178
Zmes.
(Kdo je srečniši, gospod ali kmet?) Neki poslanec, ki je prišel iz Dunaja, je mende svojim to-varšem kmetam takole pripovedoval: Cesar sami so peršli v zbor, in so gospode prašali: „No! kdo je srečniši, gospodje ali kmetje?'' Gospodje so odgovorili, de so kmetje srečniši. Na to so Cesar rekli: „De bote tudi vi te sreče deležni, bote pa tudi vi kmetje: od-sihmal ne bo nobeniga razločka med gospodi in kmeti."
(Kaj je ;, Z i vi o!"?) ;,Zivio!" je želevnik ali mo-dus optativus, kakor de bi po našim rekel: „naj živi!" to je, naj se mu na duši in na telesu prav dobro godi. Po obrazu pa je „živio!" pretekli djavni priložaj (par-ticipium praeteriti activi), kakor po našim: „živel"; torej pravijo Hervatje graničarji: on je živio, mi pa: on je živel. Kedar pa „živio" kličejo, si spredej še mislijo besedci: „da bi", namreč: ;, da bi živio"; to je: „naj bi živel", ali „naj živi." — Slovenci, ko komu dobro vošijo, pravijo: „Bogteživi! Bog ga živi!" bolj kratko in pripravno klicati je: „Ziva ga !i( namreč: živi ga Bog! ali pa samo: »Žici"!' — Še nar lepši je pa : »Slava!" kakor so že angeljci peli, ko je bilZve-ličar sveta rojen. Beseda slava ima v sebi pomen časti in hvale. Cehi kličejo „slava!" (namreč: slava mu!) ko hočejo koga postaviti, to je, počastiti, in pohvaliti. — Forma ali oblika „živio" pa ni slovenska v unim pomenu; slovenski ;,živio" to je „živijo" , je tretja množna oseba, kar se po nemškim pravi: sie leben (od  živeti), ali pa: sie nahren (od ž i vi ti).          j.
(Kdo je „hudi kljukec" bil?) Kljukec po češkim je prekanjen človek (Schelm), tudi pri Slovencih je mogla ta beseda kej taciga pomeniti. Pripovedujejo od „hudiga kljukca", de je od vode peršel, se je na svoj klobuček usedel, pa se po vodi peljal. Kdor ve več od njega, naj pa pove, ako mu je drago! Toliko je gotovo, de kljukcov je veliko; kedar namreč človek kako hudobijo stori, se v kljukca skluči; njegovo serce je polno bodečih kljuk, torej tak nesrečin povsodi kljuke trosi, in bode, kodar hodi.                                            j%
(Poštenimu umetniku čast, sleparju pa sklešk na herbet!) Svojo žepno uro sim večkrat v Ljubljano dal popravljat, pa ni bila nikoli nič popravljena; sim že mislil, de ura ni za nič, pa le tisti ni bil za nič , komur sim jo dajal. Poslednjič se naključi, de jo še dacarju iz Polhoviga Gradca izročim. In ta mož mi jo je tako lepo vravnal, de vem, de je ura dobra, pa dacar še bolj pošten delavec. Tak mož je vreden, de ga ljudje spoznajo, in zaupanje do njega imajo.   j.
(Ozdravljenje z astromontano (kačja smert). V Horjulu je bila zgodej spomladi krava v gobec pičena , ktera se je s pomočjo astramontane v kratkim bila ozdravila.                                                                  j
(Slovesna veselica v Pragi) je bila 3. dan tega mesca praznovana, ko so gosp. Drja. Wanka mest-niga poglavarja postavili. Češki mestniki praznujejo zdej
po 250 letih nar lepši slovesnost, ktera je bila vsa \ krepkim češkim jeziku praznovana! Tako piše nemšk Pražki časopis „Habt Acht!" Časopis (Slavische Cen-tralblatter) še pristavi, de so pod oknjam doht. Wanks vesele slovanske pesmi peli, med kterimi je posebne Hej slovani! živo donela.