo. Najpomembnejše pa je prijetno vzdušje, ki ga je bilo cutiti vse dopoldne, in ve­selje obcanov ob nedeljski popestritvi v našem mestu. Nepogrešljiva je bila pomoc Javnega komunalnega podjetja Grosuplje pri organizaciji, za kar se mu Krajevna skupnost Grosuplje zahvaljuje. Še posebej pa smo veseli in hvaležni za udeležbo vseh vas, Grosupeljcani in Gro­supeljcanke, na sejmu. Prvi tak uspešen dogodek nam daje pogum in velik polet za nove podobne projekte. Krajevna skupnost Grosuplje Foto: Vasja Ambrožic Bolšjak Grosuplje za boljši jutri Z bolšjaki, ki sva jih z Bojano Petek organizirali v zadnjih letih, se tudi v leto­šnjem letu 2023 trudiva, da bi to številko (47 zavrženih kosov na posameznika) v Grosupljem zmanjšali. Tako slediva na-menu ostalih organizatorjev tovrstnih dogodkov po Sloveniji in svetu, da bi za­pustili lepši planet za generacije, ki priha­jajo za nami. Od decembra 2018 do decembra 2022 sva organizirali 9 bolšjakov, ki jih je obi-skalo lepo število ljudi. Si predstavljate, koliko oblacil smo skupaj obvarovali pred odpadom? Priznava, da sva ponosni na to in ponosni na vse vas, ki vam ni vse­eno. Hvaležni sva, da ste se navadili na naš dogodek, na izmenjavo, prodajo in nakup predmetov iz druge roke. Tako vas je veliko “stalnih” obiskovalcev, prav tako pa ste stalne tudi prenekatere prodajalke. Vzdušje na bolšjaku je vedno pozitivno, sprošceno, nasmejano, soncno, pa cetudi zunaj pada dež. V organizaciji res uživava, ceprav je kdaj naporno in le-ta vzame kar nekaj casa, na koncu vedno odideva z na­smehom na obrazu. Bolšjak je vedno organiziran prosto­voljno. Prirediva ga, ko imava cas, ko se dobiva na kakšni kavi in si receva “A c’va? - No, pa dejva.” In nato to tudi uresniciva. Lepo vas vabiva na jubilejni 10. bolš­jak, in sicer v soboto, 10. 6. 2023, med 15. in 19. uro na Mestni tržnici Grosuplje. Na našem bolšjaku boste našli pestro ter Dogajanje v župniji Grosuplje OBREDI VELIKEGA TEDNA - TRIDNEVJE V ŽUPNIJI GROSUPLJE Na veliki cetrtek se spominjamo za­dnje Jezusove vecerje, postavitve svete evharistije, Jezus se nam da v hrano. Do-poldne imajo škofi krizmeno mašo, ki se je udeležijo tudi duhovniki. Blagoslovijo olja za krst, birmo, bolniško maziljenje, mašniško posvecenje. Duhovniki se za­hvalijo za dar mašniškega posvecenja. Pri vecerni maši spremljamo Jezusa na poti trpljenja, podoživljamo njegov krvavi pot na vrtu Getsemani ter izdajo Juda Iškarijota s poljubom, lažna price­vanja in kako Jezusa odpeljejo v jeco. Oltarna miza je prazna, tabernakelj je prazen. Na veliki petek se spominjamo, kako so Jezusa obsodili na smrt in ga križali in položili v grob. Ta dan ni svete maše. Bere se križev pot, nato pa sledi cašcenje križa in obhajilo. lepo ohranjeno ponudbo predmetov in oblacil iz druge roke, po ugodnih cenah. Z nami bo tudi tovornjacek s hrano po imenu Kila cukra, s sladoledom, kavo in sladkorno peno. Res bo luštno. Za vec informacij za prodajo na bolš­jaku se lahko obrnete na miklavcicjana@ gmail.com, za vec informacij o samem dogodku pa pokukajte v FB skupino BOLŠJAK GROSUPLJE. Jana Miklavcic V casu cašcenja groba pa je tudi bla­goslov jedi. V Župniji Grosuplje je po­tekal po naslednjem razporedu: ob 9h Brvace in Mala Stara vas, ob 10h Brezje in Gatina, ob 10.30 Perovo, ob 11h Spo­dnja Slivnica, v župnijski cerkvi v Grosu­pljem pa je blagoslov potekal ob 11h, 14h, 15h, 16h in ob 17h. Pri vecerni maši, vigiliji luci, so pri ognju prižgali velikonocno sveco, ki jo je župniji podarilo Cebelarsko društvo Grosuplje. KRIŽEV POT MLADIH V cerkvi sv. Mihaela Grosuplje so mla­di v petek, 7. aprila, ob 15h, uprizorili kri­žev pot. Postaje sta brala župnik Martin Golob in kaplan Rok Gregorcic. Sodelo­vali so tudi Grosupeljski trobentaci. Kri­žev pot je bil zelo ganljivo premišljeva­nje Gospodovega trpljenja za nas vse. VELIKA NOC Velikonocno jutro in z njo vstajenjska procesija sta bila letos drugacna. Najprej je domaci župnik Martin Golob z mini-stranti pocastil najsvetejše in potem so šli v procesiji do neba, nato pa je sledi-la procesija po ustaljeni poti. Vstalega Kristusa so veselo pocastili ministranti, clani razlicnih društev in zvez v Župniji Grosuplje: pevci, clani Kulturnega dru­štva sv. Mihaela, folkloristi, lovci, gasilci, šoferji, cebelarji, skavti, zakonci in ostali verniki. Nato je sledilo bogoslužje velike noci, ki ga je vodil župnik Martin Golob, ki nas je povabil, da vstalega Kristusa po­nesemo v svet. BLAGOSLOV TRAKTORJEV V nedeljo, 16. aprila 2023, je bil ob 12h blagoslov traktorjev in traktoristov, ki so se zbrali na parkirišcu pri župnijski cer­kvi sv. Mihaela Grosuplje. Strojni krožek Kmetovalec je prosil gospoda Martina Goloba, da podeli blagoslov. strah bolezni, trpljenja in smrti. Sestra Emanuela je povedala, da v hospicu nih­ ce ni razmišljal o evtanaziji, da pa se je marsikdo soocil s svojim življenjem in se poslovil. Prav je, da umirajocemu pride-mo nasproti, ko je cas slovesa. Nekoc so jo vprašali, ce jo je kaj strah umreti. Sedaj je ni vec strah umiranja in tega, da bo umrla. Odprla se bodo vrata. Radovedna je, kako to izgleda in to veselo pricakuje. ŠMARNICNA POBOŽNOST Tudi v Župniji Grosuplje prebiramo šmarnice za otroke gospe Dragice Šteh, ki jih je posvetila našemu blaženemu Alojziju Grozdetu, ki je v svojih pesmih castil Marijo in opeval njeno lepoto in dobroto in se tudi zatekal k njej v stiskah in težavah. Šmarnice za odrasle pa so delo Aleša Pecavarja z naslovom Glas z gore, ki opi­suje življenje božje služabnice Magdale­ne Gornik. Obe zgodbi nagovarjata k cašcenju Matere božje. Cašcenju pa prav posebno noto dajejo pete litanije Matere božje. 90 let Jožefe Klavs iz Rožnika 1. maja pa praznujemo tudi praznik sv. Jožefa delavca, ki je bil tesar in Jezu­sov rejnik. S svojim delom je zagotovil bivanje svoje družine. Sv. Jožef je zave­tnik tudi vseh delavcev in velik pripro­šnjik nezaposlenih in vseh, ki ne dobijo zasluženega placila. Milena Nagelj Clanice Krajevne organizacije Rdece­ga križa Škocjan smo 9. maja letos obi-skale gospo Jožefo Klavs, ki je praznova-la 90. rojstni dan. Obiska in vošcila je bila zelo vesela, še posebej rož, ki jih sama tako obcuduje. Živi sama, saj je pred leti izgubila moža in pa tudi sina, ki je poleg vsega skrbel tudi za kmetijo. Sama pravi, da ni osamljena, saj jo hcerka in sin redno obiskujeta in ji po­magata pri težjih opravilih. Še vedno rada dela na njivi, v vrtu in Ocistili smo Zgornjo Slivnico ima gredice polne rož. Hvaležna je tudi za kokoši, brez kate­rih ne bi bila rada, in na svoje mucke, ki jo spremljajo prav na vsakem koraku. Cas je kar prehitro tekel in smo se mo-rali posloviti. Gospe Jožefi ob lepem jubileju vošci-mo še veliko zdravja, dobre volje in še na mnoga leta! Predsednica RK Škocjan Darinka Virant V sklopu cistilne akcije v naravi, h ka- cisti naravi problem z brezbrižno odvr­ teri je pozvala Obcina Grosuplje, smo ženimi odpadki ob naših vaških cestah cistilno akcijo izvedli tudi vašcani Zgor­ ni odpravljen. Je pa bil ta dogodek za nje Slivnice. Zbrali smo se ob svetovnem vašcane povezovalen. Zahvala velja vsa­ dnevu Zemlje in ocistili poti v smeri kemu, ki se je akcije udeležil, kakor tudi Grosupljega, Lipoglava in Šmarja - Sapa. vsem vašcanom, ki se po svojih moceh Odstranili smo tudi nekaj divjih odlaga­ trudijo, da naša vas ostaja cimbolj cista lišc v okoliških gozdovih. Žal pa kljub in urejena. našemu skromnemu prispevku k bolj Darko Bregar Cesta Spodnja Slivnica - Grosuplje »Kaj se to dela?« se sprašujejo ljudje, ki se vozijo mimo. Tudi sprehajalci iz Grosupljega hodijo gledat. In kaj vidijo? Vidijo bagre, ki mimogrede odkopljejo prst in jo naložijo na tovornjake, ki jo odpeljejo. Vidijo stroj, ki vrta v skalo, in velike skale, ki jih drug stroj mimogrede zdrobi, da nastane gramoz, pesek, ki ga razvozijo, kjer je potreben. Nivojsko bo cesta nižja, kot je bila in zato so odstra­nili in zdrobili tudi asfalt in ga vgradili v novo traso. Razširili so staro cesto in pridobili prostor za plocnik in kolesar­sko stezo. Dela so se zacela v decembru 2022 in bodo predvidoma koncana av-gusta 2023. Najbolj pa obcudujemo razlicen ka­mninski sestav in se sprašujemo, kako je to nastalo? Naši predniki so kultivirali hrib, kar se vidi tudi po debelini prsti. Milena Nagelj Florjanova maša v Škocjanu Gasilci 4. maja praznujemo mednaro­dni dan gasilcev. To je dan sv. Florjana, zavetnika gasilcev, zašcitnika pred poža­ri in poplavami. Njegovo podobo lahko opazite naslikano skoraj na vsakem ga­silskem domu. Njemu v cast se gasilci vsako leto zberemo pri Florjanovi maši in blagoslovu. Maša GZ Velike Lašce je tokrat potekala v župniji Škocjan pri Tur­jaku, udeležila pa so se vsa prostovoljna gasilska društva iz gasilske zveze s svoji-mi vozili z vec kot 80 gasilci ter nekaj ga­silske mladine. Ob koncu smo si zaželeli cim manj intervencij in vec prijetnih do-godkov ter odšli z gasilskim pozdravom NA POMOC! Po maši je pred gasilskim domom Turjak sledila podelitev priznanj za opravljen tecaj za cin pripravnik in po­gostitev vseh zbranih. Nika Možek, PGD Turjak krajinski ark polje 20. maj, svetovni dan cebel. Kaj so divje cebele in koliko jih živi okrog nas? Mesec dni pred svetovnim dnevom ce­bel, 19. aprila 2023, smo imeli v Kulturnem domu Racna ob predavanju dr. Danila Bevka z Nacionalnega inštituta za biologi­jo (NIB) priložnost pokukati v skrivni svet divjih cebel. Nekaj zanimivosti s predavanja tokrat delimo tudi v z vami, saj verjamemo, da bo prebiranje prispevka tudi v vas vzbudi-lo zavedanje o pomenu teh obiskovalcev naših travnikov, sadovnjakov in vrtov. Med opraševalci so verjetno najbolj poznane domace oziroma medonosne cebele. Poleg medonosnih cebel pa smo v Sloveniji do sedaj zabeležili tudi 575 vrst divjih cebel. Od tega je kar 35 vrst cmrljev in vec kot 500 vrst cebel samotark. Poleg divjih cebel pa so pomembni divji opraše­valci tudi muhe trepetavke, metulji, neka­teri hrošci, ose… Medonosne cebele in divji opraševalci pogostokrat oprašujejo razlicne rastline. Raziskave so pokazale, da je bilo vec pri­delka na obmocjih, kjer so bili prisotni le divji opraševalci, v primerjavi z obmocji, kjer so bile prisotne le medonosne cebele. A zakaj? Spomladi lahko med opraševalci kot prve opazite prav cmrlje. Zanje je namrec znacilno, da letajo pri nižjih temperatu-rah (3 °C) kot medonosne cebele (10 °C). Poleg tega so cmrlji aktivni tudi v dežju. Znano je tudi, da so v enakem casu cmrlji sposobni oprašiti do 4-krat vec cvetov kot medonosne cebele, ob enem pa ob istem obisku naredijo 2-krat vec dela kot medo­nosne cebele. Nekaj predstavnikov divjih cebel (cmrljev) ter medonosne cebele (desno zgoraj). Ko boste v teh dneh opazovali para­dižnike na vrtu, bodite pozorni, kdo jih obletava. Prav cmrlji so namrec tisti opra­ševalci, ki vam bodo pomagali do rdecih socnih plodov. Od opraševanja žuželk je odvisnih približno štiri petine kmetijskih in divjih rastlin, kar pomeni, da so opraševalci po­membni za kmetijstvo, za prehransko var-nost in tudi za biotsko pestrost. Za Slove­nijo so ocenili, da je vrednost opraševanja žuželk za kmetijstvo 120 milijonov evrov letno. Koliko pa je opraševanje vredno za naravo in njeno biodiverziteto, pa je težko oceniti, oziroma je neprecenljivo. Ob teh podatkih se je še posebej vre­dno vprašati, na kakšen nacin ta nepre­cenljiva bitja, divje opraševalce, ohraniti. Za njihovo ohranjanje je pomembno zlasti VAROVANJE CVETOCIH TRAVNIKOV ter MEJIC (prostor za gnezdenje in prehra-no). Cvetoce travnike ohranjamo s košnjo enkrat ali najvec dvakrat letno in odstra­njevanjem invazivnih rastlin. Na vrtovih jim lahko pomagamo s POSTAVLJANJEM GNEZDILNIC za cebele samotarke in saje­njem medovitih rastlin. Na obmocjih z intenzivnim kmetij­stvom, kjer travnikov ni možno hraniti, pomaga setev medovitih rastlin (kot sta soncnice in ajda) - vendar ne monokultur temvec mešanice rastlin, s cimer se zago­tovi tudi daljši cas cvetenja. Znanstveniki zadnja desetletja opaža­jo hitro upadanje števila divjih opraše­valcev, zato je ponekod v svetu že ogro­žena kmetijska pridelava. V Evropi grozi izumrtje cetrtini vrst cmrljev, pri polovici vrst pa velikost populacij upada. Vzrok so spremembe v okolju (pomanjkanje hrane, podnebne spremembe, pesticidi, bolezni …). Kljub temu pa po zadnjih po­datkih na Radenskem polju razmere niso tako zaskrbljujoce. V letu 2022 je Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) na Radenskem polju izve­del popis divjih cebel in zabeležil 32 vrst divjih cebel. Ce k temu prištejemo še vr­ste, ki jih je v letih 2006–2017 na Raden­skem polju popisal dr. Andrej Gogala, je bilo skupno na Radenskem polju do sedaj zabeleženih 48 vrst divjih cebel. Kar pre­cej, glede na relativno majhno obmocje Radenskega polja (400 ha). V okviru dr­žavnega monitoringa divjih cebel pa bo NIB letos s popisi divjih cebel Radenskega polja nadaljeval. Verjamemo, da lahko z zavedanjem o pomenu divjih opraševalcev ter z aktiv­nim varovanjem prispevate tudi vi. Spo­mladanski dnevi so kot nalašc priložnost za izdelavo gnezdilnice, ki bo nudila nov dom cebelam samotarkam. Pripravila: Tina Stepišnik Projekt ZAGON V okviru programa Blaženje podneb­nih sprememb in prilagajanje nanje je bil 14. 5. 2021 objavljen razpis, na kate-rem se je Obcina Grosuplje v sodelova­nju z Zavodom za turizem in promocijo »Turizem Grosuplje«, Zavodom Repu­blike Slovenije za varstvo narave, Zavo­dom za gozdove Slovenije, Gozdarskim inštitutom Slovenije in partnerico iz Norveške Hřgskulen for grřn utvikling - stiftelse / University College for Green Development (NOR) prijavila in pridobi-la projektna sredstva. S projektom ZAGON - Znanje za go-spodaren odnos do narave smo prido­bili sredstva Norveškega financnega mehanizma 2014–2021 ali Financnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora 2014–2021, ki sledijo glavnima ciljema financnih mehanizmov: prispe­vati k zmanjšanju gospodarskih in soci­alnih razlik v evropskem gospodarskem prostoru ter krepiti bilateralne odnose med Slovenijo in državami donatoricami - Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško. Višina dodeljenih sredstev sofi­nanciranja projekta znaša najvec do 1.199.389,00 evrov, od tega je za obcino Grosuplje dodeljena predvidena višina sredstev 222.584,00 evrov. Višina sredstev, dodeljenih Zavodu za turizem in promocijo »Turizem Gro­suplje«, izpostava Krajinskega parka Ra-densko polje, je za ta namen 106.071,00 evrov. V casu trajanja projekta bomo opravili naslednje dejavnosti; • Izvedbo renaturacije obmocja Pirka. • V okviru javnih narocil smo prido­ bili ponudnike, ki nam bodo izvedli raziskave našega obmocja. Za spre­mljavo hidrodinamike na vodah Ra-denskega polja smo izbrali izvajalce iz Inštituta za raziskovanje krasa. V sklopu analiz voda smo se dogovorili tudi za serijo vzorcenja tako kemijskih kot mikrobioloških lastnosti voda. Za kasnejše spremljave hidrodinamike na obmocju Radenskega polja smo porabili del sredstev za trajni nakup naprav, piezometrov ki merijo vodo­staj, temperaturo in elektricno prevo­dnost vode. • Popis ptic gnezdilk nam bodo nare­dili iz Društva za opazovanje in prou-cevanje ptic Slovenije (DOPPS). Prav tako bomo pripravili osnutek nacrta upravljanja, za katerega je bil izbran ponudnik Natura biro. • V sklopu projekta pa je predviden tudi študijski obisk Norveške za zaposlene na projektu ZAGON. Poleg zgoraj naštetih dejavnosti so predvidena sredstva tudi za zaposlene, ki organiziramo vse dejavnosti na obmo-cju in sodelujemo pri dejavnostih, kot je denimo krožna ucna pot, ki jo nacrtuje vodilni partner Obcina Grosuplje. Skupni cilji projekta ZAGON so pred­vsem krepitev sodelovanja in sobivanja preko ohranjanja naravne dedišcine. Na-men projekta pa je dvigniti odpornost ekosistemov, ki so najbolj pod pritiskom podnebnih sprememb, z izboljšanjem znanj in kompetenc deležnikov za njiho­vo upravljanje ter z izvedbo ukrepov za njihovo obnovo. Tina Stepišnik Turizem Grosuplje in aktualno dogajanje Koncert skupine Dan D: Tiho 14. aprila so Kulturni dom Grosuplje napolnili zvoki prepoznavne slovenske rock skupine Dan D, ki po odrih širom Slovenije nastopa s projektom Tiho. Z buticnim koncertom so nam pripravili intimno poslastico akusticne glasbe, ki je pritegnila obiskovalce tudi od drugod, ne le iz Grosupljega. Ti so napolnili kul­turni dom do zadnjega koticka. Novomeška skupina Dan D ima zares vec obrazov, kot pravijo sami, in vsi so pravi. Lahko so ena najbolj prepoznav­nih slovenskih rock zasedb, ki niza hit za hitom, tokrat pa so nam velike hite pred­stavili tudi kot akusticni godci, ki so nam zaigrali z ribežnom, steklenicami, biser­nico in zvoncki ter pricarali tih intimen vecer. Zagotovo odlicna in nepozabna izkušnja akusticne glasbe. Zveza kulturnih društev Grosuplje in Turizem Grosuplje Delavnice za mlade in promocija na državnem kvizu gasilske mladine V soboto, 15. aprila 2023, je bilo po Grosupljem opaziti nenavadno veliko gasilskih vozil in gasilcev iz vse Slove­nije. Zbrali so se na 21. državnem kvizu gasilske mladine, kjer so potekala tek­movanja v razlicnih spretnostih. Ob tem smo razlicne organizacije predstavile dejavnosti v Grosupljem. Turizem Gro­suplje je predstavljal znamenitosti, ki si jih obiskovalci lahko ogledajo ob obi-sku Grosupljega, in nudil informacije za organizacijo izletov. Izkazalo se je, da je za obisk naše obcine precej zanimanja, saj vse vec ljudi išce manj obiskane in hkrati cudovite kraje. Krajinski park Ra-densko polje je ob tem pripravil poucno in zanimivo delavnico na temo dvoživk. Predvsem otroci so bili ob tem izredno navdušeni, saj so dvoživke lahko spozna­li tudi v živo, niso pa se mogli upreti tudi ustvarjanju na temo dvoživk. Turizem Grosuplje 5. kongres obrockovalcev ptic Slovenije V nedeljo,16. aprila 2023, smo se obrockovalci ptic zbrali v Vodomcevem gaju na Cerovem na petem kongresu obrockovalcev ptic Slovenije. Organi­zacijo dogodka so prevzeli Prirodoslov­ni muzej Slovenije, Slovenski center za obrockanje ptic (SCOP) in Zavod Vo­domcev gaj. Prisotnih je bilo 35 aktivnih obrockovalcev, dobršen del mladih, kar nas, starejše, dodatno navdaja z optimiz-mom. Po uvodnih nagovorih strokovnega vodja SCOP (Slovenski center za obroc­kanje pticev) doc. dr. Ala Vrezca in di­rektorja Prirodoslovnega muzeja Slove­nije dr. Mihe Jerška smo se odpravili na voden ogled Vodomcevega gaja. Malce daljši postanek smo naredili na ornitolo­ški postaji, kjer obrockovalci redno izva­jajo svojo dejavnost. Po kosilu so sledila predavanja v koci dveh kraljickov. Seznanili smo se z no-vostmi na podrocju obrockanja ptic, novo podatkovno zbirko SCOP je presta­vil dr. Tomi Trilar, ter si ogledali predsta­vitev obrockovalskega prirocnika. Po vsakem predavanju se je razvila živahna debata. Z izmenjavo mnenj je prav vsak od nas izvedel kaj novega s te­rena, pa tudi zadev, vezanih na zakono­dajo in ekologijo. In tako se je naše dru­ženje hitro prevesilo v pozno popoldne. Ko smo se z zelo pozitivnimi zakljucki poslavljali od Gaja, smo si bili edini, da se v ta raj za ptice zagotovo še vrnemo. Jože Bricelj, foto: Žan Pecar Igre s pirhi na Taboru Ko tole pišem, dežuje kot za stavo. Cisto nasprotje velikonocnemu pone-deljku, ko nas je toplo sonce božalo po licih. A kakšnih licih? Veselih, resnih, ra­dovednih, velikih, majhnih, vseh, ki so se ta dan zbrali na Taboru na igrah s pirhi. Clani TD Tabor–Št. Jurij se trudimo obujati in ohranjati stare ljudske obicaje in zato že tradicionalno prirejamo na ve­likonocni ponedeljek igre s pirhi, ki prite­gnejo vsako leto vec obiskovalcev. Letos prek dvesto. Znotraj protiturškega obzidja so se tudi letos odvijale igre za otroke. V prvi igri so otroci, razdeljeni po skupinah, is-kali skrite pirhe, popisane s crkami. Nato so iz najdenih »crkovnih« pirhov sesta­vljali besede. Ali ste vedeli, da lahko iz devetih nakljucnih crk sestavite tudi do 38 besed s pomenom? Mladim glavicam je to uspelo! Igra zbijanja pirhov z nihalom je otro­ke zelo pritegnila. Tekmovali so v dveh skupinah in vsak zbit pirh je prinesel toc­ko, obstali pa nic. Mali obiskovalci so si za spomin na so-delovanje in prijetno druženje sami izde­lali male lesene medalje, ki so jih okrasili z velikonocnimi in pomladnimi motivi. Te so si ponosno nadeli okoli vratu in od­šli na sadno malico. Pravo tekmovalno vzdušje pa je vla­dalo pri »info tocki« pod obzidjem. Tu so se odrasli pomerili v dveh igrah, sekanju in kotaljenju pirhov. Sekanje pirhov je stara igra, kjer je pirh postavljen v centru lesenega stojala in z dolocene razdalje ga je potrebno s kovancem zadeti. Ce kovanec ostane v pirhu, je metalec posebno ponosen, šte­je pa tudi, ce pirh samo okruši. Vsak tek­movalec ima tri mete, kovanec pa mora biti primerne teže in velikosti. Nekoc so se v teh igrah pomerjali mo lepo popotnico in možnost cutenja Kotaljenje, valincenje pirhov je tudi samo moški, ta dan pa so se ponosno socloveka. napeta igra. Na rahli klancini je posta-pomerile tudi ženske. Clani društva se zahvaljujemo obisko­vljena proga iz dveh palic, po kateri se Pomembno je, da še naprej ohranja-valcem za obisk dogodka in prešerno kotali pirhe. Ce tekmovalcev kotaleci se mo našo dedišcino za zanamce. voljo. pirh zadene nastavljenega, je zadeti pirh Druženje, veselje, vzklikanje je v dana­njegov. Zmaga tisti, ki zadene najvec pir-šnjem casu ekranov pomembno bolj kot Marija Katarincic, foto: Mojca Koritnik hov ali se nastavljenemu najbolj približa. kadarkoli do sedaj. S tem otrokom daje-TD Tabor–Št. Jurij Polnjenje hišnih bazenov in obracun odpadne vode Bliža se poletje, ki prinese visoke tem­perature in preživljanje prostega casa ob hišnih bazenih. Bazene je potrebno pripraviti na poletno sezono, jih teme­ljito ocistiti in napolniti z vodo. Izposta­vljamo, da je v prvi vrsti predvideno, da se bazene polni preko obstojece hišne inštalacije in ne iz hidrantov. Za polnjenje bazena si je potrebno vzeti dovolj casa, saj traja dlje, kot ce bi vodo crpali iz hidranta, vendar polnjenje preko hišne inštalacije ne vpliva škodlji­vo na hidravlicne razmere javnega vo­dovodnega omrežja. Opozarjamo, da je prepovedan kakršenkoli nenadzorovan in nenajavljen odvzem vode iz hidran­tov. Sem štejemo tudi odvzeme vode gasilskih društev z namenom polnjenja bazenov. Pri tocenju iz hidrantov prihaja po­gosto do nepooblašcenega odvzema vode in posledicno težav na vodovo­dnem omrežju z nastankom hidravlic­nih udarov na omrežju in posledicno do pokanja cevi in nastanka vodnih izgub. Vsak nepooblašcen odvzem se sporoci na dežurno številko vodovoda 041/649­ 540. Kršitev se kaznuje z globo od 500 do 1.500 evrov in za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kr­šitelju zaracuna tudi porabljena voda po zadnji veljavni ceni s predpisanimi daja­tvami v višini 72 m3, kar predstavlja pred­pisano kolicino za zagotavljanje požarne varnosti. V primeru, da bazena ne morete na­polniti preko hišne inštalacije, nam spo­rocite razlog in po naši presoji lahko dobavo vode zagotovimo z dovozom s cisterno ali izjemoma preko hidranta, ce to ne poruši hidravlicnih razmer vodovo­dnega omrežja. V primeru dobave vode za bazen s cisterno ali preko hidranta je uporabnik dolžan poravnati stroške pre­voza, cas delavca in vse stroške, poveza­ne s pitno in odpadno vodo, vkljucno z okoljsko dajatvijo. Potrebno se je zavedati, da ima doba­va vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. V pri­meru suše bomo objavili prepoved rabe vode v druge namene. V primeru, ko uporabnik vodo iz vo­dovodnega sistema v okviru svojega go-spodinjstva uporablja tudi za polnjene bazena, ki je namenjen kopanju, plava­nju in drugim vodnim aktivnostim, se ra­zume, da po uporabi take vode nastane odpadna komunalna voda, ki jo je upo­rabnik dolžan ocistiti v lastni greznici ali mali komunalni cistilni napravi oziroma jo odvesti v javni kanalizacijski sistem. Zaradi tega je dolžan placati vse stroške, povezane z odvajanjem in cišcenjem take vode. Tak pristop izhaja tudi iz dej­stva in nacina obracuna okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvaja­nja odpadnih voda v primeru polnjenja bazenov. Foto: Pixabay Pogovor z zdravnico Jano Pahole, dr. med., o paliativni oskrbi V cetrtek, 20. 4. 2023, je Dom starej­ših obcanov Grosuplje pripravil aktu­alno predavanje z naslovom: »Ne štej dni. Naj dnevi štejejo!« (Mohamed Ali) – paliativna oskrba za svojce. Predava-la je zdravnica Jana Pahole, dr. med., specialistka internisticne onkologije. Tematika oskrbe je za vse, ki se soocajo z neozdravljivo boleznijo svojih bližnjih, zelo pomembna. Govori namrec o tem, kako zagotavljati cim bolj kakovostno in polno življenje za vsakogar. Mnogi ob omembi paliativne oskrbe pomislijo na to, da se cloveku sedaj ne da vec po­magati. Jana Pahole je zato prijazno od­govorila na nekaj naših vprašanj in po­kazala, da tudi v navidezni pušcavi lahko najdemo mnogo drobnega cvetja, kar je lepa prispodoba za podporo cloveku z neozdravljivo boleznijo. Za kaj gre pri paliativni oskrbi in v cem je njen pomen? Paliativna oskrba je celostna in ne­pretrgana oskrba bolnika s kronicno, napredovano in neozdravljivo boleznijo npr. metastatski rak, napredovano srcno popušcanje, kronicna ledvicna odpoved, demenca in drugo. V paliativno oskrbo so vkljuceni tudi bolnikovi svojci in naj­bližji. Cilj paliativne oskrbe je zagotavlja­nje kvalitete življenja (da lahko bolnik cim vec njemu pomembnih dejavnosti izvaja in pocne), ce se le da v bolniko­vem domacem okolju, sicer pa v domu ali drugi ustanovi. Kdaj se zdravnik odloci za uved­bo paliativne oskrbe in kako poteka vkljucitev vanjo? Nosilci osnovne paliativne oskrbe so zdravniki in medicinske in/ali patrona­žne sestre, na voljo so v nekaterih regi­jah tudi mobilni paliativni timi in speci­alizirani paliativni oddelki v nekaterih slovenskih bolnišnicah. Sicer paliativno oskrbo zelo kvalitetno izvajajo tudi v DSO in negovalnih bolnišnicah. Vklju-citev v paliativno oskrbo poteka bodisi preko osebnega zdravnika (preko napo­tnice) ali pa se bolnika vanjo vkljuci že v casu hospitalizacije in se oskrba nadalju­je po odpustu. Mnogi se pri omembi paliativne oskrbe soocajo s strahom, da bo sedaj njihov svojec kar umrl in se mu eno­stavno ne da pomagati. Kako bi jim odgovorili? Paliativna oskrba je v Sloveniji žal še vedno premalo poznana med ljudmi. Možen vzrok za to je tudi v strahu pred tako globoko segajocimi temami, kot so lastna minljivost, smrt, žalovanje. Pomembno je poudariti, da paliativna oskrba ne pomeni le obdobja umiranja, ampak se (v idealnih razmerah) zacne že veliko prej. Osnova kvalitetne oskrbe je pretocna komunikacija, ki je temelj zau­panja med bolnikom in njegovimi svojci na eni ter paliativnim osebjem na drugi strani. Preko pogovorov se nagovorijo stiske, strahovi, dileme, odgovori se na odprta vprašanja glede zdravstvenega stanja. Bistvena je slišanost in pripozna­nje vsakega vkljucenega kot celovitega bitja s fizicnimi, psihološkimi, socialnimi, religiozno/spiritualnimi potrebami. Tako se lahko naredi še zelo veliko, kljub temu da je bolezen neozdravljiva. Kako paliativna oskrba celo podalj­šuje življenje? Lahko navedete ka­kšen primer iz prakse? Že v prebojnem clanku iz leta 2010 izpod rok dr. Temelove je postalo jasno, da paliativna oskrba s svojim pristopom lahko celo podaljša življenje. Bolniki z napredovalim rakom pljuc, ki so bili vkljuceni v študijo, so ob hkratnem kla-sicnem in paliativnem zdravljenju živeli dlje kot bolniki, ki so prejemali samo klasicno zdravljenje. Paliativna oskrba in zdravljenje osnovne bolezni se ne izklju-cujeta. To pomeni, da lahko bolnik, ki je vkljucen v paliativno oskrbo, še vedno prejema kemoterapijo, hodi na obseva­nja in je deležen popolnoma enakega zdravljenja kot nekdo, ki v to oskrbo ni vkljucen. Paliativna oskrba NI evtanazija. Lahko razložite razliko? Paliativna oskrba velik del svojega po­slanstva namenja blaženju stisk, tako te­lesnih kot duševnih. Ob možnosti, da se te stiske nagovorijo in v neki meri razre­šijo, se lahko doseže tudi mirno smrt. Ve-cina bolnikov si želi umreti brez bolecin, med njim ljubimi ljudmi. Menim, da ce je ta možnost lahko izpolnjena, potrebe po umetni prekinitvi življenja, kar evtanazija pomeni, ni. Za konec še vprašanje za vas oseb-no: kaj vas pri vašem delu posebno navdihuje in vam daje smisel? Vsak nov dan prinese nov navdih. V paliativni medicini sem doživela veliko globokih, v srce segajocih trenutkov. Ob vsem tem vedno znova ugotovim, kako malo materialnih stvari clovek potrebu­je in koliko pomenijo bližina ljubih, mir, pristnost v odnosih in sledenje svojim sanjam. Hvala za vaše odgovore! Maja Žagar Zahvala krvodajalcem Štiridnevno spomladansko krvodajalsko akcijo smo zaceli v Šentvidu pri Sticni, prišlo je 50 krvodajalcev, v Grosupljem je prišlo 120 krvodajalcev, na SŠJJ v Ivancni gorici 127, zakljucili pa smo na OŠ Dobrepolje z udeležbo 85 krvodajalcev. V šti­rih dneh se je zvrstilo kar 382 plemenitih ljudi, ki s svojo krvjo pomagajo reševati življenja. Skoraj 80 vec kot lani spomladi! Nekateri so darovali kri na Zavodu za transfuzijo v Ljubljani. Iz srca hvala vsem! Hvaležni smo tudi vsem, ki so nam nudili prostore in poma­gali pri pripravi in pospravljanju prostorov, razdeljevanju ma­lice in napitkov, pri obvešcanju ali so kakor koli drugace pripo­mogli k lepi udeležbi in prijetnemu vzdušju. Lepo je bilo, da smo se po treh letih lahko vrnili v prijetne šolske prostore OŠ Dobrepolje, kjer je bila za malico spet prava Zdravje in sociala / Izobraževanje slastna krvodajalska klobasa, takoj zju-obcan Dražen Franic, ki je kri daroval že maga k reševanju življenj in okrevanju traj pa nas je v gasilskih uniformah raz-123-krat, za kar ga iskreno obcudujemo pri hudih boleznih ali operacijah! veselila skupina gasilcev iz Zdenske vasi. in se mu zahvaljujemo! Na svidenje spet v zacetku oktobra. Med zaposlenimi Zavoda za transfu-Veselimo se vseh zvestih dolgoletnih zijo, ki jemljejo kri, so mnogi tudi sami krvodajalcev in vseh mladih, ki so daro-RKS – Obmocno združenje Grosuplje krvodajalci in eden od njih je tudi naš vali kri prvic. Vsak dober namen naj po-Anica Smrekar in Matjaž Marincek Dan zahvale krvodajalcem jubilantom iz obcine Grosuplje Da lahko vsak poškodovanec ali bol­nik dobi kri, ko jo nujno potrebuje, gre zahvala velikemu številu anonimnih kr­vodajalcev. To so ljudje velikega srca, ne­kateri so že tudi sami ali njihovi domaci prejeli kri neznanega darovalca, s svojo krvjo pa širijo krog dobrote naprej. Po triletnem premoru zaradi epidemi­je smo 14. aprila letos povabili na sreca­nje tiste krvodajalce iz obcine Grosuplje, ki so dosegli okroglo število darovanj, da se še posebej srecamo, jim podelimo pri­znanje za darovano kri in se jim zahvali-mo za sodelovanje v tej najplemenitejši obliki solidarnosti. Letos smo 120 jubilantov povabili v Hotel Admiral. V kratkem kulturnem programu sta se nam predstavila citrarka Tjaša Zupancic in harmonikar Matic Ka­stelec, ucenca Glasbene šole Grosuplje, svoje rime pa je predstavila tudi Nataša Klinc Vybiralik. Priznanja je na srecanju prejelo 28 ju­bilantov, nekaterim, ki se srecanja niso mogli udeležiti, pa smo priznanje pode­lili na sami krvodajalski akciji. Predsednik RKS – Obmocnega zdru­ženja Grosuplje Matjaž Marincek je izpo­stavil pomen darovanja krvi, ki omogoca sodobno zdravljenje. Najvecji porabniki krvnih komponent so bolniki z bolezni-mi krvi in krvotvornih organov, bolniki z rakom, bolniki s presaditvijo organov, ponesrecenci in bolniki ob raznih ope-rativnih posegih. Spomnil je, da letos obeležujemo 70 let od prve terenske kr­vodajalske akcije pod okriljem Rdecega križa Slovenije. Letno je organiziranih blizu 1.200 krvodajalskih akcij, ki se jih udeleži okoli 60.000 krvodajalcev. Vsem izražamo veliko spoštovanje in zahvalo. Anica Smrekar Utrinki in igrivi trenutki v VVZ Kekec Grosuplje CISTILNA AKCIJA V ENOTI MOJCA Letos smo se strokovne delavke naše enote odlocile, da cistilno akcijo izvede-mo popoldne v sodelovanju z otroki in starši. Zbrali smo se v ponedeljek, 17. 4. 2023, na igrišcu naše enote in se zavzeto lotili dela. S skupnimi mocmi in pred­vsem dobro voljo vseh udeležencev smo obnovili že obstojeco cutno pot in naredili še eno novo cutno pot na notra­nji strani igrišca. Uredili in zasadili smo tudi zelišcni koticek, prekopali mivko v peskovniku, populili plevel okoli igral, pobrali smeti po igrišcu ter asfaltu pred vrtcem in jih odnesli v zabojnik. Otroci so najraje grabili ter pobirali kamencke po travi, da bo naš hišnik sedaj lažje in varno pokosil travo. Ob zakljucku delovne akcije je bilo res lepo pogledati naše urejeno igrišce in okolico vrtca. Vsem otrokom in staršem, ki so se od­zvali našemu povabilu k skupnemu so-delovanju, se strokovne delavke enote Mojca najlepše zahvaljujemo! Strokovne delavke enote Mojca SODELOVANJE Z DRUŽINAMI – NAŠA VREDNOTA VZGOJNO­IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA »Danes me je pripeljal v vrtec oci! Mene pa babi. Hej, vidva, jaz sem pa tako vesel, saj popoldne na ustvarjalne delavnice pri­de moja mamica. Ali veste, da bo moj dedi pripeljal mojega kužka v vrtec, da ga boste spoznali. Poglej, ta papir mi je dala moja sestrica, ona ga ne potrebuje vec, mi bomo pa lahko veliko risali.« Vzgojiteljice, otroci in starši so osre­dnji subjekti ter viri komuniciranja v vrt-cu, ki v osnovnih temeljih jutranjega ali popoldanskega, kratkega ali dolgega, enkratnega ali veckratnega sodelovanja na dolgi rok pripomorejo h kvalitetnemu doprinosu našemu celostnemu vzgojno--izobraževalnemu procesu. Družine in vrtci medsebojno sodelujejo na razlicne nacine. Tako na formalnem kot nefor­malen nivoju vrtca. Ko prisostvujete na pogovornih uricah, roditeljskih sestan­kih, izobraževalnih srecanjih, ko se nam pridružite na ustvarjalnih dejavnostih, gibalnih druženjih, izletih, zakljuckih ter drugih izvenvrtcevskih prostorih in ob drugih priložnostih, so to možnosti in priložnosti za nadgradnjo našega celo­stnega pedagoškega poslanstva. Sodelovanja z vami, spoštovane dru­žine, pomenijo vir spoznavanja, pove­zovanja ter bogatenje vezi, ki nas po-vezujejo. Ko so naše medsebojne vezi prepletene, rasteta z njimi tudi zaupanje in spoštovanje v našo vzgojno-izobra­ževalno dejavnost, ta pa je naš osrednji cilj, kako z vami najvec ustvariti za Vaše otroke. Hvala tudi za preproste reci; ko v vrtec z otroki prinesete material za ustvarjanje, pripravite z otroki rojstnodnevne dejav­nosti, ko se nam pridružite v igralnici, nam preberete zgodbo, nam omogocite izlet v gledališce, ko z otroki sodelujete v dobrodelnih akcijah ter se z njimi igrate in ustvarjate na delavnicah - to so drago­cene reci, ki se dotaknejo srca in v naših igralnicah pustijo velik pecat. SPOŠTOVANE DRUŽINE, ISKRENA HVALA, DA SODELUJETE Z NAMI – VEDNO VABLJENI IN DOBRODOŠLI V NAŠEM VRTCU! Strokovni delavki Urška Skobe in Anja Štubelj z Metuljcki, 4 do 5 let VSESLOVENSKO PETJE S SRCI V ENOTI MOJCA V naši enoti Mojca se pridružujemo vseslovenskemu petju s srci že drugo leto, saj zelo radi pojemo. Petje nas po­tolaži, razveseljuje in povezuje. Lansko leto smo peli na igrišcu, to leto pa smo se vse skupine zbrale v ponedeljek, 24. 4. 2023, ob 10.00 uri, v najvecji igralnici. Ob zvokih kitare, klavirske harmonike in ka­hona, na katere so igrale naše strokovne delavke, smo veselo peli znane otroške in ljudske pesmice. Na ta nacin ohranja-mo otroško in ljudsko petje. Ob petju, igranju na instrumente in druženju nam je to dopoldne zelo hitro in prijetno mi-nilo. Zapisala vzgojiteljica Vida Kastelic PRENOVA TALNIH POSLIKAV V LETU PRAZNOVANJA VRTCA KEKEC: »NARIŠIMO NASMEHE – USTVARJALNA AKCIJA IN KREPITEV MEDSEBOJNE POVEZANOSTI« VVZ Kekec Grosuplje je v sodelova­nju z organizacijo TBA v sredo, 26. aprila 2023, v praznicnem letu vrtca obnovil talne poslikave na igrišcu vrtca Kekec. TBA je organizacija, ki skupinam zapo­slenih organizira in omogoci delavnice za krepitev ucinkovitosti posameznika in timskega dela z dobrim namenom. Naš vrtec je bil del delavnice Narišimo nasmehe. Na igrišcu Kekec so se nam v jutranjem casu pridružili organizatorji TBA organizacije in agenti Zavarovalni­ce Triglav, ki so imeli le en cilj – »skupaj otrokom pricarati nasmehe ob prenovi talnih poslikav«, ob tem pa utrditi med-sebojno povezanost, sodelovanje, po­moc in vztrajnost. V casu njihovega skupinskega dela so jih ves cas spremljali in opazovali otroci, ki so komaj cakali, da vidijo prenovljene poslikave, opazovali so jih kar skozi okna igralnic. V spomin na 70. letnico našega vrtca so otroci skicirali s kredo simbo­le vseh letošnjih skupin v vrtcu Kekec: Mucke, Jagode, Miške, Ribice, še ene Miške, Vlaki, Polžki, Sovice, Metuljcki, Ne-topirji, Levi in Kiti, povabljenci pa so po­skrbeli za trajnostni pecat z barvanjem. Opravljeno dobro delo smo otvorili vsi skupaj, ko smo se gostom pridružili na igrišcu tudi otroci in strokovne de­lavke enote Kekec ter se jim zahvalili s pesmijo. Ob nas je bila tudi ravnateljica Darja Zorec, ki je strnila besedo zahvale v imenu celotnega vrtca. Dan je pustil po­seben trajnostni pecat na prenovljenem igrišcu, ampak še vecjega pa v naboru spominov v srcu otrok in vseh navzocih. Urška Skobe, dipl. vzg. pred. otrok KULTURNA PRIREDITEV IN OTVORITEV TRADICIONALNE EKO RAZSTAVE VVZ KEKEC GROSUPLJE Tudi letos smo uspešno postavili eko razstavo. Sodelovale smo vse strokov­ne delavke, otroci in njihove družine ter številni partnerji. Razstava je nekaj posebnega, saj nosi pecat praznovanja naše obletnice vrtca. Otroci so prispevali številne misli, pesmi, risbe in druge izdel­ke, želje vrtcu pa so prispevali tudi ostali. Praznovanje nam je v vseh enotah pred­stavljalo spodbudo za krepitev medse­bojnih odnosov, kar izdelki nedvomno odražajo. Hkrati so predstavljeni izdelki, nastali ob izvajanju že utecenih eko pro-jektov, povezanih z vodo, zemljo, hrano, gozdom, gibanjem, odpadki, živalmi, skali so Žabjo hišo, izvajali so preproste naravoslovne poskuse, se lotili zapisa in dramatizacije eko vsebin, imeli pa smo tudi skupne eko cistilne akcije. Seveda smo tudi pri mlajših skupinah uspešno privzgajali ekološko zavest, predvsem z zgledom in izdelanimi ter prinesenimi didakticnimi pripomocki. Kot dodano vrednost za obiskovalce smo tudi to-krat pripravili interaktivni koticek, kjer se najmlajši obiskovalci lahko poigrajo z eko igrami. Za bogat doprinos h krepitvi medsebojnih odnosov se ožja eko ekipa koordinatoric z Vido Kastelic, Tajo Ožbolt Ilaš in Ano Gregoric zahvaljujemo vsem sodelavkam, ki so spletle niti do družin in širšega okolja, saj so vkljuceni otroci ob tem pridobivali izkušnje medsebojnega sodelovanja ter spoštovanje do sebe in okolja. Kamencek v mozaiku celostne praznicne podobe so med drugim pri­spevali tudi: Obcina Grosuplje, JKPG, Za­vod za turizem Grosuplje, Krajinski park Radensko polje, TD Šmarje - Sap, Mestna knjižnica Grosuplje, ZKD Grosuplje ter predstavnica Ekošole. Na lep soncen dan, 4. 5. 2023, smo se v velikem številu zbrali v kulturnem domu na prireditvi ob otvoritvi omenjene raz-stave. Veseli smo, da so nas s svojo priso­tnostjo podprli: podžupan Janez Pintar, rastlinami ter ekološko literaturo. Te pro-nih in odpadnih materialov. Predvsem jekte v glavnini izvajamo pod mentor-skupine drugega starostnega obdobja stvom Ekošole, ki je krovna organizacija so redno obiskovale gozd in travnik, ekovrtcev in ekošol, sicer pa navezujemo imele delavnice na temo vode in od­stike z lokalnimi društvi in zavodi. Otroci padkov na lokalni cistilni napravi, gojijo so projektne izdelke ustvarjali iz narav-vodne in kopenske živali ter rastline, obi- direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Urška Emeršic, predsednik TD Šmarje - Sap Jože Grozde, predstavnica Zavo­da za turizem Grosuplje in Krajinskega parka Radensko polje Lucka Jere, pred­stavnica JKPG Tjaša Šilc ter seveda naša ravnateljica Darja Zorec in pomocnica ravnateljice Breda Zupancic. Prireditev je odlicno povezovala Tanja Zavašnik, za dovršeno tehnicno podporo je poskrbel Luka Puš, za nepozaben otroški program prireditve pa so poskrbele: mentorica otroškega pevskega zbora Pevcki Anja Skubic, kitaristka Ema Furlan ter mento­rici otroških deklamacij Petra Potokar in Ana Gregoric s sodelavkami. Drobna eko darilca – eko rožice je povabljenim go-stom podelila vzgojiteljica Vida Kastelic, sicer pa sta rožice skrbno izdelali v od­delku s Saro Majetic in otroki. Ravnate­ljica Darja Zorec je prireditev zaokrožila z nepozabnim cvetom in dobro voljo ter izreceno zahvalo strokovnim delavkam. Po prireditvi smo si v Mestni knjižnici ogledali bogato postavljeno razstavo, ki je žela pohvale zaposlenih in drugih obi-skovalcev. V imenu eko ekipe: Klavdija Zajec Bobnar Zbrala in uredila: Urška Skobe, dipl. vzg. pred. otrok Škratki iz vrtca Kobacaj so se potopili na dno oceana Prvoaprilski cetrtek je bil za Škratke v Zasebnem vrtcu Kobacaj prav pose-ben dan, pa ne zaradi dneva šaljivcev, pac pa zaradi noci, ki smo jo preživeli v vrtcu in na katero smo se pripravljali vec tednov tako, da smo spoznavali morska bitja, razmišljali, kako velik je kit, kakšne »roke« ima hobotnica, se spraševali, ali so zvezde tudi na dnu morja, kakšnih barv so korale, razmišljali, zakaj ljudje potrebujemo za dihanje pod vodo dihal­ko, ribe pa ne ... Prebrali smo vec zgodb o Nemu in Dory in njunih pustolovšcinah in vragolijah, ki so nam preko zabavnih vsebin predstavile življenje v morskih globinah. Naša igralnica se je postopoma spre­minjala v velik akvarij. Ustvarjali smo razlicne morske prebivalce - od morskih psov, rakov, meduz, lignjev, do hobo-tnic z dolgimi lovkami, ki so nas hotele mocno objeti. Modre vrecke, obešene na strop, so nam pricarale valove, pod katerimi smo pisali svojo pravljico. Sredi igralnice smo zgradili veliko podmorni-co, ki nas je odpeljala globoko pod mor­sko gladino, s seboj na krov pa smo vzeli tudi nekaj morskih prijateljev. Na vecer našega druženja smo si najprej skupaj s starši ogledali našo podmorsko igralnico. Ko so starši odšli, smo v igralnici našli in prebrali pismo kita Kikija, v katerem nam je sporocil, da nam v dar poklanja akvarij s cisto pravi-mi zlatimi ribicami. A ker je Kiki na poti izgubil nekaj školjk, kamenja in rastlin, je k pismu priložil tudi zemljevid do teh izgubljenih stvari. Škratki smo si hitro nadeli maske in dihalke ter se odpravili na podvodno misijo iskanja izgubljenih stvari. Ko smo jih našli, smo jih odnesli k ribicam v akvarij. Te so od samega vese­lja zaplesale, prav tako pa smo zapeli in zaplesali tudi mi. Zadovoljni in lacni smo si sami pripravili popecen toast sendvic za vecerjo. Po vecerji je bil cas za osebno higie-no in umirjanje ob risanki za lahko noc o Spužiju. Po risanki smo ob poslušanju zvokov oceana mirno potonili v prijeten sen. Naslednje jutro, ko se je naša pod-mornica že dvignila na površje, smo si privošcili zgodnejši zajtrk, saj se nam je mudilo na vlak proti Ljubljani. Cas na vla­ku smo sebi in ostalim potnikom krajšali s prepevanjem pesmic. Sledil je kratek sprehod od glavne postaje v Ljubljani do pokrite igralnice Mala ulica, kjer so nam omogocili vstop še pred uradnim odpiralnim casom in tako nam je bila na voljo celotna igralnica. V igralnici smo se spremenili v kuharje, voznike, gusarje, gospodinje, mamice in ocke, plezalce na plezalni steni, spušcali smo se tudi po toboganu in se skrivali v labirintu. Cas je prehitro minil in morali smo se vrniti na­zaj v vrtec na kosilo. Oba dneva, polna nepozabnih do­godivšcin, nam bosta za vedno ostala v prelepem spominu. Valentina Cvek Humski, vzgojiteljica v Zasebnem vrtcu Kobacaj Sejemo, sejemo …. raste, raste… Malcku se svet narave zdi resnicno caroben. Ocaran je nad kamenckom, ki ga po­bere, šumenjem potoka, lužo na cesti, metulji, cvetlico, ki raste ob poti, nad se­menom, ki ga je posejal, negoval in je iz njega nekaj nastalo. Mesec april, zacetek toplega vreme­na, zacetek prebujanja pomladi, zacetek našega dela na vrtu. V zasebnem vrtcu Biba smo se male in velike Bibe v okviru letne prioritetne na-loge - MAJHNE STVARI POVECAJO SVET -lotili prav posebnega projekta: SEJEMO, Dajte otrokom priložnost SEJEMO … RASTE, RASTE … S semeni in sadikami smo si ustvarili cisto svoj mini vrticek. Posejali smo žito, dodali nekaj sadik jagod in solate, raz­licnih zacimb in zelišc in - za lepši izgled posadili še nekaj rožic. Da je naš vrticek še bolj zanimiv in privlacen, smo nekaj rož posadili kar v odslužene pisane de­žne škornje. Vrticek smo si uredili na našem dvo­rišcu in tako lahko vsak dan opazujemo, zalivamo in se veselimo sprememb: list-ka, ki je zrasel, jagode, ki je zacela dobi­vati rdeco barvo itd. In kmalu si bomo pripravili okusno solato, se posladkali z jagodami in popili dober metin sok. Joj, kako težko cakamo! Vzgojiteljici Darinka in Mateja Sprejemni preizkusi za vpis v Glas­beno šolo Grosuplje so pred vrati. O nepozabnih spominih, glasbenem iz­obraževanju in razlogih, zakaj bi vsak otrok moral izkusiti glasbeno šolo, smo se pogovarjali z nekdanjim ucencem in sedaj uciteljem tolkal na naši šoli, s prof. Tilnom Zakrajškom. Tilen Zakrajšek je odrašcal ob sestri pianistki in ocetu bas kitaristu. Oceta je veckrat spremljal na nastopih, kjer so ga navdušili bobni. »Otrok glasbo zacuti, a na starših je, da mu jo približajo. Peljite otroka na nastop glasbene šole, omogoci­te mu poslušanje instrumentalne zasedbe ali orkestra v živo … Glasba je dandanes dostopna in ni razloga, da je otroci ne bi imeli priložnosti spoznati. Tudi YouTube ni le za risanke in neumnosti,« se pošali Tilen. Od glasbene šole do igranja v profesionalnih zasedbah in ustvarjanja studijske glasbe Svojo prvo ljubezen – tolkala je spo­znal na Glasbeni šoli Grosuplje, izobraže­vanje pa nadaljeval na KGBL in ljubljan-ski Akademiji za glasbo. Ob spominih na glasbene zacetke se nasmehne: »Glasbe­na šola je imela velik vpliv na to, kdo sem danes. Imam zelo lepe spomine na celotno izkušnjo, nastope, druženje in predvsem prijateljstva, ki živijo še danes«. Že kot najstnik je Tilen z zasedbo Bal­kan Boys nastopal širom Slovenije, ka­mor so fantje skupaj z vsemi inštrumenti potovali kar z vlakom. »Tega obdobja ne bi zamenjal za nic na svetu,« se spominja. Profesionalna izobrazba in širok pogled na glasbo sta mu omogocila, da je bil v preteklosti del Big banda RTV Slovenija, danes pa ustvarja svojo glasbo in oder deli z znanimi glasbeniki, kot so Dejan Vunjak, priljubljeni duet Uroš in Tjaša … Hkrati kot profesor tolkal svoje znanje širi med najmlajše: »Nimam predsodkov do nobene glasbe. Glasbo delim glede na namen, ki ga ima, ne na stil. Vsak dogodek ima drugacen namen, prostor, poslušalce, a glasba je ena sama«. Tilen Zakrajšek Ni mogoce opisati, kaj ti da glasbena šola »Glasbena šola je neprecenljiva izku­šnja, ki bi morala biti na izbiro vsakemu otroku,« meni Tilen. »To je okolje, kjer ima­jo vsi otroci enak cilj, interes, temo pogovo­ra, gredo skozi enake izzive in to ustvarja odnose za vse življenje. Vsi ne bodo postali profesionalni glasbeniki, a zagotovo bodo bolj odgovorni, disciplinirani in z delovni-mi navadami, ki jih bodo spremljale v pri­hodnosti,« pripoveduje z žarom v oceh. In zakaj prav Glasbena šola Grosuplje? »Ce bi imel svoje otroke, bi pri izbiri šole za­gotovo upošteval, kdo uci. Naša glasbena šola ponuja dober uciteljski kader in stro­kovnost na visokem nivoju«. Naj vas ne bo strah sprejemnih preizkusov Glasbena šola je prava izbira za vse otroke, ki radi pojejo, ploskajo, pleše­jo in imajo na splošno radi glasbo: »Ce imaš nekaj rad, boš dal vse od sebe in to je recept za uspeh,« za konec doda Tilen Zakrajšek. Vabljeni na sprejemne preizkuse Glas­bene šole Grosuplje med 20. in 27. ma-jem. Vec na www.gsg.si! Za Glasbeno šolo Grosuplje pripravila Nina Kaufman Fotografiji: Andraž Martinšek in privatni arhiv Sprejemni preizkusi za vpis v Glasbeno šolo Grosuplje Pomlad je tu in z njo prihajajo spre­jemni preizkusi za vpis v Glasbeno šolo Grosuplje! Uciteljice in ucitelji Glasbene šole Grosuplje se veselimo novih malih umetnikov, ki si želijo stopiti na pot glasbenega izobraževanja. Vabimo vas v naše vrste, kjer bomo skupaj spo­znavali skrivnosti in lepote življenja z glasbo. Rezultati s tekmovanj, številni ucen­ci, ki nadaljujejo glasbeno pot na višjih stopnjah glasbenega izobraževanja, koncerti in prireditve, na katerih redno sodelujemo, visoko kakovostni seminar-ji v organizaciji šole in gostovanja mla­dih glasbenikov tako doma kot na tujem so pokazatelji kvalitete Glasbene šole Grosuplje, ki sodi v sam vrh slovenske­ga glasbenega šolstva in je predvsem rezultat strokovnosti, trdega dela in predanosti naših glasbenih pedagogov. Zato odlocitev za vpis ne bo težka! Pedagogi Glasbene šole Grosuplje se zavedamo pomena glasbe in glasbe­nega izobraževanja za celovit ter vse­stranski razvoj otrok, zato želimo cim vecjemu številu omogociti sodelovanje v naših glasbenih programih. Delova­nje javnih glasbenih šol ureja Zakon o glasbenih šolah, ki v svojem 23. clenu pred vpisom v glasbeno šolo predpisu­je sprejemni preizkus (»Vpis v glasbene šole se opravi na podlagi opravljenega sprejemnega preizkusa. Ne glede na do-locilo prvega odstavka tega clena je vpis v program predšolske glasbene vzgoje in v program glasbene in plesne pripravnice mogoc brez sprejemnega preizkusa«). Za­konu seveda sledimo tudi na naši šoli, a zagotavljamo vam, da sprejemni preiz- Pomlad in glasba z roko v roki kusi niso nikakršen bavbav. Ne ustrašite se jih! Pricakujemo vas med 20. in 27. ma-jem v Grosupljem, Dobrepolju, Ivancni Gorici, Zagradcu in na Škofljici. Vec in-formacij na www.gsg.si. Za Glasbeno šolo Grosuplje pripravila Nina Kaufman Po casu krajših dnevov in mrzlih noci vsako leto z marcem pride tudi enakono-cje ter kmalu za tem še najlepši praznik naših mater, mamic, babic. Okoli prazni­ka Marijinega oznanjenja ali materinske­ga dneva se tako še posebej spominja-mo svoje mame. Nekateri jih razveselijo z drobnim darilom ali rožicami, mladi glasbeniki Glasbene šole Emil Adamic pa kar z lepimi skladbami. V enotah Ig in Šmarje - Sap sta pomla­danska javna nastopa ob omenjenem prazniku postregla s pisanim naborom lepih, enostavnih skladb, ki so jih zaigra­li ucenci, ki so igranje na instrumentu šele dobro zaceli, kakor tudi zahtevnej­ših vecminutnih skladb izpod rok in ust ucencev višjih razredov. Nekateri so na-stop vzeli kot odlicno pripravo na priha­jajoca tekmovanja, spet drugi za vmesno postajo do zakljucnega nastopa v šol­skem letu, ki se nezadržno bliža. Predstavili sta se nam še dve novi komorni skupini. Kvartet klarinetov je v osveženi postavi zaigral prav posebno priredbo pesmi Ne prižigaj luci, še bolj pa je navdušil duet alt saksofonistk, ki sta z mladostno energijo dokazali, da ne glede na leta nikoli ni prepozno za prve korake v glasbi. Vrata šole se bodo za cas pocitnic na OŠ Šmarje - Sap in 25. maja ob 17. kaj kmalu zaprla, a še prej bodo na ši-uri na OŠ Ig. roko odprta vrata tudi novih ucencem Vabljeni osnovnošolci, srednješolci in in ucenkam, ki bodo priceli z ucenjem v tudi odrasli, željni igranja in novega glas-Glasbeni šoli Emil Adamic v septembru. benega znanja. Vpis bo potekal 22. maja ob 18. uri Janez Dolinar, GŠEA Vabimo vas na vpis v Glasbeno šolo Emil Adamic GLASBENA ŠOLA Emil Adamic PIHALA TOLKALA TROBILA GODALA BRENKALA GLASBILA S TIPKAMI PETJE Sprejemni preizkus za vpis za šolsko leto 2023/2024 Šmarje–Sap: ponedeljek, 22. maj ob 18. uri Ig: cetrtek, 25. maj ob 17. uri Sprejemni preizkusi bodo potekali v prostorih Osnovne šole Šmarje–Sap in Osnovne šole Ig. Janez Dolinar 040 500 873 janez@gs-emiladamic.si www.gs-emiladamic.si/vpis Glasbena šola Emil Adamic, Gabrje 50, 1356 Dobrova vabi k vpisu v šolsko leto 2023/2024. ~ iz prakse v teorijo, tesna povezava inštrumenta z naukom o glasbi, igranje razlicnih glasbenih zvrsti,improvizacija, kvalitetno in celostno glasbeno uvajanje za najmlajše ~ Glasbeni pouk poteka v prostorih hiše na Adamicevi cesti 20. Vpis v šolsko leto 2023/2024 bo potekal spletno, od 22. 5. do 14. 7. 2023. Vse o programih, informacije in prijavnico za vpis najdete na spletni strani www.tvojaglasba.com. Vabljeni! Ernest in Klara Miklic Fotografi ponovno v akciji Normalizacijo epidemioloških razmer so clani skupine za digitalno fotografi­jo pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje Grosuplje dodobra izkoristili. Zbrani na že 17. foto delavnici so tudi v študijskem letu 2022/2023 nadaljevali s svojim de­lom. Skupina je zelo raznolika. V njej ne­kaj clanov sodeluje že vrsto let. Nekaj pa je tudi novih, tako rekoc »brucev«. Pod vodstvom mentorja Francija Zorka, ki že 7. leto vodi skupino, so se spopadli z ne­katerimi novimi izzivi. Prvic so se namrec posvetili upora-bi fotografskega aparata, vgrajenega v pametni telefon. Zavedajo se namrec, Na obisku pri sosedih kako resnicna je trditev nekoga, ki je na vprašanje, kateri fotografski aparat je najboljši, odgovoril: »Tisti, ki ga imamo pri sebi, ko uzremo zanimiv prizor.« Pa-metne telefone pa imamo tako rekoc vedno pri sebi. Poleg tega današnji foto­grafski aparati, vgrajeni v pametne tele­fone, zmorejo marsikaj. So pa udeleženci letošnje foto delavnice poleg prednosti tovrstnih fotografskih aparatov spozna­li tudi njihove slabosti, zaradi katerih še kar nekaj casa ne bodo v celoti nadome­stili klasicnih fotografskih aparatov. Udeleženci letošnje foto delavnice so poleg spoznavanja osnov fotografiranja, kot so: nastavitve osvetlitve, izbira moti­va, prave kompozicije itd. odkrivali tudi skrivnosti posameznih zvrsti fotografije. Tako so se posvecali: popotniški, portre­tni, ulicni, pokrajinski, makro in mikro fotografiji in ostalim zvrstem »risanja s svetlobo«. Kar precej casa pa so posveca­li tudi postprodukciji, to je obdelavi, do-delavi in predelavi fotografij. Tako so se med drugim tudi naucili, kako obnoviti in popraviti stare, obledele in poškodo-vane fotografije. Svoje pridobljeno zna­nje so preverjali skozi skupno analizo doma opravljenih nalog, ki jim jih je dal mentor. Podali pa so se tudi na skupne terenske vaje. Rdeca nit njihovega dela v študijskem letu 2022/2023 pa je bila tema, na katero bodo pripravili tudi letošnjo zakljucno razstavo, to je: Podobe mojega kraja. Udeleženci letošnje foto delavnice bodo poizkušali prikazati svoj kraj na cim bolj izviren predvsem pa vsak na svoj nacin. Vidimo, da udeležencem foto delav-nice zagotovo ni dolgcas. Predvsem pa jim je na široko odprta pot v njihovo ustvarjalnost in izražanje skozi objektiv fotografskega aparata. Zato ste mednje v naslednjem študijskem letu vabljeni vsi, ki vas tovrstna dejavnost zanima. Franci Zorko Danes, ko je svet postal globalna vas, lahko potujemo na vse njegove konce. Noben kontinent nam ni prevec odda­ljen in noben koticek zemeljske oble do-volj skrit. Toda pogosto pozabljamo, da so cudoviti košcki sveta lahko tudi zelo blizu nas. Zanimivosti, o katerih morda še nismo slišali, pa so že na drugi strani malo vecjega hriba. Clani bralnega kluba Berem ob kmec­ki peci pod okriljem Univerze za 3. ži­vljenjsko obdobje Grosuplje smo se zato odlocili obiskati sosednjo obcino Do-brepolje. Tja nas je popeljala predvsem želja, da spoznamo rojstni kraj pisatelja Frana Jaklica. Toda na naše veliko prese­necenje smo v tej, sicer nekoliko odma­knjeni dolini, videli in spoznali še marsi­kaj drugega. Takoj ko smo se pripeljali in brez pro­blema parkirali v samem centru Vidma, ki je središce dobrepoljske doline, sta nas sprejeli predstavnici tamkajšnjega turisticnega društva. Po krajši predstavi­tvi osnovnih podatkov o obcini Dobre­polje sta nas popeljali na ogled nekate­rih krajevnih znamenitosti. Med prvimi smo si ogledali znamenita umetniška dela bratov Kralj, ki izvirata prav iz teh krajev. Seveda nas je najbolj navdušil cudovit nagrobnik družine Drobnic. Pri tem nas je prevzelo predvsem to, s ka­kšnim pronicljivim obcutkom in umetni­ško izraznostjo je avtor France Kralj na tem monumentalnem reliefu prikazal znamenite svetovne in domace osebno­sti. Po ogledu cerkve in bližnje kapelice smo si ogledali tudi t.i. skupnostni vrt, ki so si ga na zapušcenem zemljišcu v sa­mem središcu kraja uredili krajani, ki jim je mar za ohranitev narave in njene ra­stlinske raznovrstnosti. Predvsem pa že­lijo pokazati in dokazati, da je moc marsi­katero rastlino, pomembno za cloveško prehrano, vzgojiti tudi na naravi in clo­veku prijazen nacin. Brez nepotrebnih kemikalij in drugih nenaravnih posegov. Ustvarjajo pa tudi lastno semensko ban-ko, ki bo še kako prišla prav v primeru, ko semena za najpotrebnejše rastline iz takšnih ali drugacnih razlogov ne bodo na voljo. Obisk pri prijaznih Dobrepoljcih pa smo sklenili z ogledom notranjosti Ja­klicevega doma, ki nas je presenetil z bogatim naborom vsebin. Najprej smo si ogledali Jaklicevo spominsko sobo. Tu so razstavljeni nekateri predmeti iz njegove dobe, predvsem pa njegova literarna dela. Ogledali smo si tudi, po velikosti sicer skromno, po vsebini pa iz­redno bogato etnografsko zbirko iz tega okolja. Prisluhnili smo zanimivi pripove­di domacinke Maricke Žnidaršic v izvir­nem dobrepoljskem narecju. Nato pa sta nas gostoljubni gostiteljici povabili še na ogled dokumentarnega filma o kiparju Tonetu Kralju. Kar prehitro je minil cas našega obi-ska. Ostal nam je le še ogled tamkajšnje knjižnice z zanimivo razstavo Ženske za vse case, s katero so predstavljene naj­pomembnejše ženske iz obcin Dobre­polje, Ribnica, Sodražica, Loški potok in Velike Lašce, ki so zaznamovale svoj cas tako na poklicnem, gospodarskem, umetniškem, literarnem in kulturnem podrocju. Ogledali smo si tudi razsta­vljene ilustracije literarnih del domacina Toneta Kralja. Preden pa smo se poslovili od prija­znih Dobrepoljk, smo se še dogovorili za skupno srecanje njihovega in našega bralnega kluba, kjer se bomo skupaj po­govorili o enem izmed zanimivih Jaklice­vih literarnih del. Hkrati pa smo prijazne gostitelje povabili na obisk naše obcine, saj jim imamo tudi mi pokazati in pove­dati marsikaj zanimivega. Franci Zorko Cez zelene trate - koncert Mihaelovih tamburašev in Moškega pevskega zbora Šmarje - Sap V soboto, 22. 4. 2023, so v Dvorani še dolgo v noc. tamburašev zapela Polona Kopac Tron-Kulturnega doma Grosuplje zvoki tam-Prijatelji, clani družin in ljubitelji glas-telj, je prevzela navzoce. buraškega orkestra Kulturnega društva be in petja so napolnili dvorano in z Harmonija zaigranih in zapetih pesmi sv. Mihaela pod umetniškim vodstvom mocnim aplavzom podprli igranje in pe-je vzdušje v dvorani samo še stopnjeva-Zvonke Erce in ubrani glasovi pevcev tje, ki je na odru trajalo uro in pol. la. Afriški pregovor pravi: »Ce hoceš iti hi-MoPZ Šmarje-Sap pod vodstvom zboro-Že uvodna pesem Cez zelene trate, ki tro, pojdi sam. Ce pa hoceš iti dalec, poj­vodkinje Polone Kopac Trontelj zveneli jo je ob spremljavi orkestra Mihaelovih di v skupini.« Tako so združili moci pevci in tamburaši in poslušalce popeljali vse tja do Dalmacije, Grcije in nazaj v našo prelepo deželo Slovenijo, o kateri so nastali mnogi verzi, skladbe, pripovedi. Kulturno društvo sv. Mihaela jih z velikim ponosom širi med ljudi in tako ohranja ljudsko izrocilo in vrednote slovenstva. Program sta povezovala Zala Klavs in Urban Šifrar. Svoje misli sta sklenila z be-sedami: »Hodi ob meni in mi bodi prija­telj,« kar naj bi spodbudilo vse nas, da bi še naprej hodili skupaj in povezani. Besede in vzdušje so kar sami nakazali ponovitev uvodne skladbe Cez zelene trate, s katero je bil glasbeni vecer za­kljucen. Vsi nastopajoci in obiskovalci smo se v preddverju kulturnega doma zadržali še po koncertu. Besede pohvale, zahvale so kar same vrele na dan in na obrazih risale zadovoljstvo. Bilo je lepo vsem, saj smo skupaj uživali v cudovitem glasbe­nem veceru. Majda Fajdiga Druženje s Karlom Gržanom in Andrejem Detelo v Grosupljem Tkanje pristnih medsebojnih vezi je možno le v neposrednem srecanju. Mnogo ljudi je prišlo iz bližnjih in dalj­nih krajev in v nedeljo, 7. maja, napol­nilo dvorano grosupeljskega Kulturne­ga doma. V goste smo namrec povabili Karla Gržana in Andreja Detelo, ki s svojo duhovno, racionalno, custveno in social-no inteligenco širita zavedanje in zavest. Karel Gržan je duhovnik in pater, pro-nicljiv in kriticen mislec, avtor številnih knjig, raziskovalec starodavnih megalit­skih struktur in za socloveka odprt clo­vek. Andrej Detela je znanstvenik, izumi­telj, fizik, ki nam s sintropijo odstira pov­sem novo razumevanje sveta, pronicljiv in kriticen mislec, pesnik po duši. Osvežujoce je, ko srecaš cloveka, ki s svojo srcno širino svetlí življenje in je v svoji intelektualni pronicljivosti, vedo­željnosti in s pogumom pripravljen zreti in stopiti korak naprej od že znanega. Tak clovek je kot svež in bister vodnjak, iz katerega skušajo zajemati mnogi; je sve­tilnik, ki osvetljuje pot in raztaplja tčmo. Taka sta oba gosta, zato sem ju povabi-la v Grosuplje in se z njima pogovarjala o duhovnosti in znanosti, umetnosti in družbeni realnosti. Naše misli smo pletli v celostno zrenje sveta. Dotaknili smo se modrosti preteklosti in duha casa, ki zaznamuje realnost po­samicne dobe. Odstirali smo razumeva­nje dobe locevanja in tekmovanja, slepo ponavljavšcino in avtoriteto doktrin. A to je svet, ki umira. Rojeva se novi svet. Naj nas ne bo strah, je Karlu prene­sel sporocilo mali Gabrijel. Danes smo tu, da prerašcamo stare programe in vzorce, da jih pregledamo ter izberemo, katere bomo plemenitili in katere zavrgli. Videti in ozavesti moramo navezanosti, ki nas oklepajo v sužnost, in uzreti povezanost vsega, kar je. Imamo svobodno voljo, da izberemo. Ko stopi-mo v sence in v tišino, tam uzremo sve­tlobo. Prehajamo v novo dobo, ki jo na­znanjajo odkritja na številnih podrocjih znanosti in spoznavnosti. Sintropija (ne-gativna entropija, samoorganizacijska sposobnost narave) nam odstira pov­sem nov pogled na svet. Andrej nam z žarinko dá misliti možnost, da toplotno energijo pretvorimo nazaj v elektricno. Si upamo misliti, kaj vse nam to odpira? Življenje ni le tekmovanje za omejene vire, življenje je sodelovanje in inteligen­tno sobivanje v obilju. Ce hoceš videti, moraš gledati s srcem. Pogovarjali smo se o celostnem zre­nju sveta skozi prožnost misli, odprtost srca in uvide intuitivnega spoznanja. Upamo, da smo širok spekter podrocij vsaj malce približali vsem, ki ste se družili z nami. Le »tistim, ki ne slišijo glasbe, se zdijo tisti, ki plešejo, nori.« Za svežino in igrivost mladosti so po­skrbeli mladi glasbeniki: Tilen Maver, Ož­bej Kastelic Sivec, Lenart Dolinar in Klara Maver. Dogodek sva za vas organizirali Vesna Žvegla in Klementina Zupancic Maver. Hvala Zvezi kulturnih društev Grosu­plje, ki nam je omogocila izvedbo do-godka. Hvala vsem, ki ste prišli in s svojo src-nostjo in toplino zaokrožili dogodek v prijetno druženje. Vesna Žvegla Foto: Borut Maver Glasbeni recital ob zakljucku projekta Safari kreativnega pisanja s Stanko Hrastelj 23. aprila, na svetovni dan knjige, je že desetic zapored potekala tako imenova­na Noc knjige, ko smo se znova povezale vse generacije, od najmlajših do najsta­rejših. Noc knjige je akcija vseslovenskih razsežnosti in k soustvarjanju smo vedno povabljeni vsi, ki nam je beseda ljuba na tak ali drugacen nacin – kot ustvarjalcem ali zgolj poslušalcem. V tednu pred Nocjo knjige so se zvr­stili razlicni literarni dogodki. 18. aprila je v grosupeljskem kulturnem domu ob zakljucku projekta Safari kreativnega pisanja skupina udeleženk brala kratke zgodbe, ki so nastajale to pomlad. Na ki­tari nas je spremljal vrhunski glasbenik, domacin Uroš Novak, ki deluje pod ume­tniškim imenom Sunartmusic. Njegovo elektronsko glasbo lahko poslušate na YouTube kanalu, kjer jo redno objavlja. Tokratno literarno delavnico je po­novno vodila odlicna pedagoginja, pe­snica in pisateljica Stanka Hrastelj. Tako kot vse delavnice prej sta tudi to podprla Luka Puš z Zveze kulturnih društev Gro­suplje in Simona Zorko, vodja obmocne izpostave JSKD Ivancna Gorica, kamor se regionalno uvršcajo tri naše obcine: Ivancna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. V vseh treh obcinah deluje 42 kulturnih društev z vec kot sto skupinami razlicnih dejavnosti. Zgodbe pisateljic so nastajale v do-macem okolju, dobivale pa smo se pre­ko Zoom aplikacije, ki nam je prihranila marsikatero uro vožnje ali priprav na odhod od doma. Ta nacin dela nam je omogocil predvsem geografsko razno­vrstnost. Udeleženke smo bile iz razlic­nih krajev širše Dolenjske. Pridružila se nam je tudi na Finskem živeca Slovenka, ki preko zgodb ohranja materinšcino. Na literarnem veceru se nam je predstavila z video posnetkom. Obiskovalci predstave so bili nad glasbenim recitalom ocitno navdušeni. Preberite si tudi vi odlomek iz ene od ustvarjenih zgodb: Novakovi so bili smešna družina. Bili so mahnjeni na zdravo prehrano, vendar vsak s svojega zornega kota. Oce, ki je bil mnenja, da se prehranjuje najbolj zdravo od vseh, je dejansko živel najbolj nezdra­vo. Nekoc so mu v referencni ambulanti, kjer mu je po zakonu vsakih pet let pripa­del brezplacen pregled, izmerili holesterol nekoliko pod priporoceno vrednostjo. S tem podatkom je nato pometal še leta, ko so mu njegovi bližnji ob razlicnih priložno­stih poskušali razložiti, da bi bilo v njego­vo dobro, ce bi spremenil odnos do hrane. Vec kot ocitno je bilo, da bi moral jesti vsaj trikrat na dan, sam pa se je ponašal z dej­stvom, da velikokrat do poznega popol­dneva ne zaužije prav nicesar. Ne samo to, všec mu je bil celo posmehljivi vzdevek, s katerim so ga upraviceno klicali njegovi družinski clani: kamela. Ob vecerih je po­jedel kolicino hrane, ki mu je nadomestila vsaj dva obroka, ki ju je tistega dne presko-cil. Ko so mu na ultrazvoku odkrili zama-šcena jetra ... Bojana Dragoš, udeleženka literarne delavnice Literarni vecer na 44. obletnico ustanovitve Sobota, 6. maja 2023, je bila za Kultur-no društvo Škocjan poseben dan. Na literarnem veceru nas je obiskala Sabina Košmrl Kaucic, profesorica bi-ologije in filozofije, mama treh otrok, predavateljica, pisateljica in coachinja iz Maribora. Spregovorila je o svojem zanimivem življenju in knjigah, ki jih je napisala, najbolj znan je prirocnik Srcni ucitelj, o delu z mladimi in ucitelji, ki jih izobražuje prek sistema Katis, sodelo­vanju s fundacijo Ize Login ter zadnjem projektu opolnomocenja najbolj ranlji­vih otrok v rejništvu. Z nami je delila tudi nekaj preprostih orodij za bolj radostno, lahkotno in ustvarjalno življenje. Hkrati je na to soboto minilo tudi 44 let od dne, 6. maja 1979, ko je bilo naše društvo uradno registrirano pod ime­nom Kulturno društvo Škocjan. Starejši krajani sicer vedo povedati, da so bili ustanovni clani že desetletja prej aktivni na kulturnem podrocju v razlicnih dru­gih skupinah v domacem kraju. Z literarnim vecerom smo obeležili obletnico, a še bolj slovesno jo bomo praznovali na tradicionalni kulturni pri­reditvi »Stati inu obstati« 11. junija 2023, na katero vse lepo vabimo. Nataša Virant Baletna skupina TeGIBlo, KD Teater na Plesnem bazarju 2023 Baletna skupina TeGIBlo se je udeležila obmocnega srecanja skupin iz Litije in okoliša. Bil je izvrsten program, tudi naša sku­plesnih skupin »PLESNI BAZAR 2023«, ki je bil v Litiji 20. 4. 2023, pina se je dobro predstavila s programom pod mentorstvom ob 17.30. uri v Kulturnem centru Litija, v organizaciji JSKD RS Sare Vilic. OI Litija. Na srecanju se je zvrstilo dvanajst plesno-baletnih Vodja skupine Ana Kastelec Koncert ob 30-letnici Glasbene šole Lipicnik V cetrtek, 27. aprila 2023, so v Stra­ži pri Novem mestu ucenci in mentorji Glasbene šole Lipicnik priredili koncert ob jubileju, 30-letnici Glasbene šole Lipicnik. Jani Lipicnik, multiinstrumen­talist, ki igra 12 razlicnih glasbil, je glas­beno delavnico ustanovil leta 1993 v No-vem mestu, kjer je pouceval harmoniko, kitaro in klavir. V nekaj letih je zanimanje staršev in otrok za ucenje popularne in ljudske glasbe preraslo do te mere, da se je iz glasbene delavnice razvila Glasbena šola Lipicnik, ki deluje na treh lokacijah: Grosuplje, Novo mesto in Metlika. Vpis je mogoc v 15 razlicnih oddelkov, v enoti GŠ Lipicnik Grosuplje pa mentorji pou-cujejo klasicno kitaro, elektricno kitaro, klavir, tolkala, harmoniko, precno flavto, glasbenih instrumentov obiskovalo vec kljunasto flavto, petje in glasbeno teori-kot 500 ucenk in ucencev, mnogi izmed jo. Do danes je v enoti Grosuplje pouk njih so svojo glasbeno pot nadaljevali v popularnih in rock zasedbah ter solo karierah. Ucenke in ucenci sodelujejo na razlicnih festivalih, vkljucujemo jih tudi v razlicne dogodke, ki potekajo v Gro­supljem: MAF (Music and Art Festival), priložnostni nastopi v Mestni knjižnici Grosuplje, na otvoritvah razstav, v Domu starejših obcanov Grosuplje, sodelujejo pa tudi na glasbenih festivalih in tekmo­vanjih po celi Sloveniji. Na koncertu ob 30-letnici so nastopi­li ucenke in ucenci ter mentorji iz vseh enot Glasbene šole Lipicnik, program pa je zajemal širok nabor glasbenih zvrsti, instrumentov in nastopajocih; orkester, komorna skupina flavt, skupina ReBeats in Polk & Roll, pevska skupina Singerca, tamburice, otroški pevski zbor, sekstet harmonik ter vokalne in solo tocke. S koncertom so ucenke in ucenci dobili izvrstno izkušnjo glede nastopanja, iz-vedbe ter priprave na tako velik koncert, mogli udeležiti v živo, si lahko posnetek saj so se vaje pricele že mesece prej, ogledate na Youtube na kanalu Glasbe­vkljucevale pa so individualne vaje pri ne šole Lipicnik. mentorjih, skupinske vaje, tonsko vajo Avtor: Klemen Marincic ter generalko. Vsi, ki se koncerta niste Foto Samo Kobal Kulturno društvo Sv. Mihaela Grosuplje na obisku Kopra Kulturno društvo sv. Mihaela Grosu-Potem smo se napotili v koprsko stolni­plje je v cetrtek, 27. aprila 2023, obiskalo co, kjer je bila sveta maša, ki jo je daro-Luko Koper, kjer so nam predstavili zgo-val naš Martin Golob, tudi predsednik dovino luke, njeno delovanje in vizijo. društva. Med mašo je prepeval MePZ Zgodnja danica, na orgle pa je igral Tine Likovic. Po maši nam je gospod Marko Gašperšic z velikim navdušenjem pred­stavil zgodovino orgel in potek del v stolnici. V naši župniji smo priceli z ob-novo orgel, zato smo pozorno prisluhnili njegovemu predavanju. Gospod je tudi organist, zato je razumljivo njegovo ve­selje in navdušenje ter velika ljubezen do tega glasbila, ki je kraljica inštrumen­tov. Cerkvena vrata so bila odprta in veliko obiskovalcev se je ustavilo in prisluhnilo mogocnosti orgel in tudi našim pevcem, MePZ Zgodnja danica. Milena Nagelj Nastop folklorne skupine sv. Mihaela v Centru starejših Notranje Gorice Dne 20. aprila smo clani in clanice fol-klorne skupine KD sv. Mihaela stanoval­cem DEOS Notranje Gorice s svojim na­stopom polepšali dan. Zaplesali smo pustni štajerski ples ob spremljavi harmonikaša. S stanovalci smo zapeli nekaj narodnih pesmi. Prav luštno je bilo in nazaj se še vrnemo. Folklorna skupina sv. Mihaela Oder v Šmarju - Sapu je ponovno oživila mladina Na sliki od leve proti desni: Enej Hocevar (Kralj), Ema Strmljan (Kraljica), Tevž Trojar (Kraljevic), Darja Strmljan (organizatorka), Urška Hartman (režiserka), Eva Gruden (Bernadeta), Lana Sinanovic (Talepa), Dani Hartman (tehnik), Taras Rebolj Božic (Talacna) Bernadeta: No, povej, kaj objokuješ? Kraljevic: Ne vem zares. A nisem srecen. Bernadeta: No, ce bi na grahu spal, bi tocno vedel, zakaj si zjutraj tecen. Kot da si z necim, kar kot grah je drob-no, zasencil ves svoj svet, da zdaj izgleda ti turobno. (odlomek iz predstave KRALJICNA NA ZRNU GRAHA, Kim Komljanec, priredba po H. C. Andrersenu). V Šmarju-Sapu smo se septembra 2022 odlocili, da ne bomo vec tecni in da ne bomo vec samo tarnali ob dejstvu, da se za mlade v kraju premalo dogaja. In tako smo poiskali ta sitni grah, ki nas je in Lea Leonora Laszio (Tacista). žulil in v okviru Društva prijateljev mladi-stare 11 let in vec. Rezultat celoletnega ne Šmarje – Sap zaceli z rednimi gleda-dela bosta dve predstavi. Komedija Kra­liškimi delavnicami za otroke in mlade, ljicna na zrnu graha, ki smo jo pripravili z mladinsko skupino, je premiero doživela v mesecu aprilu, otroška mladinska sku­pina pa se bo predstavila v juniju. 21. aprila so tako mladi igralci napol­nili dvorano Družbenega doma v Šmar­ju - Sapu do zadnjega koticka, nasmejali publiko in prejeli mnogo pohval. Pono­vitve predstave si obetamo v septembru, mladi igralci pa so priznali, da so se z gle­dališcem že okužili in da komaj cakajo na nove izzive. Mentorica in režiserka Urška Hartman. Fotografije: Brane Petrovic Vse je lepše, ker te ljubim Mlada zarja, ki jo sestavljajo clani dru­žine Gruden, so pripravili samostojen koncert. Predstavili se bodo pevsko, in­ Nastopajoci: -SabinaBenedik, vokal -MaticGruden, vokal -KlaraMiklic, vokal, violina in citre -MojcaGruden, vokal in klarinet -BenjaminGruden, vokal in kitara -KristinaGruden, vokal Gostje: -Ernest Miklic, klavir -Nikola Matošic, bas -Robert Kuhelj, kitara -Jože Cesar, tolkala -Ludvik Gruden, harmonika -Martin Cingerle, zvonovi štrumentalno, plesno in igralsko. Tema bo ljubezen, saj je ta tematika mladim clanom najbolj pri srcu. Na koncertu se bodo prepletale ljud­ske in umetne pesmi, saj bo prikazan nacin snubljenja v starih casih, ob lepih ljubezenskih uspešnicah pa tudi nacin današnjega zbliževanja. Glasbo bodo izvajali pevsko in inštru­mentalno, za kar je bilo potrebnih vec priredb, ki so jih zasnovali Klara in Ernest Miklic ter Sabina Benedik. Izvajanje ume­tne glasbe bodo inštrumentalno pope-strili pianist, kitarist, bas kitarist in tolka-list. Tudi zaradi njih je koncert zanimiv in zelo prijeten za poslušanje. Da bo odr-ska prireditev ob primerni sceni dobro zaživela, bodo pevci in inštrumentalisti ozvoceni, prav tako bo potrebno ves cas menjati osvetljenost odra. Želimo, da bi bil koncert dobro obi-skan, saj je vanj vloženega veliko truda. Olga Gruden Zgodilo se je v Mestni knjižnici Grosuplje Pogovorni vecer Spoznavamo znance, 13. april 2023 Na pogovornem veceru iz cikla Spo­znavamo znance smo gostili Borisa Pe­terko, ustanovitelja in odgovornega ure­dnika radijske postaje Zeleni val. Skozi pogovor, ki ga je vodil Borut Hrovatin, smo spoznali njegovo pot od nekda­njega policista do novinarja in nastanka radia Zeleni val, ki že 27 let svojim poslu­šalcem prinaša pester program, vedno sveže novice, raznovrsten glasbeni izbor ter prebivalce obcin Grosuplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje, Velike Lašce, Ig in Škofljica povezuje preko radijskih valov. Predstavitev slikanice Puran Peter, 18. april 2023 V okviru torkovih pravljicnih ur smo, skupaj z Društvom Sožitje Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, gostili Sa­bino Breznik, varovanko Varstveno-de­lovnega centra Mozirje. Sabina je napisa-la in ilustrirala slikanico Puran Peter, ki jo je predstavila ob kamišibaju. Zgodba pri­poveduje o puranu, ki ni hotel pristati na jedilni mizi za zahvalni dan, zato ni jedel vec dni, saj je suh puran živ puran. Zdr­žal je samo tri dni, potem pa se je mocno najedel in dobil velik trebuh. Strah ga je bilo, da ga bodo pojedli, zato je pobe­gnil. Po svetu je taval, vse dokler ni našel kmetije, na kateri so živeli vegetarijanci. Tam je našel svoj varen dom in srecno živel do konca svojih dni. Slikanico je iz­dalo Društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline. Prilagojena je za lahko branje III. stopnje, dostopna pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Zavoda RISA. Pasja akademija: pasji mladici – predavanje Anje Gluvic, 18. april 2023 Anja Gluvic živi precej pasje življenje. Kot inštruktorica z licenco Kinološke zve­ze Slovenije in skrbnica v pasjem centru WOOF se dnevno srecuje z razlicnimi izzivi, ki jo vsak dan naucijo nekaj nove­ga. Na predavanju smo raziskovali prve mesece življenja pasjih mladickov, nji­hovo obnašanje, raziskovanje, govorico telesa in še mnogo zanimivih vsebin, ki so kljucni za življenje pasjih skrbnikov in tistih, ki bodo to še postali. Literarno – glasbeni maraton, 20. april 2023 Z literarno – glasbenim maratonom smo obeležili Noc knjige, ki vsako leto poteka v sklopu Svetovnega dneva knjig (23. april). V dogodku so sodelovali lokal­ni ustvarjalci in otroci iz Vrtca Kekec. Dogodek smo priceli v veselem vzdušju. Otroci iz skupine Kiti z vzgojite­ljicama Ano Gregoric in Anjo Glavic ter skupina Dinozavri z vzgojiteljicama Tino Rigler Božicek in Marjeto Lešcanec so nam pripravili cel sklop zabavnih dekla­macij o mamah, ockih, domacih živalih, kulturi, škratih … V nadaljevanju nas je navdušil sestr-ski tandem, ucenka šestega razreda Do-minika in ucenka devetega razreda Pija Kmet. Skupaj sta, prav za ta dogodek, ustvarili kombinacijo proze in poezije, skozi katero sta predstavili svojo druži-no. Prav tako s prozo in poezijo se nam je predstavila Bojana Dragoš, nagraje­na pesnica in pisateljica, ki piše za otro­ke in odrasle. Profesorica anglešcine in francošcine je bila za svoja dela veckrat nagrajena. Svoje pisanje nam je predsta­vila ob kitarski spremljavi soproga Uroša Novaka, multiinstrumentalista, ki ustvar­ja pod imetniškim imenom Sunartmusic. Dogodek smo sklenili s predstavitvijo pesniške zbirke avtorice Patricije Šašek, specialistke za odnose z javnostmi, me-dije, krizno in strateško komuniciranje. Predstavljena zbirka z naslovom Vsak vecer prepletem prste je njena druga. Prinaša pesmi, ki jih po besedah njene urednice Maruše Kmet Dejak beremo kot hvalnico življenju, kljub temu da vca­sih v njih zaznamo nemoc, odtujenost in minljivost. Vseskozi namrec prevladuje­jo pozitivna custva, kot so hvaležnost, veselje, pricakovanje in obcudovanje, kar pesmi obarva s posebno svežino. Za glasbeno vzdušje sta skrbela Neža Pajek na klaviaturi in Janez Zrnec na bobnih. Noc v knjižnici, 21. april 2023 Ko je Mestna knjižnica Grosuplje v petek zaprla svoja vrata in so ljudje zavili v svoje domove, se je za knjižnicarki Ju­dito in Rebeko ter petnajst nadobudnih otrok, starih od 10 do 13 let, noc šele do-bro zacela. Vsi se med seboj nismo dobro po­znali, zato smo se najprej predstavili in ugotovili, kaj najraje pocnemo. Sledili sta dve igri za otroke. Najprej so se od­pravili na lov za zakladom po knjižnici, nato pa v Košcakovo sobo, iz katere so morali z reševanjem bolj ali manj zaple­tenih ugank pobegniti. Po miselnih ak­tivnostih smo se okrepcali s picami, pri­dobljeno energijo pa smo porabili med zabavnimi igrami, poslikavanjem vreck za knjige, pohodom z luckami po temac­ni knjižnici in med vecernim branjem. Ko smo bili resnicno utrujeni, smo se name-stili v spalne vrece, otroci so prisluhnili svetovnim pravljicam, nato pa smo drug za drugim zaspali. Prebudili smo se v krasno soncno ju­tro, se malo pretegnili in pozabavali ter napolnili lacne trebušcke. Domov smo odšli z lepimi spomini in nekoliko utru­jeni – noc v knjižnici vseeno ni macji ka­šelj. A otroci so kljub temu pokazali, da so uživali, saj so nickolikokrat postavili vprašanje: »Kdaj bo ponovno noc v knji­žnici?« Odprtje Eko razstave, 4. maj 2023 V Mestni knjižnici Grosuplje tudi to pomlad gostimo tradicionalno razstavo EKO izdelkov, ki so jo pripravili otroci in vzgojiteljice VVZ Kekec. Letos je še pose-bej slavnostna, saj nosi pecat praznova­nja 70. obletnice VVZ Kekec. Otvoritveni dogodek je potekal v Kulturnem domu Grosuplje, kjer so otroci in vzgojiteljice pripravili mozaik deklamacij in pesmi na ekološko tematiko. Po zakljucku so se obiskovalci sprehodili do Mestne knji- Dvoboj na crno belih poljih! žnice Grosuplje in si ogledali razstavo. Ta združuje bogato biro kreativnih izdel­kov, ki so jih ustvarjali otroci v vseh deve­tih enotah vrtca, ob pomoci vzgojiteljic in staršev. Na ogled so postavljeni do konca maja v pravljicni sobi, na oddelku za otroke in mladino. Vabljeni k ogledu. Prijateljski šahovski dvoboj, 6. maj 2023 V sobotnem družinskem dopoldnevu smo gostili mlade šahovske navdušence, ki obiskujejo delavnice v Mestni knjižnici Grosuplje pod vodstvom velemojstri­ce Ane Srebrnic, in delavnice v knjižnici Ivancna Gorica pod vodstvom Damjana Lesjaka. Svoje znanje in spretnosti so iz­merili v prijateljskem šahovskem dvobo­ju. Nadobudni šahisti so povedali, da se že veselijo naslednjega dvoboja. Petra Kremžar V Mestni knjižnici Grosuplje že vrsto let ob sobotah dopoldne potekajo šaho­vske urice oziroma šahovska srecanja za vse generacije. Prvo soboto v maju pa so na obisk prišli tudi šahovski navdušenci iz Krajevne knjižnice Ivancna Gorica. To pa ni bil navaden obisk, ampak pravi ša­hovski dvoboj. Zasedli smo vse proste mize, klubske mizice pa tudi tla. Ni ga bilo koticka, ki ga nismo zapolnili s to kraljevo igro. Šahisti so se pomerili na 9 šahovnicah, odigrali 18 partij in vec kot 1000 potez. Vsega skupaj so dali 13 matov, ugrabili 11 kraljic in žrtvovali 47 figur. Za ekipo Grosupljega pod mentorstvom Ane Sre­brnic so igrali: Patrik Srebrnic, Taj Pre­radovic, Nik Brancelj Kovacevic, Vianej Novak, Simon Klemencic, Mark Horvat, Vid Cergol, Matej Srebrnic in Maks Perko. Za ekipo iz Ivancne Gorice pod mentor-stvom Damjana Lesjaka pa so igrali: Taj Hartman, Matic Zorec, Enej Perpar, Luka Mahnic, Ažbe Strežek, Matija Širovnik, Tobija Porenta, Jernej Strežek in Matic Dremelj. Tako kot se za pravo tekmo spodobi, pa niso manjkali niti navijaci pod vodstvom Jonasa Klemencica. Dvoboj se je koncal s pricakovanim rezultatom, in sicer celim kupom nasme­janih obrazov. Komaj cakamo, da kaj po­dobnega spet ponovimo! Spodaj si lahko ogledate cudovito kombinacijo, ki se je pojavila v eni od partij. Mat v dveh potezah. Na potezi je beli. Besedilo in slike: Ana Srebrnic MePZ Grosuplje sodeloval pri prvi izvedbi maše mladega skladatelja Andraža Babška Mladega nadarjenega vsestranskega avtorja Andraža Babška smo v Mestni knjižnici Grosuplje spoznali 23. marca 2023 na literarnem veceru, kjer je pred­stavil svoj zgodovinski roman Junak, ki govori o Rudolfu Maistru in boju za se­verno mejo. Napisal ga je še kot 14-letni osnovnošolec. V soboto, 22. aprila 2023, je 16-letni Andraž Babšek, zdaj dijak Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, predstavil svoje glasbeno avtorsko delo, mašo v B­-duru za enoglasni zbor in orgle. Krstna izvedba maše je bila v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Glas orgel je mogocen in vse­obsegajoc, zato je mladi skladatelj želel, da bi tako zvenel tudi zbor cloveških gla­sov. K sodelovanju je povabil MePZ Ja­kob Aljaž iz Medvod, ki ga tudi sam vodi, MePZ KUD Tacen, župnijski pevski zbor Brdo pri Lukovici, pevke in pevce Kon­servatorija za glasbo in ŽePZ Harmonija iz Ivancne Gorice ter MePZ Grosuplje, oba zbora vodi zborovodkinja Gabrijela Cedilnik. Na orgle je igral mladi organist Miha Zavrl. Vadili smo vsak zbor zase, v petek, 14. aprila, pa smo imeli skupno vajo vseh zborov v Preski pri Medvodah. S prijaznim nasmehom, toplim pozdra­vom in neizmerno energijo, ki jo je širil med nas, nas je prijetni šestnajstletnik takoj osvojil in nas preprical, da bo na-stop združenih zborov uspel. Posebno slovesen obcutek je, ko lah­ko zbor sodeluje pri krstni izvedbi sklad-be. Ob sodelovanju pri tako mogocnem glasbenem dogodku pa je bilo pevcem še posebej slovesno pri srcu. Blagoglasni zvok orgel, vcasih utišan, vcasih mogo-cen, da je zavibriral zrak, je spremljal vec kot šestdeset pevk in pevcev na koru. Vse nastopajoce je mojstrsko obvladoval šestnajstletni dirigent. Po nastopu smo bili vsi, pevke in pev­ci, navdušeni in obljubili smo, da bomo z nadarjenim skladateljem Babškom še sodelovali, samo kor v cerkvi mora biti dovolj velik, saj ce so nastopajoci zbori polnoštevilni, poje vec kot sto pevcev. Ko bodo v grosupeljski cerkvi obnovlje­ne orgle spet delovale, bomo Babškovo mašo slišali tudi v Grosupljem. Marija Samec KULTURNO DRUŠTVO Krstna uprizoritev Jurciceve Lepe Vide JOSIPA JURCICA MULJAVA vabi na ogled predstave na Muljavi Josip Jurcic V Kulturnem društvu Josipa Jurcica Muljava smo za letošnjo predstavo v letnem gledališcu izbrali Jurcicev ro­man Lepa Vida. Gre za prvo, krstno uprizoritev tega Jurcicevega dela na­sploh. Ljudska pesem o lepi Vidi je mitolo­ška in s pomocjo slovenskega ljudske­ga izrocila ohranjena v vec razlicicah. Pesem o lepi mladi deklici Vidi, ki jo je »crn zamor'c« z barko odpeljal na tuji, španski dvor, naj bi nastala med 9. in 11. stoletjem, ko so Mavri iz Sredozemlja napadali jadranska obalna mesta. Zna-cilno za pogosto upodobljeno zgodbo v slovenski književnosti je motiv Vidine­ga hrepenenja, ki naj bi bil znacilen za Slovence. Iz tega motiva so številni slovenski ustvarjalci crpali svoj navdih. Literarno jo je najprej obudil Prešeren v obliki ba-lade Od lepe Vide (Lepa Vida), ki jo po­zna vecina Slovencev. Manj pa jih ve, da Gozdne pocitnice je motiv lepe Vide prvi upodobil v obliki romana Josip Jurcic. Roman je izšel leta 1877 v dunajskem Zvonu, ki ga je urejal Josip Stritar. Jurcic je za svoj roman si­cer vzel motiv iz ene od ljudskih razlicic, vendar je kraj, cas in znacaj oseb v celoti oblikoval sam. Zgodba se dogaja na tr-žaškem Krasu in v Benetkah koncem 18. stoletja in zacetku 19. stoletja. Priprave za predstavo so v polnem teku. V uprizoritvi bo sodelovalo okrog 50 igralcev ter še kakih 10 tehnicnih so-delavcev. Zanimiva Jurciceva zgodba, nadgrajena z nekaterimi znacilnostmi tistega okolja in casa sega v globino cloveške duše in medsebojnih odno­sov. Predstave bodo ob petkih in sobo­tah, od 16. junija do 8. julija, ob 21. uri v letnem gledališcu na Muljavi. Veselimo se naših poletnih vecerov z vami. Danijel Zupancic za KD Josipa Jurcica Muljava V primeru dežja predstava odpade. Informacije: https://www.namuljavi.si Vabimo vse otroke, stare od 5 let na­prej, na gozdne pocitnice v organizaciji društva Preplet. Pocitnice bodo potekale v cudovitem gozdnem okolju, kjer bodo otroci lahko uživali v naravi ter se ucili o njeni pomembnosti in ohranjanju. Gozdne pocitnice bodo potekale v štirih terminih, in sicer: • od 3. 7. do 7. 7. 2023 (1 teden)*, • od 10. 7. do 14. 7. 2023 (2. teden), • od 17. 7. do 21. 7. 2023 (3. teden) ter • od 24. 7. do 28. 7. 2023 (4. teden). *Prvi teden (3. 7. - 7. 7. 2023) bomo povezali ak­tivnosti v gozdu z gibom oz. plesom. Cena za en teden gozdnega varstva znaša 80 evrov, pri cemer je ceno sub-vencionirala Obcina Grosuplje. Otroci se bodo skozi igro in zabavo ucili o naravi, gozdovih ter ohranjanju okolja, sodelovali v razlicnih ustvarjalnih delavnicah in športnih aktivnostih ter se družili s sovrstniki. Prijave za gozdne pocitnice se odpre-Veselimo se druženja z vašimi otroki jo 24. 5. 2023, ob 20.00. Prijavnico naj-na gozdni pustolovšcini! dete na spletni strani www.preplet. Ekipa društva Preplet org. www.preplet.org Eno leto starejši in spomladansko aktivni April smo zakljucili z regijskim viken­dom, kjer smo se družili z aktivisti iz osta­lih študentskih klubov osrednje regije. Skupaj z njimi smo gradili mostove, tako metaforicne kot prave. Petega maja pa smo praznovali svoj 24. rojstni dan! Ker nobena rojstnodnev­na zabava ni prava brez dobre glasbe, sta za to poskrbeli skupini Mrfy in Matter ter tako zakljucili naš niz glasbenih dogod­kov Mixtape vol. 2. Eno leto starejši in polni novih idej za prihajajoce dogodke. V soboto, 7. 5. 2023, je mešani komor­ni zbor Ljubljanski madrigalisti izvedel drugi dogodek v ciklu koncertov EGO – OVIRA: koncertna kritika egoizmu in skrb za zdravo skupnost. Koncert je bil zasnovan kot raziskoval­ni projekt, ki nas povabi k razmisleku o tem, koliko casa in energije je potrebno vložiti v skupnost in v dvig kolektivne zavesti. Z majem pa je prišel cas tudi za tradi­cionalno Škisovo tržnico, ki je letos pote­kala v cetrtek, 11. 5. 2023, na Kardeljevi plošcadi. Tam so nas v dopoldanskem delu študentje lahko našli na otocku osrednje regije, kjer smo jih pricakali z našima klubskima pijacama, imeno­vanima po muci in sloncku, naših dveh maskotah. Najdeš ju lahko tudi na naših novih nogavickah, ki si jih priskrbiš na uradnih urah. Za napenjanje malih sivih celic je v cetrtek, 25. 5. 2023, potekal že cetrti Pub kviz. Sodelovale so ekipe z 2-3 clani, ude­ležba pa je bila brezplacna. Vprašanja do izvedbe tekmovanja za­držimo zase, do prijav na naslednjega pa lahko malo povadiš s spodnjim: Na katero od naštetih držav ne meji Kazahstan? a) Kitajsko b) Turkmenistan c) Afganistan d) Rusijo Maj je skupaj s toplim in soncnim vre­menom odlicen mesec za aktivnosti na prostem. Za vse adrenalinske navdušence smo letos priskrbeli cenejše karte za Pustolo­vski park Geoss v cudoviti naravi v vasi Slivna. Poskrbeli bomo tudi za cenejši obisk pustolovskega parka Cukarca, ki ponuja 870 metrov dolgo adrenalinsko pot na razlicnih višinah. Ce bi rad/a pognal/a malo adrenalina po žilah, naj te spomnimo, da tudi letos nudimo 10 € popusta na sezonsko MTB vinjeto v Parku Cukarca. Za aktivacijo ku­pona potrebuješ le izpolnjen obrazec, ki ga najdeš na naši spletni strani. Za vec informacij, kako do svoje karte, pa spremljaj naša družbena omrežja. V Grošu smo se odlocili, da ti pomaga-mo v primerih, ko nimaš casa ali energije za kuhanje. Tako so se kot obljubljeno, našim že dobro poznanim kuponckom za fitnes pridružili tudi Groševi boni, s katerimi izbrane pice, tortilje in solate v Pizzeriji Kovacija dobiš ceneje. Z našim kuponckom, ki ga clani lahko prevzamete na uradnih urah, boš pico jedel/jedla za 7,30 €, tortilje ali solato pa za 6,50 €. Dober tek! V juniju, 4. 6. 2023, nas caka kolesarski maraton treh obcin in tudi letos bomo nudili cenejšo štartnino za dogodek. Vec informacij o tem delimo v kratkem na našem instagramu in facebooku. Ce se ti je ob branju o naših razno­vrstnih dogodkih utrnila ideja za ka­kšen nov projekt, pa ne veš, kako bi ga izpeljal/a, se nam pridruži! V Grošu ve­dno išcemo ideje za nove, sveže dogod­ke, veseli smo novih in zagnanih ljudi. Pomagali in svetovali ti bomo, da se na-uciš organiziranja dogodkov in vodenja projektov ter pri tem v družbi naše ekipe uživaš. Vedno smo na voljo v casu uradnih ur ali pa na naših socialnih omrežjih. Uradne ure: ponedeljek, sreda in pe­tek, od 18.00 do 20.00 v Grosupljem, In-dustrijska cesta 1G I torek od 18.00 do 20.00 v Ivancni Gorici, Cesta 2. grupe odredov 17 I cetrtek v Jaklicevem domu, Videm 34 po dogovoru. Facebook: Groš študentski klub Instagram: @sk.gros spletna stran: www.klub-gros.si Erika Dizdarevic, ŠK Groš Najboljše ekipe mladih gasilcev zbrane v Grosupljem 15. april 2023 je bil za Gasilsko zvezo Grosuplje prav poseben dan, saj smo bili gostitelj 21. državnega kviza gasilske mladine. Na tekmovanju, ki je potekalo v OŠ Brinje, je skupno sodelovalo 113 najboljših ekip mladih gasilcev iz celo­tne Slovenije. Vsako ekipo sestavljajo 3 clani, razvršceni pa so v 3 kategorije, in sicer na pionirje v starosti od 6 do 11 let, mladince od 12 do 16 let ter pripravnike od 16 do 18 let. Mladi skozi tovrstna tek­movanja pridobivajo znanja in spretno­sti z organizacijskega in operativnega podrocja. Vse skupaj se je pricelo pred vec kot enim letom, ko je Gasilska zveza Slove­nije (GZS) za gostitelja državnega kviza izbrala regijo Ljubljana II. Priložnosti se­veda nismo smeli izpustiti iz rok in takoj smo sprejeli odlocitev, da se tekmovanje izvede ravno v naši gasilski zvezi. Ob tem smo priceli pripravljati zapiske, za kaj vse je potrebno poskrbeti, da se izvede dogodek na tako visokem nivoju. V za-cetku letošnjega leta pa je bil oblikovan organizacijski odbor, ki je štel 12 clanov in je koordiniral celoten potek priprav in tekmovanja. Sobotno jutro, 15. aprila 2023, se je pricelo s posvetom sodnikov ter pri­hodom in registracijo ekip. Sledila je otvoritev tekmovanja, kjer so vse zbrane nagovorili ravnateljica OŠ Brinje Špela Podgoršek Pirc, predsednik GZ Grosu­plje Andrej Bahovec, predsednik regije Ljubljana II Uroš Gacnik ter podpoveljnik GZS Zvonko Glažar. Med gosti so bili pri­sotni tudi Milan Antolin, podpredsednik GZS, Borut Loncarevic, poveljnik regije Ljubljana II, ter Martin Jaklic, namestnik Slovenske vojske so predstavili svoje poslanstvo, vojaška vozila in opremo, poleg poklica vojaka pa so predstavili še številne možnosti sodelovanja s Sloven-sko vojsko. Policistka Policijske postaje Grosuplje je mlade poducila o podrocju preventive, policisti Postaje konjeniške policije, Postaje prometne policije in Po-sebne policijske enote pa so predstavili opremo in pripomocke, ki jih potrebuje­jo za opravljanje svojih nalog. Mladi ga­silci so se zelo razveselili prihoda kužkov, ki pa niso le navadni psi, saj svoj cas in smrcke namenijo zelo pomembni na­logi. Njihovi vodniki iz Enote vodnikov reševalnih psov Ljubljana so prikazali, kako poteka delo in usposabljanje psov za iskanje pogrešanih oseb. Grosupeljski taborniki so pripravili zanimive delav-nice in taborniške igre. Zavod Turizem Grosuplje je obiskovalce popeljal skozi znamenitosti in dogodke, ki jih ponuja naša prelepa obcina. Ker ima gasilstvo v Grosupljem že vec kot 140-letno zgodo-vino, so zacetke gasilske tehnike prikaza­li starejši gasilci PGD Šmarje - Sap. Gasilci PGD Grosuplje pa so predstavili del svo­jega voznega parka – hitro tehnicno re-ševalno vozilo in vecnamensko gasilsko vozilo, za obiskovalce pa je bila zanimiva tudi njihova zbirka gasilskih našitkov. Ob koncu tekmovanja so nas nago­vorili Janez Pintar, podžupan Obcine Grosuplje, Borut Loncarevic, poveljnik regije Ljubljana II, in Zvonko Glažar, pod-poveljnik GZS. Z glasbenim vložkom sta razglasitev popestrila Anita Markelj in Rok Kadunc na harmoniki. Odlicno so se odrezali tudi mladinci PGD Velika Loka, ki so kot edina ekipa iz naše GZ zasto­pali mlade gasilce v obcini Grosuplje. V mocni konkurenci 40-ih ekip so dosegli 12. mesto. Podrocje dela z mladimi predstavlja eno pomembnejših nalog naše organi­zacije. Zavedamo se, da so mladi naša prihodnost, ki bo pomagala ohraniti ga­silsko organizacijo in vrednote. Ob tem pa ne smemo pozabiti ogromnega dela mentorjev, ki so potrpežljivo pripravlje­ni prenašati svoje znanje na mlade, jih vzpodbujati in motivirati za ucenje zgo­dovine, pravil in gasilskih pojmov. Vloga mentorja v gasilstvu je neprecenljiva. Prav zaradi njihove pripravljenosti in po­žrtvovalnosti voditi mlade se za nadalje­vanje prostovoljnega gasilstva v Sloveni­ji ni potrebno bati. 21. državni kviz gasilske mladine, ki ga je gostila Gasilska zveza Grosuplje, se nam bo za vedno zapisal v spomin. Orga­nizacijski odbor je ob pomoci preko 130 clanov društev GZ Grosuplje poskrbel za odlicno pripravo dogodka. Nešteto pro-stovoljnih ur in ves trud, ki je bil vložen v organizacijo, je bil poplacan ob pogledu na zadovoljne obraze mladih gasilcev in drugih obiskovalcev, ki so v Grosupljem preživeli enkraten dan. Tekmovanje in obtekmovalne dejavnosti pa niso bile zanimive samo za tekmovalce in njiho­ve mentorje ter spremljevalce, ampak tudi za marsikaterega obcana, ki si je z zanimanjem ogledal najvecji gasilski dogodek v Grosupljem. Gasilska zveza Grosuplje se je po mnenju mnogih izka­zala kot odlicen gostitelj tekmovanja. Ob tem se velja zahvaliti Gasilski zvezi Slo­venije, Obcini Grosuplje, OŠ Brinje, Zvezi športnih organizacij Grosuplje, gasilskim društvom Gasilske zveze Grosuplje ter mnogim posameznikom, podpornikom, sponzorjem in donatorjem dogodka. Na spletni strani https://kviz.pgdgro­suplje.si/ si lahko ogledate Bilten, ki smo ga pripravili ob tem dogodku ter foto­grafije in video posnetke, ki so nastali izpod rok Jane Primc, Petra Zakrajška, Nine Deržic, Alenke Škamperle Bozja in Braneta Petrovica. Marko Katern, vodja organizacijskega odbora 114. redni volilni obcni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje V soboto, 22. 4. 2023, je v prostorih Gasilskega centra Grosuplje potekal 114. redni volilni obcni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje. Poleg cla­nic in clanov so bili prisotni tudi pred­sednik regije Ljubljana II Uroš Gacnik, predsednik in poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec in Janez Pez­dirc. Minulo leto je bilo za društvo zelo raz­gibano, saj se je delovanje po epidemiji vrnilo na ustaljene tirnice. V letu 2022 smo nadaljevali s prenovo garažnega dela Gasilskega centra. Uredili smo ser­visne kanale ter razsvetljavo, prebelili garaže, preplastili 400 m2 strehe in za­menjali vseh 9 dvižnih garažnih vrat. Naš vozni park je postal bogatejši za novo vecnamensko gasilsko vozilo Toyota Hi-lux. Nadgradnja vozila je modularna, kar pomeni, da lahko nanj hitro namestimo namensko opremo glede na tip inter-vencije. Izdelali smo modul za gašenje požarov v naravnem okolju in modul za posredovanje ob poplavah, neurjih in drugih naravnih nesrecah. Ob Gasilskem centru je bil izgrajen tudi regijski vad­beni poligon za usposabljanje gasilcev. Poligon s stolpom in platojem za vaje je namenjen izobraževanju gasilcev regije Ljubljana II, ki se razteza od Grosupljega, Ivancne Gorice, Dobrepolja, Ribnice, Lo-škega Potoka do Kocevja. Najmlajše gasilke in gasilci so na re-dnih vajah usvojili znanje o organizaciji gasilstva, požarni preventivi, spoznavali so gasilsko opremo in osnove prve po­moci. Pogumno so se udeležili obcinske­ga kviza, dve ekipi sta se uvrstili naprej na regijski kviz, ekipa pripravnikov pa nato še na državni kviz. V letu 2022 je imela operativna enota kar 135 intervencijskih izvozov, kar je ab-solutni rekord v vsej zgodovini delova­nja društva. Štirikrat smo sodelovali tudi pri gašenju najvecjega požara v zgodo­vini Slovenije. Te intervencije so bile tudi najdaljše, v povprecju so trajale po 21 ur. Operativna enota je preko celega leta svoje znanje izpopolnjevala na vajah, opravili pa smo tudi razlicne specialno­sti. Med drugim smo pridobili pet certifi­ciranih prvih posredovalcev, štiri reševal­ce ob nesrecah z nevarnimi snovmi, šest tehnicnih reševalcev in tri inštruktorje. Zakljucilo se je tudi petletno manda­tno obdobje (2018–2023), zato smo se ozrli na opravljeno. Ocenjujemo, da je bilo delovanje društva kljub razmeram z epidemijo zelo uspešno. V tem obdobju se je v društvo vclanilo 59 clanov, veci­na teh je mlajših od 18 let, kar pomeni, da se za prihodnost gasilstva v našem kraju ni treba bati. Ob koncu mandata je obcni zbor razrešil dosedanje vodstvo in izvolil nove funkcionarje in organe za mandatno obdobje 2023-2028. Društvo bo prihodnjih 5 let vodil Janez Kavšek, njegov namestnik bo Matej Kamin. Za poveljnika je bil izvoljen Luka Furlan, za namestnika poveljnika pa Jošt Kadunc. Novi predsednik Janez Kavšek je predstavil plan dela in financni nacrt za tekoce leto ter mandatno obdobje. V pri­hodnosti nas caka nemalo izzivov, ki jim bomo kos le z voljo do uspeha in vztraj­nim prostovoljnim delom. Na operativ­nem podrocju bo velik financni zalogaj predstavljala menjava gasilske avtoci­sterne, ki nam služi že skoraj 30 let. Novoizvoljena funkcionarja sta se zahvalila tudi dosedanjemu predsedni­ku Iztoku Vrhovcu in poveljniku Joštu Kaduncu za uspešno in predano delo v njunih mandatih. Tudi v prihodnosti si želimo medse­bojnega sodelovanja z Obcino Grosu­plje, Gasilsko zvezo Grosuplje, lokalnimi podjetji in vsemi obcankami in obcani, saj bomo le tako uspešni pri našem pro-stovoljnem poslanstvu. PGD Grosuplje Fotografije: Anže Štrubelj Osnovnošolci preverili znanje prve pomoci Ucenci osnovnošolskih krožkov prve pomoci na šestih delovnih tockah. Med pomoci so 17. aprila 2023 na Podružnic-šolskim letom so se pod vodstvom svo­ni šoli Višnja Gora preverili znanje prve jih mentorjev zavzeto ucili vešcin prve Novi bolnicarji pomoci in tudi na preverjanju so se zelo potrudili pri oskrbi poškodovancev ter se ob tem veliko naucili. Preverjanje je potekalo pod budnimi ocmi predavate­ljev RKS - OZ grosuplje Angelike Ferjan in Mitja Šimonka, sodelovali pa so tudi clani ekipe prve pomoci OZ Grosuplje: Lenart Bucar, Barbara Brezigar, Nina Knez, Anej Ivanc in Zlatan Delic, ki so preverjali izvedbo prakticnih nalog, s ka­terimi so se ucenci preizkusili v nudenju prve pomoci. Zahvaljujemo se ravnatelju Marjanu Potokarju in vodji PŠ Višnja Gora Jasmini Sajko za gostoljubje ter vsem mentor-jem za skrbno pripravo otrok. Otroci so nas z znanjem in zavzetostjo prijetno presenetili. Upamo in si želimo, da bi v nasle­dnjem šolskem letu delovali krožki prve pomoci še na ostalih šolah, da se bo znanje prve pomoci cim bolj širilo med mladimi. Sekretarka RKS – OZ Grosuplje Anica Smrekar Na RKS – OZ Grosuplje delujejo 3 eki­pe prostovoljcev prve pomoci. Clani so opravili 70-urni tecaj prve pomoci, leta 2021 pa se je ta tecaj nekoliko preobli­koval in traja 45 ur na Rdecem križu ter 9 ur preko spletne ucilnice Uprave RS za zašcito in reševanje. Zaradi selitev in drugih življenjskih izzivov je nekaj bolnicarjev prenehalo z aktivnostmi na Rdecem križu, zato smo zelo veseli in ponosni, da je usposablja­nje za bolnicarje zakljucila nova skupina desetih prostovoljcev in dve uciteljici iz OŠ Louisa Adamica. Nekaj se jih bo že 20. maja letos udeležilo regijskega pre­verjanja ekip prve pomoci na Vrhniki, s cimer bodo utrjevali znanje in spretnosti nudenja prve pomoci v primeru najra­zlicnejših nesrec. Sekretarka RKS - OZ Grosuplje Anica Smrekar Pohod Društva Sožitje v Sticni Tisocletja smo osebe z motnjo v du­ševnem razvoju zapirali med štiri stene domov in ustanov, jim odrekali pravice, se jih sramovali. Moderna družba po­pravlja krivice z vse vecjim posluhom za njihove potrebe. Starši drugacnih otrok smo našli uteho, podporo in smernice predvsem v številnih društvih Sožitje. Veliko clanov Društva Sožitje Gro­suplje prihaja prav iz prijetno domacih krajev. Izvajamo aktivnosti, ki bogatijo vsakdan posameznikom in družinam in pokrivajo specificne potrebe oseb z motnjo v duševnem razvoju. Veliko po­zornosti posvecamo telesni aktivnosti in doživljajskim izkušnjam. Zbiramo se na pohodih, bogatih z razlicnimi ogledi, ugankami, nalogami. Na prvem letošnjem pohodu smo se v krasnem vremenu podali po Sticni in okolici, obiskali nekaj zelo zanimivih krajev in zbirali žige v zbirateljske albu-me za uspešno rešene izzive. Ugota­vljali smo starost in pomembnost Cvin­gerja, kaj je Kristina Gorišek kot prva ženska na Balkanu “vozila”, spoznavali številne vrste eksoticnih ptic gojitelja Alojza Pajka, podoživljali presenecene poglede prednikov, ki so v Virskem po­toku našli cloveške ribice, prešteli puj­se, koze, osle in ponije v ogradi na Viru … Dvourni pohod je minil, kot bi trenil, za zakljucek pa smo si privošcili sveže pecene pice in brezovo vodo. V številnih letih druženja smo clani Sožitja spletli mocne prijateljske vezi. Edino, kar pogrešamo, je nekaj prosto­voljcev, ki bi namenili kakšno uro druže­nju z našimi posebneži. Morda se nam lahko prav ti kdaj pridružiš na katerem od pohodov, izvedeš zanimivo delavni-co s svojim znanjem in vešcinami, ali pa preprosto preživiš nekaj casa z njimi v pogovoru, igri ali sprehodu. Prepricani smo, da bo to koristna in prijetna izku­šnja tudi zate. Veseli bomo tvojega spo-rocila na sozitje.grosuplje@siol.net. Za Društvo Sožitje David Mrvar Igra pobega v Žužemberku za osebe z motnjo v duševnem razvoju V sredo, 26. 4. 2023, so ustvarjalci igre pobega povabili na grad Žužemberk osebe z motnjo v duševnem razvoju. Tam so z reševanjem nalog po razlicnih prostorih gradu rešili Micko, ki je bila po krivici obsojena zaradi "carovništva". Zanimiva igra je sodelujoce prestavila v srednji vek, ob tem pa so se zelo zaba­vali. S skupnimi mocmi so ugotovili, da Micka ni zastrupljala sokrajanov, pac pa jim je kuhala zdravilne caje; niti ni izva­jala urokov in klicala slabega vremena. Organizatorji so si takrat vzeli cas samo zanje in ves grad je bil njihov. Zado­voljstvo po uspešno rešenih nalogah in osvoboditvi Micke je bilo še vecje, ko so bili nagrajeni s picami. Marjeta Medved Mrvar Pohod na Magdalensko goro V soboto, 22. 4. 2023, smo se clani društva Sožitje zbrali v Šmarju - Sapu in se odpravili na pohod na Magdalensko goro. Vzpona na 504 m visoko vzpetino severozahodno od Šmarja - Sapa se osebe z motnjo v duševnem razvoju niso prestrašile. V družbi prijateljev smo preživeli prijetne in ve­sele urice, ob tem pa spoznali še nekaj podrobnosti o po­družnicni cerkvi sv. Magdalene, okoli katere so konec 19. stoletja pri arheoloških delih odkrili pomembne ostanke naselja iz železne dobe. Ob tem pa tudi izvedeli, zakaj je v grosupeljskem grbu konjicek. Vmesni postanek s pogosti­tvijo je bil prijetna nagrada za malo rekreacije. Marjeta Medved Mrvar Stanovalci Malega Vrha, Novi Paradoks, v odkrivanju znamenitosti Grosupljega Na spletni strani Zavoda za turizem Grosuplje smo zaposleni društva Novi Paradoks zasledili vabilo k udeležbi na vodenem ogledu znamenitosti Grosu­pljega, povezanim s 125-letnico rojstva slovensko-ameriškega pisatelja, preva­jalca in politika Louisa Adamica. V naši poizvedbi so nas prijazno povezali z lokalno vodicko Marijo Kavšek. V petek, 14. 4. 2023, ob 10.00 uri smo se stanovalci in zaposleni iz Novega Pa-radoksa, stanovanjske skupine Mali Vrh, pred knjižnico dobili z našo vodicko Ma­rijo Kavšek. Za zacetek smo se posedli v razstavnem prostoru Košcakove hiše, kjer nam je zanimivo in v preprostem jeziku nanizala zgodovino Košcakove in Rusove družine, ki sta zaznamovali Gro­suplje. Ogledali smo si Košcakovo dnev-no sobo, ki je sedaj protokolarni prostor za poroke v obcini Grosuplje. Seveda se nismo mogli upreti fotografiranju v tako cudovitem in prestižnem prostoru. Vodicka Marija nas je popeljala po knjižnici in nam razkazala razstavo del pisatelja Louisa Adamica in opisala nje­govo življenjsko pot. Ustavili smo se tudi v prostorih Zavoda za turizem Grosuplje, kjer so nas obdarili s svincniki in promo-cijskimi karticami. Kljub vztrajnemu dežju smo se spre­hodili še do kipa Louisa Adamica, se sli­kali pod dežniki in izvedeli, da je bližnji lipov drevored leta 1910 dal posaditi Franc Košak. Tudi na skulpturo pred knji­žnico v obliki odprte knjige nas je opozo­rila naša vodicka. Skupine za kakovostno staranje Ogled smo zakljucili v bližnji kavarni v prijetnem pogovoru in v veliki hvale­žnosti do odlicne lokalne vodicke Mari-je Kavšek, ki nam je naštela še številne možnosti zanimivih ogledov po obcini Grosuplje. Zahvala Zavodu za turizem Grosuplje, ki nam je omogocil brezplac­no, cudovito petkovo dopoldne. Nada Marincic Voditeljice in voditelj sedmih skupin novih skupin smo se srecali v knjižnici za kakovostno staranje, ki že delujejo na Grosuplje v ponedeljek, 13. 3. 2023. Ob našem obmocju in kandidati za vodenje strokovnem vodenju dr. Jožeta Ramovša smo si izmenjali dobre izkušnje iz delo­vanja skupin in se pogovorili o izzivih. Prostovoljke, ki so se usposabljale lani, so prejele diplome. Predstavile so na­stanek in vodenje novih skupin v Dobu pri Šentvidu in na Muljavi ter so-vodenje na Polici. Njihovo veselje, domiselnost in ustvarjalnost so bili nalezljivi. 19. aprila smo že imeli uvajalno sre-canje za nove voditelje skupin, ki bodo v maju nadaljevali z usposabljanjem. Kaže, da bodo nastale nove skupine v Grosu­pljem, Ivancni Gorici, Škocjanu pri Turja­ku, Šmarju - Sapu in Višnji Gori. Veselimo se vseh, ki so pokazali pri­pravljenost delati za povezovanje ljudi, vabimo pa še druge kandidate, da se pri­družijo. Za vec informacij lahko poklicejo na 051 380 351. Anica Smrekar Novice iz Društva upokojencev Šmarje - Sap SPET SMO ORGANIZIRALI POKRAJINSKO PRVENSTVO V PIKADU Že cetrto leto zapored in kot radi rece­jo udeleženci, spet v najbolj prijetnem in primernem prostoru, to je v Družbenem domu Grosuplje. Lepo je poskrbljeno tudi za parkiranje. Letos se je prijavilo rekordno število tekmovalcev. Kar sto, po deset moških in ženskih ekip. Sodelujoca društva upokojencev so bila: Dobrepolje, Elektro Ljubljana, Grosuplje, Ig, Ivancna Gorica, Logatec, Loška dolina, Rovte, Vrhnika in seveda Šmarje - Sap. Pa smo se lotili kar zahtevnega dela. Kljub starosti smo že toliko spretni z uporabo interneta, da smo si dopisovali po elektronski pošti. Prevelikih stroškov nismo imeli, ker imamo štiri pikado aparate že od prej. Zbrati je bilo treba poimenske prijave ekip, opremljene s potrebnimi podatki, in pripraviti razne tabele s seznami tek­movalcev in za vpis rezultatov. Vsem vodjem ekip smo poslali navo­dila za prihod v Grosuplje in za potek prireditve. V društvu smo zbrali ekipo 22 sode­lavcev. Ni bilo problema, saj smo si dobri prijatelji in vedno pripravljeni za akcijo. Bili smo pripravljavci prostora, po štirje sodniki, zapisnikarji in izvajalci postrež-be ter na koncu pospravljanja prostora. Franci Zorko pa je dogajanje sproti tudi fotografiral. Pri pripravi te športne prireditve smo sodelovali z obcino, upravno enoto, s kulturno zvezo in seveda Osrednje-slo­vensko pokrajinsko zvezo DU. Za malico nastopajocih pa so bila potrebna še po­prejšnja narocila v trgovinah. Žrebanju smo se šmarski pikadis-ti ognili z izgovorom: Mi bomo metali prvi, da gremo potem delat … In se je zacelo. Ekipe so se vrstile v šti­rih kolonah. Vec kot tri ure je trajalo, da smo vsi odmetali 14-krat po tri pušcice. Na koncu pa za izbor najboljših še hi-ter, a natancen pregled rezultatov. Pokale za najboljše tri ekipe in me-dalje za tri posameznike so prejeli ude­leženci iz Iga, Rovt, Loške doline, Logatca in Vrhnike. Oboje velja za ženske in mo-ške. Dobili so jih iz rok Stanislava Tomši-ca, ki je pri naši pokrajinski zvezi predse­dnik komisije za šport. Doživeli smo tudi zelo prijazno gesto. Naš Miran Rutar si je tretje mesto med posamezniki delil z Vrhnicanom Andre-jem Velkavrhom, pa mu je prijazno od­stopil medaljo. Segla sta si v roke in drug drugemu cestitala. Miran, hvala. Potem pa je bilo za slovo veliko ce-stitk, prijaznih nasmehov, stiskov rok in objemanja, vsega, kar upokojenci rabimo, da nam popestri vsakdanjik. Nam, Šmarcanom, pa je v veliko veselje in trajen spomin tudi uspešna izvedba te prireditve. Predsednica DU Šmarje - Sap Anka Fabjan Clani NK Brinje ostali v drugi ligi V 2. SNL so po spomladanskem delu sezone stvari že povsem jasne, clani no-gometne ekipe iz Brinja so po odlicnem drugem delu sezone obstali na sredini lestvice. Nedvomen uspeh, za katerega je zasluženo prevetreno moštvo na celu z glavnim trenerjem Goranom Marko-vicem, ki je s svojo ekipo presenetil mar-sikaterega nasprotnika. Selektor slovenske reprezentance do 18 let Anton Žlogar pa je na seznam iz­brancev za prihajajoco reprezentancno akcijo uvrstil kar štiri mlade nogometaše Brinja. Toliko predstavnikov ima v izbra­ni vrsti Slovenije le še NK Maribor. Urban Trobec, Andraž Miklic, Anel Islamagic in Aleks Ristic so tako v Zenici odigrali prija­teljski tekmi proti reprezentanci Bosne in Hercegovine ter Savdske Arabije. Trdno vsak na svoji lestvici se držijo tudi mladinci in kadeti, nekateri izmed njih pa že gostujejo tudi v clanski ekipi. Poletni športni tabor Otroci iz nogometne šole pa so se na tradicionalnem turnirju Grosuplje open pomerili z ekipami iz Slovenije in tujine. Zadnjo soboto v aprilu so se na zeleni­ci kosali tekmovalci iz selekcij U10B in U11B. Na praznicni 27. april je potekal namrec turnir selekcij U12 in U13. Ude­ležilo se ga je pet klubov iz Slovenije, po-leg Brinja še Olimpija, Mura, Koper, Celje ter hrvaški predstavnik Bregana. V maju pa so nogometne vešcine preizkusili še otroci, stari od 8 do 11 let. Spomladanski turnir, ki v Grosuplje privabi tudi veliko staršev iz drugih slovenskih krajev, vse­stransko podpira tudi Obcina Grosuplje. Tudi najmlajši, ki šele zacenjajo osva­jati nogometne prvine, imajo za sabo že nekaj turnirjev. Cicibani so se udeležili turnirja v Radomljah in Šencurju, domov pa prišli ovešeni z medaljami za udelež­bo, ki so jih prvošolcki ponosno pokazali svojim staršem in prijateljem. Vsi otroci, stari do 11 let, pa so ob kon-cu šole vabljeni k vpisu v poletni športni tabor, ki bo potekal od 26. do 30. junija. Kot že nekaj let zapored trenerji tudi le­tos pripravljajo pester športni program, ki ne bo samo nogometno obarvan, am-pak bo vkljuceval tudi vodne igre, ovi­ratlon, mini olimpiado in plavanje. Vse podrobnosti pa najdete na spletni stra­ni kluba https://www.nogometniklub--brinje.si/, kjer lahko sledite tudi vsem aktualnim informacijam in porocilom o dogodkih in tekmovalnih rezultatih klubskih selekcij. Prav tako vabljeni na facebook in instagram. Barbara Pance 9 zmag Plesnega kluba Spot Od cetrtka, 30. 3. 2023, do nedelje, 22. 4. 2023, je v Sarajevu potekalo medna­rodno plesno tekmovanje »Inter Dance Fest«. Tekmovalo je preko 3200 plesal­cev iz razlicni držav. Iz Plesnega kluba Spot se je v Sarajevo odpravilo 52 ple­salcev. Tudi letos so grosupeljske plesal­ke dokazale, da sodijo med najboljše in domov prinesle 9 medalj. Plesalci Plesnega kluba Spot so pod vodstvom plesne uciteljice in plesne so-dnice Žive Radulovic ter plesnih uciteljic Julije Pintar in Nike Ojsteršek dosegli odlicne rezultate. Zmagali so kar v 9 ka­tegorijah. Zmagovalnih stopnick so se veselili: -1. mesto open formacija Lean back - hip hop mladinci Grosuplje (Lina Skok, Brina Gazi, Kiara Garbas, Lucia­na Njavro, Nika Makovec, Stela Trajko­vski, Špela Cencelj, Tia Korencan Pa­vlic, Zara Pretorius, Ema Mehle, Neja Cernivec Cilenšek, Sara Lavric, Sandra Kahne, Zala Zabukovec, Manca Kla­dnik, Andelija Vasiljevic, Ana Vasilje­vic) -1. mesto street dance show formaci­ja Throwback - hip hop clanice Gro­suplje (Manca Grum, Loti Jaklic, Lara Henigman, Nina Lumbar, Ana Binter, Hana Velkovrh Gajšek, Gaja Svetec, Taja Rozman, Katjuša Erjavec, Klavdija Dremelj, Ula Zdešar, Lucija Nosan) -1. mesto Tia Korencan Pavlic in Zara Pretorius - hip hop pari otroci 2 -1. mesto Daša Zupancic in Ema Mehle - hip hop pari otroci 1 -1. mesto Brina Gazi in Lina Skok - hip hop pari mladinci -1. mesto Strangers mala hip hop mla­dinska skupina (Lina Skok, Brina Gazi, Kiara Garbas, Luciana Njavro, Nika Makovec, Stela Trajkovski, Špela Cen­celj) -2. mesto Kiara Garbas in Luciana Nja­vro - hip hop pari mladinci -3. mesto Ema Kirm, Neža Kregar in Is­abelle Vilicnjak - hip hop trio mladinci -3. mesto Julija Pintar in Gaja Svetec ­hip hop pari clani -1. mesto open formacija Do it - hip hop mladinci Ljubljana -1. mesto open formacija Suvivors ­ show dance Ljubljana -1. mesto open formacija Jenny from the block - hip hop otroci Ljubljana Tekma je bila odlicna generalka za bli­žajoce se državno prvenstvo v MTP (mo-dernih tekmovalnih plesih – hip hop, di­sco, street dance), ki bo od 19. 5. do 20. 5. 2023 potekalo v Novem mestu in IDO evropsko prvenstvo hip hop & breaking v Skopju od 6.-10. 6. 2023. Cestitke vsem plesalcem in trenerjem za odlicne rezultate! Živa Radulovic, Plesni klub Spot Hitrost - pocasneje je varneje! Neprilagojena hitrost je na slovenskih cestah med glavnimi dejavniki prometnih nesrec, še zlasti tistih z najhujšimi posledi­cami. Pogosto je povezana tudi z nekaterimi drugimi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in ne­upoštevanje pravil o prednosti. Podrocje hi-trosti je zato kljucno za zagotavljanje boljše prometne varnosti. Usodna je lahko že najmanjša prekoracitev hitrosti Nekateri vozniki hitrosti in nacina vožnje žal še vedno ne prilagodijo svojim sposobno­stim za vožnjo, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim zna-cilnostim prometa, vremenskim razmeram ter znacilnostim vozila in tovora. Pozabljajo, da promet in cesta napak ne oprošcata. Ne zavedajo se, da je dovolj zgolj trenutek ne­pazljivosti, ki jim lahko popolnoma spremeni življenje, in da je lahko usodna že najmanjša prekoracitev hitrosti. Da bi voznike opozorili na to, kako zelo pomembno je upoštevati hitrostne ome­jitve in druga prometna pravila, policisti v sodelovanju z drugimi državnimi in nevla­dnimi organizacijami že vrsto let izvajamo akcijo Hitrost - pocasneje je varneje. Osnovni namen akcije, ki jo vsako leto izvedemo v vec terminih, je zmanjšanje šte­vila prometnih nesrec, ki se zgodijo zaradi hi-trosti, in zmanjšanje njihovih posledic. Naše aktivnosti so usmerjene predvsem v preven­tivno delovanje, izvajamo pa tudi poostrene nadzore hitrosti. Posebej smo pozorni na prekoracitve hitrosti v naseljih, pa tudi na po­vratnike in voznike, ki najbolj kršijo hitrostne omejitve. Pri tem uporabljamo tudi razpolo­žljive stacionarne merilnike hitrosti in sode­lujemo z mestnimi redarstvi ter na ta nacin poskušamo prispevati k vecji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Vecje so hitrosti, hujše so poškodbe Z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje raz­meram na cesti bi lahko obvarovali marsika­tero življenje, saj stopnja poškodb narašca sorazmerno s hitrostjo. Vožnja znotraj hitrostnih omejitev lahko na evropskih cestah reši na tisoce življenj. Že ce bi povprecno hitrost v naseljih zmanjšali za samo 1 km/h, bi se število prometnih nesrec zmanjšalo za približno 4 %. Znižanje povprecne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesrec zaradi hitrosti za približno 2 %. Na to, da je pocasneje tudi zares varne­je, pa kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10 odstotkov. Višje povprecne hitrosti so znacilne pred­vsem za obdobja lepega vremena, ko so vo­zne lastnosti dobre. Vozniki lahko zaradi do-bre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobijo lažen obcutek varnosti, pogosto tudi precenijo svoje sposobnosti, zaradi cesar vozijo hitreje in bolj agresivno. Obenem je v lepem in toplem vremenu, tj. spomladi in poleti, promet gostejši, poleg vo­znikov osebnih in tovornih vozil pa je na ce­stah tudi veliko pešcev, kolesarjev, voznikov motornih koles in koles z motorjem, kmetij­ske mehanizacije idr., kar dodatno negativno vpliva prometno varnost. Bodite odgovorni in prilagodite hitrost! Vozniki, prilagodite hitrost svoje vožnje veljavnim omejitvam, pa tudi svojemu voz­niškemu znanju in izkušnjam ter razmeram na cesti! Damjan Lencek, pomocnik nacelnika PP Grosuplje Poslovil se je kolesar in olimpionik Franc Škerlj (6. 5. 1941– 3. 5. 2023) Rodil se je mami Mariji in ocetu Francu 6. maja 1941 v ljubljanski po­rodnišnici. Živeli so v najeti sobici pod gradom v Ljubljani. Bila je vojna in po­slali so ga na Mali Locnik, kjer je nekaj let preživel pri teti, mamini sestri. Leta 1948 se je vrnil k staršem v Ljubljano, kjer je zacel hoditi v šolo. Leta 1950 se je družina preselila v Grosuplje, kjer je oce kupil staro hišo, jo popravil in od­prl delavnico, v kateri je delal vozicke, popravljal kolesa, pozimi pa smuci. Sin Franc je ocetu pomagal v delavnici in se pri njem v letih 1957–1959 izucil za mehanika. Vajeniško šolo je opravil v Ljubljani, poklicno pa v Celju. Že kot otrok je bil ves cas v družbi koles. Njegova mama je rekla, da je preje vozil kolo kot shodil. Po koncani ucni dobi je opustil delo v ocetovi de­lavnici in se zacel ukvarjati s kolesar­stvom, že 18 let star, kar je pozno po današnjih standardih. Prijatelji so ga povabili v Kolesarski klub Rog in takoj je pokazal sposobnosti in nadarjenost za kolesarstvo. Kolesar je postal iz deških kolesar­skih iger, mladeniškega dokazovanja moci in iz nuje, ker ni bilo avtomobilov, da bi se prevažali z njimi. V ljubljan­skem Kolesarskem klubu Rog je padel v oci trenerju Zvonetu Zanoškarju, saj ni potreboval dosti telesnih vaj, ker je ob delu v ocetovi delavnici pridobival fizicno moc. Že na prvem treningu je bil drugi, na drugem pa prvi. Pozimi 1960 je dobil službo v to-varni koles Rog. Prvic je nastopil na prvomajski paradi v Ljubljani. Treniral je in si želel nastopiti na dirkah. Na slo­venskem in državnem prvenstvu je do-segel 3. mesto. Sprva je v službi dobil možnost za trening dvakrat na teden po malici, potem je bil za treninge od­soten z dela dvakrat tedensko, kasneje, po vecjih uspehih, pa ni bilo vec casa za delo v tovarni. Leta 1961 je z Rudijem Valencicem postal clan moštva Rog. Bil je kandidat za mlado reprezentanco za dirko po Jugoslaviji, pa ga niso uvrstili vanjo. Nastopil je kot posameznik. Sam sebi je bil mehanik, trener, maser. Vendar je prav na tej dirki zmagal na Vršicu. S skupno etapno zmago in dobro vo­žnjo naprej do Beograda se je uvrstil na skupno 13. mesto in s tem je dobil mesto v jugoslovanski reprezentanci. Leta 1962, pri 21-ih letih, je postal najmlajši zmagovalec dirke po Ju­goslaviji. Vršic je pri Škerlju zapisan z zlatimi crkami. Vozil je enodnevne in vecdnevne dirke doma in v tuji­ni, sodeloval je tudi v dirki Tour de France. Odslužiti je moral vojaški rok (1962–1964), vendar je imel možnost za treninge v športni ceti v Beogradu. Sledilo je obdobje velikih športnih uspehov: dirkal je po Hrvaški in Slove­niji (1. mesto), po Jugoslaviji (1. mesto), po Egiptu, po Tuniziji, Maroku, Švedski, po Bolgariji, Franciji, Italiji. Udeležil se je olimpijskih iger v Mehiki leta 1968, kjer mu je boljšo uvrstitev preprecila bolezen. Leta 1964 se je še kot vojak porocil s svojo izvoljenko Anico in rodili so se jima sinovi Franci in Boštjan, Tomaž pa je umrl še kot dojencek. Zaradi nerazu­mevanja v klubu je odšel iz Roga, leta 1979 je dobil službo v Astri in postal clan Kolesarskega kluba Astra. Nato je šel v Unis, nadaljeval pa je v Kops-u v Grosupljem do leta 1990. Zaradi reor­ganizacije podjetja je za nekaj casa šel 'na zavod'. Servis za popravilo koles je ustanovil v marcu 1992, sedaj ga vodi sin Boštjan. Upokojil se je leta 1997. Ko je prenehal z dirkanjem, ni mo-gel kar opustiti kolesarstva. Leta 1976 je ustanovil Kolesarski klub Grosuplje, ki še danes deluje. K delu v klubu je pritegnil mnoge entuziaste in hitro so prišli uspehi. Delati so zaceli z mladi-mi od pionirjev naprej. Organizirali so prvo prvenstvo novinarjev v Jugosla­viji. V klubu je ves cas aktivno deloval, ni mu bilo žal ne casa, ne energije, ne denarja. Leta 2008 je napisal in v samoza­ložbi izdal knjigo Cez Vršic na Olimp. V njej je popisal utrinke iz svoje bogate zakladnice spominov enega najboljših slovenskih kolesarjev vseh casov. Bil je družinski clovek. Družina mu je vedno pomenila zavetje tako v casu športne kariere ob vzponih in padcih in v življenju, kar je v nagovoru na po­grebu omenila tudi vnukinja Bina. Zaradi okužbe z borelijo je imel te­žave s hojo, da si je v zadnjem casu pomagal z berglami. Še vedno je rad hodil med prijatelje in vztrajal pri ak­tivnostih, saj si življenja na vozicku ni predstavljal. Zaradi rane na nogi in bakterije je omagal nekaj dni pred 82. rojstnim dnevom. Franc Škerlj je bil zgled športnika in cloveka. Odlikovali so ga vztrajnost, pogum, komunikativnost, prijatelj­stvo. Ves cas je vzdrževal stike z znanci, športnimi prijatelji, novinarji. Zadnjega slovesa od velikega športnika in sokra­jana so se udeležila tudi grosupeljska društva, šoferji, gasilci, kolesarji. V spo­minu bo ostal kot razgledan, prijeten, humoren in odprt clovek, ki je kljub velikim športnim uspehom ostal skro-men in prijazen. Zbrala Marija Samec ZAHVALA Od nas se je poslovila draga mama, babica, prababica in sestra MARTA PAJNIC (1935-2023) iz Grosupljega. Od nje smo se poslovili 28. 4. 2023 v ožjem družinskem krogu na pokopališcu Resje v Grosupljem. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izreceno sožalje in darovane svece. Hvala osebju DSO Grosuplje, kjer je bivala zadnja leta, za pomoc, nego in razumevajoc odnos. Prav tako zahvala osebju KP Grosuplje za organizacijo in izvedbo pogreba. Žalujoci vsi njeni ZAHVALA Poslovil se je JOŽEF BERCAN (19. 6. 1937–31. 3. 2023). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrecena sožalja, darovano cvetje, svece, maše in darove za cerkev. Hvala osebju DSO Grosuplje za njegovo oskrbo v casu bivanja pri njih. Iskrena hvala župniku Martinu Golobu za darovanje pogrebne maše in opravljen obred slovesa ter pokopa pokojnika, g. Adamicu za organizacijo pogreba ter pevcem za zapete pesmi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojnega Jožefa pospremili na zadnjo pot. Ohranimo ga v lepem spominu. Vsi njegovi Kdor oci je na strmine vrgel našega Vršica, ceš, poglejmo, kdo pririne prvi preko grica, opazil, da med klanci ni bil morda Levacic, temvec mladi Škerljev Franci, glavni kolesarski ptic. Torej na gorenjski sapi smo spet zmagali v etapi. (V Pavlihi, 1961) ZAHVALA V vecno življenje je nepricakovano odšel naš dragi mož, oce, ata, pradedek, brat in stric FRANC ŠKERLJ (6. 5. 1941–3. 5. 2023) iz Grosupljega. V teh težkih dneh ste nam ob strani stali mnogi: sorodniki, prijatelji, krajani, športniki, novinarji, sosedje, znanci od vsepovsod, vec tisoc njegovih iz bližnjih in daljnih krajev na spletnih straneh. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju UKC Ljubljana, Klinicnega oddelka za intenzivno interno medicino, za nesebicno pomoc. Lepa hvala osebju Zdravstvenega doma Grosuplje za dolgotrajno skrb za njegovo zdravje. Hvala vsem gasilcem in gasilkam, ki ste ga castno pospremili k zadnjemu pocitku, hvala predsedniku gasilskega društva za socuten poslovilni govor. Hvala clanom Kolesarskega društva Grosuplje in clanom Društva šoferjev in avtomehanikov Grosuplje. Zahvala vsem nosilcem praporov in trobentacu. Hvala vsem kolesarjem in prijateljem, ki ste ga obiskovali vsa leta, ga razumeli in se tako številcno poslovili od njega na zadnji poti. Hvala gospodu župniku Martinu Golobu za darovano sveto mašo in socuten pogrebni obred. Zahvala gospodu Pavletu Juhantu in pevcem za doživeto zapete pesmi. Hvala prav vsem za cvetje in mnogoštevilne svece, ki mu bodo še dolgo gorele v spomin. Posebna zahvala za darovane maše in darove za orgle. Hvala za toliko iskrenih stiskov rok. Iskrena hvala vsem za vsak trenutek, prijazno besedo in pomoc, ki smo jo potrebovali. Vaša naklonjenost je neprecenljiva. Zahvala tudi tebi, Franc - ata, da smo te imeli. Bil si domoljub. Tvojo energijo pogrešamo. Hvala ti za vse velike malenkosti v življenju. Tvoji žena Ana, sinova Franci in Boštjan z družinama Živeti v sivih ulicah vsakdana. Sanjati neskoncne sanje o sreci. Upati v dobroto zgrbljene starke. Spoznati tisoc obrazov svojih prijateljev. Odpustiti bolecino prvega razocaranja. Sejati seme prihodnosti. Ljubiti majhne stvari. Oditi brez slovesa. Umreti... (Irena Grum) ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila draga mami, babi in prababi MARIJA ŠEME, (13. 11. 1935–2. 4. 2023) z Lobcka 26. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za izrecena sožalja, tople besede, za darovane svece, darove cerkvi in za svete maše. Iskrena zahvala župniku g. Andreju Šinku za prelep pogrebni obred. Zahvaljujemo se pevcem za custveno odpete pesmi. Hvala tudi delavcem DSO Grosuplje za skrb v zadnjih dveh letih njenega življenja, še posebej pa se zahvaljujemo negovalki Saši za izreden cut in pomoc. Hvala tudi vnukom Andražu, Vidu, Tadeju za sodelovanje pri sveti maši in Blažu, Janu ter Manci, ki so babi na njeno željo pospremili na zadnjo pot. Navdihnila si nas s svojih pogumom. Življenje kljub preizkušnjam ni zlomilo tvojega duha. Tudi bolezen, ki te je v zadnjih letih kruto zaznamovala, si vdano prenašala. Zato boš v naših srcih vedno ostala naša pogumna mami, babi, prababi. Hcerki Irena in Brigita z družinama Mama draga, mirno spi v deželi tisocih luci. Ostal spomin na tebe bo, dokler se spet ne snidemo (Tiana). BERNARDINA ZUPANCIC (3. 6. 1928–30. 3. 2023) iz Šmarja - Sapa V 95. letu nas je zapustila naša mama, sestra, teta, babica in prababica. Vsi smo jo poznali in klicali Nada. S tega sveta odšla si, kot si vedno želela. Ob svojih bližnjih, v svojem domacem domu, hitro in brez bolecin. Vse to prinese dobro, skromno in pošteno življenje, tako kot si ga živela ti. Zahvala g. župniku dr. Bojanu Korošaku za lep obred in pogrebno sv. mašo. Zahvala pogrebni službi. Hvala molitveni skupini in pevcem. Zahvala dr. Grudnovi in dr. Virantu za podporo pri zdravljenju, prav tako patronažni sestri Andreji in Lojzki. Hvala vsem vašcanom Rimske ceste in bljižnjim sosedom. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo še zadnjikrat pospremili na njeni poti. Žalujoci vsi njeni Delo, skrb in ljubezen -zapolnjeno tvoje je življenje. Nato pošle so ti moci, zaprl trudne si oci, sedaj spokojno spiš, a z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 83. letu življenja je nas zapustil dragi mož, ata, dedek in pradedek FRANC GROZNIK z Ljubljanske ceste v Šmarju - Sapu. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za izrecene besede sožalja, darovano cvetje, svece in darove za svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo župniku dr. Bojanu Korošaku za lep poslovilni obred. Zahvaljujemo se pevskemu zboru iz Dobrepolja in Klari za lepo zaigrane pesmi. Prav lepa hvala vsem in vsakemu posebej bog povrni. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoci vsi njegovi NOVI RENAULT AUSTRAL PASJA ŠOLA OZZYSTAR MLADICEK OZZYSTAR ZACETNIK OZZYSTAR ZAPOSLITEV » PRI VZGOJI PSA SE NAJPREJ POSVETIMO VAM IN VAŠEMO KOSMATINCKU » TECAJI SO OBLIKOVANI TAKO, DA SI ZAKUPITE URE IN JIH PORABITE TAKRAT KO VAM NAJBOLJ USTREZA » TECAJI SE IZVAJAJO V ŠKOCJANU PRI TURJAKU, OBCASNO PA TUDI V GROSUPLJU INFO: 040/321-789 ali info.ozzystar@gmail.com DATUM/URA DOGODEK LOKACIJA ORGANIZATOR Vsak torek, ob 17. uri Pravljicna ura za otroke od 4. do 9. leta Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Vsako sredo, ob 17. uri Igralni popoldnevi za otroke Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Vsako soboto, od 10. do 12. ure Šah za vse generacije Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Petek, 19. 5., ob 19. uri TECEJO, TECEJO NITKE..., koncert ŽePZ Magdalena z gosti ob 25. letnici delovanja Kulturni dom Grosuplje KD Vokal Grosuplje, ZKD Grosuplje Sobota, 20. 5., med 8. in 12. uro OBCINSKI TEST HOJE Pot zdravja, ob pokopališcu Resje Zdravstveno-vzgojni center Grosuplje v sodelovanju z Zdravstvenim domom Grosuplje Sobota, 20. 5., ob 9. uri POMLADANSKI POHOD PO RADENSKEM POLJU Zbor ob 9. uri, na parkirišcu pri cerkvi sv. Martina Krajinski park Radensko polje Nedelja, 21. 5., ob 10. uri POHOD »SPOZNAJ SOSEDNJO VAS« Zbor ob 10. uri, pri PŠ Št. Jurij Turisticno društvo Tabor - Št. Jurij Nedelja, 21. 5., ob 15. uri TRADICIONALNI DOBRODELNI KONCERT MoPZ SAMORASTNIK, pocastitev 30. letnice zbora Cerkev sv. Martina pod Boštanjem KD Samorastnik Žalna Nedelja, 21. 5., ob 17. uri VSE JE LEPŠE, KER TE LJUBIM, koncert Mlade zarje Kulturni dom Grosuplje KD Franceta Prešerna Racna, ZKD Grosuplje Torek, 23. 5., ob 19. uri Srecanje bralnega kluba "AHA!" Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Cetrtek, 25. 5., ob 18. uri All you need is love - koncert dveh pevskih zborov MPZ Kvorum in LIVE Choir Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Petek, 26. 5., ob 11. uri Podpora materinstvu Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Sobota, 27. 5., ob 9. uri POHOD PO POTI VODNIH VIROV ŠMARJE - SAP Zbor ob 9. uri, pred Družbenim domom Šmarje - Sap Turisticno društvo Šmarje - Sap Sobota, 27. 5., od 10. do 16. ure DAN DOŽIVETIJ Županova jama TOD Županova jama Grosuplje Sobota, 27. 5., ob 17. uri KONCERT CITRARSKEGA DUETA NELI IN KARMEN ZIDAR KOS Društveni dom Škocjan KD Škocjan Sobota, 27. 5., ob 19.30. uri Tone Partljic: GOSPA POSLANCEVA, komedija v izvedbi gledališke skupine KD Šmarje - Sap Družbeni dom Šmarje - Sap Kulturno društvo Šmarje - Sap Sreda, 31. 5., ob 18.30. uri BARVE SVETA, zakljucna produkcija baletne skupine TeGIblo Kulturni dom Grosuplje KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje Petek, 2. 6., ob 11. uri Podpora materinstvu Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Sobota, 3. 6., ob 19. uri Koncert Ženskega pevskega zbora Biser pod vodstvom Fernanda Mejíasa in gostov Moškega pevskega zbora Vres s Prevalj pod vodstvom Helene Buhvald Osnovna šola Šmarje - Sap Ženski pevski zbor Biser Nedelja, 4. 6., ob 9. uri 23. KOLESARSKI MARATON TREH OBCIN Grosuplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje Start ob 9. uri, na Gasilski cesti 6, Grosuplje Kolesarsko društvo Grosuplje, Zavod za turizem Grosuplje Petek, 9. 6., ob 17. uri MAF - Music & Art Fest Študentski klub Groš Glasbena šola Lipicnik Petek, 9. 6., ob 19.30. uri Gledališce ggNeNi: MEDTEM KO SKORAJ RECEM ŠE ALI PRILIKA O VLADARJU IN MODROSTI, igra Igrajo: Ana Makovec, Brina Predalic, Veronika Gavez Kulturni dom Grosuplje KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje Sobota, 10. 6., ob 15. uri BOLŠJAK GROSUPLJE Mestna tržnica Grosuplje Jana Miklavcic in Bojana Petek Sobota, 10. 6., ob 20. uri GASILSKA VESELICA Z ANSAMBLOM GLAS Velika Racna PGD Racna Nedelja, 11. 6., ob 15. uri PROSLAVA OB 100-LETNICI PGD ŠKOCJAN in KULTURNA PRIREDITEV STATI INU OBSTATI Pred Gasilskim domom Škocjan in pred Društvenim domom Škocjan PGD Škocjan in KD Škocjan Petek, 16. 6., ob 10.45. uri DIRKA PO SLOVENIJI Start ob 10.45. uri, na Taborski cesti, Grosuplje Kolesarski klub Adria Mobil, Obcina Grosuplje Petek, 16. 6., od 11. ure dalje DAN MEHIŠKIH OKUSOV Mestna knjižnica Grosuplje Zavod za turizem Grosuplje Torek, 20. 6., ob 19. uri SRECANJE BRALNEGA KLUBA "AHA!" Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Cetrtek, 22. 6., ob 19. uri SLOVESNOST OB OBCINSKEM IN DRŽAVNEM PRAZNIKU DNEVU DRŽAVNOSTI S SLAVNOSTNO SEJO OBCINSKEGA SVETA OBCINE GROSUPLJE Kulturni dom Grosuplje Obcina Grosuplje Petek, 23. 6., ob 20. uri KONCERT ZDRUŽENIH ZBOROV ZKD GROSUPLJE Pred Kulturnim domom Grosuplje ZKD Grosuplje Sobota, 24. 6., ob 20. uri KULTURNI DOGODEK NA PREDVECER DRŽAVNEGA PRAZNIKA Tabor nad Cerovim Turisticno društvo Tabor Št. Jurij Torek, 27. 6., ob 18. uri V OSRCJU - odprtje razstave Likovne skupine Barvica Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje