SCupujmo BONDE in ZNAMKE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 80. 299 CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 26, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII Z gospodarskega j stališča j lelifna komisjia Združenih odov (UNRRA) čaka že šest iccev na rusko vizo, da bi :la iti z relifom na Poljsko. * * * [er je promet v zračni pošti no večji so prišle zrakoplovne žbe na dan z zahtevo, da vla-mje stroške za odpremo po-na letališčih, ki da vedno več i. Dozdaj so družbe vse to ie plačevale. * * * ivota avtnih koles bo prihod-mesec zopet znižana za civi-tako za tri'ke in buse kot lotniške avtomobile. ( Ijt ^avčukasta industrija misli, 30 trajalo pomanjkanja kav-a za avtna kolesa in druge iz-ce vse do leta 1948. Avtna astrija bo hotela imeti do le- 1947 70 milijonov novih ko-' * * * 'blačilna industrija svari, da zima 1945-1946 zelo tesna z !ko. Amerikanci sicer ne bo-:mrzovali, toda marsikomu bo v prišla obleka, ki je že neko obnošena. * * * lko se ne bodo zaloge sladkor-tovečale, bo vlada prisiljena toliko skrčiti odmerke slad-ia v februarju ali marcu. Lani dovolj, da bi clftpejiaig. Okorni trs iz Karibejskih 'ajev, refinerije nimajo do-f delovnih moči, enako ni do-| delavcev za nasade sladko'r. Pese. S|i * * Mto računamo, da bomo Nem-pmlatili do srede 1945, bo kaj živil v Ameriki sledeč: Nine bo nekoliko več, svinj i->4 perutnine manj; riža, pše-h in rži bo dovolj.; težko bo za ro-maslo; mleka bo toliko kot ie zdaj; sadja in sočivja kot R4; konzerv bo precej malo Prodajalne na drobno. * * * [figa vojna pomeni nepresta-pfodukcijo vojnega materiala potem tudi pomeni, da se- m visoka mezda ne bo padla. * * * t prvem delu vsakega leta se •f'vi jamo iz zalog; pozneje pa jteSa, kar vsejemo in vsadimc Nadi. Ako bo trajala vojne fvropi dlje kot do 1. julijf pdnjega leta, potern bo ime T^eriška družina od 5% clc 3 manj živil na razpolag; leto. S * * * »ve bojni fronti sta nekoliki |3reČ za zmožnost naše dežele p!0 v ladjah kot v materiali « Varies precej zmaguje. Zat sPteri pravijo, da bi morali IpiVo na Pacifiku počakat: bila vojna v Evropi koi: M4• Toda v sredi januarja bc lahko videli, če bo Nen Hf Poražena do pomladi. Nen bo s to ofenzivo popolne Hj ^črpala in tedaj bodo nav* l^anjo zavezniki z vso sili ^l0 je prav lahko mogoče, d pr naciji na kolenih še pre Ipdjo. -o- Vesela vest 19. decembra so vile n (obdarile družino Cp in Christine Koren jjgflpta ^sinkotom. Oče prih; Korenove družine, 12i m. St., materino deklišl if ta bilo pa Christine Kure: Siil^Uje pri svojih starši Mrs. Louis Kurent, 13: pU Rd. Čestitke! Pohod Nemcev je bil ustavljen IZ BOJNE FRONIEjPapež svari pred stalnim bremenom nad Predsednik Roosevelt moli ia stalen mir po zmagi zaveznikov Washington, 24. dec. — Na trati pred Belo hišo so kot običajno na sveti večer prižgali lučke za božičnem drevesu, 30 čevljev visokem. Ob tej priliki je predsednik Roosevelt izrekel bo. žično poslanico, kije bila potom radija oddana ameriškim vojakom na vse svetovne fronte. "Mi ne moremo reči, kdaj bo prišla zmaga," je rekel Mr. Roosevelt, "toda naši sovražniki dobro vedo, da je prišel konec njih zločinom. Mi lahko pospešimo njih konec doma s tem, če v polni meri vršimo svojo nalogo. "Mi molimo, da bo prišel z zmago nov dan miru na zemlji, katerega bodo deležni vsi narodi sveta za vselej." SEVEDA, SEVEDA, MAMA SO PRI TEM IZVZETI Washington. — Pred časnikarji se je predsednik Roosevelt zelo slabo izrazil o ameriških ko-lumnistih, ki dnevno polnijo stolpce dnevnikov. Rekel je, da so kolumnisti nepotrebna navlaka v naši civilizaciji. "Pa imate eno celo v Vaši družini," je eden naglo pripomnil, : imajoč v mislih Mrs. Roosevelt, : ki tudi piše' svojo dnevno kolono , v dnevnikih. ■ Predsednik se je na ves 'glas zasmejal, pa naglo pripomnil, da je to nekaj drugega, ker Mrs. Roosevelt piše samo dnevnik. Seveda, seveda! -_o- Trije osumljenci prijeti Policija je prijela dozdaj že tri moške, katere sumi, da so bili v zvezi z umorom barten-i derja Josipa Jeriča v Senate . Cafe, 638 E. 152. St. Vsi trije i živijo v .collinwoodski naselbi-" ( ni. Jerič je bil ustreljen v če-: trtek večer, ko je šel pogledat , v stanovanje nad gostilno, kjer - je slišal sumljiv ropot. Glavna letna seja Nocoj ob osmih bo glavna let-. na seja kluba "Ljubljana" in si. - cer v navadnih prostorih. Po se- - ji bo prijetna domača zabava. ,. 'Članstvo naj se udeleži v velikem številu . ZAPADNA FRONTA—Včeraj j na božični dan, so Nemci izvedli dva nova' napada v sme-! ri proti reki Meuse v Belgiji. | FILIPINI — Boj za otok Ley-i te je končan, ko so Amerikanci zasedli /zadnje pristanišče, ki je bilo še v japonskih rokah. y 67 dneh je padlo na tem otoku 112,728 Japoncev, ujetih je bilo pa 493. VZHODNA FRONTA — Rusi so dospeli do ?.apadnih predmestij Budimpešte in odrezali zadnji izhod iz mesta nemškim četam . i -o-- Churchill in Eden sta prišla v Atene, da se posvetujeta v sporu Atene, 25. dec. — Angleški i RACIONIRANJE HRANE JE i VLADA PRECEJ OMEJILA t* ___ . Več točk bo treba za sirovo maslo; konzerve so ra-I cionirane od danes naprej; skoro vse meso bo racionirano od nedelje naprej; sladkorna i | znamka 34 je samo še v veljavi. Washington, 24. dec. — Zelenjadne konzerve so postavljene na racioniranje od danes naprej in skoro vse meso bo racionirano od prihodnje nedelje naprej. Od danes naprej bo treba dati 24 rdečih točk za funt sirovega masla, to je 4 točke več. Vse rdeče znamke, ki so v veljavi od začetka decembra so razveljavljene; ravno tako so razveljavljene vse znamke za sladkor razen znamke 34. Kakih 85 % vsega mesa bo postavljenega v racioniranje na 31 .decembra; danes ga je v ra-cioniranju okrog 37%. Sledeče zelenjadne konzerve bodo odslej racionirane: grah, koruza, zelen fižol, šparglji in špinača. Zaloga sladkorja,, sirovega masla in zelenjadnih konzerv je najnižja, odkar smo v vojni in zato je treba teh restrikcij, izjavlja urad za kontrolo cen. To spremembo v racioniranju je nameravala vlada naznaniti šele jutri, toda ker se je bala, da bi ljudje pokupili obstoječe zaloge v prodajalnah, je prišla z naznanilom 24 ur prej. Vlada pravi, da ni straha morebitnega pomanjkanja živil, ampak da je treba vpeljati te nove odredbe radi tega, da bo vsakemu zagotovljena enaka mera. Restavracije in hoteli bodo dobivali od 1. januarja naprej manj sladkorja. Odmerki sladkorja bodo zmanjšani na osebo s tem, da bo 5 funtov sladkorja na osebo dovoljeno za 3 mesece ,dočim je bilo to dozdaj 10 tednov. Do konca januarja bo določenih za vsako osebo 50 plavih točk na osebo. Rdečih točk za meso bo v januarju 50 na osebo, dočim jih je bilo dozdaj 30. To bo zato, ker bo več mesa racioniranega. Do 1. februarja ne bo dane nobene nove znamke za sladkor. Od 31. decembra bo veljavnih pet rdečih znamk in • sicer od T-5 do X-5. Veljavnih bo tudi pet novih plavih znamk in sicer j od C-2 do G-2. Vsaka teh znamk je za 10 točk. ; Razveljavljene so rdeče znamke A-8 do Z-8 in ^-5 do P-5 iz knjige 4. Razveljavljene plave znamke so pa: A-8 do Z-8 in A-5 do W-5 iz knjige 4. To pomeni ,da bo po 1. januarju nekako 15% manj mesa za civiliste za prve tri mesece 1945. Na leto bo prišlo nekako 127 funtov mesa na osebo. Sirovega masla bo manj za civiliste kot ga je bilo letos. Tudi za prezerviranje doma bo drugo leto na razpolago precej manj sladkorja. Vlada misli, da bo racioniranje za drugo leto precej drugače kot j letos. To se pravi, da bodo dobili civilisti znamke za nakupova nje sproti in sicer toliko, kolikoi bo kazala zaloga te ali one stva ri. 25. premier Churchill in zunanji mi. nister Anthony Eden sta dospela danes v Atene ter se takoj podala k dogovorom, da se konča 23 dni trajajoč spor, ki je povzročil grško civilno vojno. Splošna seja raznih strank se bo vršila v torek ob štirih popoldne. Toda komunisti kljub temu niso odnehali z bojem in nadaljujejo z napadom na vladne grške čete in na Komunisti so bili pozvani, naj pošljejo k posvetovanju zastopnike. Obljubljeno jim je varno spremstvo. Seji bo predsedoval grški nadškof Damaskinos, ki bo morda postal regent nove vlade. -o- 15 Vatikan, 24. dec. — V božični poslanici je papež Pij XII. odobril namero zaveznikov za ustanovitev močne organizacije, da se v bodoče prepreči napade. Obenem je pa svaril, naj na premagane narode ne nalagajo bremena za stalno, ako hočemo obdržati stalen mir. Papež je priznal, da morajo biti kaznovani oni, ki so krivi te vojne, toda s časoma se jim mora dovoliti, da postanejo zopet člani človeške družbe. Dalje je papež izjavil, da demokracija lahko ostane tako v monarhiji kot v republiki, ako narod to hoče, toda obsodil je pa vsak absolutizem ali diktaturo. V poslanici je papež Pij izjavil, da narodom ni treba poslušati svojih vlad, ako nimajo pravice svojih vlad kritizirati, ker v tem slučaju so mase samo orodje in igrača v rokah diktatorjev. Taki ljudje so sovražniki prave demokracije, svobode in enakosti. Demokracija je doma samo tam, je rekel papež, kjer se voditelji zavedajo, da so pravi zastopniki vsega naroda, ne pa samo nekaj drhftli. Ob koncu govora se je papež še izrecno zahvalil Zed. državam za vso pomoč kljub težavam prevoza. še posebno zahvalo je izrekel Myron Taylor ju, Roose-veltovemu osebnemu zastopniku v Vatikanu za vso pomoč. V ŠVICI JE ZDAJ Amerikanci so zdaj prešli k izpady na celi črti, da bi uničili nemško ofenzvo. storka Emila, ki je radijski ope rator v armadi Smrtna kosa V nedeljo zjutraj so našli mr-j tvega v postelji George Dokicha.J miTrDKTID A xTiu stanujoč na 5409 Stanard Ave i IN * LKN1KAIN1H Star je bil okrog 57 let. Umrl je. 1,500 LETALCEV okrog treh zjutraj. Bil je člani _ gvicargko tamburaškega zbora m je igral yQ , da je bilo do v več hrvatskih gostilnah po »interniranih' v Švici mestu. Zapušča zeno Ano m pa-ii(500 ameriških letalcev, ki so Scott Field, |se morali spustiti na švicar- 111. Pogreb bo iz Grdinovega po-!skem ozeifu ™ tla' v;ačaj0C grebnega zavoda, čas pogreba!«8« "fpada na Nemčijo v . j i y i Do tega časa je bilo mterni- se m .določen. !ranih y gyici 95 000 Qseb kakih Obstrelil je ženo i 20 narodnosti, ki so tam iskale George Oniga, star 62 let, | zavetja. Med temi je 16,000 vo-stanujoč na 1177 E. 60. St. je jaških internirancev, ki so pri-v soboto nevarno obstrelil svo- bežali iz raznih armad. Poleg jo 35 let staro ženo Ano, kate- teh je v Švici 18,500 bivših ita-ro je našel doma v kuhinji, ko lijanskih vojakov. je z nekim moškim pila vino., -o-- Žena je v bolnišnici, mož v j Pomagajte Ameriki, kupujte Pariz, 25. dec. — General Eisenhower je prešel .k napadu in na štirih točkah so ameriških fantje zasekali zagozdo v nemško južno fronto. Nemška ofenziva je na zastoju že od četrtka. Nad 7,000 zavezniških letal je udarilo na nemške čete v enem največjih zračnih napadov evropske vojne. Ta udar zavezniške zračne sile bo najbrže odločil izid te jbitke. Prvič odkar so prešli Nem- " ci k ofenzivi pred 10 dnevi poro-' ča zavezniški glavni stan, da se "položaj razvija povoljno." Depeša s fronte, datirana v nedeljo zjutraj zatrjuje, da so ameriške čete z vso silo napadle južni bok nemške ofenzive v severnem delu Luxembourga. Ko so prihrumeli ameriški in angleški bombniki nad nemško linijo, so jih hoteli ustaviti nemški letalci. To jih je stalo 125 letal ,ali 308 v dveh dneh. Via znamenja kažejo, da je bila ofenziva feldmaršala von Rundstedta ustavljena na celi čr_ ti ,tako v Belgiji kot v Luxem-bourgu. Severno od glavnega mesta Luxembourga so Amerikanci pognali Nemce skoro prav do domače meje Rajha. Tukaj so Amerikanci napredovali do 9 milj. Zapadni bok nemške ofenzive so Amerikanci ustavili 23 milj od Sedana. Na tej točki so naciji prodrli najdlje v Belgijo in so samo 20 milj od reke Meuse. Pri mestu Bastogne je oddelek ameriške pehote popolnoma obkoljen, toda se dobro drži. Potrebščine dobiva po zraku. aZpadno od mesta St. Vith je ustalil Nemce nek drug oddelek ameriške bojne sile. Vsled tega odpora so morali Nemci razdeliti prodiranje v dve koloni. Zavezniški glavni stan, ki ni dopustil nobenih noviq, s fronte 48 ur, da ne bi sovražnik zvedel naših pozicij in priprav za protinapad, je zdaj dovolil poročila s fronte, ki se nanašajo na boje pred 24 urami. Radio iz Berlina je danes zatrjeval, da se položaj te največje zimske bitke zadnjih 24 ur ni popolnoma nič .spremenil. To veliko pomeni, ker so Nemci prej z velikim glasom oznanjevali vsak čevelj napredovanja. Radio je priznal, da so Amerikanci "nekoliko" napredovali na nemškem južnem krilu fronte. Deveta ameriška zračna armada, ki ima baze v Belgiji in Franciji, je razbila Nemcem 116 tankov, 800 motornih vozil in dva mostova. Ta zračna armada je izgubila 23 letal. Nemški propagandni minister Goebbels je govoril božično poslanico nemškemu nardou po ra. dio. Zagotavljal je, da je Hitlei pri najboljšem zdravju in da tc dobro vedo tudi Zavezniki, kfi občutijo to na zapadni fronti Nemško vojaštvo, je poudarja Goebbels, trdno zaupa v zmag( nemškega orožja. Župan Lausche nam je dal božično darilo v vsoti $11,000,000 Cleveland, O.—Župan Frank J. Lausche je dal cleveland-skim davkoplačevalcem lepo božično darilo* ko je naznanil, da je zmanjšal mestni dolg odkar je on v uradu za polnih $11,-000,000. Tako bo znašal dolg mesta Clevelanda najnižjo vsoto v zadnjih dvajsetih letih in mesto ima kredit kot ga še ni imelo v zgodovini. Pri tem je pa treba pripomniti, da je župan Lausche prihranil tako ogromno v^oto mestu, ko je istočasno potrošil $27,500,000 in sicer $17,500,000 za nakup ulične železnice in $10,000,0 za razne izboljšave. -o- Včeraj smo dobili nov sneg po državi Ohio V Clevelandu in severnem delu države Ohio je zapadel včeraj nov sneg. Po nekaterih sektorjih ga je naneslo do 7 palcev. Najprej smo imeli včeraj zjutraj dež in poledenico, potem se je pa vreme sprevrglo in od Kanade sem je začelo nesti bele kosmiče, ki so padali skoro do večera. Državni in mestni traktorji So šli na delo, da bi počistili ceste. Toda glavno delo so pustili za danes, ker 3e ni prijavilo radi praznika dovolj delavcev. Mnogo avtov je obtičalo v zametih. Za danes obljubuje vladni vremenski urad še več snega in proti večeru bo pritisnil občutne j ši j mraz. | ^ -o-^ Z enim parom hlač se nič ne prihrani ; New York. —■ Nek ameriški ! tovarnar sukna je izjavil, da si '•s tem, ker je Vlada za časa vojne prepovedala prodajati po dva para hlač z obleko, ni nič prihranila. Kadar se hlače obrabijo, je vsa obleka zanič, dočim je moški prej oblekel drug par hlač k dobremu suknjiču. --o- Druga obletnica V sredo 27. decembra ob 7:3( 1 se bo brala sv .maša v cerkvi Ma i rije Vnebovzete, za pokojnin Frank černe v spomin druge ob . letnice. i -o- > Pomagajte Ameriki, kupujU vojne bonde in znamke. zaporu. to j ne bonde in znamke. Razne vesti od naših borcev v službi Sirica Sama Tedenski koledar za racioniranje SLADKOR — Znamka 34 iz knjige 4 je veljavna zdaj. Čevlji — Znamke 1, 2 in 3 iz knjige 3 so veljavne zdaj za nove čevlje. GAZOLIN — Kupon A-14 je veljaven do 21. marca, vsak za 4 galone; B-4 in C-4, B-5 in C-5 ter B-6 in C-6, vsak za 5 galon, veljavni .zdaj. KOLESA — Avtnih koles ni treba dati pregledati, razen kadar potrebujete nova; komercijalna kolesa je treba pa dati pregledati vsakih 6. mesecev ali na vsakih 5,000 milj, kar pride prej. KURIVNO OLJE — Kuponi 4 in 5 zadnje sezone ter kuponi periode 1, 2 in 3, vsak za 10 galon, so veljavni zdaj. 169. St., piše da je srečno dospel na Novo Gvinejo in da je zdrav. 'Sorodnikom, prijateljem in znancem pošilja iskrena božična in novoletna voščila. . m h 4 S/Sgt. Rudolf Gorišek, sin Mr. in Mrs. Anton Gorišek iz Green Rd., Warrensville, O., pošilja iz Anglije sezonska voščila sorodnikom in prijateljem. Rudy je topničar v zračni trdnjavi B-24 in se je udele-ižil že mnogo zračnih napadov i po Nemčiji. Bil je odlikovan z letalskim redom in hrastovimi peresi za svoje vzorno obnašanje in pogum. T/Sgt. Joseph Bukovec, sin Mr. in Mrs. Jakob Bukovec iz 22070 Ball Ave., Euclid, O., je prišel obiskat bolnega očeta. Doma bo ostal do 5. januarja. Služi v San Franciscu, Kalifornija. * « ** Albert Bokar, M.M. 1/c, sin Mrs. Julije Bokar, 6615 Edna Ave., je poslal domov nov naslov. Prijatelji dobe lahko naslov pri materi, če mu želijc poslati kako kartico. Alberl želi vsem prijateljem in znancem srečno in zdravo novo leto. m m n Pfc. P'rank A. Ivančič, sir Mrs. Rose Ivančič iz 1254 E dej v avtu velik zavoj, zavit v rjuho. Ženska, je rekla, da vozi | srno. Ko je pa ženska zaspala ,so zavoj odprli in našli tam 1 moško truplo brez glave, brez rok in brez nog. Na avtu so našli okrvavljen nož. Poklicana je bila policija, ki je žensko odpeljala na zaslišanje. Toledo, O.—Zunaj mesta Toledo se je na cesti pokvaril avto. Ženska, ki je avto vozila, je poklicala garažo v petek zjutraj, ki je avto zavlekla v garažo. Ženska je sedela v avtu potem v garaži ves dan in vso noč ter v soboto popoldne v avtu zaspala. Mehaniki, ki so avto popravljali, so videli za- REKLA JE, DA IMA V AVTU UBITO SRNO, PA JE BILO LE MOŠKO TRUPLO "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 61X7 St. Clair Ave. HEndcrson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00, Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta-$2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid bv Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 299 Tues., Dec. 26, 1944 Torej tisti slavni Atlantski carter ni niti kos papirja Joj, koliko smo v zadnjih par letih pisali o tistem Atlantskem Carterju, ki sta ga dala svetu predsednik Roosevelt in premier Churchill, ko sta se sestala na ameriški križarki na Atlantiku. Kako so se zasužnjeni narodi oprijeli točk, ki smo jih slišali iz tistega čarterja, ki so jim garantirale svobodo .neodvisnost, prosto izbiranje vlad in meja. Tisti čar-ter naj bi bil podlaga bodočega miru in mera, po kateri bodo zavezniki delili pravico narodom sveta. Pa se je oglasil mož z dolgo cigaro in svetu povedal, da so principi Atlantskega čarterja že davno vrženi v koš. To je jasno pokazal tudi dejansko, ko je dovolil Stalinu, da po-baše kar polovico Poljske v svojo malho. In mož z dolgo cigaro je bil eden, ki je ustvarjal Atlantski čarter! Oni dan je prišel pa še drugi in menda glavni usvtari-telj Atlantskega čarterja, predsednik Roosevelt, ki je kar odkrito povedal, da AtJantski čarter ni bil nikoli smatran kot kaka uradna listina, ampak sta takrat na ameriški križarki s Churchillom nekaj načečkala na papir, dala v roke časnikarskim poročevalcem in ti so potem tisto po radiu in časopisju raztrosili v svet kot takozvani Atlantski čarter. Potegavščina prve vrste! Ameriški narod in ž njim ves svet — vsi smo bili potegnjeni s tistim čarterjem. Zlasti smo bili pa grdo potegnjeni ,ker smo bili tako abotni, da smo pričakovali od državnikov velesil res kake svobodščine za male in zatirane narode. Da, svobodščine bodo dobili mali narodi, kolikor jih bodo dovolile velesile, med njimi Zed. države. Naj odstavimo, da tega ne smemo dolžiti ameriškega naroda. ker ta je bil in je še vedno za pravice malih narodov, ampak tako politiko vodi naš predsednik, ki z ostalima zaveznikoma rešuje male narode iz ene sužnosti, pa jo takoj tlači v drugo. Razen teh treh nihče ne ve, kaj so se domenili v Teheranu, nihče ne ve, kaj sta se s Churchillom pa naš predsednik domenila v Quebecu, pa v Casablanci. Z drugo besedo rečeno: Rusija in Zed. države imajo vlado dveh mož, Rusija Stalina, Amerika Roosevelta. Za Rusijo to ni nič čudnega, ker tam narod nima nobene beser de. Čudno pa je to za Ameriko, kjer je (ali vsaj morala bi biti) vlada naroda za narod: Pa bi tudi lahko bila, če ne bi imeli v kongresu kimavce. Kongres bi lahko stopil na noge in zahteval pojasnila. Toda take može, ki bi imeli pogum udariti po mizi, je narod poslal v pokoj, češ, da so — proti vojni. Zdaj, ko bi bilo treba postaviti Atlantski čarter v akcijo, ga ni pa nikjer. Seveda, če bi bil kje kak Atlantski čarter, bi si Stalin ne upal pobasati polovico Poljske, bi si ne upal diktirati Jugoslaviji, kakšno vfado naj ima. Gospoda Roosevelt in Churchill, stvaritelja Atlantskega čarterja, bi morala stati na temeljih istega in povedati Stalinu, naj drži roke proč od Poljske, od Jugoslavije. Toda ker tega nočeta, sta pa kar naenkrat prišla na dan z izjavo, da Atlantskega čarterja nikjer ni, da ga nikoli ni bilo. Zed. države se nahajajo v vojni že tri leta in naše izgube na bojnem polju so že presegle 500,000. Matere in očetje, katerih sinov so padli na bojnem poiju za odrešitev sveta, zdaj vedo, da niso padli za osvobojenje malih narodov, za pravico in resnico, ampak za večje imperije par držav. Vsega tega je krivo dejstvo, ker danes rešujejo svet samo trije: Churchill, Stalin in Roosevelt. Pa jih prav nič ne briga, kaj porečejo k temu njih narodi. Ako kdo zine besedo in postane preveč radoveden, da bi segel v tajnosti teh državnikov, pa se mu naglo zapre usta, češ, nikar ne sitnari, ker bi to škodilo solidarnosti "velikih treh." In ako mu s tem še ne morejo zapreti ust, mu pa kar brez ovinkov povedo, da igra naravnost v roke Hitlerju. Tako mora biti tiho tudi ameriški narod, ki je s svojo industrijo in denarjem rešil Rusijo in Anglijo. Toda to je popolnoma prav, ker narod jc pri zadnjih volitvah pokazal, da hoče takega voditelja ali voditelje. ■ Ko je vzel Churchill1 cigaro iz ust in povedal strmečemu svetu, da ima Rusija vso pravico vzeti polovico Poljske, bi bil čas, da bi vzel cigareto iz ust naš predsednik in povedal, da tako ne bo šlo, dokler nosijo Zed. države največje breme te vojne na svojih ramah. Pa ni rekel predsednik nič, pa ni rekel naš kimavi senat nič. Niti senatni odsek za inozemske zadeve ni imel kake seje, na kateri bi dal nasvete predsedniku glede svetovne politike. Senat ima to pravico, saj more le senat z dvetretjinsko večino odobriti kako pogodbo, mirovno ali kako drugo. Tako pa'senat spi spanje pravičnega kimavca in se bo zbudil morda šele takrat, ko bo prepozno, ko bodo velesile že postavile krivične meje posameznim državam in vsilile posameznim narodom neljube vlade, s čemer bo vsejano rodovitno seme za tretjo svetovno vojno. Vlada enega človeka je pahnila. Nemčijo v vojno potem, ko je vlada enega človeka napravila pakt z tudi vlado-enega človeka (med Rusijo in Nemčijo 1939). Vlada enega človeka je izvor vsega gorja. Vlada enega človeka ima za posledico, da je narod potegnjen s takimi bajkami, kot je bil — Atlantski čarter. HintHWHWWHWW KUPUJTE VOJNE BONDE! BESEDA IZ NARODA Članom dr. sv. Antona št. 138 CKO pravili vsak vsaj eno svojih napak ali pridobili vsaj eno čednost. Kdor bo napravil tak sklep in ga tudi držal, ta bo videl, da bo novo leto zanj srečno. Tudi jaz želim vsem mojim prijateljem in znancem, da bi bili srečni in zadovoljni v novem letu. Srčno vam želim, da bi vsi prekoračili v novo leto v najboljšem zdravju in veselju. Srečno rjovo leto želim tudi našemu priljubljenemu listu Ameriški Domovini, vsemu njenemu osobju in želim veliko novih naročnikov v novem letu in prav tako želim tudi vsem čitateljem po širni Ameriki, kateri jo čitajo. še enkrat: Veselo novo leto! Tončka Jevnik. že zadnjič sem bil enkrat sporočil in danes to ponavljam, da se bo vršila glavna letna seja našega društva Sv. Antona Pa-dovanskega št. 138 CKO zadnjo nedeljo ta mesec (31. decembra 1944) v novi šoli sv. Vida soba št. 6 v prvem nadstropju. Priče. tek ob pol dveh popoldne. Bratje; prosim vas, da se je gotovo vsi udeležite vsaj te seje, ko že med letom ne prihajate k sejam. Glavna letna seja je najvažnejša v letu in vsak član, ki mu je le mamlo mar njegovo društvo, bi moral priti vsaj na glavno sejo. Vsi veste, da se na tej seji dela načrte za prihodnje poslovno leto; na dnevnem redu so tudi volitve odbora za leto 1945. Bratje pridite na sejo, da ne bo zopet sam odbor. Popra-vici vam povem, bratje, da je ja-ko žalostno in tudi odborniki nimajo že več veselja do društvenega dela, ker vidijo tako malo zanimanja od strani članstva. Mogoče se bo kateri izmed članov čudil ,da ni nobenega napredka pri našem društvu, ampak pri tem vam muram poudariti ,da če se člani ne boste malo bolj zanimali, da odbor sam tudi ne more vsega izvršit. Vedite, da je odbor tukaj zato, da izvršuje sklepe društva in vrši druge društvene posle. Da se pa dobri Sklepi osvoje ,je pa potrebna navzočnost članstva, da s svojimi dobrimi nasveti pomaga odboru pri delu, le tako moremo pričakovati društvenega napredka, še precej bi vam lahko napisal, pa prav dvomim, če bi kaj zaleglo. Saj je itak vedno tista stara pesem: pridite na sejo in zopet pridite na sejo itd. Končno nas bo pa prišlo v najboljšem slučaju 15 do 20. Torej, prav prijazno vas vabim, da pridete na sejo v nedeljo ob času kot sem prej onjtenil. Po seji, katera bo lahko v kratkem času završena, bomo imeli tudi malo okrepčila, da bomo tako' vsaj par centov dobili v blagaj-' no. Končno vas opominjam, posebno tiste, ki ste zaostali, da go-1 tovo koncem leta poravnate ases. ment. Na svidenje v nedeljo popoldne na seji. Joseph Meglich, predsednik. --o- Novoletno voščilo Poglavje o vojnih zločinih Malo je ljudi, posebno starej-| ših, na katere ne bi vplivalo slo., vo od starega leta. Leto je pač precejšen kos življenja. Ob koncu leta si stojita dva časa tesno drug ob drugem — staro in novo leto. V starem letu smo imeli marsikateri veseli dan in marsikatero žalostno uro in novo leto — kaj nam prinese? V naročju novega leta je skrita neznana bodočnost: sreča in nesreča, veselje in trpljenje, življenje in smrt. Ni torej čuda, če človek koncem leta zamišljen obstane in z nekako resnobo stopa v novo leto. Toda verni ljudje se ne bodo zadrževali pri tem razmišljeva-nju posvetnega življenja. Kakšnega pomena pa je ta čas? Saj je vendar ta čas pot v večnost — v večno življenje. Naše življenje je podobno ladji na morju, včasih je vožnja prijetna in mirna ob sončnem vremenu, drugič pa zopet prihrume viharji v temni noči in v megli. Toda veren človek se ne straši valov življenja. On s zaupanjem gleda na svetil-! nik ,ki mu kaže pot k rešitvi iz ' razburkanih valov in ta svetilnik j je zaupanje v Boga. Kdor v Njega zaupa, se mu ni treba bati nesreče v novem letu, kajti zanj je novo leto srečno in bogato za večnost, pa če je na zunaj še tako polno trpljenja in gorja. Ce pa hočemo, da bo prihodnje leto za nas še bolj srečno, pa sklenimo, da bomo od- Bazovica. — Moskovska konferenca treh zavezniških zunanjih ministrov jejzdelala lansko jesen med drugim tudi načelo o kazni vojnih zločincev. Mogoče je v preprostih srcih evropskih narodov ravno to načelo našlo največ zadoščenja in utehe. Cut pravičnosti je gotovo eno izmed največjih duhovnih pridobitev evropskega človeka. Na vsak način pa mu ta pravičnost daje posebno noto in ga razlikuje od drugih izven evropskih narodov. Prav posebno pa je pravičnost pri slovenskemu človeku ne samo cenjena .spoštovana in vpošte-vana, pač pa daje evropski noti še poseben povdarek, ki je včasih morda celo na prvi pogled pretiran. Slovenski narod se je v svojih kmečkih puntih boril v prvi vrsti za svojo pravdo, za pisane zakone in določila, za nepisane pravice starih urbarjev. Slovenskemu človeku je bila v preteklosti pravica celo važnejša od svobode. Slovenska literatura od pro-svitljene dobe dalje je polna motivov, ki premnogokrat naravnost dramatično slikajo tiho in neprestano borbo našega naroda za pravico. Koliko slovenskih domačij je propadlo zaradi ene same brazde na njivi, koliko tožb in prepirov se je rodilo v slovenskih vaseh zaradi — časih kar namišljene — pra-vice» V pravico veruje slovenski človek najmanj tako trdno in neomahljivo kakor veruje v Boga. Pravičnost "zelene mize" na mirovnih konferencah je bila Slovencem v preteklosti edini zagovornik, v katerega je verjel ves narod od izobraženca pa vse do zadnjega kmečkega delavca. In kljub strašni in krivični odločitvi, ki je po prvi svetovni vojni eno polno tretjino slovenskega naroda in njegove zemlje izročila najhujšemu sovražniku, vera v pravičnost "zelene mize" ni prenehala, čeprav se je najbrže preoblikovala. Zaradi te pravice, ki je. bila že v prvi vojni in je prav posebno v tej povezana, zlasti med primorskim ljudstvom, z osvobojen jem, so kaj lahko razumljive vse žrtve doma in v tujimi, ki jih naš narod polaga z navdušenjem na oltar pravice in svobode. Samo zaradi te pravice je primorski' človek že prvi dan vojne napovedi kot en mož stopil na stran demokratičnih sil; zaradi te iste pravice so vsi Prirtiorci danes v vrstah Narodno-osvobodilne-ga gibanja. * * * Nekaj mesecev po moskovski konferenci se je v Londonu ustanovila posebna komisija, ki naj bi na podlagi moskovskih sklepov, ki so kasneje dobili v Teheranu popolno potrdilo, prevzela funkcije nekakega zavezniškega preiskovalnega sodišča. Ti sodniki so imeli zbrati obdolžence in dokazno gradivo, da bi moglo biti pravici zadoščeno takoj, ko bodo zločinci prišli v njene roke. Celo podrobni postopki so bili izdelani in objavljeni. Delo preiskovalnih sodnikov katerim so pomagale vse zavezniške vlade, bi moralo biti naravnost ogromno. Izvršenih zločinov je na milijone, zločincev pa tudi na stotisoče. Samo pri nas so Lahi pomorili na tisoče Slovencev in Slovenk, brez obtožbe in brez sodbe. Čez 60,000 ljudi so s silo odpeljali v zapore in koncentracijska taborišča. Tu so jih dobesedno izstradali, saj gredo številke pomrlih na 10,000. Na sto in sto slovenskih vasi je bilo po-žganih, na tisoče slovenskih domov uničenih. Vse to ne zaradi vojaških, operativcih potreb, pač pa zgolj zaradi utešitve fa-šistovskih in nacističnih živalskih nagonov ter zaradi načela, da je za "novi evropski red" treba evropske narode iztrebiti. Samo v naši mali Sloveniji so laški in prusijaški razbojniki povzročili na deset in deset-tisoče prostaških zločinov, ki bi v mirnih časih — po njihovih lastnih .zakonih — zahtevali smrtno kazen. Ti zločini se po vsem ozemlju Jugoslavije dvigajo v stotisoče, po Evropi na milijone, na vseh evropskih bojiščih pa na ducate milijonov. Enajst mesecev je preteklo, odkar so se preiskovalni sodniki v Londonu vrgli na delo. Pomislite, celih 350 "osumljencev" so našli in jih lepo vpisali na listo, da jih ob svojem .času povabijo na zaslišanja. Tri-stopetdeset ljudi, ne ljudi, zveri so vsega našli do sedaj. Mo-. goče se jim je še to število zdelo previsoko in kar verjetno je, da marsikateri preiskovalec ni zatisnil oči ponoči, ne zaradi prusijaških letečih bomb, pač pa zaradi nadlegovanja — vesti . . . Že takoj ob samem začetku, ko je bil^ preiskovalna komisija postavljena, se je šušljalo, da nekaj ni v redu s to stvarjo. V komisiji predvsem niso bili zastopani vsi Združeni narodi. Na prvem mestu v njej ni zastopnika Sovjetske zveze. Na moskovskem radiu so upravičeno dejali: "Precej skeptični smo nasproti vsem tem pravnim strokovnjakom, ekspertom, politikom komisarjem itd. Svoječasno smo gledali pri delu Chamberlaina in Stojadino-viča ter nekatere druge genialne politične veleume. Videli smo tudi Slobodana Jovanovi-3a in vse te pravniške kapacitete, kako rešujejo politična vprašanja. Urejevali so nas in upravljali, ali kadar koli so hoteli, da ne pride do rešitve, so zadevo kar enostavno izročili strokovnjakom ... V Teheranu niso razpravljali strokovnjaki, pač pa vodtielji in zato )'e prišlo tudi do pozitivnih rešitev in odločitev. 'Pravniki v Londonu govorijo: "Dajte nam paragrafe, pa bomo postopali in sodili!" Paragrafov pa še ni, ali zločinci so tu. Ti pravniki so navajeni, da zločince razvrščajo po kategorijah in da po pravilnikih sodijo . . . Ali, če bi ti pravniki sebi sneli robec z oči in praktično pogledali v svet, v tak kakršen je, bi se jim pokazale stvari najsramotnejše v zgodovini človeštva ..." V resnici stoje v tej sodni dvorani, ki jo predstavlja vsa Evropa, milijoni trpinov, izstradanih, oskrunjenih, pohabljenih, ponižanih in razžaljenih. Med njimi pa se razvrščajo milijonski grobovi pobitih in pomor j enih; v tej evropski dvorani je ena sama velika mlaka krvi . . . Pa so pravniki po pravilnikih, ki so jih izvlekli iz starih predalov in ki so bili napisani v 19. stoletju, našli 350 zločincev, ki so morili, ropali, požiga-li: Ustje, Lozice, Hrašče, Kromberg, Podsabotin, Miren, Volčjodrago, Bilje, Vogrsko, Ajševico, Renče, Št. Peter, Dol-Otlico, Črni vrh, 13 vasi v Re- ški dolini, 7 vasi na Cerkljanskem, 9 na gornjem Krasu, 8 v slovenski Istri, da naštejemo samo nekaj množenstvenih zločinov. Kaj so laški fašisti in Prusijaki počenjali po ostali Sloveniji, o tem bodo govorile debele bukve slovenske zgodovine. In zločini po vsej ostali Jugoslaviji? Zločini v Majdan-peku, Kragujevcu, Šabcu, Ko-zari, Jasenovcu itd. itd. Strašni zločini v Harjkovu in Min-sku, v Lidicah itd. Ti pravniki in sodniki so po 11 mesecih težkega in napornega dela našli 350 zločincev, ki so pobili na ducate milijonov prebivalstva Evrope. Mislimo, da bi za londonske pravnike bilo nujno potrebno, da napravijo malo ekskurzijo v H'arjkov in Krasnodar, da obiščejo svobodno Jugoslavijo, kjer sodijo fašiste in Prusija-ke, ustaše in narodne izdajalce in bi se mogoče na licu mesta le naučili, kako se najdejo zločinci in kako se kroji pravica. Ko so v Londonu povedali, kaj so opravili* v 11 mesecih dela preiskovalni sodniki, so se zganile množice po vsej Evropi in trupla pomorjenih so se obračala od strašnega razočaranja. Kljub temu veruje Evropa, da bodo londonski pravniki in sodniki odvrgli teoretična modrovanja in sodili praktično tako kakor sta Hitler in Mussolini praktično zapovedovala zločinska dejanja. Če se to ne bo zgodilo, bo vera Evrope v pravico izgubljena in z njo bo izgubljena tudi sama Evropa. Ali ne bi bilo mogoče pametno, da bi v to komisijo postavili ljudi, ki so zaradi nacističnega in fašistovskega divjanja izgubili svoje najdražje in so sedaj po takem londonskem modrovanju blizu, da izgube vsak smisel do življenja. Svojci žrtev — ti naj bodo porotniki fašizma in nacizma in pravica bo gotovo našla svoje dostojno mesto. Preprečiti Nemcem uporabo 111 j popravila na porušenih mostovih] Glede zadnje naloge "komarjeV j je zanimiva ugotovitev, da nis°j Nemci do sedaj še niti poskušal'! popraviti mostove čez Seno, we«j Rouen-om in Parizom, ki so j'*1! naši letalci porušili vse. Namej sto mostov uporabljajo NeWcl|Ta skupaj zvezane tovorne čolne ijjkr poskušajo s takimi improvizacijo jami vzdrževati promet. Čez da||el plavajo ti čolni dobro prikril Pltai-reki navzdol, ponoči pa jih Ne»tl j ci vlačijo z enega brega na drsita ■ gi, jih vežejo in tako sestavlj^fi n mostišča. "Komarji" opazuj^jBili to nemško delavnost zelo intentj, zivno. Ple Komarje imenujejo z vso P^en« vico tudi "letalce ob vsakem vr%i v menu." Slabo vreme jih prav se ne moti. Od januarja dalje .Jati, grupa, ki sem jo obiskal, eno sf n mo noč ostala doma. Drugače J»nki operirala vse noči; v dežju, sll| pr gu ,toči, viharju itd. i Vel Eskadrilje so angleške, a|ov stralske in novozelandske, ^'.Jdal vso vnemo medseboj tekniuJeJ|ožic Ena izmed eskadrilj "County.! ki Warwick," je svoje ime do^lj p že davno prej nego je ;J Na opremljena s "komarji." ^ jobs eskadrilje je Peter Wick1181! pr Barnes, slavni zmagovalec |eš11G Srednjem vzhodu, odlikovanj ^ D. S. O., D. F. C. in bar- jjri gl znam ga še iz puščave. SP01lPogi; njam se ga ,ko je prevzel P°ve!in stvo 73. eskadrilje, ki se ^Jlial začetku vojne tako sijajno lZTpl£ zala v Franciji. Takrat Je .Trati eskadrilja štacijonirana v 0 jUdi] ljenem Tobruku. F Vn Po prevzemu eskadrilje s0 Jesti Nemci že na prvem poletu sklatili. Odskočil je/'jAh, lo majhne višine in si Prl Jo," nevarno zlomil nogo v rok Nekaj tednov je poveljeval ebj h]a< drilji z berglami, ker ni hot Ftop, pustiti svojih posadk . 1 Tič Sedaj poveljuje grupj^ pJ^li cev ob vsakem vremenu." lit q dal mi je, da imajo najte2^ 1 vgei 10 opazovalci. Lete ponoči111 Ju So hovi cilji so ponavadi kako* vice buck. le Vr Razgovarjal sem se s ^''Joclj nom Chaplinom, D. E. ^'l.fimi operacijskih poletov i1"'1 seboj. Bilje pri Dunked11 tud nato pa tri leta v puščavi- |j, ^ kaj časa je bil opazovale^ ^jnCos] lega polkovnika Bu«^1 Jp0p DSO, DFC in bar, ki je bllJ mi! najboljših pilotov Blenhei"1 Jj^. Beaufighterjev v R. A. J'sar.i Od začetka tega leta Pa.e[J&r ar vazije so nočni komarji P^Fiio!' 11 obsežen načrt napadov jM0]gj vražna zbirališča, žeIev0|tlič, in radijske postaje. Glob0 I gV prodrli v Francijo. Takoj o tj ^ četku invazije so z vsern1 * 1 p^ podpirali naše kopne silf ^(||sol j ravno je težko ugotovi*1 J mi. ki jih je njihovo delo P°v^ ^jfVanji je bila njihova udeležba fjavi nih okvarah nad sovraz *|0 ^ ^ ocenjena na 30%. • ,iiriveli Med 6. junijem in 12 l^M i10\ so napadli 500 cestnih jMca ških transportov, nad ^,jeffi)i. fc tov in celo vrsto važnih zt |>it.2j0 ških in cestnih križišč. ^ 1 je ( Najboljšo oceno dela JV n) jev" so mogoče izrekli v0'!LiiI§o je niki, ki so resno povdi'r> lih dv bi morale bodoče med'1. J^ (}v konvencije prepovedov*1 San]( bardiranja in napade na j j^j se bore podnevi. r> in : Nova kamikaliia |bi m __ i* Nadležne hišne od imele kaj težko življenj; Jgicev vojni, kajti kemiki so 1 1 re: in silno učinkovito sred* člj °k' ti- tej nadlegi v po^fS, 1 0 Nova kemikalija je ^ jči«'6« s DDT namesto celega kgov kalija še ni na razPoli j0 lijj k<« nemu prebivalstvu, ,t ii'lK vr; jo le v vojaške namene ^A j^bo vanje raznega mrčesa. ff Q si komarjev po džungla}1- N^fi stani našajo razne bolezni v0jHl ^^ primer malarijo. Za P° jj'e'»L8nil nas tolažijo, da bomo t« JJ^bot sti deležni tega zdr&^' B^Om nadležne muhe. Jn Pa . Komarji grizejo (C. B.) Nemški polk padalcev je z vso naglico hitel na bojišče v Normandiji. Noč je bila zelo temna; težki oblaki so se vlekli kot pravljične pošasti in se skoro dotikali utrjenih postojank. Nemški poveljnik je zaukazal veliki avtomobilski koloni čim večjo hitrost. Komaj vidno so brlele stranske svetilke na vozilih. Nenadoma je zaropotalo iz temne tajinstvene noči. Jata letal se je izvila iz težkih oblakov in oplazila dolgo, skupaj zgneteno vrsto nemških tovornih vozil. Bombe so udarjale, topovi so zalajali. Sam pekel je udaril na dair za kratkih pet minut. Angleški piloti so se vrnili z netočnimi poročili: Vreme je bilo tako neugodno, da ni bilo mogoče ugotoviti, kaj se je prav za prav zgodilo v tihi poletni noči . . . šele po 14 dneh so prišla toč-nejša poročila, ki so pripovedovala, da je bil nemški polkovni poveljnik ubit; bombe so razpršile motorna vozila in komaj polovica polka je nadaljevala pot — peš na bojišče. To je bil samo eden izmed uspešnih nočnih zbodljajev angleških bombnikov "Moskito" od invazijskega dne dalje. Britanski "komarji" zavezniškega letalstva drže Nemce v nočnih urah v ravno takem razpoloženju, kakršnega preživlja Evropejec ob nilskih bregovih brez mreže proti komarjem. Samo se zbodljajev angelških "komarjev" ne ubraniš s kini-Jiom . .. . Angleški komarji ne iščejo priljubljenih vlažnih področij, pač pa so jim posebno všeč nemške vojaške barake ,z nacistično sodrgo nabite ceste in železnice ter drugi taki zapeljivi cilji. Naloge "komarjev" so trojne: Ne privoščiti Nemcem nobenega nočnega odpočitka. Nemške nočne premike glede nevarnosti iz-ednačiti z dnevnimi nevarnostmi. Junaštvo in zvestoba Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije. so ali ,ed jih fiei Takrat malo da ga nisem in feiil po ustih. A požrl sem lC1" °jo jezo, obrnil se na peti in laiijtel iz njegove sobe. Dve minu ;asneje sem s knjigo za risbe !nv ti pazduho in z malim kovče-rU ti v roki zopet stal pod bož-a}(fi milim nebom ilo je se precej zgoda zju-in pohajal sem čez veliki Wevard proti cerkvi sv. Mag-ne. Izza svoje bolezni ni-več videl o. Sekunda; nje-sem sedaj nameraval po-ati, zakaj materi sem bil pi-naj meni namenjene liste Pkrat nanj pošilja. Ko sem prihajal bliže kraju, kjer Veliki zelenjadni vrt kapu ov drži Boulevarda, sem že daleč videl, kako se velika 'žica gnjete ob vrtnih vra-ki so sicer vedno zaprta, j pa so bila na široko odpr-Narodne straže in uradniki t fobarvnimi pasicami so stra-pred vratmi, in tudi na %em čelu samostanske cer je plapolala trobojnica ri sever, ki je od časa do ča-tognal sneg in sodro čez stre-vrtove, se je srdito za tial nadimajoče se bander- jej< ten i ?ra |e: vr^tj - ni b i > sa •e j Sll< ai ki jejfo ž ty obi ) b od !C an po" ove je izk i k Platno, kakor da ga hoče e [rati na kosce. 0 'Udil sem se, da ob tako sla-1 vremenu toliko ljudi stoji eesti, ter sem vprašal enega 0 , °d zijal, kaj se godi. 3' Ah, ka jucinsko gnezdo pra- f'nkJe rekel nllad^, ki je ' fold tlačil v žepe raztrgali "let po' Žje in or leap; r^f /i ec P lan« 3ile< im°v ,-u a do ^ , na [e^ni bok° e"' i Šl1 vzroi na® až'11 tžd 50 že! <>l)'o je res žalostno gledati! % dvajset redovnikov so po ih dva kakor jetnike pelja-Samostana. Pravkar so jih Drisilili, da so slekli svoje > in zdaj so tičali v starih lah s trga za starino. Globi mislil, da gleda pustni ®vod, če ne bi pretresljiva 0lst, odsevajoča z obližja teh ' ^ j juncev, razločno pričala o ' resnobi prizora. Provin slok, velik mož s poduhov-tn obrazom, in prijazen Pk s snežno-belo brado sta fva v žalostnem sprevodu. in visoko vzravnan je kal provincial. Tu je zade-egovo plemeneče oko ene-? komisarjev, stoječega , % vratih. nabot!" je zaklical: "Juti si drzneš priti k vratom stana, iz katerega si, pri- ll k,. o \{- M m d s«* o v0!l •ud1 c , i m to, odgovoriti s slabo šalo. "Pri moji veri!" je drzno zaklical. "Saj danes ste vsi poskakali za mano. Sploh je zdaj proč s ka-pucini in kutami in križi!" "Nesrečnež, molči!" ga je z močnim glasom prekinil provincial. "Delaj pokoro, dokler te še čaka božje potrpljenje! Vidim grozečo sekiro viseti nad tvojim vratom. Če pade,, boš stal pred sodnim stolom božjim, in tedaj gorje tvoji ubogi 'leumrjoči duši!" Nato je dvignil roke proti nebu in zaklical, obrnen k ljudstvu: "Pred nebom in zemljo ugovarjam krivici, ki se je mojim redovnim >ratom in meni danes zgodila v imenu svobode. Gorje tistim, ki so tega krivi! Gorje vsem, u so tega deležni! Molil bom la bi bila strašna kazen, ki ima priti čez narod in to mesto, mi-.ostno odvrnena. A bojim se, la Bog zapre ušesa moji molit-/i, kakor so jih vaši poslanci saprli našim prošnjam in sol-:am." Kakor prerok starega zako-ia je stal provincial tu pred nnožico. Nihče mu ta hip ni ipal odgovoriti. Nato se je obr-ail k svojim redovnim tovarišem in rekel z milim glasom: 'Bratje, sinovi, idite v imenu jožjem! Bog vam bo poplačal, leer zavoljo njegovega imena rpite krivico, ki je prišla čez nas. S silo so nam vzeli hišo in jbleko. On nas bo zato odel s svatovskim oblačilom ter nas jprejel v hišo svojega Očeta, cjer je mnogo bivališč. Ostanite mu zvesti v tem viharju in lržite obljube, ki ste jih zaobljubili. Noben Narodni zbor nima pravice, odvezati vas o*d njih. Bog je povsod z nami!" Ob teh besedah je vzdignil svojo desnico in blagoslovil po-kleknivše brate; nato jih je objel ter'se obrnil, da odide, med tem ko so mu solze tekle po licu. Prizor še na to poulično drhal ni ostal brez vtiska, Mirno so pustili redovnike iti svojo pot. Kot zadnjega sta nesla dva sodna služabnika najstarejšega uda redovne družbe na nosilnicah iz hiše: zakaj devet-desetletni starček je bil hrom. Nekega toplega poletnega dne sem ga bil našel,( sedečega na vrtu, ter sem ž njim govoril Bil je prav otroško preprosta duša, pobožen in vedno vesel. Zdaj je še enkrat okrenil treso po glavo proti samostanu in cerkvi, in videl sem, kako mu je solza blestela v napol oslepelem očesu. Pogumno sem stopil k nosilnici in rekel: "Oče Juniperus, kakšen dan je to! Kakšni časi!" "Dober dan je, moj sin," je odgovoril čisto mirno. "Zakaj vsak dan in vsi časi so v božj roki. Njegova sveta volja se zgodi!" Vprašal sem ga po o. Sekun du. Rekel je, ta ima opraviti pri vojakih. Tu sem mu hote od svoje male imovine stisniti cekin V roko za miloščino. On pa je s smehom rekel, da sin sv. Frančiška ne sprejme denarja; 75 let se že ni taknil denarja in z božjo pomočjo se ga tudi posihmal do smrti ne bo. "Saj mi je dobro," je pristavil. Bog vam plati vašo ljubezen! Glejte, saj me nosijo kakor veliko gospodo po cestah. To pride odtod, ko so moji 'podložni-ki' na svoje stare dni tudi naredili ^revolucijo ter mi odpovedali službo v hoji; to je tako moda danes!" se je smejal. "A kam vas poneso, o. Juniperus?" KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV 31. — SND in Klub društev SND prirede Silvestrov večer v obeh dvoranah. 31. —Direktorij in klub društev Slovenskega doma na Holmes Ave. priredita Silvestrov večer. JANUAR: 13. Glasbena matica, plesna veselica v SND. 20. — Društvo Kristusa Kraja 226 KSKJ plesna veselica v SND. 27. — St. Vitus Boosters klub ples v SND. Pomanjkanje radio 'tubov' se c , . . . i . ne bo prenehalo Sedem velemest tekmuje pn Washington — War Production FEBRUAR: 3. — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND. 11. — Dramski Ebor Ivan Cankar vprizori igro v SND. APRIL: 14.—Slovenska ženska zveza priredi veselico v SND. 15. — Glasbena matica priredi koncert v SND. MAJ: 27. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ proslavlja 50 letnico v SND. DOMAČA FRONTA podpisovanju Vojnega posojila Washington. — Sedem velemest je začelo tekmo, da čim preje podpišejo svoj delež E-ondov v podpisovanju šestega ojnega posojila. Ta velemesta io Boston, Philadelphia, Pitts-burgh( St. Louis, Los Angeles, San Francisco in Washington. Vsak torek in petek bo objav-jen v Washingtonu časopisom eh mest rezultat dosežen vsakem posameznem teh mest.— (OWI) Predlog da se začne kuriti z nizkimi temperaturami Washington. — Dr. Thomas t'arran, Surgeon General javnega zdravstvenega urada pri Federal Security Agency, opo-arja na to, da bo mnogo hišnih gospodarjev moralo to zimo rati pomanjkanja goriva sredi zine zmanjšati temperaturo v ovojih hišah, ako ne bodo šteli 1 i goriva že zdaj. G. Parran e dejal, da bi bilo napačno začeti kuriti na običajni luksuri-jozni način. "Ker se človeško telo prilagodi brez škode tudi velikemu mrazu, ako le skrbimo za to, da e prehod počasen in izveden postopoma, ter da je obleka primerna, je jasno, da je najbolj pametno, začeti kuriti polagoma in vzdrževati precej nizke temperature skozi vso zimo. G. Parran je potem poudaril da je "takozvana prijetna gor kota nekje okoli 68 in 70 stopinj Fahrenheita. Naučili pa se bomo brez nadalnjega, da je človeku prijetno in udobno, ako je primerno oblečen, z do bro hrano in zadosti aktivnosti." (OWI) Velik del božičnih daril za dobre namene bo šel v vojno posoijilo Washington. — Herbert F. Rawll, osnovitelj in predsednik Christmas Club-a, je naznanil, da bo letos dodeljen mnogo večji del daril, ki prihajajo v čekih, posvečen nakupovanju War Bondov. G. Rawll ceni, da bo približno 7 milijonov članov Christmas Club-ov širom Zedinjenih držav prejelp približno 500 milijonov dolarjev od bank in hranilnic in drugih organizacij. (OWI) Franklin Delano Roosevelt. Prepričan sem, da bodo Amerikanci grškega porekla podpirali podpisovanje tega vojnega posojila. Blagoslovljena bodi Amerika!" Dr. Wise pa je dejal: "Šesto vojno posojilo je zadnji poziv zmage ameriškemu narodu. Veliki heroizem naših mlajših bratov in njih neskončne žrtve na bojnih poljih so celo mnogo več kot le poziv. One nalagajo vsakemu Amerikancu dolžnost, da podpira z vsemi svojimi silami podpisovanje šestega vojnega posojila." (OWI) -o- MALI OGLASI Board je naznanil, da je bilo dozdaj komaj polovico toliko radio 'tubov' na razpolago za nadomeščanje izgorelih aparatov v zasebni uporabi, ter da bo to pomanjkanje ,ki traja zdaj že dve leti najbrže trajalo tako dolgo, da bo vojna proti .Nemčiji in Japonski končana že več mesecev, predno bo prestalo. (OWI). Cerkveni dostojanstveniki pozivajo k podpisovanju vojnega posojila Washington. — Vodilni prvaki protestantovske, katoliške, grško-pravoslavne in židovske vere so z vsemi silami podprli podpisovanje šestega vojnega posojila ,ter so pozvali vernice širom Amerike naj podpiralo kampanjo. Rt. Rev. H. St. George Tuck-3r, škof-predsednik protestantovske episkopalne cerkve v Zedinjenih državah; Rev. Michael J. Curley, katoliški nad-ikof v Baltimore-u in Washing-onu in dr. Stephen S. Wise, rabin svobodne Sinagoge v New Forku so skupaj pozvali na-od, naj z vsemi svojimi silami podpira podpisovanje 14 milijard dolarjev. Škof Tucker je dejal: "Šesto /o j no posojilo je brez vsakega ivoma velike važnosti za zrnato. »Lahko je misliti, da se vojna bliža koncu in da je potreba denarja manjša. Toda tako' mišljenje bi utegnilo po daljšati vojno in jo napraviti mnogo bolj drago. In zahtevati mnogo življenj." Nadškof Curley je dejal: "Danes se nam zdi, da smemo Novoletno voščilo Prisrčno pozdravljam vse sorodnike in prijatelje tukaj in po vsem svetu ter želim vsem blagoslovljene božične praznike in zdravo novo leto, polno upanja za skorajšnji mir temu žalostnemu svetu, posebno pa moji soprogi in otrokom, Tereziji Ka-vas in družini, Stara Nova vas, župnija Križevci pri Ljutomeru. Pokojna hčerka, ki je tam umrla, naj pa mirno počiva. Ravno tako tudi želim srečno in zdravo novo leto Mrs. Mary Gerl iz Euclid, Ohio, ki se je ta ko zanimala in potrudila za mojega sorodnika, misijonarja na Japonskem. Matija Kavas prekmurski Slovenec 1388 E. 41. St. Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pri dem0 jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. 26, 27, 28.) DELO BOBUO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Jovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET KATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po voj-li. Visoka plača od ure in ivertime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (300) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68tb ENdicott 4212 Naprodaj Proda se plush suknja mera 44, v j ako dobrem stanju. Cena je $30. Pokličite MU 8314. (x) Ako iščete dobrega popravljalca za yaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fi- biti nad vse ponosni nad uspehi no delo. naših junaških armad. Operacije v Evropi in na Tihem oceanu nam kažejo z največjo jasnostjo, kako ogromne so potrebe materijala in kako veliki so zategadelj tudi stroški. Naše ljudstvo mora nositi v teh težkih dneh mnogo žrtev. Toda nič se ne more primerjati z žrtvo FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Zgradite ali kupite hišo Zakaj bi plačevali najemnino? Pridite k nam, da vam pomagamo zgraditi ali kupiti hišo. Mi imamo na stotine na- naših vojakov, vaših očetov, J črtov, iz katerih lahko izbere-sinov, bratov in vaših dragih." te. Nadškof Athenagoras grške pravoslavne cerkve severne in sto vojno posojilo bo pomagalo pospešiti zmago in uvesti na svetu one 4 svobode, katere je oznanil naš veliki predsednik Mavec & Co. Gradbeniki in prodajalci zemljiš 17110 Lake Shore Blvd. IVanhoe 4900 (Fri. Mon.—x) "V najboljši kraj! V hotel 11 Prelomivši, tako sramotno j božj i? Od tam se pač kmalu Jfcnil!" preselim v pravo njegovo hišo " (Dalje prihodnjič) -o- ^bot je kar zdrgetal pod edom svojega prejšnjega stojnika ter prebledel. Iz- S Pomagajte Ameriki, kupujte Pa je na karajoče besede1 vojne bonde in znamke. MOŠKI Tool & Dye Makers Strojni popravljači Lathe Delavci Kleparski delavci Inšpektorji Time Keepers ŽENSKE Assemblers Inšpektorice Dnevno in nočno delo; plača jd ure, overtime in plača od ko-madai 10 uv dnevno, 5 dni v tednu. Stalno delo sedaj in po vojni. The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. — od St. Clair (300) Moški pomagači v skladišču in delih Shipping Receiving in delo z materialom Dnevno ali nočno delo Plača od ure Tedenska plača Oliver Corp. nasledniki Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (303) Ženske operatorice na elek. šivalnih strojih za izdelovanje kril Dobra plača, stalno delo Sam Cuffari 2530 Superior Ave. (303) Ženske finišerce Ročno delo za krila Dobra plača, stalno delo Sam Cuffari 2530 Superior Ave. __(303) Lathe operatorji Tool Makers in Tool mašinisti Arc Velderji Nočno delo Visoka plača od ure in bonus za nočno delo The Yoder (o. 5500 Walworth*Ave. 2 cesti južno od Lorain blizu W. 53. ceste (303) ženska za čiščenje POLN CAS plaCa Zglasite se v 5. nad. Employment office Win. Taylor Son & Co. (101) Operatorji za Horizontal in Vertical Boring Mills Engine Lathe Turret Lathe Milling Machine Delavci za splošna tovarniška dela 53 do 60 ur na teden Dobra plača od ure Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. (299) Sprejme se FOOD CHECKERS CASHIER (beli) v mestu nič nedelj Plača Zglasite se na 1111 Chester Ave. (303) MALI OGLASI Hiša v najem V najem se odda hiša 5 sob, klet in pršna kopel, na 3595 E. 81. St. Vprašajte na 8812 St. Catherine Ave. (299) Ameriška pehota 0. naše armade na §o hodu po blatnih nemških cestah prati Geilen-kirchen v Nemčiji, katerega so nedavno zavzeli zavezniki. V ozadju je videti težke britanske tanke, katerim največja ovira pri napredku je blato, katerega v dotičnih krajih ne manjka. Rudy Božeglav WINERY 6C10 St. Clair Ave. Priporočamo «e našim rojakom ,da si za novo leto nabavijo dobrega vina za na dom. Pri nas bomo postregli najboljše. (Dev. 26, & 28.) Na tisoče Slovencev , se je poslužilo Asthma Nefirin zdravil za naduho in dobili so olajšavo. To zdravilo dobite pri nas. • Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. 1944 DEC. i 944 [Mo 1» ^>1 H> Fr Sa T i T ffl [8 12 9 110 lil1 12 .131 14 15 16 117 18 m m 21 22 23 % 25 26] 27) 28] 29, 30 KUNCIC - PERROTTI CAFE igl BO ODPRI ves dan sta starega leta večer in na novoletni dan POSTREŽEMO S FINO PIJAČO IN IZBORNIMI JEDILI j V pritličju je na razpolago krasna dvorana za v I i partije, bankete, ohceti in druge prilike 390 East 156th St. KE 9809 _______ ^ ^^ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči j Vam in Vašim Otrokom J KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA ( Najstarejša slovenska podporna organizacija \ P v Ameriki . . . Posluje že 5 I. leto (| Člansivo 39,200 Premoženje $5,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 128.43% fl (j Če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najboljši. P0' \\ iteol in nadsolventni podporni organizaciji, II {" ia KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL j kjer se lahko zavaruješ za smrtuine. razne poškodbe, operacije, Prot* ) bolezni (n onemoglosti. I K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. let*"' ( otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. ) K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedaid* )) dobe od $250.00 do £3.000.00. l\ ' ilH K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Ce še nisi M*0 \ ali članica te mogočne in b oca te katoliške podporne organizacije. V0' I trudi se in pristopi takoj. V Za pojasnila o zavarovanja in za vse drage podrobnosti ( Ke obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev ) K. S. K. Jednote. ali p« na: I GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. V BLAG SPGMiN I SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Rudolph Bukovec f ki je za vedno zaspal in se ločil od svojih dragih 24. decembra H Sedem let je že minulo. Dragi soprog in ljubljeni oče, H - kar zapustil naš si dom, prezgodaj odšel si od nas. ■ nam prav težko je Dri srcu, mimo in sladko v grobu pofiivAJ D ker so to žalostni spomini za nas. in pri Bobu večno srečo vžlvaJ- ■ Žalujoči ostali: AGNES, soproga, RUDOLPH, ANTHONY in CARL, sinovi. Cleveland, O., 26. dec. 9414. ___ Usmiljenje na bojišču. — Nad 10 ur je ležal osamljen. in težko ranjen-na zapuščenem bojišču nemški vojak, katerega, se je usmilil ameriški vojak zdravniškega oddelka, ki ga vidimo na sliki, ko nudi ranjenemu Nemcu prvo pomoč. Slika je bila posneta na bojišču Pouilly, Francija. CLEVELAND ORCHESTRA FRITZ REINER, dirigent SEVERANCE DVORANA Čet. 28. dec. 8:30 Sob. 30. dec. 8:30 ORKESTRALNI PROGRAM Vstopnice: Severance Ha.ll. CE 7300 Na sillci je videti generala Josepha. (Vinegar Joe) Stilivell v pogovoru s svojo ženo, kateri pripoveduje o svojih vojnih doživljajih, katere je doživel kot poveljnik na kitajsJci-Indija-Burma fronti. v ŽENSKE SUKNJE Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling suknjo iz čisto volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko nižjih cenah kakor kje drugje na WILL-Call pri BENNO B. LEUSTIG-U ENdicott 3426______________1034 Ad&son Rd. » Spremenite svoj tank za vodo v avtomatičnega. Mi vam instaliramo (A snap-action termostat z lučko in pokrovom. Enako tudi močan jacket iz $ asbestosa. Čistimo in adjustiramo burner na vašem grelcu. Delo in ma- & terial za vse to je $26.00. « Mi imamo tudi avtomatične grelce za vodo mere 20 in 30 galon. I Rodney Adams Heating Service | 2W)1 Westport Ave. KEnmore 5461 V Lep spominček je dobila petletna Karen Jean Jolley iz Salt Lake City, katere se je spomnil njen striček, ki je z ameriško armado v Franciji. Poslal ji je namreč par lesenih čevljev, na katerih je njeno ime. l> BLAG S P G M i K DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PREDRAGEGA SOPROGA ,IN OČETA Frank Cerne ki je v Bogu zaspal večno spanje In st ločil od svojih dragih dne 25. decembra 1942. Ljubi soprog in dragi oče, prezgodaj si nas zapustil ter ni ga dneva ne noči. i da bi ne bil nam pred očmi. Zastonj Te iščejo naše oči, ker Tebe le odnikoder ni. Edina tolažba nam je ostala, da se enkrat snidemo nad zvezdami. >' Žalujoči ostali: HELEN ČERNE, soproga, in OTROCI. Cleveland, O. 26. decembra 1944. Kakor daleč seže pogled, tako dolge so kolone nemških ujetnikov. Gornja slika nam kaze skupino nemških ujetnikov, ki so stali v dolgi vrsti v Middleburg, Holandska, kjer so čakali na transport, da jih prepelje preko kanala v angleška ujetniška taborišča. TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN "Lepo, lepo! Vendar pa mora vaša prva soproga dokazati, da je ona resnično tista, za katero se izdaje, potem bodo koraki do druge vezi opravičeni, My lord, vendar pa jaz dvornim, ki jo vi omenjate, da se ji bo posrečilo dokazati, da je ona ista, za katero se je mislilo, da je mrtva." "Toraj vi zahtevate dokumente?" "Mi jih moramo zahtevati! Tako dolgo pa lahko dvomimo, da je ona res tista, za katero se izdaje." " i udi moja beseda in prisega, ne zadostuje?" Mr, Hartwell zmigne z rameni. "Obžalujem, Mylord!" pripomni on. "Čudno; tudi mojim besedam se neveruje?" "Mi moramo verovati samo zakonom, ki so napisani črno na belem, Mylord, besede in zagotovila ne zadostujejo pri takih važnih zadevah!" "Dokumente! Vi j a poznate celo stvar, Mr. Hartwell, in še zahtevate dokumente!" kriči Edward v obupu. "O oni osebi, o kateri vi sedaj omenjate, je toliko neprijetnih govoric naokrog med ljudstvom, da smo prisiljeni zahtevati pravilnih izjav in potrdil, da zamoremo nastopiti pravilno za razveljevljenje vezi," odgovori Hartwell, "vi sami morate to pripoznati. Dokler pa! takih dokumentov ne morete predložiti, mora cela stvai tako ostati, kot ,je sedaj." "In moj otrok, Mylord, moj otrok, katerega ima lady Armenia, tudi njega nemorem zahtevati?" vpraša Edward. Hartwell pogleda nekako nezaupljivo Mr. Wilsona, in ni mogel zapopasti spremembe tega moža. — "Vaš otrok, Mylord? Kje pa bi bil boljše oskrbljen, kot pri vaši soprogi!" odgovori on. "Strašno, strašno —" šepeta Edward, gledajoč pred se — — "kje je izhod iz tega mučnega položaja?" "Vi se povrnite nazaj k lady Wilson Mylord," reče Hartwell resno in vljudno, "tukaj skoraj ni drugega izhoda za vas, .če ne marate svoje sreče zavreči. Dokaz, ki je tukaj potreben, bo kakor je meni cela situacija poznana, težko dobiti, in vi sami ste mogoče žrtev kake prevare, katere posledice vam znajo škodovati za vaše celo življenje!" Edward ni poslušal teh besed, on je odšel ves obupan, kot človek, ki si ne ve najti pravega izhoda iz moreče zadrege. SvariteL Na Mary—otoku je bil strah prestan. Freddy se je pri vsi nesreči, srečnega počutil, ker je prišel še pravi trenutek nazaj, da je rešil svojo ženo in starega Paddyta, neizprosne smrti. Te misli, da je rešil svojj ženo in zvestega služabnika, so mu jo napravili uporniki. Bilo je namreč vse delo, kar se ga je do takrat storilo uničeno, vendar pa se da še prejšnje koče z novimi nadomestiti. Tudi je bil velik del orodja skozi ogenj uničen, in so pobegli črnci odnesli mnogo zlatega peska toda vse to, in zlati pesek se bo s pridnim delom zopet dalo nadomestiti. Mary in Paddy sta se do drugega dne zopet popolnoma pozdravila. Na one druge tri črnce, kateri so se še pri njem nahajali, pa je upal Freddy, da se sme na nje zanesti, ker iska-zali so se mu zvesti v najbolj kritični uri. "Sedaj velja z novim pogumom in, pridnostjo odkraja na delo," reče Freddy Becker nekega bližnjega dne, ko je bilo končano pospravljanje ogore-j lega tramovja, mi ne smemo i obupati ampak bogu se hočemo J zahvaliti, da nam je bil toliko prizanesljiv. Oni nezvesti de-I iavci ne bojo z njih oropanim I blagom daleč prišli, dobili bodo kmalo svojo plačo, in kazen jih prav gotovo doleti, to je dobro, da so proč! Mi pa pojdimo zopet z nova na delo!" Mary je bila zadovoljna, da so ovce in govedo utekle iz staj, in se tako rešile gotove smrti požrešnega plamena, in sedaj je tudi ona šla s svežo močjo na delo. I Možje so pričeli zopet dre-jvesa sekati in z nova koče po-j stavi j ati, j Na otoku se je pričelo zopet •novo življenje, seveda s trplje-i njem. Nekega dne pa se Mary trenutno pojavi, ki se je na obrež-žu nahajala, pri pridno delajo-čih možeh. "Freddy, en mali parnik prihaja z nasprotnega ozemlja," pove ona, "jaz se prav gotovo ne motim, on pluje semkaj!" "Kaj, parnik?" vpraša Becker presenečeiio, "kaj naj to po-menja? Za parnik je velika nevarnost, ako se približuje otoku, kelr tukaj naokoli otoka se nahajajo podvodne kleči skale) in bi se znal potopiti." Freddy je zapustil delo in se je podal z Mary k obrežju. Ženino naznanilo se je izkazalo za resnično! Približeval se je v resnici mali parnik. Vendar pa, kaj hoče tu na otoku? Freddytu se obraz nakremži, ker vrinila se mu je misel na nevarnost. Kdo neki prihaja na otok, ko ga dosedaj še ni nikoli nobeden posetil. Vendar pa se Freddy domi-' sli, da je njegova dolžnost, bližajoče se svariti, in to je tudi tukaj storil z malo rutico, in potem se 5e podal na ono stran obrežja, kjer je bila vsaka nevarnost izključena. Slutil je, da so na malem i parniku opazili njegovo, zname-j nje, ker opazil je, da je pričel parnik počasneje voziti in je' njiprail ovinek naokoli podvod-: nega skalovja. Sedaj se je pričel zopet pre-J vidno bližati otoku. Freddy se je, ker je vedel,' da se parni kne more popolnoma otoku približati, podal z1 Mary na splavu proti malem parniku. Sedaj je opazil, da na rilcu parnika stoji en mož, kateri mu namigava. "Mary," zakliče Becker trenutno, če se ne motim, je oni mož tam na sprednjem delu parnika Mr. Wilson, Mr. Edward Wilson! On prihaja najbrž iz San Francisca sem, ker on ve, da smo mi tukaj!" "Potem se je pa on mogel medtem časom nazaj vrniti v San Francisco — j a, on je!" odgovori Mary na to, "Mr. Wilson je!" Na parniku so se ustavili stroji. Zagledali so bližajoči se splav in niso hoteli dalje, da bi ne nasedli. Freddy Becker je zavihtel svoj klobuk v pozdrav. Edward je stal, kakor že prej omenjeno, na prvem delu parnika, in poleg njega vsi" ljudje, ki so bili pri parniku vposljeni. "Bodite mi zdravi, Mr. Wilson!" kriči Becker, medtem ko se je splav približal parniku, "to je nepričakovani, ali tolikč vesele j ši obisk!" "Jaz sem moral sem k vam, Mr. Becker, jaz vam imam mnogo zapovedati," odgovori Edward, "jaz hočem, ako me hočete pod streho vzeti, do jutri pri vas ostati!" in sedaj spleza Edward po iz parnika spuščeni lestvici na splav. Podal je takoj roko Freddytu in njegovi soprog^. Toda poznati mu je bilo na obraznih potezah, da ga nekaj strašno muči. "Na otoku bosta vse zvedela," reče on, "sedaj se pa pelji- mo na obrežje, parnik ostane tu do jutri vsidran." "Vse tako izgleda Mylord, da ne bo nič kaj veselo poročilo, ki ga vi prinašate," pripomni Becker. "Jaz imam raznovrstnega posvetovanja z vami Mr. Becker, vi, in tudi vaša soproga vesta, da imam največje zaupanje do vaju." Mary se je napram Mr. Wil-sonu izrazila, da jo srčno veseli, da ju je posetil, medtem pa je Freddy s svojo krepko roko vesljal k obrežju. "Jaz takorekoč nimam drugih ljudi, katerim bi smel zaupati," odgovori Edward, "vendar pa jaz neprihajam k vam samo radi moje zadeve, tem- več jaz prihajam k vam, da vas svarim pred nevarnostjo, katera vam preti." "Naj prvo boste srčno pozdravljeni na Mary-otoku, Mylord," reče Freddy Becker, ko so vsi trije stopili na rob otoka. "Otok je velik in tudi boga-! to obdarjen, , hvali Edward, medtem ko je stopal s Freddy-torn od obrežja in je Mary naprej odhitela, "predvsem pa, ali niste pred kratkem tukaj imeli enega, ali več nezvestih delavcev?" "Ja, Mylord," odgovori Becker, ter se čudi odkod da že Edward ve o njegovih neprijetnostih, in mu na kratko pove ce-J lo situacijo, približajoč se novim gradnjam. "Jaz prihajam k vam, da vas j svarim, Becker,jaz se bojim da bi se vam ne dogodila zopet nova nezgoda, raditega vas opominjam, boste jako previdni," se obrne Edward proti Freddytu, "na nekaj črncev sem slučajno naletel, da so zlati pesek prodajali, in sem jih vprašal odkod da ga imajo. Oni so mi pa odgovorili, da je s Sy-komorskega otoka, ki je last j Mr. Becker j a. Ker ste pa mo-! goče še zasledovan, pridete tu* S kaj zopet lahko v novo nevaJ"; i lost, ker v vašo nedolžnost o"1 Kam ne verujejo." j Freddy je ves iznenadjen P0' j slušni. On je spoznal nevar-Inost, o kateri je Edward govo-j ril. (Dalje prihodnjič) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.