E—lEaEHiEBEaEFSJt—l Utaji vsii pelet □ □ Uredništvo in uprovnišlvo: Kopitarjevo ulica št. 6. F=iPLT|i=ir»jn[==if«*ii~i GLASILO Štev. 10. Imim zooša: cslsietno. .1 r-pletsa 7. „ 2— četrtletnat— Posamezna SL „ 8*B r=r^r«jnr^=TPLgir===ir«*WE=i SLOVENSKEGA DELAVSTVA. V Ljubljani, dne 6. februarja 1914. Leto IX. Mo je kriv? Graški listi, glasila nekaterih kranjskih Nemcev, prav pridno pišejo o velikosrbski agitaciji med Slovenci in pomembn6 kažejo nase kot na najtrdnejše stebre avstrijske državne ideje na jugu, katere mora vlada podpreti z vso svojo moralno močjo še bolj kot jih je podpirala doslej. Recimo, — a nc potrdimo! da je vse res, kar pišejo glasila k nam naseljenih Nemcev na Kranjskem; recimo, da je res, da so Slovenci že, ali pa da bodo v doglednem času sami veleizdajniki, ki ne poznajo nujnejših želja, kakor vkloniti se pred nemškim navalom v srbsko zavetje in Avstriji obrniti hrbet: ali se ne bomo smeli vprašati pri tem, kdo je ta preobrat v mišljenju slovenskega ljudstva zakrivil? Ali ne bo treba iskati moralnih povzročiteljev tega za Avstrijo nič posebno prijetnega položaja? Kdo je kriv, da je po Slovenskem za-oril glas: Proč od Gradca? Kdo je kriv, da v Zagrebu hočejo proč od Dunaja? Povemo enkrat na ves glas: Kriva je temu naša vlada; tista vlada, ki na slovensko ozemlje rine nemške uradnike, nemške sodnike, slovenske šole zatira, češ, da jih ni treba in v trgovini, v obrtu, na železnicah, sploh kjer le more, podpira nemški živelj. Za take tepce pa nas Slovencev danes ne more nihče več imeti, da ne bi vedeli, kaj nam po naravnem in pisanem, od samih istih Nemcev kot njihovem največjem delu proslavljenem ustavnem pravu gre; tudi za take tepce nas ni treba imeti, da bi hoteli brez obrambe potoniti v nemših valovih. Vladna gospoda dobro ve, da je slovenski kmet skromen, z malim zadovoljen poljedelec, dober vojak in zvest Avstrijec, ki ne zahteva navadno več od vlade, kakor v slučaju nezgod in ujm pohleven odpis malega dela davkov ali pa kak vagon koruze za lačne občane. Ali vlada bi morala tudi vedeti, da piaterijelni interesi prebivalstva niso edini, katere treba zadovoljiti in vpoštevati. Vlada mora vedeti, da tudi psihični momenti jako globoko posegajo v narodovo življenje in mišljenje in na to se pa naša vlada ne ozira čisto nič. Naša notranja vlada stoji na stališču nemških »Volksratov«, da je vse južno ozemlje nemška posest. Vlada še vedno živi v oni predpotopni dobi, ko so nemški graščaki nad nami vihteli svoje biče in je nemški fevdalizem naše prebivalstvo moril. Da je bilo enkrat leto 1848., da je naša ustava demokratična, da dandanes odločuje ljudska volja in ne graščinski valpet, tega vlada in njeni Nemci ne vedo. Nemški uradnik se smatra vrednim naslednikom valptov, da zavede tudi med nas pra-v* kakega nemškega »Spiegla«. Zakaj se nočejo v svoje »špegle« raje »šrpeglati« doma, odkoder so prišli? Različni Pittreichi in Elsnerji e tutti qnanti ne bi mogli uganjati svoje nerazumne politike, če bi vladi bilo jasno, kam da mora pripeljati ta politika vse ljudsko miljenje. Pri nas je dovolj domačih študiranih ljudi, ki ne dobe nikjer prostora ali pa le z veliko težavo, dočim je za Nemce povsod odprta pot. Ali je mogoče, da ne bi trpela pri takem postopanju vera v pravico in nepristranost vlade tudi pri najširjih slo-$h prebivalstva, če vidijo, da se domačini povsod odrivajo in tujcem zapostavljajo? AH se mora tudi pri nas šele pojaviti »ku-feraško« gibanje, da bo tega konec? Vlada naj le tako dela naprej in vse prHožbe naših poslancev prezira. Kadar bo mera dovolj polna, bo že dobila svoje zaslužene zahvalne adrese; eno od ministrstva zunanjih zadev, drugo pa mogoče od drugod. Te adrese naj potem podari kazinotskim politikom in perpetuam me-meriam. lapravimo konec! Dunaj, 28. jan. 1914. V budgetnem odseku se je 27. t. m. veliko govorilo o razmerah na Koroškem. Naša govornika prof. Jarc in dr. Korošec sta postavila najbolj kričeče slučaje v ospredje diskusije in dosegla s svojimi izvajanji splošno pozornost. Niti nemški ko- | legi se niso mogli odtegniti utisu, ki so ga naredila ugotovljena dejstva na ves bud-getni odsek. Tudi min. predsednik in več ministrov je prišlo k našim govornikom, da so se še natančneje informirali o podanih slučajih. Posebno ogorčenje je vzbudila vsebina Ebnerjeve knjige za ljudske šole na Koroškem, tudi za utrakvistične, »Landeskun-de von Karaten«. V tej knjigi, ki je dobila aprobacijo c. kr. naučnega ministra, se nahajajo ti gorostasni stavki: str. 44: »Slove-nen, die hier sowie im iibrigen Karaten Windische — von Wenden = Weidende —, welchen Namen sie von den Germa-nen erhielten — genannt werden. Das Volk aus der windischen Gegend hat iiber-haupt keinen guten Ruf im Lande.« str. 36: »Die Bevolkerung ist fortschrittlich ge-sinnt, besonders in den grossten Orten und deren Nahe«. Str. 14: »(Drautal.) Das Drau-tal ist von einer arbeitsamen, biederen, fortschrittlich gesinnten Bevolkerung deu-tscher Zunge besiedelt.« Vkljub tej žaljivi vsebini je knjiga dobila aprobacijo naučnega ministrstva! In ne samo, da na ta način ponuja knjiga nemškim učiteljem priložnost za politične razprave v šoli, ampak še bolj hudo je, da se morajo iz te knjige učiti tudi slovenski otroci zasramovanja svoje lastne narodnosti. Človek bi smatral to za nemogoče, ako bi ne vedel, da je v Avstriji vse mogoče. Prof. Jarc je s tovariši stavil predlog, da -* aprobacija takoj prekliče in se krivci, aprobant in pisatelj, disciplinarno, oziroma kazensko zasledujejo. Oblast sili torej Slovence na svoj lastni narod pljuvati. Škandal brez primere v zgodovini! Poslanec dr. Korošec je opozarjal na to, da je edina pozitivna postavka za koroške Slovence v celem budgetu plača kmetijskemu potovalnemu učitelju Šumiju. Ker je ta mož postal izrazit nemškonacio-nalni agitator, nimajo Slovenci nobenega interesa več na tej postavki, oziroma se naj postavka res uporablja v zmislu, v katerem je bila upostavljena. Dr. Korošec je stavil tozadevni predlog. Ker je vlada danes pred glasovanjem bila v velikih škripcih, kajti večina ni bila za njo zasigurana, se je veliko pogajala s podnačelnikom našega kluba dr. Korošcem. Toda dobila je vedno le eden odgovor, da nam prevsem neznosne razmere na Koroškem branijo, spremeniti svoje opozi-cionalno stališče. * * * Glasovanje v proračunskem odboru. Vlado je vendarle zelo skrbelo, kako bo z glasovanjem. Mladočehe je dobila, da so šli ven, Kardlčak je glasoval zanjo; celo dunajska svobodnika - divjaka Heilingerja in Friedmanna, ki sicer vedno opozicional-no kričita, se je posrečilo pregovoriti za vlado. Rusinski radikalec Budžinovskij se je tudi odstranil od glasovanja. Koliko je vs.e to stalo, ne vemo. Naši zastopniki so seveda vsi glasovali proti provizoriju in ob enem za najradikalnejše stavljene predloge. Predlog poslanca Korošca, naj se aprobacija Ebnerjeve knjige, ki tako surovo žali naš narod, takoj umakne, naj se tisti, kateri so jo zakrivili, kaznujejo in kazensko zasledujejo, je bila sprejeta. Zanjo so glasovali tudi Poljaki in krščanski socialci. Z včerajšnjim dnem je stopila na dan jasna zavest, da koroških razmer ne prenašamo več. S spretno taktiko naših poslancev so se te razmere pred strankami konkretno pojasnile. Poslanca Jarca predlog, naj se edina postavka v proračanu za koroške Slovence — 1200 K za potovalnega učitelja, črta, je bengalično posvetil, kako nezdr-žljive so koroške razmere. Slovenec mora to predlagati, ker se tudi ta denar rabi samo v nemškonacionalne namene. Svoj čas je vlada na prošnjo Katol. polit, društva za koroške Slovence po posredovanju poslance/ to postavko sprejela; zdaj jo morajo Slovenci odklanjati. Bil bi prehud udarec, ko bi se bila sprejela ta resolucija. Zato so si pomagali gospodje pri vladi s tem, da so dobili načelnika proračunskega odseka German?., da sploh ni dopustil sovanSa o tem prdlojfs, češ, da se pri provizoriju nc morejo staviti taki podrobni predlogi. Storil je to ob odločnem odporu naših poslancev, ki imajo v zbornici manjšinski predlog, naj se preko provizorija preide na dnevni red. Državni zbor oclgoden. C. kr. brzojavni urad poroča: Ministrski predsednik grof Sturgkh je predsednika obeh zbornic pismeno obvestil, da z Najvišjim pooblastilom dne 31. jan. odgodi državni zbor. Včerajšnja pogajanja s češkimi strankami so ostala brezuspešna, ker Sturgkh ni mogel ali ni hotel povedati roka, kdaj razpiše nove volitve za češki deželni zbor. Ob tričetrt na 4. uro popoldne je Stanek Stiirgkhu naznanil, da Čehi z njegovo izjavo niso zadovoljni. Sejo predsednik Syl-vester nekaj minut po tričetrt na 4. uro otvori in naznani, da zaključuje sejo, ker je poslovnik nasproti obstrukciji čeških agrarcev preslab. Češki radikalci in agrar-ci kriče. Ob 4. uri popoldne je bila seja končana. Dr. Sylvester je izjavil, da se zbornica približno 10. marca zopet sestane in da bo do 3. aprila zborovala. Zvečer je zboroval ministrski svet, ki je sklenil, da se zbornica odgodi in da se začasen proračun s § 14. uveljavi. Na češko - nemška spravna pogajanja je odgodenje, kakor poroča »Hlas Naroda«, jako slabo učinkovalo in je več čeških politikov izjavilo, da naj se tudi spravna pogajanja odgodijo. Pravi vzrok obstrukcije. Začetkom današnje seje so se češki agrarci drug za drugim oglašali za besedo k opravilniku. Pozornost je vzbudilo, ko je vstal tudi poslanec Udržal ter se izrecno izjavil za obstrukcijsko taktiko. Vedelo se je namreč, da Udržal in njegova precej močna skupina v agrarnem klubu s kraja ni odobravala obstrukcije, sedaj pa se je šlo zato, da agrarna stranka ne doživi s svojo taktiko poloma in zato so se tudi mirni elementi pridružili obstrukciji. Kmalu nato se je prekinila seja in se začela zadnja pogajanja s češkimi agrarci. Dočim so s kraja češki agrarci očito izjavljali, da zahtevajo parlamentarizira-nje kabineta, v katerem so tudi njihovi zaupniki zastopani, so zadnje dni spremenili svojo motivacijo, ki je njih volilcem bolj razumljiva, namreč brez češkega deželnega zbora nobenega državnega zbora. Zahtevali so, da se takoj razpišejo volitve za češki deželni zbor, ker so po njihovem prepričanju samo deželni poslanci poklicani voditi pogajania. Grof Sliirgkh jim seveda tega ni mogel obljubiti, kajti v istem t -ruitku mu odp: dejo vsi češki nemški poslanci. S tem pa bi skopnela Stiirgkho-va skupina. Kaj pomeni obstrukcija čeških agrarcev? Oni so najmočnejša češka stranka, ki je sedaj na vrhuncu svojega razvoja. Dočim ima mladočeška stranka, ki ni niti za polovico tako močno zastopana kakor agrarna, dva ministra, nimajo agrarci niti enega zaupnika na ministrski klopi. To sta nje je bilo za agrarce nevzdržljivo. Zato so poskušali vse, da dosežejo spremembo. Grof Sturgkh tega ni pravočasno uvidel in tako je moralo priti do katastrofe, obstrukcije, ki se neha s § 14. To je prvi slučaj, da mora»vlada poseči k § 14., odkar obstoji poslanska zbornica z splošno in enako volilno pravico. Kakor se nam iz informiranih krogov poroča, bo poslanska zbornica odgodena samo za en mesec. Dne 3. marca se bo zopet sestala. Zbornico čakajo takrat velika dela: Zvišanje rekrutnega kontingenta, bosenske železnice, lokalne železnice, veliki finrr.čni načrt, socialno zavarovanje itd. Ali bo takrat šlo? Češki agrarci so sedaj motivirali svojo obstrukcijo z razlogi, ki bodo imeli tudi nadalje svojo veljavo. Ako torej Sturgkh ne ugodi njih željam, in jim ne da zastopstva v svojem kabinetu, je malo upanja, da pridemo do rednega zborovanja. Potem je tudi vprašanje, ali stojimo pred kabinetno, ali parlamentarno krizo. II. AVSTRIJSKI SHOD KATOLIŠKIH ŽENA. bo zboroval 15., 16., 17., 18. in 19. aprila. Spored je velezanimiv. Zboroval bo na Dunaju, Koncerthaus III. Lothringer- strasse 20. Pojasnila se podeljujejo in udeležba naj se naznani na naslov: (io-spa IIanny Brentano, Dunaj Stroheck- gasse 12. NOVA KARDINALA. Dunaj. Listi poročajo, da postaneta še pred Veliko nočjo kardinala dunajski nadškof dr. Piffl in nuncij ▼ Monakovem msgr. Fruhwirth. RUMUNI HOČEJO SVOJIH PRAVIC. Dunaj. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je bil pri cesarju v avdijenci ter mu, kakor se trdi, poročal o svojih pogajanjih z Rumuni, ki zahtevajo enakopravnost. Tisza je glede tega konferiral tudi z Berchtoldom, ker je ta zadeva tudi v zvezi z zunanjim položajem. OGRSKA PREKANJENOST. V reški ladjedelnici »Danubius« so odpustili te dni 500 delavcev. Govori se da jih bo tem sledilo še 900. To je pač hud udarec za delavstvo in njih družine. Odpustitev tega velikanskega števila delavcev opravičuje delniška družba Ganz & Komp. s tem, da je sedaj po spustitvi »Szent Istvana« v morje zmanjkalo dela. Ta izgovor slabo drži. Resnica na celi stvari bo najbrže ta, da mislijo Ogri s tem od uprave vojne mornarice kolikor mogoče največ izsiliti pri oddaji gradenj novih superdre-dnoutov. Ogri zahtevajo od uprave vojne mornarice, če smo prav poučeni, da jim ta odda gradbo dveh drednou-tov; temu se pa vojna mornarica proti-vi, ker so Ogri pri gradnji »Szent Istvana« pokazali, da njihovo podjetje v nobenem oziru ni zanesljivo. Gradnjo drednoutov se misli, kakor se sedaj čuje, tako oddati, da se bosta grar dila v Trstu dva, v Reki eden in v puljskem arzenalu v lastni režiji eden. Da bodo Ogri napeli vse moči, da dobijo gradnjo dveh takih velikanov ni treba še posebej omenjati. Saj je bilo prvotno tudi sklenjeno, da bi se »Szent Ist-van« gradil v Pulju. Tudi takrat so znali Mažari to preprečiti in bodo ist* igro brez dvoma tudi sedaj začeli. Začetek njihovega manevra pa je najbrie sedanje odpuščanje delavcev v tolikem številu. RUSIJA IN AVSTRIJA. Berolin. »Tagliclie Rundschau« poroča, da vzdržuje Rusija veliko vojske in nabira veliko živeža in orožja ter se je preskrbela v Franciji z mnogim denarjem. Dunaj. »Zeit« poroča, da se vsled prestopkov ruske obmejne straže avstrijsko orožništvo na meji popolnoma militarizira kakor tudi finančna straža, ki dobi moderne puške. Veliko oroi-nikov je dobilo konje. Skupni stroški za to znašajo 400.000 K. CESAR ODLIKOVAL GRŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Dunaj. Cesar je grškega ministrskega predsednika odlikoval z velikim križev Leopoldovega reda. Tudi ministr. spremstvo je odlikovano z redovi. AGITACIJA ZA POLJSKO. Poljsko društvo »Narodna Obrana*, v katerem sede zastopniki skoro vsek poljskih društev, zlasti v Ameriki, je nabralo in izdalo za propagando za neodvisno Poljsko blizu en milijon kron, čegar večji del so nabrali v Ameriki. Zanimivo je, da so poljski krogi v Rusiji nabrali komaj 1500 rubljev. Tudi Poljaki v Nemčiji se ne gibljejo posebno. Najživahnejša je bila agitacija v Galiciji, kjer so jo oblasti trpele kakor naperjeno proti Rusiji. SV. OČE BOLAN. Rim. Zdravje sv. očeta se je zopet po-sla^alo. IZ BOLGARIJE. Sofija. Agrarci so sklenili, ako se ne ugodi njihovi želji po koalicijski vladi, skupno z ostalimi opozicionelni-mi strftnkami napravijo volilni blok. O KRALJU FERDINANDU poročajo srbski listi, da ga jeseni ni pregovoril ne cesar, ne minister Berchtold, da se vrne v Buigarijo, ampak znana dunajska vedeževalka gospa Knopp, ki stanuje nekje blizu poslopja »Uranije« in ki v visokih aristokratskih krogih uživa baje velik ugled. Prerokovanje se je glasilo za kralja ugodno: Videli boste teči mnogo krvi, a Vaša se ž njo ne bo mešala; mnogo solza se bo prelilo, a ne Vaših ... Kdo ve, če ni vedeževalko poprej nekoliko poučil grof Berchtold. PROTISRBSKE DEMONSTRACIJE V SOFIJI. Sofija. Včeraj zvečer so bile v narodn. gledališču velike protisrbske demonstracije. Ko je neka igralka v srbski uniformi stopila na oder, pričelo je občinstvo klicati: »Doli s Srbijo! Živela Bulgarija!« Na cesti so se demonstracije ponavljale. Na stotine oseb je demonstriralo proti Srbiji. ANTIBINASTIČNI IZGREDI V BUL-GARIJI. Belgrad. Republikanski dijaki so izdali manifest proti carju. V več krajih je prišlo do krvavih spopadov med republičani in monarhisti. K POLOŽAJU NA BULGARSKEM. Belgrad. »Balkan« priobčuje dopis iz Sofije, v katerem se izvaja, da sta Gešov in Danev pred celim svetom glasno povedala, da Rusija tako dolgo ne bo pomagala Bul-gariji, dokler se na njenem prestolu nahaja kralj Ferdinand. To je napravil na bolgarske politike globok vtis in spravljivi elementi so se že zedinili zato, da vržejo sedanjo vlado in opozore kralja Ferdinanda, da usoda države ne more več ostati v njegovih rokah. — »Novosti« pišejo, da je politična kriza v Bolgariji dosegla sedaj svoj vrhunec in da so dnevi kralja Ferdinanda šteti. Bolgarski po’itiki naj se uče iz preteklosti in krenejo na pravo pot. Sofija. Štiri socialno demokraške voditelje so v Sofiji aretirali, ker so agitirali proti vladarju in proti vladi. OB SRBSKO BULGARSKI ALBANSKI MEJI. Belgrad. Več sto oboroženih Albancev se zbira v dolini Črnega Drina, pri mejnem mestecu Piskopeja so pa močne in dobro organizirane bulgarske tolpe. Obmejni srbski poveljnik poroča, da se pripravljajo na nove upade na srbsko ozemlje. Srbske straže ob meji so pomnožene. SRBUA IN BULGARIJA. Belgrad. Semkaj je došel iz Sofije no- vi ruski poslanik na bulgarskem dvoru Savinski. Govori se, da hoče posredovati med Srbijo in Buigarijo v spornih vprašanjih. SRBSKO GOSPODARSTVO. Belgrad. V Srbiji računajo na velik tujski promet v bližnji bodočnosti. O tem priča zlasti okolnost, da v 30 srbskih mestih grade nad 50 hotelov. Kjer še ni železnic, se še tekom letošnjega leta upelje avtomobilih poštni promet. V inozemstvo gredo velika naročila za avtomobile — Avstro-ogrska seveda ne dobi ničesar. Srbi nameravajo tudi sami zgraditi avtomobilno tovarno. Sploh vlada zelo skrbi, da se v deželi ne naseli preveč tuje industrije, ki bi bila nevarna za obstoj male obrti. Tako je nedavno odrekla koncesijo za parno veležago in izvoz lesa je omejen na posamezne slučaje. Krepko pa se podpirajo domača industrijska podjetja in kjer so dani naravni pogoji se bodo zgradile tovarne za cement in karbid in električne centrale. SRBIJA MOBILIZIRA. Belgrad. Službeni list objavlja kralje- vi ukaz, glasom katerega se poživlja pod orožje prvih šest letnikov rezerve. Obenem se oficielno izjavlja, da ne gre za mobilizacijo, ampak samo za vojaške vaje. VJETA ŠPIONKA. Belgrad. Tu so zaprli lepo Jelo Di-mitrijevičevo iz Zemuna, ki je na sumu vohunstva v prid Avstrije. Trdi se, da je pod pretvezo, študirati kiparstvo, že leta in leta opravljala posel špionke. VELIKE DEMONSTRACIJE V SKADRU. Skader. 1. t. m. so se vršile tu velike demonstracije. Srbi pravijo, da so jih Albanci skupaj z laškimi vojaki napadli, z laške strani pa se trdi, da so Srbi in Črnogorci po ulicah demonstrirali, vsklikajoč: »Doli z Albanijo! Živela Srbija!« Več Srbov so zaprli, Albanci pa zahtevajo, da se obtožijo zaradi veleizdaje. GRČIJA IN RUMUNIJA. Bukarešt. »Adverul« trdi, da pride grški kralj Konstantin spomladi semkaj na poset h kralju Karolu in da se takrat poroči grški prestolonaslednik Jurij s hčerko rumunskega prestolonaslednika Elizabeto. WDED ČAKA ESSAD PAŠO. Dunaj. Poroča se, da da bo vodil Es-sad paša deputacijo. ki odpotuje v Berolin in ponudi princu Wiedu albanski prestol. Na tej podlagi se je dosegel kompromis med Essed pašo in kontrolno komisijo V Brindisiju je zbrano brodovje torpedovk in križarica »Garibaldi«, da spremijo princa Wieda v Albanijo. Princ Wied počaka sprejema deputacije pod vodstvom Essad paše, ki mu ponudi krono Albanije, še-le potem odpotuje v Drač. Za potovanje Wie-da je vse pripravljeno. Princ Wied odpotuje v Albanijo baje 15. februarja. Berolin. Princ Wied je sprejel predloge o organizaciji svoje telesne straže. Straža bo nosila albansko narodno obleko. ROPARJI NAPADLI TURŠKE ROMARJE. Carigrad. Romarske skupine, ki so se na parniku »Lazaroff« vrnile iz Mekke, pripovedujejo, da je bilo mnogo romarjev od roparjev napadenih in umorjenih. Število mrtvih romarjev znaša menda nad 500. KATOLIČANI V ANGLIJI. Letošnji »Catolic Directory« poroča, da je razdeljena Anglija v 3, Škotska pa v dve cerkveni provinci s petimi nadškofi, 17 škofi in 5 pomožnimi škofi. Katoliških cerkva je 2264, novih so zgradili 82. Katoliških duhovnikov je 4449, med njimi 2871 svetnih in 1578 redovnikov. Med redovniki jih je veliko, ki so jih svobodomiselci iz Francije izgnali, predvsem benediktinci in jezuiti. Katoličanov živi v Angliji 13,386.565. NA ANGLEŠKEM STAVKA DO 100.000 DELAVCEV. 15.000 stavkujočih nakladalcev premoga je pozvalo 12 delavskih zvez stavbne obrti, da naj stavkajo. Listi poročajo, da je 27. t. m. že stavkalo 100.000 delavcev. Obrati, ki zato počivajo, so vredni 200 milijonov kron. Radi mraza se delodajalci že z delavci pogajajo. 18 stavbnih strokovnih društev v Londonu in v provinci je priporočilo svojim članom, da naj stavkajo. DEPORTACIJA DELAVSKIH VODITELJEV IZ JUŽNE AFRIKE NA ANGLEŠKO. London. V Južni Afriki je minister Botha deset delavskih voditeljev dal tajno deportirati na Angleško. Angleške delavske organizacije pripravljajo velik protest, da se angleške podanike izganja iz angleških kolonij. Angleški liberalni vladi nastanejo vsled tega morda velike težkoče. NESREČE. London. V bližini Hockislanda je zadel parnik »Monroe« v parnik »Nantu-cket«. »Monroe« se je v dveh urah potopil. Večino potnikov so rešili, a 40 do 50 jih je utonilo. Tudi »Nantucket« je zelo poškodovan. London. V provinci Bahija je povodenj poplavila več mest. Pogrešajo do dva tisoč oseb. Rio de Janeiro. V državi Bahia pogrešajo 3000 oseb, ki so nazbrž vsled velikih poplav utonile. New York. O ameriškem podmorskem čolnu E II, ki se je bil podal v vaje v mehi-kanske vode, že cel teden ni nobenih poročil. New York, Brzovlak New York—Alton je blizu mesta Julliet skočil iz tira. Več vozov je razbitih. 50 oseb je baje ubitih, mnogo pa deloma težko, deloma lahko poškodovanih. New York. Države Parana, Pernambu-co in San Catherina so poplavljene. Več mest in vasi je pod vodo, 2000 oseb je vto-nilo; mesti San Feliks in Itabuna sta poplavljeni. V LEDU ZAMRZNJENE LADJE. Peterburg. Pri Rigi je zamrznilo 20 parnikov. Hud vihar je zagnal led ob liv-landsko obrežje, tako da je nastal prost prevoz. Položaj zamrznjenih parnikov se je izboljšal; le angleški parnik »Sophe« jo izgubil krmilo. V Rigi je zdaj radi ledu sto parnikov. VELIK POŠTNI ROP. Rostov ob Donu, 31. jan. Med vožnjo pošte s kolodvora na poštni urad je bil ukraden znesek 100.000 rubljev. Aretirali so poštnega nastavljenca, ki je spremljal pošto. BOJI V MEHIKI. London. V bojih pri Conception del Cro v provinci Zacatecas je bilo ustreljenih 4400 vladnih vojakov. Vstaši trde, da znašajo njih izgube samo 7 mrtvih in 70 ranjencev. NOVO NASILSTVO PRUSKE SOLDA-TESKE V ALZACIJI. V Alzaciji je izvedla pruska soldateska novo nasilstvo, ki mora še bolj razburiti duhove, ki se še po savernskem škandalu niso pomirili. V Sablonu pri Mecu je slavil Viljemov rojstni dan 20. pionirski bataljon. Godbo sta poslušala tudi dva Lo-renčana, ki sta francosko govorila, kar stopi k njima nek poročnik in zahteva, da naj govorita nemško ali pa naj zapustita lokal. Lorenčana sta odšla v drug lokal, a poročnik jima je sledil in zahteval, da morala tudi ta lokal zapustiti, češ da izzivata, ker francosko govorita. Ker ga Lorenčana nista ubogala, je poročnik šel po ne-tega majorja, ki je ukazal Lorenčana aretirati. Ker se nista odkrila, ju je major namilil: »Doli s čepicami, ker stojita pred pruskim majorjem!« Predno sta se mogla odkriti je enemu major s krepko zaušnico izbil z glave čepico, ko so podčastniki že moža držali. Lorenčana so nato častniki in vojaki spremili na županstvo, kjer ju je pa policija kmalu izpustila, ker se je prepričala, da nista izzivala. Hlapec Jernej in njegova pravica. Kar slovenski narod obstoja v mejah te države, je vedno moledoval za najpri-mitivnejše pravice. V srednjem veku so romale deputacije naših kmetov k nemškemu cesarju, naj bi jih ščitil, da jim graščaki ne snedo še zadnjega koščka zemlje, danes ločemo, da se naši otroci v materinščini vzgajajo, da dobe mesta pri državnih uradih in da se kulturno nemoteno razvijamo. Vse to nam je slovesno zagotovljeno in je postava pred Bogom in ljudmi, podpisana od cesarja in od parlamentov sprejeta. Kljub temu pa naš narod še danes nima teh svojih zapriseženih pravic, ampak mora zanje prosjačiti kakor hlapec, ki mu zapirajo vrata pred nosom in ga mečejo povsodi vun, če pride pokazat svojo pisano pravdo. In samo nam se v tej državi tako slabo godi. Noben narod ni tako zaničevan kakor mi. Čeh, Rusin, Hrvat; vsak ima vsaj nekaj, bojijo se jih kolikortoliko, ne upajo se deliti jim kar naravnost in očitno brc. Celo še visoke šole imajo ali pa vsaj ljudske in njihov jezik tudi javno nekaj velja. Kaj pa mi? V Slovenca se sme obrisati vsak subalterni uradnik, policaj ga žene v kejho, če v slovenskem jeziku vozni listek zahteva, gospodarsko ga bojkotirajo, če ne zataji svojega pokoljenja. In zdaj pride še oblast in mu pljune v lice! Nemški učitelj spiše učno knjigo za ljudske šole, kjer se poučujejo tudi slovenski otroci, zapiše v njej, da smo Slovenci »vindišarji«, to je, po njegovem, pastirji, ljudje, ki so sploh na slabem glasu. Ta knjiga je prero-mala od najnižje šolske instance vse tozadevne kanclije do naučnega ministrstva in nobeden ni opazil, kako se v njej kruto žali ves naš narod. Če se je to nalašč zgodilo ali ne, v vsakem slučaju je znak, kako brezmejno malo nas upoštevajo. Zakaj, če se nobenemu čudno ne zdi, da nas tako zaničljivo primerjajo s pastirskimi narodi, potem nas pač imajo res povsod za toliko vredne kakor Hune, Tatare, Čučke in Pe-čenege ali pa egiptovske cigane, ki so isto-tako na slabem glasu. S čim smo si Slovenci neki to zaslužili? Srbi so n. pr. pri vladi na slabem glasu. Legijon Srbov je bilo že zaradi veleizdaje obsojenih in zaprtih. Ampak politično se jim zato nič slabše ne godi. V Bosni so gospodarji, na Hrvatskem vodijo celo kraljestvo, na Ogrskem imajo avtonomijo, da bi si mi vseh deset prstov obliznili, če bi imeli enako. Rumuni so kulturno daleč za nami, za monarhijo niso bogvekaj navdušeni, očitno pravijo, če nas nočete imeti za enakopravne, se bomo pa zedinili s kraljestvom — pa mora Tisza z njimi pakti-rati. O Lahih, ki čisto nič ne skrivajo, da jih vleče k zedinjeni Italiji, niti ne govorimo. Mi pa, ki ne zamudimo nobene prilike pokazati svojo odkritosrčno udanost, se moramo zato pustiti zmerjati v aprobiranih knjigah kot slaboglasna horda. Če kdo pravi, da se te reči gode na Koroškem, kjer ima vso oblast nemška nacionalna zveza, ne sme misliti, da moramo zato roke križem držati. Če se za Slovence v drugih kronovinah ne bomo brigali, bomo kmalu tam, kjer so danes oni. Nemci se prizadevajo za vse svoje manjšine v državi in spravijo vso Avstrijo pokonci, če se jim kjer zgodi kakšna krivica. Mi smo se pa navadili molče trpeti. Po prizadevanju nemške nacionalne zveze in vlade in po naši pravicoljubnosti imajo Nemci na Kranjskem, kjer štejejo komej 4% vsega prebivalstva, polovico uradništva, malo tnenj kot petdeset ljudskih šol, celi dve gimnaziji in realko, ženski licej in osem-razrednico in posebnega deželn. šolskega nadzornika, ki ga je vlada kar furtim ustvarila, uživajo na Kočevskem popolno enakopravnost, da se tam celo že slovenski kaplani za slovenske sodeželane kmalu ne bi smeli nastavljati; Nemci nam odjedajo pred ustmi boljši kruh, ali ne moremo mi za koroške Slovence vsaj mrvico tega doseči? Ali je mar šolsko vprašanje na Koroškem provincialno vprašanje koroške dežele? To je vprašanje vsega slovenskega naroda, da ne pustimo brez odpora potur-čiti sto tisoč duš naše krvi! Če trpimo, pa že vsaj kričimo, da ne bo svet mislil, da nas že več ni! Tembolj, ker nas ne ugonab-ljajo samo na Koroškem in Štajerskem, ampak nas izpodrivajo tudi na Kranjskem, kakor da smo kolonija nemškega cesarstva. Saj se ne gre za tiste bukvice koroškega nemškonacionalnega učitelja, ampak za ves ta zistem krivic in zapostavljanja, d se čuti povsodi in ne samo v koroški deželi. Če dobimo na Kranjskem od vlade dako reč, ki nam gre, kokodakajo vladni aktorji, kakor da so nam dovolili bogve takšno koncesijo, zato pa jih dajo Nemcem deset. Kadar je treba vladi glasov za milijone, dobro računajoč na našo lojalnost, nas iščejo, kd je kredit dovoljen, pa se nam za hrbtom smejejo. In če potem vlado vprašujemo, zakaj nič ne naredi, pa skrivnostno namiguje na bodočnost, češ, malo počakajte, pa boste še svoje kraljestvo ahko imeli, če je boste hoteli. Tako se vlada iz nas brije norce, med tem ko Slovenci na naših mejah umirajo in se naši otroci, ki si ne morejo kljub svoji pridnosti in brihtnosti na lastni zemlji ustvariti dostojne eksistence, v trumah selijo v Ameriko. Ti hlapec Jernej, pa pojdi in berači še dalje svojih pravic. Med brati in sestrami. -j- Preskrbovanje z električnim tokom. Zgled Kranjske dežele vleče. Kranjska dežela je bila prva, ki je nastopila z lastnimi velikimi projekti za povzdigo na-rednega gospodarstva z najmodernejšimi pripomočki novodobne tehnike. Na druge deželne zastope je ta zgled tako vplival, da po svoje posnemajo te ideje. Tudi Istra se je zganila. Ker nima lastnih vodnih sil in premoga, hoče dobiti električni tok za mesta od Soče. Šele bodočnost bo pokazala, kako dalekosežna je akcija kranjskega deželnega odbora in kako strašno zani-k karno je liberalstvo s svojim bojem proti temu delovanju! -}- Slovenski jezik v Avstriji pod kaznijo prepovedan. Iz Marenberga smo izvedeli: Zadnji čas se je v Marenbergu dogodil slučaj, ki je značilen za nestrpnost naših narodnih odpadnikov, katerim so načela krščanske vere in življenje po njih deveta briga, ampak ki vidijo svoje zveličanje edino le v blaženi nemščini. Neka raz-rednica je otrokom svojega razreda pod kaznijo prepovedala med seboj slovenski se pogovarjati. Postavno bi moral biti na šoli upeljan takozvani prostovoljni tečarj za slovenščino, ki se bi ga otroci slovenskih starišev svobodno smeli udeleževati. V resnici pa se ubogi otrok v medsebojnem občevanju ne sme posluževati niti navadnega pohorskega narečja, ki ga zna od doma! Do kedaj bodo merodajni krogi v Avstriji trpeli take razmere? -f Prepovedana izobrazba. Socialni tečaj, ki ga je nameravala prirediti S. K. S. Z. v Žetalah dne 3. febr., je oblast, kakor se nam brzojavlja iz Rogatca, radi Škrlatice prepovedala. Čudno, da Škrlatica izbruhne ravno tedaj, če priredijo naše organizacije kako prireditev. + Ljudska izobrazba prepovedana. V Žetalah pri Rogatcu bi se moral vršiti v torek dne 3. febr. celodnevni socialni tečaj, prirejen po S. K. S. Z. Tečaj bi vodil dr. Hohnjec. Kakor čujemo, je visoka vlada tečaj prepovedala. Ali se nam je sedaj ce- lo izobraževalno delo, za katero država ne plača niti vinarja, prepovedovalo? Obrambno delo. Nemci so osnovali v Slov. Bistrici novo žensko podružnico Siidmarke. Kaj pa podružnice »Slov, Straže«. Vidi se, kot bi hotele naše podružnice (večina njih) zaspati. Ne tega! Na delo za obrambo naših narodnih pravic, za obrambo naše meje! Wastian. Prihajajo glasovi, da se je stanje poslanca Wastiana, ki je sedaj v nekem graškem sanatoriju, zelo poslabšalo. Govori se, da se namerava proglasiti Wa-stiana za slaboumnega. Tragika človeštva! Zaradi deset kron vredne knjige si je nesrečni mož uničil svojo eksistenco, svojo politično karijero. Wastian je bil eden najbolj zagrizenejših nasprotnikov slovenskega ljudstva na Spod. Štajerskem. Njegov šolski pred’og je bil kriv, da je izbruhnila obstrukcija v štaj. dež. zboru, da se ie začela gonja proti Slovencem, mož je bi! predsednik »Siidmarke«. — Nemške želje. Iz Ceršaka. Nemški šulferajn je s svojo šolo v Ceršaku ob Muri zadel na odločen odpor vseh poštenih občanov in posestnikov v okolici. Le eno je dosegel: nemir, spor ter tožbe. Sedaj pobira neki kramar podpise za nemško šolo v sosednji Selnici. Da se zadeva pojasni in obrazloži pogubni in hudobni namen šul-ferajna, se bo vršil v nedeljo, dne 15. febr. popoldne od pol treh v hiši gosp. Karola Gornika, po dom. Roškar v Selnici javen shod. Na shodu bo govoril naš poslanec in drugi. Obmejni Slovenci na shod! Napredek slovenske ljudske misli. Rajhenburg. Našim liberalcem se zelo slabo godi. Namesto, da bi se zdaj v predpustnem času veselili, pa morajo pretakati solze. Pred par tedni je bil namreč izvoljen v občini Senovo, po odstopu dosedanjega liberalnega župana Senice, za župana zvest pristaš S. K. Z., ugleden in obče spoštovan mož Jožef Radej. — Dne 22. t. m. pa so se vršile volitve v občinski odbor trga Rajhenburg in so propadli liberalci v 1. in 3. razredu. — To je lep pojav v naši fari in jasno kaže, kaj se da doseči z vztrajnim izobraževalnim in organizato-ričnim delom. Zraven tega je pa to tudi lep opomin za one občine naše fare, kjer še gospodarijo liberalci, da se jih namreč eimprej otresejo in izvolijo v občinski odbor zavedne in odločne pristaše S. K. Z. — »Vse po pet krajcarjev« jo razglašal na semnju v Logatcu nek kramar. Orožnika je to tako zbodlo, da je moža naznanil, ker se je mesto po 10 vinarjev blago dobilo 5 krajcarjev in okrajno glavarstvo je kramarja obsodilo na 5 K globe. — Ta »hudodelec« naj drugič svoje blago razpečava po »goldinarju« ne po dve kroni in če tudi zaradi tega kaznovan na 5 K, pa naj on državo toži, zakaj ima v prometu goldinarje ne pa enoto kron. — Važna razsodba za gostilničarje. Gostilničarki Aliča Kamenšek v Blejski Dobravi je ljubljansko finančno ravnateljstvo prisodilo globo 20 kron, ker je brez žganjarske koncesije gostom tudi rum dajala. Kamenškova se je proti tej razsodbi pritožila na upravno sodišče, češ da je rum dajala le na zahtevo gostov v čaj. Pregrešila bi se bila po njenem pravnem nazoru le, če bi bila sam rum točila, česar pa ni storila, ker se rum pri čaju ne zaračunava posebej. Finančna oblast je zavzela stališče, da je čisto vseeno, če se toči rum sam ali pa primešava čaju in če se že rum posebej ali pa s čajem vred plača. Upravno sodišče se je pridružilo naziranju finančne oblasti in je zavrnilo pritožbo. Gostilničarji, ki nimajo koncesijo za žganjetoč, torej ne smejo čaja z rumom prodajati. — Duhovniške vesti. Zdravstveno stanje č. g. Fr. Simoniča se je že obrnilo mnogo na bolje. Upanje je, da bo gosp. vikar v kratkem mogel iz postelje. — V pokoj stopi č. g. J. Jurčič, dekan v Vuzenici. Na njegovo mesto pride č. g. A. Arženšek, župnik v Vitanju. — V pokoj bo tudi stopil č. gosp. M. Koren, župnik v Žalcu. — Človekoljuben ukaz celovškega vojaškega poveljstva. Celovško štacij-sko poveljstvo je ukazalo, da vojaki ne smejo odkorakati na vaje, če kaže toplomer 8 stopinj pod ničlo. — Prestolonaslednik pride v Mira-mar spomladi, kjer ostane s svojo rodbino več časa. Grad že popravljajo. — Vpokojeni podmaršal Morie pl. Hostoczil je v Budjevicah umrl. V Zrio-jrriu je pa umrl 84-letni vpokojeni generalni major Edv. Biegler. — Obsojen požigalec. V Zagrebu so prisodili 59-letnemu Gjuru Jovanoviču 5 letno težko ječo, ker je zažgal kmetu Jožefu Knezeviču hlev. Nov transatlantski parnik Avstro Američane »Erny« so danes 31. januarja 1914. izpustili v Ogleju v morje. — Policijski pes je izsledil detomorilko. V Karčovino je prišla 29. m. m. h kaj-žarju Vrečarju neka tuja ženska, ki so jo prenočili. Zjutraj je tujka izginila, v postelji se pa našli sledi krvi, vsled česar so o tem orožnike obvestili. Orožniška straž-mojstra Črepinko in Videnšek sta se podala na lice mesta s policijskim psom, ki je kmalu izsledil med listjem mrtvo novorojeno deklico. Pes je nato sledil mater in je šel v hišo Terezije Vesjak, kjer je obstal in lajal. Ko so ga v hišo izpustili, je lajal . na neko žensko, ki je tam sedela. Piše se Neža Vogrinec in je v radgonski okolici doma. Priznala je, da je dete v listje zakopala. Izročili so jo sodišču. — Zavraten napad na poslovodjo tiskarne. Čujemo, da je v petek zvečer bil v Gorici napaden poslovodja ondotne »Narodne tiskarne« g. Lukežič, Stavec Stanta mu je sledil na poti domov in ga udaril v desno oko tako močno, da je g. Lukežič v trenotku izgubil vid. Stanto je policija prijela in ga pridržala. Poškodbe g. Luke-žiča so precej težke, a ne nevarne. Glasilo avstrijskih tiskarniških faktorjev prinaša celo vrsto beležk o napadih na faktorje. Tiskarski pomočniki so lahko ponosni na take »izobražene«, zahrbtne junake. — Nesreča pri vožnji na saneh. Te drii je več posestnikov vozilo gnoj v jeruzalemski vinograd gostilničarja Jožefa Rajha na Muti. Nazaj grede so tekmovali med sabo, kdo bo preje v dolini in pognali konje v divji dir. Raj-hova hlapca Cipota in Marton sta bila zadnja v vrsti. Tedaj je pa Martin hotel preteči Cipoto; Cipota je zato, da bi Martona pustil mimo, potegnil konje nazaj. Cipota na to ni bil pripravljen tar ni imel več časa konja ustaviti ali ga obrniti v stran; en konj je v obupnem skoku planil na Cipotove sani in pokopal Cipoto pod seboj. Hlapec je dobil take poškodbe, da je med prenosom v Ljutomer umrl. — Snažni plaz zasul voznika. 28. januarja je vozil poštni voznik pošto iz Sevnice v Mokronog. Na potu so strmi hribi. Kar se je vrh strmega hriba utrgal plaz in z groznim bučanjem pridrvel v dolino na cesto. Voznika Franca Verhovška je snežna lavina zanesla kakih osem metrov proti mimotekoči reki Mirni. Na pomoč sta prihitela dva delavca in z lopatami izkopala poštne- ga voznika, ki je bil skoro že izgubljen, kajti ležal jc zakopan en meter pod snegom. Ko sta voznika izkopala izpod snega, je od strahu in slabosti padel nezavesten na tla. — Smrtna nesreča. Na Zidanem mostu je v sredo dne 28. jan. poštni vlak ob 11. uri dopoldne povozil železniškega delavca Mihaela Kosem iz Loke. Glava je bila čisto odrezana od života. Bil je dober mladenič. — Ogoljufana pošta. V torek popoldne ob pol 6. uri se je oglasil pri poštnem uradu na Opčini neki mladenič s poštno-hranilnično knjižico glasečo se na ime Artura Battaglija in vsoto 93 kron z zahtevo, da se mu izplača 20 K. Ker g. poštar Caris na Opčini ni našel na knjižici nič sumljivega je brez obotavljanja izplačal »Battagli-ju« 20 K, Čeprav je videl, da se je neznancu roka tresla, ko je podpisaval potrdilo. Ko je neznanec odšel je poštar zaradi sigurnosti vendar telefoniral poštnem uradu v Barkovlje, kjer je bila knjižica izdana. Izvedel je, da je bila pač oddana pri dotičnem uradu na omenjeno ime knjižica na vsoto 3 K, ne pa 93 K. Očividno je zvijač ponaredil iz vsote 3 K 93 K. Poštar je takoj tekel za goljufom, ga sicer dohitel še na občini, a mu je ušel kjub temu, da je tekla in vpila cela gruča ljudi za njim. — Odpadniki. Listi poročajo, da je leta 1913. v Mariboru odpadlo od katol. vere in pristopilo k luteranstvu 54 oseb. Med temi je tudi zdravnik v deželni službi dr. Urbaczek ml. — Poroka. V nedeljo 25. t. m. se je poročila na Dunaju požrtvovalna članica Slov. katol. izobr. dr. »Straža« Manica Plevelj z g. Alojzijem Medven. — Zlata poroka. Iz Zdol nam pišejo: Pretečeno nedeljo je bila pri nas zlata poroka, katero sta obhajala Rok in njegova ženka Terezija Šoba roj. Zorka, nekdanja posestnika v župniji Videm, sedaj pa tukaj na svojem pesestvu v Zdolah. Cerkven obred je opravil njun sin, tukajšnji župnik č. g. Alojzij Šoba, vpričo velike družine in mnogobrojnega ljudstva. Od svatov navzočih pred 50. leti, so bile še štiri osebe navzoče. — Zlato poroko bo obhajal dne 15. februarja t. 1. 73-letni Franc Sterniša, krojač in posestnik v Moravcih pri Mali nedelji s svojo ženo 711etno Frančiško. Jubilant je splošno spoštovan in priden krojač. »Slov. Gospodar« zahaja v njegovo hišo že od 1. 1867. — 70-letnico je praznoval 29. t. m. bivši ministerski predsednik dr. vitez pl. Wittek, ki so ga svoj čas kršč. soc. izvolili na Dunaju v državni zbor. — Poročil se je v Celovcu trgovec Fiur.c Gangl iz Hiittenberga pri Kotarčah z Josipino Jellinek iz Celovca. — Umrla je pri Sv. Duhu pri Beljaku v torek 69-letna Marija Winkler, po domače Marn, velika dobrotnica revežev. — Umrl je v Štorah pri Celju ravnatelj tovarne Jellek. Rajni je bil hud naš narodni nasprotnik Njemu se imajo Nemci zahvaliti, da obstoji v Štorah šulferanjska šola in da so v občini nemškutarji na krmilu. Okno v svat. Naš cesar je odnekdaj zgoden vstaja-lec; saj je znano, da je redno vstajal ob 4. uri zjutraj in ob četrt na pet že delal pri svoji mizi. Pred tremi tedni je pa začel še bolj zgodaj vstajati t. j. ob pol štirih. Takoj začne delati; ob 5. uri ima zajutrek, nato delo nadaljuje vse do opoldne. Najprej pridejo na vrsto spisi, ki jih vsako jutro prineso iz kabinetne pisarne v rdeči torbi; potem pridejo avdijence z ministri. Cesar se zadnji čas izvrstno počuti, a zabave ne mara nobene, niti v gledališče noče. Vse njegovo razvedrilo je kratek iz-prehod po schonbrunnskem parku. Radi visoke cesarjeve starosti izostanejo tudi letos na dvoru vse predpustne prireditve, tembolj, ker tudi prestolonaslednika Fran Ferdinand in Karel Fran Jožef nista prijatelja šumnih prireditev. Le v Schonbrun-nu se 16. febr. vrši večerja s plesom. Naš cesar za družino rezervista. V Velikem Varadinu na Ogrskem so poklicali k vojakom nekega Ladislava Grosa. Mož je star že 37 let, ima doma ženo in pet nepreskrbljenih otrok, poleg tega mora skrbeti še za svojo mater. Poklicali so ga tako pozno k vojakom, ker so prej nanj pozabili. Žena in otroci so ostali doma v veliki bedi. Niso si mogli drugače pomagati; naredi- li so prošnjo na cesarja, katero so vsi podpisali. Cesar jim je odgovoril in poslal 3.000 kron. Dragocen cesarjev dar Ogrom. Cesar Franc Jožef je prevzel protektorat nad novoustanovljenim umetnoobrtnim muzejem v Budimpešti, obenem je pa novemu zavodu daroval dragocen flandrijski gobelin. Ta umetnina izhaja iz prve polovice XVI. stoletja in je načrt narisal antwer-penski mojster Guentin Matsys. Gobelin je izdelan iz zlata in svile in predstavlja Jezusovo rojstvo. V evropskih muzejih je malo takih metnin. Jubilejni dar cesarja. Iz Solnograda nam poročajo: Neki tukaj bivajoči mizarski mojster je o priliki 65letnega vladanja našega cesarja napravil izredno lepo jubi ej-no mizo, pri kateri je sodeloval tudi Slovenec F. B. Delo je res nekaj umetniškega. Miza nosi dvoje cesarjevih slik, eno iz leta 1848, drugo iz leta 1913. Poleg tega so v ploščo vdelani grbi vseh kronovin avstro-ogrske monarhije. Ob robu krase ploščo vsakovrstni gradovi, cveti in napisi. Umetnik je prejel od cesarja za darilo troje vprašanj. Kakšna pa da so ta vprašanja, mojster še doslej ni povedal; le toliko je odkril: preskrbljen sem za ce’0 življenje, četudi bi seglo do skrajne meje človeške starosti. Grški kralj Konstantin in invalid. V zadnji balkanski vojni je grški kralj Konstantin nekega dne, ko se je v avtomobilu vračal v glavni stan, došel na poti vojaka, ki je le s težavo hodil. Kralj se ustavi in vpraša vojaka, kod in kam. Vojak mu pove, da so ga višji poslali v bolnico, ker so se mu zopet odprle rane, ki jih je bil dobil v vojni s Turki. Kralj povabi vojaka, naj stopi v avtomobil, da se bo peljal, vojak pa ponudbo odkloni. Kralj nestrpno: »Torej vstopi vendar!« »Ne morem, Veličanstvo!« »Zapovedujem ti!« »Ne morem, moj kralj!« »Zakaj ne? Govori!« »Imam — imam — uši...« »Vstopi, ti pravim, tudi j - jih imam.« — Knez izvoljen za župana. Mestni svet v Dobrišu na Češkem je izvolil za župana kneza Colloredo - Mansfelda. Novi knez župan je takoj po izvolitvi daroval 4000 K, da se ustanovi otročji vrtec. Požar v Išlu je vničil Gosanov mlin in gostilno istega imena. Škoda je 70.000 do 80.000 kron. Pogodba med belgijsko državo in hčerami rajnega belgijskega kralja in likvidacijo kraljevega premoženja je belgijski parlament odobril. Novodobni Babilon je vsekakor New York, Jti prvači glede na izhajanje listov v najrazličnejših jezikih sveta. V New Yorku izhaja 39 angleških, 10 italijanskih, 7 nemških, 7 hebrejskih, 3 ogrski, 2 francoska, 2 češka in po en španski, srbski, sirski in en kitajski dnevnik. Še več je pa tednikov in mesečnikov, ki izhajajo v rajrazličnejših jezikih. Tudi Slovaki se oglašajo. Z ozirom na Tiszova pogajanja z Rumuni se je v nekem peštanskem mažarsken* dnevniku oglasil bivši slovaški poslanec in član centralnega odbora slovaške narodne stranke Milan Hodža. V svojem članku izvaja, da gredo Slovakom iste pravice kakor Rumunom in da bodo sedaj tudi Slovaki podali svoje temeljne zahteve, ki so: odprava Apponye-ve šolske postave, upostava treh slovaških gimnazij, ki so bile zatvorjene 1. 1870,, in upostava Slovaške Matice. Svojih zahtev pa si ne marajo zagotoviti na podlagi osebnega pakta s Tiszo, marveč hočejo imeti polnoveljavne postave. Pogajanja grofa Tisze pričajo, da je dosedanji način postopanja z narodnostmi na Ogrskem doživel popoln fiasko in je končno tudi tu začelo zmagovati narodnostno načelo. Ma-žari pa naj ne mislijo, da bo stvar rešena z rumunskim paktom; druge narodnosti se ne bodo dale pritisniti ob steno. Nova Črna gora. Cetinjski »Glas Črnogorca« je objavil te dni po kralju potrjen zakon, ki dovoljuje novim črnogorskim krajem za mesec prosinc in svečan 70.000 kron za vojaške potrebščine, 140.000 kron ministru za notranje reči, 45.000 K finančnemu in stavbnemu ministru, 10.000 kron pravosodnemu ministru ter 50.000 K na-učnemu ministru. Denar se ima vzeti iz dohodkov novega črnogorskega ozemlja, ko bi pa ne zadostoval, pa iz državnih dohodkov Črne gore. Pogledal ga je Bog skozi veliko okno. V Desenicah je opešal Fr. Wolf in je moral naposled zamenjati delo z beraško palico. Životaril je ob milodarih, ki jih je prejemal, pa si je iz prihranka kupil srečko. In zadel je, kakor poroča »Den«, te dni nanj 100 tisoč kron. Imel bo srečne dni na stara leta. Draginja živil v Parizu vsled mraza. V Parizu so se živila vsled neprestanega mraza in obilnega snega, ki ovira dovažanje, jako podrpžila. Mnogo hranil stane dvakrat toliko, kakor pred 14 dnevi. Nova modna neumnost. Ruska sli-karica Natalija Gurčakov je uvedla novo modno posebnost: Bogate dame si dado na obraz in vrat naslikati različne podobe iz živalstva, rastlinstva in geometrije n. pr. slone, drevesa, trikote itd. Slike morajo biti seveda dovršene in le priznani umetniki dobe ta naročila. Kako je pri tem z umivanjem ne vemo, da pa s pametjo stoji slabo, je enkrat ena. Past za bolhe so si izmislili Kitajci — seveda že bogve kdaj. Stvar je čisto enostavna: Vzame se poljubno dolg kos bambusa s približno 6 cm premera; vanj se napravijo po dolgem luknje. Nato se vzame ravno tako dolgo, a za par centimetrov tanjša palica; namaže se s ptičjim klejem in porine v opisani bambus — past je gotova. Ta past se položi v postelj na poljubno mesto. Bolhe, ki zlezejo v luknjice, se vjamejo na kleju. Ali se bolhe rade love v to past ali ne — viri ne povedo. STašno maščevanje anamitskega kralja. Po nedavni smrti kralja dežele Ksong Gent v Zadnji Indiji je med njegovima sinovoma nastala vojna zaradi nasledstva. Zmagal je mlajši sin Quanh Teu.. Svojega vjetega brata je dal grozovito mučiti in u-mirajočega je dal vreči psom; njegove privržence je pa dal peljati v goščavo, ki je bila znana kot zavetišče številnih tigrov. V gozdu so žrtvam posekali roke, nato jih pa privezaT na drevesa in prepustili krvoločnim zverem, To je bilo opoldne in nesrečneži so presta’i do večera v silnih mukah; čulo se je ječanje in smrtno hropenje. Ko je nastopila tema, so jih tigri zavohali in se jim tuleč bližali. Nesrečneže je pretresel si'en strah, da so začeli glasno vpiti; nekateri so od strahu zblazneli in začeli tu'iti kakor zveri. To je tigre za nekaj časa osupnilo, da niso prišli blizo; toda le za nekaj časa. Kmalo so v velikih skokih planili na nesrečnike in jih raztrgali; le enega so še našli napol živega, a tudi ta je kmalo nato umrl. Človeška pečenka v pariških restavracijah. Nedavno umr’i iznajditelj modernih hladilnih naprav, francoski inženir Ch. Tellier, opisuje v svoiih »Spominih« med drugim ta-le doživljaj: Začasa obleganja je je vladala v Parizu velika draginja in pomanjkanje živil. Bilo.je le malo restavracij, kjer se je za kolikor toliko mogočo ceno dobilo jesti. V eno teh gostiln je hodil s svojimi prijatelji na hrano tudi on. Nekega dne, ko se je slučajno sam nahajal pri mizi, je našel na jedilnem listu zapisano neko jed, ki mu je ugajala ter jo je tudi topot naročil. Pečenka mu je izvrstno dišala, dasi si ni bil na jasnem, od kakšne živali naj bi to meso bilo. Nad tem si pa ni dalje belil glave, marveč je hotel porabiti ugodno priliko in se zopet enkrat pošteno najesti — naročil je še eno porcijo. Natakar je rekel, da je pečenka najbrže že pošla; vendar je šel v kuhinjo in se kmalo zmagoslavno vrnil z novim kosom pečenke. Z velikim tekom se je hotel spraviti inžener na svojo jed, ko mu oko obstane na kosti, ki je gledala iz mesa. Nehote je začel ugibati, od katere živali bi pač ta kost bila, a z nobeno se ni strinjala. Tu se mu zasveti grozna misel, katere se je izpočetka hotel sPoma obraniti. Toda kost le govorila glasno in jasno: pred sabo je imel človeško meso. Poln groze se je dvignil; misel, da je jedel člo-| veško meso, mu je bila neznosna. In vendar je bilo res. V tistih dneh so se namreč na pariški periferiji vedno vršili majhni spopodi med obleganci in oblegovalci. U-bite vojake so brezvestni tovariši za majhen denar prodajali dobičkaželjnim gostilničarjem v mestu, ki so nato svojim gostom za visoke cene stregli s človeškim mesom. Dobro jo je pogodil. V neki gosposki hiši v Berlinu so radi električne razsvetljave poklicali monterja, ki je prišel z vajencem in začel svoje delo. Medtem je v dotično sobo prišla hišna gospa in vsa prestrašena glasno zaklicala sobarici: »Marija, kaj pa mislite, da ste pustili srebrnino ‘Varčen biti ni težko, ako se pri prip rablja staropreizkušeni, pravi: Frančkov: kavin pridatek, ker se od istega rabi manjša porcija, nego od drugi}) tu ležati, ko imamo vendar delavca v hiši!« Monter je prvi hip presenečen nad tako bretobzirnostjo, potem se pa obrne k vajencu in mu glasno pravi: »Kori, pojdi takoj na, hodnik, kjer sem obesil svojo suk-*jo; vzemi iz nje uro z verižico in pa denarnico ter nesi oboje spravit moji ženi. Treba biti previden, ker sva v tuji hiši.« Za povzdigo vinogradništva je srbska vlada določila za letos 50.000 dinarjev. Sestavili so se v to svrho tudi posebni predpisi, ki med drugim določajo, da se vinogradom, katere uniči toča, odpiše davek za 10 let. Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravilstvu. Cena 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin., po pošti 20 vin. več. Knjiga se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani. — Življenje je boj in sicer večni boj med zdravjem in boleznijo. Vsakdo išče takoj, ko opazi, da nosi v sebi kal bolezni in začuti, da mu peša zdravje, pomoči, a često so vsi leki brezuspešni in umreti mora morda prezgodaj1. Človek se ob taki priliki rad spomni svojih prednikov, ki niso poznali bolezni, temveč živeli v zdravju in moči do pozne starosti. Če jih je kdaj napadla kakšna slabost, pomagali so si z domačimi sredstvi, ki so navadno premagala bolezen že v nastanku. Navadna domača zdravila so istinito tudi v današnjih časih najboljši pomoček proti raznim boleznim. Okrog nas cveto in odcveto, neopažene in nepoznane zdravilne zeli, katerih pa žal večina ljudi ne pozna več. Vrnimo se torej nazaj k domačim zdravilom in starim zdravilnim sredstvom. Navedena knjiga navaja vse navadne bolezni in domače zdravilne leke proti ni m katere si lahko na podlagi te knjige vsak sam pripravi. Knjiga bo torej koristila vsaki slovenski hiši in vsakemu posamezniku, radi česar jo toplo priporočamo. Dobi in naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Po pošti stane vsaka knjiga 20 h več. KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUB-LJANL Ogovorni urednik Miha Moškerc. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani. E£ PRJiovako MUC Zdravniško priporočeno Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 450. Edina zaloga BK. NOVAKOVIČ veletrgovina vina, vermuta, mar* sale, malage, konjaka, žganja itd. LJUBLJANA. Sladni Cai-zaitrkl ifrfl 60°/p prihranka in okusen zajtrk, fužina! doselil B § žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, slaane kave, pijejo «tanv>in1 karne Trnk6czy: schonbrunnerstrasse štev. Ujm. MUdVJc! iosefstidterstras v ............... * V Gradcu: Sack'trasse štev. 4. josefstadterdrasse štev.^5, Radetzkyplatz štev. 4 k-trasse štev. 4. Priporočljiv zlasti za one. ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk rmk6czyjevih. istotako ugodne sodbe zaupanja vred n h oseb. Lekan „Pri kroni" Mr. pil a. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti žeiodCnlm bolečinam, steklenica 20 v. Haplj ce za želodec, izvrstno, krepi) *o in slast do jed' pospešujoč, sredstvo, steklenica 40 v. Ha Ijice zoper želodčn' krč, steklenica 50 v. Posipalni prašek, proti opnjivanju otrok in proti po-lenju nog, škatlica 50 v. Ribje olie, steslenlca 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev ku.jih oCes in trde k' ži-, steklenica 70 v. „Sladln“ za otroke, škatla 60 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklen ca 20 v. Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica I krono. Železnato vino, steklenka 2 kroni go v In 4 krone so v. t&ainiAi, •> rrtwiAu> trti/o v. po cvrti in -potovati rut/iv obmc/o rSunonJ^Mrtetc/žn yJpuA0mm»' ttotočvorsk* uiico2tf. Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana, Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. Sogata zaloga zenskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. trs F Mprfnl ljubljhhh 1 . MICI 3U1 Mestni trg 18. Troovina z modnim in drobnim Uaoom. Velika izber vezenin, čipk, rokavio, nogavlo, otroške oblek e In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca tld. JjVedt sKanje in oezente monogramov in vsakovrstnih drug h risb. Tovarne n asbsstSkrill ..MF družba z om. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši kronski materija! Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 Varstvena znamka. Peter fcii i so. Tovarna mlm v Tržiču. SOOTfSlCO. Najmodernejše podjetje monarhij*. Otvoril sem lastno prodajalno B irv« f iijHljlii ia Wa lit iv. 26 M Hiša). HZtBanBMasEBnmmiroraiaMBgMBjmBamimgvre-rejmiigMgirniaM :: | p Pozor, slovenska delavska društva! (□ Gričar & Mejač . LjuMlaia, Prešernova ulica 9 | f H ‘č? priporočata svojo naijvečjo zalogo 1 = izgotovljenih oblek za gospodo, J J dečke in otroke. j Hovssti ¥ konfekciji za dne. 1 Kuoujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko ČeSnik Pr a CcSnlktaf LJUBLJHnn Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobile vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Cene namižje. 1 _ - _ S La Postrežba poštena in zanesljiva. !□ Solidno izdelane dežnike m solnike priporoča po najnižjita cenah L. Mikusch. LMi"?.: -7/ y 'V/---^-7/--K---7/-MCI Svoji k svojimi H. LUKIČ Ljubljana, Pred Škofijo št. 19. Konfekcijska trgovina za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča. IVBH MmSIH priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino in obrt. = ir m L Halbališa. naisiniirnefša prilka za Stedeniel Ljudsko posojilnica regisfrovarta zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Diion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 31 0 0 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistili obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.