SLJANI Poštnina plačana » gotovini LETO LJ V Ljubljani, v torek 19. maja 19*51 DoŠlo 19. V. 1931- lila. nritfMt, - Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo l20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« Ček. ručun: Ljubljana št. 10.690 in 10.349 za inserute. Sarajevo štv. 7563. Zagreb šiv. 59.011. Praca-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telcloa 2992 Izhaja vsak dun ziutruj, razen pondcljka in dneva po prazniku Glavne misli okrožnice papeža Pi$a o socialnem in delavskem vprašanim 9 Leon XIII. Papež Pij XI., ki jp podedoval pn spojeni velikem predniku Leonu XIII. očetovsko naklonjenost do delavskega stanu, ni siirno navduševal k slovesni proslavi okrožnice Rerum novarum, ki je bila objavljena pred 40 leti. marveč tudi hoče. da bi bitu tu proslava i/.liodišče nadaljnili ciljen, ki sc naj še dosežejo glede delavskega vprašanja. In res je papež sklenil, da n kratkem objavi uovo okrožnico, v kateri hoče začrtati Cerkvi in vsemu svetu obširen socialen program, ki ga je še treba izvesti, ker ne ne more reči. da t>i bitu velikopolezua inicijalivu Leona XIII. že popolnoma dosegla svoj namen. Ta okrožnica »Ob 40 letnici ((J u a d r a-g e .i i m o u n no) (tak bo namreč njen naslov po primernih začetnih besedah, ki prav lepo izražajo jubilejno priložnost) poudarja najprej, kako potrebna in času primerna je bila okrožnica R e r u m n o -o a r u m pred 40 leti. Njenu potreba in njena prikladnost je bila razvidna že iz splošne Intale. k katero je bila takrat pozdravljena. \ jen spomin je neminljiv, saj so i/, nje črpali pobude naslednji rodovi kakor iz. vrelca, k i gu je dal liog svoji ('crkni in vesoljnemu človeštvu. Uspehi Leonove Magnae chartae \ova enciklika se deli v tri različne dele. I prvem delu našteva papež med mnogimi in dragocenimi dobrotami in uspehi okrožnice R e r u m n o v a r u m najpo-glavitnejše. na primer: bila je mogočna pobuda in trdna podlaga za razvoj socijalnegu in gospitdarskegu nauka po katoliških načelih: pospeševala, utrjevala iti poglobila je versko, moralno in družabno izobrazbo delavcev: jih jc povzdignila do /uvesti člo-večunskegu in krščanskega dostojanstva ler jih usposobila, da so smotreno in modro zasledovali moralne in gospodarske koristi tvojega stanu ter postali vodje tudi drugim n stičnih zadevali: prisilila je vsemogočni vladajoči liberalizem, da se je i>o malem sprijaznil s socijalno politiko, ki se je nekoliko bolj strinjala s pravičnost jo: odločno in neustrašeno je zahtevala za delavce pravico stanovskih udruženj v svrho medsebojne pomoči in zakonite obrambe skupnih pravic, kur je liberalizem skušal na /loben in zvit način preprečili. In res so se povsod ustanovila razna delavska, obrtna, kmetijska in stična društva, ki so razmeram primerno izvajala načela l.cona \lll. in njegovih naslednikov ter so si /iridobila mnogo zaslug ne samo za vero. marveč tudi zu i ivilizui ijo in za splošni blagor človeške družbe. Po vsej pravici zaključuje papež prvi del enei-klike s trditvijo, da mora izkušnja preteklih 40 let priznati okrožnico Rerum novarum kol osnovni program C m a g -'na cliarla) vsega katoliškega udejstvovanja na socijalncm polju. Egoistični individualizem in kolektivizem enako zmotna I drugem delu razpravlja papež o tistih perečih ločkali delavskega vprašanja, za katere smatra za potrebno, da se o njih i/pregovori jasna in avtoritativna beseda. Pri tem se seveda ozira na izprcmcnjcnc razmere naših časov. Po zgledu Leonu XIII. utemeljuje in dokazuje najprej, da ima Cerkev oziroma njen poglavar ne samo popolno pravico, marveč strogo dolžnost posegati tudi v so-cijalne zadeve, seveda ne v kolikor pride v poštev tehnična ali materijulnu stran vprašanju, marveč v kolikor zahteva to zakon morale in evangelija. Potem potrjuje znova katoliški nauk, katerega je že proglasil Leon XIII., da jc namreč lastnina legitimna, poudarja individualni in socijalni značaj lastnine in zavrača tako pogubonosno zmoto egoisličnega inclividualizma kakor ludi zmo? to kolektivizma. Slednjič še na kratko omeni. kakšne so dolžnosti lastnikov in kakšne pravice ima javna oblast glede privatne posesti. Proti proletarizaciji: pravična in primerna plača Kar se tiče razmerju med kapitalom in delom, temu dvema elementoma sedanjega gospodarstvu, kliče Pij \l. v spomin, da nima nobeden od teh dveh pravice zahtevati zase vseli sadov svojega sodelovanja, ter navaja kol potrdilo jasne besede Leona X III. \e more obstojali niti kapital brez delu. niti delo brez kapitala. l)o sedaj je bila gotovo prevelika in krivična razlika med dobičkom: nu eni slrani v rokali nekaterih nakupičeno velikansko bogastvo, na drugi slrani pa ogromna množica proletarcev. ki nima nič drugega, kakor svoje roke in svoje žulje. N«/ vsak način je torej potrebno, da se vse gospodarstvo preuredi ler postavi na podlago socijalne pravičnost. lako da bodo sadovi kapitala in dela pravično razdeljeni. Tako bo mogoče priti do tiste osvoboditve proletarcev. zu katero se je Leon XIII. tako vneto potegoval. Razlika med raznimi so-cijulnimi plastmi človeške družbe, katero je zelo modro uredil Stvarnik sam, se ne sme in se ne bo mogla nikoli odstrahiti. Toda sedanji položaj prolet ari jata ne sme biti vedno položaj večjega dela človeštvu. Treba je delati na lo. da bodo proletarci sčasoma postali posestniki in prišli do gotovega blagostanja. Ob sedanjih razmerah to ni mogoče drugače doseči, kakor potom pravičnih in primernih delavskih plač. Pluču moru bili torej takšna. a gospodarskega reda Proti pretirani koncentraciji Proti komu drugega deta črta papež glavne smernice, po katerih bi se naj prenovil socijalni red. da bo ustreženo zu komun pravičnosti, da preneha razredni boj in se u postavi vzajemno sodelovali je raznih poklicev. Delo ni navadno blago za prodajanje, ampak je treba v njem spoštovuti človeško dostojanstvo delavca. Različne stroke delovanja, različne vrste produkcije in različne službe so potrebne za skupni blagor. Človeška druv.ba bo tem prisrčne jše združena in tem bolj harmonično organizirana, čim z ves le je bo vsak in bodo vsi izvrševali svoje lastno delo ter izpolnjevali naloge svojega lastnega poklicu. Slednjič si cerkveni poglavar v tretjem delu ogleda raz. visokega apostolskega se-, deža sedanji moderni gospodarski red v njegovi celoti. Čeprav ga ne obsodi kot slabega samega na sebi. vendar je prisiljen priznati, da je zelo izkvurjen in pogledu na razna podjetja in na gorečnost, s katero se v raznih deželah posvečajo tej stvari ne samo duhovniki, ampak tudi lu-jiki. da, celo premnogi mladeniči. ki razumevajo duhu kutoliške akcije. Po očetovsko jih nuvdušuje in spodbuja, naj se neumorno žrtvujejo zu ta plemeniti namen. /akuj. čc bi sc uveljavil takšen red. kaki snega hočejo premnogi imeti in kakršen je popolnoma nasproten krščanskim načelom, bi to bita grozna propast in poguba. Cerkev se ne boji za sebe. ker je močna, saj se opira na nezmotljive obljube, pač pa se boji zu loliko sinov in toliko duš. ki bi bile pogubljene. I sak mora torej na svojem mestu in v svojem krogu sodelovati za skupni blagor in sicer disciplinirano m v popolnem soglasju z drugimi. I sak naj išče edinole koristi lloga in kraljestvo Jezusa Kristusa! S tem očetovskim opominom zaključuje papež Pij \l. ta dokument, katerega poklu nja svojim dragim sinovom in vesoljnemu svetu kol dragocen jubilejni dar ter kliče nu vse obilen božji blagoslov. Mednarodno zborovanje katoliškega delavstva (Izvirno poročilo) Popoldansko zborovanje dne 14. maja na dvorišču Cancellarije je bilo ono najlepših v vrsti rimskih sestankov. Odlikovala ga je velika harmonija .seli nacionalnih raznolikosti, ki ga more kaki stvari navdihnili le vesoljna vso obsegajoča Cerkev. Na lepem, že od llrainante|A klasično izdelanem dvorišču so se zbrale razne delavske delegacije. do S000 po številu. Topot so oči vidno prevladovali Neilalijani.. Okrog in okrog pa so bile v lepih arkadah postavljene zastave delavskih organizacij z vsega sveta, ki so jih zastopstva prinesla s seboj v It i m Na dvorišču je bil postavljen obširen oder za kardinale, škofe in govornike, ozadje pa je spoluila ogromna papeževa zastava z njegovo sliko. Vse kardinale, ki so prihajali polagoma drug za drugim, je množica toplo pozdravila. Stari FrOhvvirtli, potem Ivonski nadškof Mamin, primas Poljske Hlond. ki se je za poljsko delegacijo pravkar pripeljal v llim in ga Poljaki zelo ognjevito pozdravljajo, Szoredv, primas Ogrske, ki je i-vedno lako aristokraiski in inlndeniški kol nekdaj, Laureuti, ki ga Italijani burno pozdravljajo in kol zadnji Marrhetti-Selvaggiani, energični papežev kardioal-vikar. ki jc stopil na mesto umrlega kardinala Pompilija in mu je v prvi vrsti zaupana -krb za disciplino rimsko duhovščine. Poleg kardinalov prisostvuje zborovanju kakih 4(1 škofov iu prelatov. Zborovanju je predsedoval kardinal Marchetti. Priglašenih jo bilo preko 20 govornikov in ras odmerjen na 5 do 10 minut za vsakega. Iver se pa večina govornikov ni točno držala odmerjenega rasa. se jo zborovanje zavleklo pozno pod večer. Govorniki so v svojih referatih kazali na socialno delo. ki ga je v njihovi domovini vzbudila okrožnica lieruni novarum . Programntičon in aktualen je bil še najbolj govor msgr. \V a 11 e r b a c h a iz Monnkovega. Socializem se ui izkazal kol rešitev človeštva iu še manj njegova logična skrajno.-! boljševizem. ker je osnovan na protinaravni zmoti. Nemško delavstvo je v strašni bedi, a /večina odklanja marksistično ureditev družbe. A vse zahteva io vsi čutimo, da je potrebno, da se sedanji kapitalistični rod preuredi v drugačnega, kateri tio vsem dal delo. ki imajo do njega pravico. Odkod naj pride smernica? Vso oči sc obračajo v liini Rim mora govorili z novo okrožnico, ki naj pomaga človeštvu iz sedanje socialne zmedenosti. Nemško de- lavstvo prosi papeža za odrešilno besedo. Pob m bodo milijoni delavstva, ki se danes oklepajo socializma. našli pot nazaj k Cerkvi s hvaležnostjo v srcu. In papež bo videl, da je najrevnejši nje govih sinov najzveslejši. Zanimivo je vsekakor, da je mnogo govornikov naslovilo na papeža prošnjo, naj izda novo encikliko, ki bo zidala na Reium novarum . a šla korak dalje in na temelju Leonovega nauka dala smernice za sedanjo socialno težke čase. Med govorniki je za Belgijo nastopil minister za delo m industrijo ll.vmans, za Češkoslovaško dr. Jan Rflckl, za Holandijo bivši socialni minister prof. Aalborse. za Poljake Mihalovicz, za Združene države škof Advviu, za Madjarsko minister llerszt, za Švico škof Resson iz Friburga, delegat Društva narodov itd. Govorniki so govorili v svojem materinem jeziku, nekateri so prevedli svoje govore še v francoščino. Nastop slovenskega odposlanca Za Slovence je govoril g. Jožo L n n g u n , ki je napravil jako simpatičen vtis in zel mnogo odobravanja. Mnogi so obžalovali, da ne razumelo slovenskega jezika. G. Langus jo izvajal: Z veseljem smo sc slovenski delavci odzrdi rabiln, du r Vatikanu r druthi vsrh narodov p rosi it i-i mn lit letnico Leonore okroinice /terutn nuni rum . I tej manifestaciji nr uledamo Ir prosince zgodovinskega dejstvu, ampak predvsem afirmacijo osnovnih načel klasične delavske okroinicr. I'n n; samo to. Mi vidimo v tej proslavi kr vri: Najvišji cerkvena oblast hote tudi danes potuhniti nujno socialno orientacijo katoličanov. In te jc bilo lo potrebno pred 40 leti, je to dunes dvakrat potrebno. I< a j I i d ii n rs ki i f e del n v s t r o po s r o j c m pravu z večjo p r ii r i c o zaradi več j r k r i r i c r kot pr r d 40 leti. S v u r c č c n n p ovi d i u k r o i n i c < so site z ii o d i I e , k c r s c b o g a I i ni niso z