1M
A5L
Tm y. t. n
A. B.
P.M. CM
VajVOlJ! ▼
Velja m via teto
It pol lota.............—	t .00
la Hew York eolo lota...,	8 00
..	7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The Largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundayj and legal Holidays.
mm- 75.000 Reader«.
1
YZLZFOH: 287« CORTLAHDT.
Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Poet Office at New York, H. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: 4687 CORTLANDT
NO. 146. — ŠTEV. 146.
4\ NEW YORK, TUESDAY, JUKE 22, 1920. — TOREK, 22. JUNIJA, 1920.
VOLUME xzvm. — LETNIK XXVm.
ŽELJE PREDSEDNIKA GLEDE PLATFORME
ŽELJE PREDSEDNIKA GLEDE TOČK, KATERE NAJ BI SE ISTA VILO V DEMOKRATIČNI PROGRAM. JE ODNESEL SENATOR GLASS V SAN FRANCISCO. — M O KB A Čl BODO NAJBR-ŽE ZMAGALI. — IZJAVA McADDO A.
Chicago, lil., 21. aprila. — Krprsi -senator Carter fJlass iz Vir-primje. ki ima l»«j«* |»<*»	klavzule, katere lioc-e imeti predalnik
>tele«ene v program demokratične stranke, je j.otoval v »'raj zve«*er ».kozi rhirago na poti \ San Francijo. 1'rejMii /ukladtiiški tajnik se je nahajal v spremstvu pomožnega zakladimkepra tajnika iShouse. *
Senator <ilass je cl.javil tnalo pml svojim potovanjem iz Washington;*, <la jei »nel ' .uiferetiro s predsednikom .ki je trajala atiri-td^t ininnt. Na Lonvetieiji bo pre<l>tavitelj pretlnednika, v kolikor pridejo v po&tev pos;t?iiezne to<"ke programa.
Želje predsednika jrlede platforme se tire jo v glavnem mirovno pogodbe. Obsoja vsako izpremt-mbo z ozirom na mirovno pogodbo.
Washington, D. l\, 21. junija. — Naziranjc, da razmišlja predsednik Wilson o tretjem terminu, je bilo potrjeno v sled nekega na daljnega dejstva. Izvedelo se je. da se je dal predsednik v nedeljo \ »vujt delavni sobi večkrat fotografirati in da se je mudil fotograf pri njem eele pol ure. Domneva se, da je namen novih fotografij popraviti v splo<4tii javnosti naziranje, katero ima glede zdravstvenega stanja predsednika in fotografije nuj bi služile kot opora za ugodna poroeila glede njegovega zdravstvenega stanja, ki so bila pri«! kratkim objavi iena. Izvedelo se je tudi, da bo sel predsednik to poletje najbrž tudi na povitnice.
San Francisco, Ca'.. 21. junija. — Vsa znamenja kažejo, da bodo imeli v komiteju za program suha«'i večino, da pa bodo razpolagali mokraei v konvenciji sami s približno isto močjo kot pa su-hai'i. Nekateri opazovale! pravijo, da so izgledi za mokra«"«* preeej povoljni.
Chicago, id., 21. junija. — Trdno stališče, katero bo demokrati«'iti narodni predsednik Hotner Cuintuiugs zavzel na konvenciji, da m odobri politiko Wiisona, je v krogih demokratov zelo oslanilo u-panja na konečno zmago. Nadalje se glasi, da je na voditelje stranke zelo uplivala odpoved McAdoo-ja, ki se ni mogel sprijazniti s politiko glavnih demokratičnih voditeljev.
Politični izveden«*! se se vedno pečajo z izjavo MeAdoo-ja. Najti j«» ljudi, ki ne morejo vrjeti, da se je zet predsednika v resnici od-pivedal kandidaturi. Pravijo, da je to le bluf in da vodi McAdoo tajno kampanjo za svojo nominacijo.
GRKI SMEJO VODITI VOJNO PROTI TURKOM.
BOJ PROTI "RDEČIM" NEMŠKI KABINET JE PRIČEL ZAVZEMATI OBLIKO
V CHICAGO LJUDSKA STRANKA SE JE UDALA V TO. DA STOJI NA STR A
--I NI REPUBLIKE IN DA NE VODI NIKAKE MONARHISTIČNE
Dva človeka sta bila ubita v boju 'PROPAGANDE. — NOVO VLADO BODO PODPIRALI VSI, A SE
proti 'rdečim' v Chicagu. — 'Veliki Abesinec' saigal amer. zastavo
I Chicago, III.. 21. junija. — To-kom kravah v črnem mestnem delu sta bila včeraj zvečer ubita dva belp in vee.
PRIZNAVA, DA JE SLABA
Poroča Oeorge Henwick.
Berlin, Nemčija, 20. junija. — Po devet dni trajajočih posvetovanjih in konferencah je videti, da se je spravilo v življenje novo Je stevdo drugih bonstelaeijo nemške vlade. Kot je bilo v zadnjih par dneh razvidno, je bilo ranjenih. Ne frre pri tem za.bo 0|>sti,ja|a jz ceutrvina nemške Jjudske stranke ter demokratov, ponovitev plemenskih bojev kot Nova vja(|a bo podrejena gospodu rVhrenbachu, predsedniku zainr-
Oče republikanskega predi^edniškega kandidata Hardinga.
NAJVIŠJI SVET
SE POSVETUJE
Francozi, Angleži in dragi. Vprašanje odškodnine. — Združene države in finančno vprašanje.
Boulogne, Franciji 21 junija. Ministrska predsednika Lloyd
je izprva domnevala policija, tem-,več za zaroto radikalnih agitatorjev. V zvezi s tem išče polieija ne> kega belega, po imenu Jonah in dva črnca, kojih starejši nosi priimek "Veliki Abesinec". | Streljanje se je pričelo, ko je hotel neki črni policist aretirati i * * vel kega Abesinea", potem ko je slednji zažgal neko ameriško zastavo ter se pripravljal zažgati 11 ud i drugo. Voditelj črncev je pognal štiri kroglje v truplo policista. nakar se je pričelo splošno streljanje. V onein treuutku je prihitelo pet mornarjev, ki so se mudili na dopustu, polierstu na pomoč.
OC NFPDEQTANn QIRI Neki a?i,a,or ter veliki voditelj
ntrilto IHHU Ollll ,-rllCev sta korakala na eelu para-
--jdt na kako 700 črncev po zakljn-
Skladiščni delavci v New Haven čenjn zborovanja, na katerem se z^štrajkali. — Število štrajkarjev j« obsodilo ameriško vlado ter
ŽELEŽNrČARSKA STAVKA
v New Jersey narašča.
USTAJA NA IRSKEM
V Londonderry je prišlo do veli-
Boulogne, Francija, 21. junija.
kih izgredov, tekom katerih je bi- Konferenea v Hvthe je včeraj lo ubitih veliko število ljudi. sklenila, da pusti Urški prosto ro-
--ko v njenih vojaških operacijah
Londonderry, Irska, 21. junija proti Turčiji. — kot pravijo po-K rii val i so dane«« zjutraj »mnovo rodila, ki so dospela danes sein-izbnihnili in imeli za posledico, da kaj. Ministrski predsedniki in j.- bila ena rvseha smrtno ranjena,[njeni svetovalci so prišli do pre-dve nadaljni pa resno polkodova- pričanja. *la je ta sklep potreben ni. Skoro neprestano je bilo čutijvspKčo dejstva, da je doseglo nasi reljanje iz pušk in revolverjev.Jcijonalistično gibanje Dardanele
New Haven, Conn., 21. junija. Skadiščni delavci New York, New George in Miiieraml sta se danes Haven in Hartford železniške pro-v spremstvu maršala Foeha ter »c so zaštrajkali. francoskega f nančnega ministra j Proti večeru je izdala železni-«iosj>ela semkaj s posebnim parni- j;ka nprava embargo na vse blago,
j ki se ima od poslat i iz New IlaveYi. Nadalje je izjavila, da ne ve. ko-
kouj iz Folkestone. V njih družbi:
P)
Ker so se ljudje bali iti ua ceste, da dos|>ejo do svojih delavnih tostorov, je bilo trgovsko in in-ustrijalno življenje skoro popolnoma prekinjeno.
London, Anglija, 21. junija. — Hazmere državljanske vojne so prevladovale v Londonderry in o-biasti so bile brez moči, kot se irla-Kt v nekem poročilu iz Londonderry na Kx<*hauge Telegraph. Soglasno z isto brzojavko je bilo pri <<auaM:ijih jutranjih kravalib ubi-td« zopet dosti ljudi.
Streljanje se vzdržuje z veliko tistrajno*!jo. Vse prodajalne so zaprte in pisinouoši nočejo prenašati pošte drugače, razven če preneha vojaštvo a atreljanjem v kakem gotovem delu mesta, nakar s« prične streljanje v kakem dm-geiu mestnem delu.
BRIVEC — ANAJLHI8T.
Lot Angeles, California. 1*0. junija. — Zvezni uradniki so včeraj tukaj aretirali brivca Alfonza ( ordova na prošnjo ne\vyorških oblasti. Pravijo, da so našli urad niki pri jetniku nabiralno polo za ft.nd, m katerim naj bi se pospe š«valo anarhistično revolucijo.
26,000 ŽIDOV JE POMELO V8LED TIFUSA.
in tla se uahajajo nacijonalistične čete Muštafa Kemala tik pr"d Carigradom, vsled česar je postal |>oložaj skrajno resen ter je treba strogih odredb, da se enkrat za vselej napravi konec počenjanju tiar i jo na list o v.
Konference v Hythe se je vde-Icžil tudi grški ministrski predsednik Venizelos, kateremu je dala konferenca naročil^, da sporo-«*-i svoji vladi ta sklep najvišjega s\ eta zaveznikov.
DKNAENE POftlLJATVE V ISTRO. NA GOElftKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zaaedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali za pcšilja-tve italjanskjh lir po sledečih cenah:
se je nahajal tudi grški ministrski predsednik Venizelos. Prihod o-beh ministrskih predsednikov je izpopolnil delegacije, ki se bodo vdeležile danes in jutri posveto-\auj. Zastopniki Italije in Belgije so dospeli semkaj že tekom noči.
Deleprate so spravili takoj po npjili dohodu v hotele kjer so za-i je pripravljena stanovanja in v enem teli hotelov so imeli po obe-du kratko posvetovanje.
Venizelos se bo vdeležil le. onih
liko ljudi pravzaprav štrajka. ve pa. da ne bo potniški promet pri tem prav nič trpel.
Camden, X. .T., 21. junija. — Število delavstva, ki se eisto nič
prijelo z gibanjem, da se črnci povrnejo v Abesinijo ter prevzamejo tam vlado.
Po tem zborovanju je razvil veliki Abesinee naenkrat ameriško zastavo, prepojeno s petrolejem, tc r jo prižgal. Zastava je seveda t.fkoj zjrorela. Drugi č-vnei, ki so bili priča tega dogodka ter žalje-tija- narodne zastave, so takoj obvestili nekega črnega policista, ki je skušal aretirati Abesinea.
Polio:st je bil sprejet s celo ploho
le Narodne skupšcinc. ki bo kancler.
Koalicija šteje 175 glasov v hiši, ki ima 4C(I giasov ter nima vsled tega čiste večine, a tudi nobena druga politična zveza je nima. Brez dvoma bo od pričetka deležna podpore večinskih socijalistov iu konservativcev, da bo imela vlada toliko avtoritete kot mogoče v času konference v Spa. Jutri bo sestavljen koneeni program in Fehrenbach bo imenovan kanclerjem. Pričelo se bo delo sestave novega ministrstva in slednje bo stopilo pred državni zbor ua njegovem prve sestaku v četrtek.
Konečna težkoča, katero je b'ilo treba premagati pri ustvarjenju novega bloka, jv' bilo stališče ljudske stranke proti vprašanju monarhije, za katero se je večina te stranke izrazila ob času volitev. Demokrati bi se ne zadovoljili z izjavo, da bi ministri lahko slu/ li v republikanski vladi ter bili obenem tudi mouarhisti. Demokrati so zahtevali nekaj bolj določnega in konečno je Ljudska stranka izjavila, da bo verna republikanski ustavi in da ne bo vodila nikake aio-narhistične propagande v vladi ali v vrstah koalicijskih strank.
Berlinski listi so očividno siti celega posla ustvarjanja kabineta in komentarji so vsled tega sorazmerno nezanimivi. Demokratični listi kot Berliner Tageblatt in Vossisclie Zeitung, so zadovoljni. Vorwaerts dolži neodvisne socijaliste, da so s svojim stališče dosegli le toliko, da je bila mogoča le buržuazijska vlada. Frankfurter Zeitung izjavlja, da so focijalni demokrati un^ili edino možno koalicijo in da je nadomestilo za to zela nesrečno. List dvomi, da bi mogla taka vlada dolgo obstajati ter je mnenja, da bo še povečala, mesto da bi izcelila rane Nemčije.
Dežela v splošnem se ne zanima za kabinet. Poleti so življenski pogoji v splošnem veliko boljši in taka vlada bo lahko živela do pričetka zime, ko se todo zopet pojavili resni problemi ter bo narod posvetil več svoje pozornosti politiki. Da pa bi se tako vlado dolgo trpelo, je brez dvomf
Fehrenbach, ki bo kancler, je star 68 let ter mogoče najboljše znan kot predsednik Narodne skupščine, kateri urad je upravljal v splošno zadovojjst /o. Rojen je bil v Wellisou, majhni vasi v f*r-
krogelj ter se je zgrudil na tla. Ubit je bil en mornar, ki je pri
nc briga za štrajkarsko odredbo,,litel Policist» ™ pomoe ter neki
v železniški postavi, ne prestano
prodajalec smodk.
ncrasca.	I
Zastavkali so skoraj vsi uslužbenci tovarnib vlakov v zapad-nem delu dežele.
Družbe so naprosile predsedni-
Zastopniki črncev so izjavili, da agitacija za povratek v Abesi-
netn lesu in potem ki je dovršil svoje študije kot katoliški duhov
kazen
za vse
Varšava, Poljska, 20. junija. — Tekom zadnjih šestih tednov je umrlo v mestu Kijev in okoliei 2f tinot Židov za tifusom.
To poročilo je izdal načelnik židovske bolntaaiee v Kijevu.
60 lir 100 lir 900 lir 600 lir 1000 lir
$ 3.70 $ 7.00 $1940 $31-26 |02.5O
sej konference na katerih se bo;ka Wilaona za posredovanje ter razpravljalo o armenskih in turških vprašanjih.
London, Anglija. 21. junija. — Z ozirom na posvetovanja, tikajoča se odškodnine, ki so se vršila med ministrskima predsednikoma Lloyd George-om in Mille-random v Ilvthe, se glasi, danes v londonskem Times, da prejšnjega dogovora glede pla«"evan.ia odškodnine od strani Xeme«je. ne more obdržati, ker Združene države nočejo sprejeti tozadevnega preilloga. Zastopniki angleške finance so se izjavili, da jim je ne-inosfo'-e ust rajat i pri prejšnjem dogovoru, ker bi morala Anglija nositi glavni d»*l bremenov sve-jih dolgov v Združenih državah.
Xa drugi strani pa je bil sklenjen dogovor, da se pozove Nemčijo r.a plačevanje odškodnine v obliki letnih odplačil, ki naj bi soglašala s plačilno zmožnostjo Nemčije in katera bi bilo mogoče podaljšati.
TRETJI SLUČAJ
KUGE V AmntTTT
zahtevajo strogo štrajkarje.
Philadelphia, Pa., 21. junija. — Včeraj se je . tukaj pridružilo štrajkarjem r.adaljuih 5000 železničarjev. Veliko stvari že sedaj n; mogoče dobiti v prodajalnah. Cena mesu je jako narasla.
Štrajkarji pravijo, da njihovo'zveznimi in krajevnimi zdravstve-gibanje ni naperjeno proti želez- nimi uradniki, da preprečijo na nicam, pač pa proti železniški delavski oblasti.
NA KAJZERJA KI BIL IZVESEK ATEKTAT.
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja ae večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej.
Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v rake.
Do«—tic Postal Mo—j Order, ali pa Kew York Biak Draft
Tvrdka Frank likitr,
V. .T
Doom, Holandska, 20 junija. Tukaj se vzdržuje vest, da je* bil vprizorjen v sredo popoldne atentat na prejšnjega nemškega kaj zci ja. Kot je bilo rečen«, si je neki človek, ki se je izdajal najprej z* Belgijca, a je bil v ranici Nemec, pridobil z napačno izkaznico vstop v grad ter sku&al vprizori-fi r.tentat na življenje prejšnjega kajzerja.
Privatni tajnik prejanjeira kajzerja pa je danes nastopil proti tem govoricam ter izjavit, da so popolnoma k trto irrite.
JOHNSON JE ODPOTOVAL DOMOV.
nik, je presedlal ter postal odvetnik. Njegov profesijonalni napredek je bil hiter in potem ko je igral važno ulogo a- badenski politiki, je bil izvoljen v nemški državni zbor leta 1903. Postal je član katoliškega eentruma ter eden poinagačev Erzbergerja.
Čeprav izvrsten govornik, obdarjen s humorjem, se je pečal v glavnem z delom v komitejih. On je mož odlično sebnosti ter ga mjo črnski produkt, temveč posle-(smatrajo vsi za primernega moža, z izjemo skrajnih ekstremistov. diea boljaeviake agitacije med Prišel na površje tekem Zabern afere, ko ga je poslal centrum v boj crnci-	proti Bethmaun-Holhvtgu. Imel je tako oster govor proti militariz-
mu Zabern tipa, da so ga pozneje pogosto poslali na pozornico, kaviar je bilo treba kakega posebnega ostrega govora. On je odločeu BUBON8KE zagovornik poštene izvedbe mirovne pogodbe od strani Nemčije.
Berlin, Nemčija, 20. junija. — Predsednik Ebert preti z akcijo
Pensacola. Florida 20 *uni'a proti *>eu,sclie Tageszeitung, ker je ugotovila, da je bil navzoč pri ensacoia, on a	junija. liejtem 0bedu v palači doktorja Helphanda, komunističnega propa-
V tem mestu so razkrili včeraj! • , - __, -	,,	. .	.
tret'i sluča" bubonske ku c in žr |	poluzuje imena "Patnu". Ta palača se nahaja ob-
...	1 "Idana od krasnega parka, na otoku Sehwanewerder v Wannsee, med
tev je neki zamorec Državne!x^rlinom in Potsdamora.
zdravstvene oblasti sodelujujo z	.	.	...
Danes popoldne pa je Tageszeitung objavila ugotovilo, da predsednik Ebert ni bila navzoč v palači dr. Helphanda ob tej priliki in da se ni vdeležil dotične pojedine. (Od kedaj pa imajo komunisti palače T To je vprašanje, katero bo treba na vsak način rešiti. Menda so taki salonski komunisti kot jih je najti mnogo v Ameriki, posebno pa med visoko gospodo v New Yorku in drugih ameriških velemestih.)
Chicago, III., 20. junija. — Danes je odpotoval v Oalifomijo se-rator Johnson, ki je do zadnjega trenutka upal, da bo izvoljen kot republikanski kandidat za prinod nje predsedijfške volitve. Značilno je, da se je vozil v istem vlaku kot se je vozila ne\v^ oi ška demokratična delegacija.
Nekemu časnikarskeicu poročevalcu je rekel:
— Ko bom par tednov v Cali-f orni ji, bom začel govoriti o politiki, danes pa nimam ničesar povedati.	\
MEZOPOTAMIJA BO POSTALA KEALJKVIHA.
daljno razširjenje kuge.
JAPONSKA V SIBIRIJI.
Honolulu, Havaj, 19. junija. — V kablogramu iz Tokia se glasi, da je japonski vojni urad objavil sklep vlade poslati sveže čete v Nikolajevsk v Sibiriji. V tem mestu so v zadnji zimi boljieviki ubili večje število japonskih vojakov.
RADODAEMA
Štorklja je obiskala dom Ifori-sa Černova v Brooklynu ter mu pustila trojčke in sicer dve deklici ter enega fanta. Štorklja je bila že vtretjic pri njih. Pri svojih prvih dveh obiskih je pustila dva para dvojčkov.
Mati in otroci so vsi zdravi.
Anglija, 21. junija. — Tukajšnje časopisje poroča, da je kabinet sklenil izpremeniti Mezopotamijo v kraljevino. Angleška posadka se bo po preteku štirih let umaknila iz te dežele.
Kdo bo kralj, zaenkrat se ni
(Lloyd Sabando proga)
odpluje t Genovo dam 17. jattj*. Cena do Trsta viM rojal $93.50,
do Ljubljano vitovU roja!
Premislite dobro, komo boste vročili denar za poslati v stari krl| ali pa za vožnje listke.
Sedaj živimo v Času negotovosti in slorabo, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agentjo in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreko starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malini neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svojo neutemeljene oblju* be, jo veliko vprašanje.
Naše denarno potiljstve se sadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
Včeraj smo računali za posiljatve jugoslovanskih kron po ale* Ječ i h cenah:	j
900 kron...... $ 445	1000 kron ...... $ 14.00 <
400 kron......$ 5.70 i i 5000 kron ...__% 70.00 ^
500 kron ...... $ 7.10 * """ 10000 kron ...... $140.00 n
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. IG računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke.
jo podati najbolj po Domestic Mooej Order, aH pa1
i
Tvrdka Frank Sakser, 1 8S Cortlandt 81, Vow York, K. V, Vstanovljena leta 1883.


GLAS NARODA, 22. JUN. 1920
NARODA"
Y«t City. m. v.
Preiskošnja priseljence?.
0«Vtje republikanske platforme na konvenciji v C'ikagn so se iz ray 11 i. razumljivo vsaj v enem »zini, namreč gltnie priseljevanja. Ali str • ituli ono plankoT (> jo oprostimo vseh blestečih fraz, vidimo v tem odstavku ctlo republikansko imigraeijsko politiko:
Da >«• onn^i > ladno nadzorstvo, naj bi sr vsr inozemei registrirali vnako leto, dokler bi ne postali državljani.
Kaj pomenja to?
Pretežni masi naroda ne pomenja to prav nič drugega, kot uporabo privilegija, da se stavlja bedaste predloge. To pravico imajo
<»«-eije platform katerekoli politične stranke. Oni med naini, ki so imeli priliko pečati se 7. priseljevanjem, pravijo, da pomenja ta planka v republikanski platformi sprejem in odobrenje Jobnsonove pr^llotre in to je za nas politična s« nzaeija pr\e vrste.
Jotm&onova predk ga je ma izaned dvesto otireb, ki se nahajajo st .liij pred kongreaout in se tičejo prisiljevanja ter njega regulacije 111 kontrole.
V	splošnem in na kratko se lahko opiše to predlogo kot predlogo, ki bi popolnoma izpremenila sedaj veljavni sistem postopanja s I 1 jsfljfini. Določa naiureč registracijo vsakega priseljenca, ki se izkrca na obalah Združenih držav.
Soglasno z določbami te predloge bi padla odločitev glede sposobnosti, da sm** pri« 1 v deželo na tujea, ne pa na priseluiškega u»fenta Združenih držav. Če bi .lohnsunova predloga, kdaj postala zakon, bi bil \sak iuo/emee v Združenih državah pod stalnim nadzorstvom. Obnoviti bi moral svoje registraezijo vsako leto ter plačevati davek soglasno 1. njegovim napredovanjem proti ameriškim stan dunlom značaja 111 državljanstva tekom dvanajstih mesecev pred obnovijenjetu vsake i» icisiraeijje. Koneent četrtega leta naj bi po tej predb>|ri iitumncu ne bilo več tr*-ba plakati davka ali se registrirati 1 h hI domnevo, da je aedaj izšolan, sfiksan in da je vreden uživati vmrlja ameriškega državljanstva.
Ali je videti ta načrt preveč teoretičen! Ali ne snirill po stali 111 sidemii polnili listov, ki je predstavljal pravo inakjavelsko me I odo /a i/vedenje diplomat ič nega tiranstva? Ali ni preveč doktri 1 aren in premalo človekljuben, ali ne izgleda kot da bo dežela obre intiij iia z nadaljuo armado detektivov in pomožnih šerifov? Ali ne nasprotuje kontroliranje priseljevanja, kot si ga je zamislil Johns' ki ameriškim pojtuoiu o prostosti?
Pritrjevalen tulguvor tia ta vprašanja ne sme priti prehitro iz naših list. Jobusonovo predlogo je predložil kongresu Albert Johnson, načelnik zborničiuga prisilnega odbora.
On prihaja iz drži ve Washington, kjer je duh amerikanizma še vedno živ in prav posebno z ozirom na prostot inozemskega prebivalstva. On je dobro proučil celo emigracijo ter je mogoče najbolj pozorni nasprotnik boljševizma v kongresu.
O tem nam priča njegov spopad s pomožnim delavskim tajnikom Postom, ki je hii baje preveč popustljiv z ozirom na deporta-eijo nezaželjenih inozemeev.
Nadalje pa je t tuli vrjetno, da je predlogo deloma sestavil Anton <'amminetti. sedanji načelnik priseljeniškega urada.
Johnson je republikanec, Caiuiiietti pa demokrat in vsled tega ni domnevati, da bi bilo kaj nameravanega strankarstva v celem načrtu.
V	vseh slučajih pripustitve v to deželo bi «e moral inozemec registrirati, se vpisati ter dati svojo fotografijo in bodoči naslov. Vsako leto na to, mefteea jenuarja. bi moral obuoviti registracijo ter plakati davek. Prfotni davek ob prihodu v deželo naj bi znašal dva dolarja, pozneje pa naj bi plačeval po deset dolarjev na leto. Poročene ženske in otroci pod Šestnajstim letom naj bi ob prihodu plačali po en dolar, tekom nasleilnjih štirih let pa po pet dolarjev. Ce bi se po prvem letu naučil inozemec čitati angleški, bi odtegnili en dolar od davka in dva dolarja, če bi znal tudi govoriti. Tri dolarje bi odtegnili, če bi si medtem časom uahavil tudi nekaj znanja o ameriških zadevah in javnih stvareh.
Tako bi se stvar nadaljevala, dokler bi ne bil inoeemee usposobljen za državljanstvo. Jasno je. da bi zahtevalo izvedenje takega načrta velikansko armado priseljeniških inšpektorjev in agentov, nastavljenih po vseh okrajih dežele.
To je stališče republikancev z oziroma na emigracijo. Kakšno pa bo stališče demokratov? Čeprav domači Amerikanei ne posvečajo velike pozornosti temu vprašanju, je vendar skrajne važnosti v spričo dejstva, da je v deželi na miljone volileev, ki niso bili rojrtu t likaj. Izza izbruha vojne je bil velik rush za naturalizacijo in leta 1918 je bilo vloženih več kot 450,000 aplikacij za državljanstvo. Sodišča so delala overtime, da so izdajala državljanske papirje in jasno je, da bo pri novemberskih volitvah veliko novih volileev, več kot kdaj prej. Ti novi volilci. ki ko bili rojeni v tujih deželah kot številni stari volilci, bo«io uporabljali svojo volilno pravico kot silo, s katero ae bo določilo našo bodočo priseljevalno politiko. O tem ne more biti nobenega dvoma. Izbrali bodo kandidate, kojih izjave glede priseljevanja jim bodo ugajale.
novice.
Herminie, Pa.
Umrla je rojakinja Frančiška Vrana. Doma je bila od Sv. Urha pri Zagorju ob Savi. Stara je bila 88 let. Zapušča žalujočega soproga, dva sina in dve hčeri.
Cleveland, Ohio.
Velik naliv je 16. junija obiskal Cleveland. Veter je pihal s hitrostjo 54 milj na uro. Celo mesto
ženska. Tujec in ženska sta se potem podala v Coalton v avtomobilu. Rojaka sta ga naprosila, da ju je popeljal do njihovega doma. V avtomobilu so bili že prej trije moški, vsi so spali. Med vožnjo se je vnel prepir med možem in ženo. Vozil je jako neokretno, kar je kazalo, da je več ali manj pijan. Rojaka sta spoznala, da se nahajata v slabi dru-je bilo prepuščeno na milost in žbi in sta se hotela iznebiti iste.
nemilost divjajočega viharja. Nebo se je tako potemnelo, da so morali pred poldnem prižgati luči. Samo pol ure je vzelo in ceste so bile preplavljene, z vodo; strele so švigale kakor za stavo, objemale stolpe in podirale drevesa. John Scentrik iz 1331 E. 64. St. je bil ubit od strele, ko je premikal spreminjalo pri električni napravi. Prepeljali so ga v bolnišnico. kjer pa je bila vsaka pomoč brezuspešna. Tudi več drugih ljudi je bilo v nevarnosti. Na jezeru je vihar zasačil več čolnov. Rešilne postaje so bile poklicane na pomoč. Rešili so 7 ljudi. Najbolj pa je bila prizadeta mestna elektrarna. Šk<wla znaša okoli 20.000 dolarjev. Strela je udarila v zvonik neke cerkve na 71. cesti. Cerkev je pričela goreti, toda ogenj je bil končno zadušen. O. Scheuk iz 24: W za pad ne 41. ceste je bil tudi žrtev tega viharja. Ko se je bliskalo, je zlezel pod avtomobil. Med tem časom pa je udarila strela v kolo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer bo najbrže okreval. Na vzhodni 123. cesti so tudi našli mrtvo truplo. Na Publie Square je izgledalo, kot bi nastalo začasno jezero. Ljudje so bežali v hiše, ker so se bali, da ne zabredejo v prevelike luže. Vihar je napravil veliko škode.
Utonil je v Rockefeller parku llletni Stanko Mukovič iz 8118 Simon Ave., ko je reševal svojega bletnega bratca. Na mesto je prihitela policija, ki je skušala s pul-motorjeiu rešiti življenje utonjenih, toda vsako delo je bilo brez uspeha.
Math. Grdina. načelnik na t ura iizacijskega biroja, je prišel 11a delo v čevljih iz irhovine. Uradnikom se je zdelo precej čudno, pa je dejal eden izmed njih: **Ti čevlji izgledajo prav dobro.** O11 pa jim je povedal, da jih je lvuptl še za $3, kar kaže. da so bile kupljene za denar, ki je bil vredeu svojega blaga.
Skozi Cleveland je potoval Mr
Zahtevala sta, da se voz vstavi, da izstopita, a voznik 111 hotel ubogati. J. Turk je skočil raz voza in za njim tudi Mekinda. Avtomobil se je pa nato takoj vstavil in počili so streli. Prvi strel bi bil sko-ro zadel Turka, a je žvižgala krogla vstran. Potem, ko je Turk bežal, so bili oddani še tri streli. Ozrl se je nazaj in zapazil, da se je Mekinda zgrudil. Še hitreje je odšel iz mesta. I>judje so potem naznanili policiji, a napadalci so bili že izginili. Rojak Mekinda pa je bil že mrtev. Ponesrečeni rojak je bil mirnega značaja in je on že druga naša žrtev hudobnih ljudi. Zopet en žalosten slučaj, ker se rojaki družijo z nepoznanimi tujei. Ne zaupajte vsakemu!
Sheldon, Wis.
Rojak Fvank Habjauič je storil žalosten konec. Kupil si je 3 fun te dinamita in se ž njim razstrelil na drobne koščeke. Imel je kost no jetiko in je bil v najlepši dobi, a je obupal radi neozdravljive bolezni. Bil je doma s Štajerskega. Odkar mu je žena umrla, je bil vedno bolj tih in b<\lelial. Vsi zdravniki mu niso mogli pomagati. Dne 1. junija je skončal. Zdaj ni bil pri nobenem društvu, a je bil svoječesno pri SNPJ. in nekem društvu svobodomisleeev.
Peter Zgaga
—	Fant, zakaj te je strah žensk T Zakaj izpreminjaš svojo barvo iz rdeče v zeleno, če vidiš katero? Ti se ne boš nikoli oženil. Pojdi rajši za signalno iaterno na šif.
• • •
—	Kar snedel bi te, tako te imam rad.
—	Ti pa tudi na nič drugega
ne misliš kot samo na jed. • • •
Sedaj je pa že zopet čas, da viadni krogi obljubijo zmanjšanje
Podpredsed.: LOUIS BALANT, Boac
1IMI Fear Areno«, Lortln, O. Tajnik: JOSEPH PISHLHR, Bj,
een.
"t
Demokrati imajo baje dvanajst predsedniških kandidatov. Še dva morajo dobiti, kajti številka 14 je pri demokratih precej odločilna. • . •
Presta bo preživela prohibicijo — pravi nekdo.
Morda se bo sedaj pojavila v kendištorih.
* * »
Iz nekega romana.
—	Ker so pri mrliču našli dolg krvav nož, je bilo jasno, da se je sam ustrelil.
• . •
—	Daj bratca pol klobase. Deljeno veselje je. dvojno -veselje.
—	Da, toda deljena klobasa je
le pol klobase.
• * •
Precej natrkan mož je gledal raz krov v reko Hudson.
—	Vidite, vidite, gospod —. je rekel svojemu sosedu — kako lepe je morje.
—	To ni morje, to je reka. .
—	Oprostite, gospod, slabo vidim.
Milwaukee, Wis.
Dne 14. junija se je poročil v slovenski cerkvi Tone Jeraj, star .11 let, z gdč. Ano Kostelie, staro 23 let.
Rojenice so se oglasile pri družinah Joliu Perič. 717 Kinnickin-nie Ave., Joseph Kodrič, 100:{ 14. Ave., in Frank Delost, 588 Clement Ave., ter pustile povsod hčerko, pri Danielu Pečanee 721 Kinnickinnic Ave., pa dečka.
Starišem Peter in Mary Mohor-ko. 34112 Had ley St., je umrla eno leto stara hčerka Margareta.
Umrla je Ana Draskovic, stara G8 let, iz 422 9. St.
Dne 15. junija je preminul v
iugnflimtanska
Ustanovljena 1. 1898
3KatnL Htbvuda
Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
DnUL	P«
PndMdalk: MIHAEL ROVANfiRK, GREGOR J. PORENTA. Bos 171, H,] Bok 281, Oonemaught Pa.	Diamond, Wash.
Blagajnik: O BO. L BROZICH, By,
Minnesota.
Blagajnik neizplačanih amrtnln: LOUIS OO8TELLO. Sallda. Golo.
Dr. JOS. V. OHABEK, 843 B. Oblo Street. N. 8., Pittsburgh, Pa.
LEONARD 8LABODNK,
Ely, Minnesota. JOHN RUPNIK, 8. B. Box 34,
JOftN PLAUTZ J*„ 482-7th Aft.
lnmet, Mlcb. JOHN MOVERN, «24-2nd At*,
Minnesota. MATT. POGORBLO, T W. MadlflOB
Chicago, DL
JOHN GOUŽU, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 8641 Avenue M.
8a Chicago, III. IVAN VAROGA, 6128 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
RUDOLtT PERDAN, 602« Avenue, Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEO, 4*04
St., Denver, Colo. GREGOR HRESČAK, 407 =3 St* AtA*
Johnstown, Pa. Jednotlno glasilo: "GLAS NARODA«!
Vse stvari tikajoče se nradnlh seder kakor tudi denarne poSlIJater se počiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilJaJo na pradaed* nlka porotnega odbora. ProSnJe ca sprejem novih Članov ln sploh vsa sdrai nlSka_sprl£evala se naj poiUJaJo na vrhovnega sdravnlka.
Jugoslovanska Katollfika Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvlcL blagajm Ima okrog (300,000. (tristotisoC dolarjev). Bolnlfiklb podpor, ftodnln, ln posmrtdn Je Izplačala ie nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota^ iteje okrog $ tisoč rednih Clanov(ice) ln okrog 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelku. Dročtva .Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah.' Tsm, kjer Jih te ni, priporočamo vstanovltev novih. Kdor fell postati ČlaT*| naj ae sglasl pri tajniku blttaega dru«tva JSKJ. Za vstanovltev novih drnSt
pa obrnite na glavnega tajnika. Novo drofitvo se	vsanovl s 8 dani
alt OanleamL
Jugoslavia irredenta.
Frank Modic. Svoiecasno je štu-il>*»lnišni<M vsled jetike, na kateri
diral v Dubuque Collejfe. Zadnje-'j*1 bolehal skoraj dve leti, 521etni
v
Dosti je krvi! Živel mir!
V Pragi se je vršilo veliko zborovanje proti pol jsk o-rusk i vojni. Ostre beaede so padale na naslov Poljakov in navzoči zastopniki vseh narodnosti v Rusiji, Veliko-rusi, Belornst, Ukrajinci, Poljaki itd. so sprejeli resolucijo, ki kipi ogorčenja proti postopanju Polja-l^av in skatero slovesno protestira-
jo proti nadaljnemn prelivanja krvi in 'bratomornem klanja. Pozivajo češko demokracijo in demokracijo vsega sveta na protest proti poijsko-ru&ki vojni. Resolucija se zaključuje s vzklikom: — Dosti je krvi! Naj živi mir vsek delajočih ljudi na vsem svetu!
ira pol leta je bil ii^ North Dakota Agrieulture College. Odpotoval je v Buffalo, N. Y.. kjer misli nadaljevati svoje študije.
Cvetlice v Slapuikovein oknu so postale zelo zapeljive baš 17. junija, ko je ta spomladanski dan izgledal kot pust in deževen jesenski dan. Okoli pol 12. dopoldne se je pripeljala od 5.'i. ceste žena Win. Ma^nerja iz Fairpoint. Cvetlice so jo najbrže zuiotile. kajti zaobrnila je proti oknu Slapnik & Co. cvetličarne in za-vozila čez obcestni tlak naravnost v okno. Prednja dva kolesa sta stopila med cvetlice in jih nekaj podrla na tla. Seveda, samoobsebi se razume, da je avtomobil tudi razbil steklo, p red no sta prišla kolesa med cvetlice. Ženska, ki je vodila avtomobil, ni dobila nikakršnih pošk«»db. Le avtomobil je dobil nekaj prask in predrte so bile njegove zračnice na treh kolesih.
Ženitveno dovoljenje sta dobila Mr. John Marinček iz 1099 vzhodna 64. cesta in Miss Annie Sloga, ki stanuje na 6213 St. Clair Ave.
Joliett III.
Zdaj se prične sezona šolskih počitnic. Tudi naša slovenska šola sv. Jožefa bo te dni zaključila svoje leto. Naši nadebudni študentje se že vračajo iz raznih zavodov, kjer so uspešno skončali svoje delo.
Rojenice so prinesle družini Raddatz na North Hickory St. zalo hčerko. Mrs. Raddatz je hči pokojnega Math. Nemaniča.
Hokomis, HI.
V tukajšnji naselbini je bil za-vratno umorjen naš rojak John Mekinda. Umor se je. izvršil 31. maja ob U. uri zvečer. Umor so izvršili neki tujerodni lopovi. Rojak J. Turk je »povedal pred ko-ronerjevo poroto, da sta z umorjenim in nekim drugim angleško govorečim človekom "pila". Pri njih je fcila tudi neka m
Bartelj Jerala iz 220 Orove St. Tukaj zapušča žalujočo ženo in eno hčer Mrs. Edo Cajuor, v Kemmererju, Wyo., pa hčeri Mrs. F. Pire in V. Davish. Bil je član dveh jednot, in sicer Sv. Barbare in J u gostov. Kat. Jednote.
Mrs. Elizabeth Roje, stara 29 let, ki se je poročila na Hrvatskem stara .šele 15 let z 321etuim Joseph Rojeem, sedaj starim 46 let, toži moža za ločitev zakona, ker jo je pretepal. Zapustila ga je 6. marca 1918. Mož pravi, da je žena gledala za drugimi in da ga je poročila samo radi denarja.
Sheboygan, Wis.
Dne 25. maja je minilo 10 let, kar so tukajšnji Slovenci kupili dva lota, da se je začelo zidati sedanjo cerkev sv. Cirila in Metoda.
Naš dobro poznani rojak Anton Suša je daroval lep lot na South Side v prid slovenske cerkve; to je že drugi lot v kratkem času.
Te dni je odšlo v staro domovino 14 naših rojakov, večinoma, ki imajo družine v starem kraju.
Pri družini John Primožič na 1602 South 8. St. se je zglasila štorklja in jim je v dar dala krepkega sinčka, drnžini Ribič na 2026 North 10. St. pa zalo hčerko.
Jožef Fine in A. Oondre sta bila kaznovana vsak po $10.00 pred mestnim sodnikom, ker sta prehitro vozila svoja "trueka" proti postaji. Tekmovala sta med seboj, kdo bo hitreje vozil. Oba sta upo-sljena pri National Store Comp.
Hibbing, Minn.
Mihael Batinič toži mestece Bulil za $7500 odškodnine za svojega sina, ki je utonil v mestnem vodnjaku pred dvema letoma. V obtožbi navaja, da ni bil vodnjak zadostno zavarovan.
Joseph Pribič toži Mesaba Transportation Company za $800 odškodnine za svoj avtomobil, ki gs je razbil, ko je trčil skupaj s tovornim avtomobilom omenjene družbe.
—	Kako pa žena, kako pa žena T
—	Oh, saj pravim, zlodej je na tem svetu.
—	Zakaj pa ?
—	Tako lepo sva se sporazumela, da se bova ločila, pa sva se skregala, in ločitev je šla po vodi
•	a *
—	('mina stvar je, če uglaševa-lee klavirja nima glasu pri volitvah.
*	* •
—	O poznam te poznam — je rekla jezična žena svojemu možu. Samo moje smrti čakaš, da bi se potem znova poročil.
—	Koga naj pa vzamem?
—	Magari zlodjevo staro mater mene nič ne briga.
—	Ne, lie, ne boj se. — Iz tvojega bližnjega sorodstva si ne bom nobene izbral.
* . •
Čudno je to. Dečki se najrajše igrajo s papirnatimi vojaki, deklico pa^s punčkami. Takole pri sedemnajstem ali osemnajstem letu je pa ravno narobe.
• . •
—	Kaj je vodomet?
—	Vodomet je nasprotje od vo-dopada.
• • •
—	Torej ti si mesarski učenec, pa še ne veš, iz česa delajo klobase.
—	Vem že, pa se bojim povedati, ker bi me mojster nabil.
* * •
Bureau of Mines pravi, da ima Amerika še za sedemtisoč let dovolj premoga.
Le poglej, rojak v klet, pa boš videl, da ti ga bo že v sedmih dneh zmanjkalo.
• • •
—	Ljudstvo moramo vzgojiti — je rekel neki landlord — da bo vpoštevalo višanje een.
Skoda, da ljudstvo nič kaj ne
verjame v to višjo izobrazbo.
• * •
Ne prohibicija, pač pa visoka cena prepoveduje pitje žganja...
Ely Hagen. sin Romunije, in Samuel Pavlič, "sin Avstrije sta s pestmi hotela dokazati, katera izmed obeh držav je boljša. Ker pa je posegla vmes policija, jima je pokazala, da so Združene države še najboljše, ker ne puste se pretepati, nakar sta morala plačati vsak 5 dolarjev kazni.
Iron wood, Mich.
Mrs. Mary Stnolar, ki vodi "boardinghouse", je bila v sredo 16. junija zelo poškodovana vsled eksplozije, ker ji je nekdo podtaknil dinamit v kuhinjsko peč. V to-
Italjanska kultura.
Iz Kreda poročajo: Dne 28. aprila se je vračal iz Vidma tu kajšnji voznik Matija Bentul. S seboj je peljal tri zaboje za neko kobariško trgovko. V Podbonescu se je vstavil, ker je moral podkovati kouje. Medtem so dmgi vozniki njegovi tovariši odšli naprej proti doiiru; sani pa je odhajal iz Podbone.sea, ko se je mračilo. V Stup«*i ga vstavi finančni stražnik in zahteva, naj odpre zaboje. Mož se ni branil, pač pa je rekel seveda v italjanskem jeziku, da ne more odpreti zabojev, ker nima orodja za to iii ker niso njegovi. Stražnik se takoj razburi in reče: "Patla bene italiano, se no, te
nescu, le en vojak je bil težko ranjen in par lahko ranjenih.
Janko Leban.
Letos poteka petdeseto leto, od- ; kar je Janko l/eban zaeel književno delovati. Hodil se je 21. aprila J855 v Kanalu na (Joriskem. liil je učitelj in biva zdaj kot vpo-kojenec na Bukoviei pri Skofji Ijoki. Pis,atelje vat i je začel leta 1870.. torej v svojem PJ. letu. Deloval j»* malodaiif pH vseh slov. listih Ln ne mogli bi našteti samo naslovov vseli njegovih pesmi, povesti, novel, humoresk, znanstvenih razprav, pedagoških razniotri-vanj, životopisov. prevodov ter cerkvenih skladb. Najbolj mu je mazzo!" ((iovori dobro italjau-1 bilo veti no pri sren mladinsko ski. če ne, te ubijem!) Mož mu slovstvo. Delaven je bil tudi na
polju domače glasbe in je izdal '*Z!»irko cerkvenih pesmi za mešani zbor", ki je znana po vsem Slovenskem. Janko Leban ima še ve<" del. ki čakajo založnikov.
Našli so ga.
Končno so naisli Jožeaf Bandelj iz Podpore, kateri je bil izginil brez sledu. Našli .so ga kakih 20 minut nad vasjo v gozdu mrtvega, j Roko ima odtrgano, uro poškodo-dovano. daljnogled je ves raab|V Poleg njeira sta ležali dve roč\/? granati. Vse ka/.e. da je na ročni granati tudi ponesrečil.
mirno odvrne, da ne zna boljše laški. Nato zamahne financ,°.r proti vozniku in mu prizadene v nogo 8 eni globoko rano, ali z bajonetom. ali z nožem, t»-ga voznik ne ve. Nato ukaže stražnik Možu. naj gre ž nji! na finančno postajo, da pokaže rano. Ko je pa videl polne hlače krvi, je velel Vozniku oditi, S težavo se je voznik vrnil do voza; nihče mu ni obvezal rane. Vozil se je od Štupiee do Robiča v nezavesti in hum I tem izgubil Inogo krvi. Sele doma so »a obvezali. Pravijo, da je dotični stražnik že prej grozil nekaterim osebam v Stupiei samo zato, ker
so Slovenci, eeš. da so izdajalci.	_. ___ n__•__.
X, ... - i	;Francoska mieija v Pragi se bo
Ludno, da nj ze prej dotienega n-j	..
nancarja nikdo naznanil, ko so ga'.	.	,	^
,	... , .. , - in preosnovala v poslanisfvol Do-
vendar poznali in vedeli, da je . ..
domačinom nevaren. To je torej,se,lanjl vo^mk v Mehiki Lou-tista blažena dežela kulture, <iivi.ipostane francoski poslanik v lizaeije in ne veli še kakih nalli- F™"'-
^	V	.1 _ _
šljenih dobrin. Ce ne tal dolij ZT ~	~	*
govoril pravilno italjauski. te a OI WC H«& Q&I1
lahko kak finanear ubije. Pa kaj j	-
hočemo: Italija si prilastuje mo- vzemite v roke angleško knji-nopol na kulturo, zato jo morajo' Q aH £.asopis in angleškoslovenski finanear j i stražiti z bajonetom, (besednjak (sestavil dr. F. J. Kern)
v Vsako neznano besedo dobite v be" Uradne spremembe.	'sednjaku z izgovarjavo napisano
Iz C'erkna poročajo: Odstopil je s slovenskimi črkami in točnimi dosedanji župan Fran Tavčar in slovenskimi izrazi. Deljate to pol na njegovo mesto je izvoljen lvanuro Vsak dan; v par mesecih bo* Mlakar iz I>.ga pri Cerknem. — ste lahko čitali in razumeli vsako Josip Tasulin, sodni oficijal, je.angleško knjigo. Dobro je imet! premeščen k okrajtii sodniji tol- prj mkah še kako slovnico, vendar je besednjak glavna pomoč za neznane angleške besede. Angle" ško'?dovenski besednjak lahko naročite na sledeči naslov: Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair Avenue,
minski.
Vihar je vrgel vlak s tira v vodo.
Tz Robiča poročajo: V sredo 5. maja je tu razsajal strašen vihar. Ko je prihajal okoli 10. zjutraj vlak iz Čedada, ga je vihar vrgel kakih 5 minut pred postajo Rohič s tira v Nadižo: kjer je ostal ležati ob nasipu narobe obrnjen. Ker so se vozovi že preveč zibali,' so potniki izstopili že v Podbo-'
Cleveland, Ohio. — Cena 5 dolar" jev s poštnino vred.
(Adv.)
dar v Anvilu, kateri ji je pošiljal grozilna pisma, ker ga noče po-' ročiti.	|
Radi kuhanja žganja sta se mo->

. Ji
rala zagovarjati pred sodnikom rek ji je dinamit raznesel »Iaro'zakonska Tomaž in Marija Pav-pee, radi eeaar je kupila novo in lie. Sodnik je postavil vsakega v sredo ae ji je pripetilo zopet pod 500 dolarjev varščine. Oine-isto. 7?lA*ini je obdolžen neki re- njena sta iz Jessieville Location.
';!.......' If t ** M-Ofl	/V/ T	ft
ROJAKI V CAMBRIA COUNTY IN OKOIJCI «*OZOR!
Vsem onim, ki ž«*le «lot»itl svoj-'■»' iz stanja kraja mli ako telijo jMitovati v stari kraj, spo-nr»iii «la IwWujf-m mp t to potrebne listine xa izposiovaoje 1 |M>tiiiških dovoljenj, kot ae zm-htpva po toxadernlh zakonih.
Obrnite ae zatipno ha: ANDREW VIDRICH C3C Mfin Si. MmImi, Pa.
'iiriilwU i L.i
i_
t • Ot n^ivi3'^'
i—. ■■ -J
• ujtiua .sm
.. - i
»
\
OIiAS NARODA, 22. JT7N. 1920
v
Cndni običaji Eskimov na Dromade
otoka.
N« Diomede otoku v Beringov; ožini ubije človek očeta svoje »ene, kadar je postal tako star, da ni nobene koristi za samega sebe ali za občino in duha morskega kita se smatra za edino silo, ki je vsemogoča. Tako pravi Arthur Eide, ki je bil tamkaj skozi tri leta Vot vladni agent in učitelj in ki *e je vruil sedaj v New York s po-\»stmi o rudnih navadah in običajih onega naroda.
Mr. Eide je Norvežan po rojstvu. V svoji mladosti je bil mor-r.ar ter je potoval po v«-eh sedmih morjih. Ko je bil star nekako dvajset let, je govori! nekako pol ducata jezikov, a ni znal angleški. Ko pa je dospel v Ameriko, je kmalu videl prednosti, katere niti nudi ta dežela in v teku par let je dovršil neki college v Cali-f orni ji.
Ko je bil še v šoli, se je Mr. Eide seznanil s "princesinjo" Kud-la Ink, potnokrvno Eskimo žei.sko, katero je privedel v Združene 1 države Shehlon .laeks'»n. misijonar v Alaski. Eide se je poro" il s to deklic«. Od tedaj naprej sta oba posvetila svoj«1 življenje vzgoji še primitivnih plemen n:* skrajnem severu ameriškega ozemlja.
Mr. Eide je lul nekaj časa v New Yorku, da pripravi vs potrebno za novo delo, katerega sta se lotila on in njegova žena, namreč Ustanovil ve bolnice ob Barrow Point v Alaski, kjer je živela njegova žena kot otrok.
—	Prestavite moderne navade, običaje ter moderno moralo v ► deželo, ki je odrezana od t nje invazije k snegom in ledom skozi pretežni del leta, kjer so edini beli možje taki. ki ko najmanj V stanu predstavljati pleme, je vse vf»e prej kot lahka naloga, — je izjavil Mr. Eide.
—	Moja žena in jaz sva odšla na Diomede otok leta 1915. Vlada Združenih držav je več kot enkrat okušala obdržati tam učitelja, a i a z mere mo bile take, da je bilo več kot enoletno bivanje nemogoče. tlovek ne more obstajati tam, če nima družiue, ki mu nudi uteho.
—	Diomede otok obsega približno eno kvadratno miljo. Berin-pova ožina je na dotieara mestu široka nekako 42 milj. Na strani \ idile Ala.sko, na drugi |*a Sibirijo.
—	Našli smo kolonpo od 75 do 100 ljudi, divjih in brez inanir, ki so bili vse prej ko* prijateljski razpoloženi napram vsem misijo-l^rskim prizadevati jem (In prav ao imeli.) To niso bili one vrste Eskimi, ki m> prijateljsko razpoloženi napram luji invaziji. Pozneje kriu našel, da so bili to potomci družin, ki so se preselile na otok, da uidejo iiaukum članov belega plemena, katere so poslale tjakaj cerkve v družbi vlade, da spravijo te ljadi bližje morali in civilizaciji dežele, kateri pripadajo. Ko sem spoznal to, sem vedel, da smo bdi vse prej kot dobrodošli obiskovalci.
Njih stališče je bilo v gotovi meri utemeljeno. Preselitev na otok v Beringov i cesti jih ni popolnoma zavarovala vsakega stika z belimi ljudmi. Vaako leto, kadar se je stajal led, so prihajale različne ladije k otoku in p«ntadke teli ladij so bstajale iz ljudi, ki so spadali med odpadke beb ga plemena. Ti mornarji so prišli na otok ter \/oiemirja)i domačin«* ter preganjali ženske. Morale niso imeli nobene. Tudi Eskimi na tem otoku nimajo morale, katero bi se priznalo kot tako v Zdiuženih državah, a imajo vendar moralo, ki pomenja red v lastni hiši. Mornarji pa niso upoštevali ničesar in posledica tega je bila, da so pričeli smatrati Eskimi belega človeka za vandala najhujše vrste, katerega je treba nalagati, oslepariti ter ga ubiti ob prvi prilik*, ki se mudi.
Pozneje so seveda pričeli delati razliko meti različnimi tipi bel. ga «"loveka. Kazdilili so jih v tri razrede. Prvi je obstajal iz mornarjev tu te »o raničevaJi hujše kot psa. Drugi razred je obstajal iz trgovcev. Ta je bil že boljši, a je pripadal kasti, ki je stala po*I Eskimi. Tretji razred pa je obstajal iz misijonarjev. Ker ne o-pravlja misijonar deta s svojimi rokami in ker tudi Eskimo ni še nikdar zagrešil nobenega ročnega dela, je pričel smatrati misijonarja za sebi enakega.
—	Eskimom pa je bilo treba precej časa za spoznanje da'spadava jaz in moja žena v tretji razred. Do prvega spopada je prišlo, k# sem jih prosil, naj mi prodajo čoln. To so odločno odklonili. Upali so, da bo na ta na«'in naše bivanje na otoku kaj kratkega obstanka, kajti brez čolna je človek kot pohabljenec brea bergel j. Oziral sem ae po otoku naoktog ter spoznal, da ne morem dobiti niti enega ko*a lesa. Poznal nem navado Eskimov, da pokopljejo svoje mrtve-
z vnem, kar je njih last.
— Na enem koncu otoka so
KOPAJOČE SE LEPOTICE UPORABLJAJO STARO KARO KOT KABINO.
Bobnanje in kričanje je postajalo vedno bolj hrupno in koneč-nc se mi je zdelo kot da se je pričel ta ropot ob pričetku sveta ter da ga ne bo konec do sodnjega dne. Naenkrat pa je skočil glavni čarovnik pokonci ter se približal meni. 1'stavil se je pred menoj te divje zakričal. Pokazal je naprvo na mene, nato na pokopališče in konečno na morje. Skušal sem vstati ter oditi, a nisem mogel. Mišice so odpovedale svojo službo. Konečno je čarovnik prenehal kričati in jaz sem odšel.
— Ko sem prišel na prosti zrak, sem vprašal svojega vodnika, kaj mi je rekel čarovnik. Povedal mi je, da me je označil čarovnik kot edinega človeka na otoku, ki igauja zlo. Prosil je zle duhove, da naj se os vet i jo nad menoj, če se že morajo osvetiti. Vse kaže, da niso otočani pozabili, da sein vzel jaz les s pokopališča, da napravim iz njega opore z% svoj čoln in da sem nekaj časa pozneje odstranil nekaj skal na drugi sjra-
zgradili svoje vaško pokopališče. Ograjeno je bilo » kamenjem. Mr-tveee ko iJačili do nagega ter izročili truplo vetrovotu in viharjem ter igri ptie-roparie. Bil je to strašen prostor.
trko trdijo, — ne morejo napraviti nobene škode, kajti ustvarjeni ho da store le dobro. Človek je dolžan b;ti jim hvaležen, a drugega nič. Zle duhove pa je treba prositi, da se jih odvrne od izvrševanja zlih činov, za katere so
—	Konečno se mi je posrečilo ustvarjeni. Glavna naloga tako dobiti nekaj lesa, ki je služil kot cvanega čarovnika na otoku je biti melj za čoln, katerega sem na- le pripovedovati zlim duhovom, pravil. Domačini ao bili trdno kako zelo se jih boji prebivalstvo, prepričani, da ne bo čoln za nič — Zima od leta 1916—1917 je ter bili naravnost presenečeni, ko bila najbolj ostra kar so jih pom-stva jaz in moja žena vprizorila tiili na otoku. — Zli duhovi, — poskuaui vožnjo a čolnom, ki se teko so pravili možki, — so se o-j«' popolnoma obnesla.	svetili radi nekega zločina, ki je
—	Po tej preizkušnji sva se vr- bil izvršen. Bila je slaba lovska mla na otok ter nadaljevala a de* aezija in zaloge živil so skoro vse lom, da spraviva nekaj reda, sa- pošle. Skozi dva meseca je bil o-mtaeije in moralnosti v življenje tok odrezan od ostalega sveta, trh Eskimov, kojih življenje je Nobena ladja ni mogla oditi na bilo vse prej kot moralno.	sibirsko obal. Če je kaka ladja vo-
—	To je bilo lažje reči kot pa žila skozi ožino, ni mogla priti v atoriti. Treba ae je bilo boriti pro- bližino otoka. Ljudje so pričeli
.ti stoletnim predsodkom, proti pontajati suhi in otroci so nepre-praznoverju, ki je v teku let pre- stano prosili hrane. Vsakdo se je je raslo kot pa pešalo. Teh ljudi se neprestano oziral proti zemlji ter ur moderna civilizacija niti dotak pričakoval ugodnega vetra, da i*ila. Živeli so na način kot so ži- poskusi svojo srečo v ledenem vo-veli severjani v onem času, ko so dovju. peli penmi o Norse-ju.	| Čarovnik je neprestano bobnal
—	Njih bogočastje je obstajalo in prepeval, a nič se ni pripetilo, v veri v dve vrsti duhov, zle in Konečno sem izvedel, da bodo vsi dobre. Ti dve vrati duhov obvla- čarovniki na otoku skupno p repe d ujeta duha kita. Kadar so imeli vali ter bobnati na posvečenem dobri duhovi za nekaj časa k on- prostoru. Neki človek, katerega tioio v svojih rokah, je bil lov at m kratil, mi je sporočil to novi dober in na otoku je bilo dosti eo. Vprašal sem ga, če bo šel tudi hrane. Kadar pa ao prevladovali on prepevat. Rekel je, da bo šel in al» duhovi, se je Eskimo junaški jaz sem ga prosil, naj me vzame pripravil na dobo stradanja. s seboj. Povedel me je na skrajni
—	Čudno je, da ao porabljali trob otoka in skoči teman tunel ^večino svojega časa a molitvami na zbirališče.
zlih duhov in to iz zl i — Čarovniki so aedeli v sredi-* i vidno logič- ni in krog njih, v več vrstah lju -id*.
—	To je bil £e tretji mesec viharja. Možje so odšli domov ter čakali, da vidijo ladjo, kaj more opraviti Bog belega moža. Ničesar se ni zgodilo oni dan. Vihar je divjal s polno silo iu brez koristi b: bilo iti ven *er skušati ujeti kako stvar.
—	Tudi v ponedeljek zjutraj ni bilo opaziti nobene izpremembe in ljudje so se pričeli čudno ozirati vame. Rekel sem jim, da bom zapustil otok in da ne bom nikdar več skušal govoriti z njimi o tujem Bojru, če ne bodo moje prošnje uslišane. V torek zjutraj pa je vihar pojenjal. Skozi okno sem lahko videl dolge vrste mož, ki so lovili ribe v zamrznjeni vodi ter odšli še dalje, da love morske pse. Oni dan so se vrnili domov s polnim plenom. Naslednjega dne so zopet odšli. Pričenši s tednom, ko som molil žnjimi ter do konca junija so ujeli 500 morskih psov, tri kite, dva polarna medveda in 125 mrožov. Še nikdar ni bilo take
troke, če se mešajo z bolnimi ali slabiči.
Veliko občudovanje namreč gojijo do močnih mož. To jih je do-vedlo do tega, da so obljubili, da se ne bodo nikdar več izpostavili riziku, da bi spravljali na svet boleh ne otroke.
—	Imajo pa še nadaljno navado, ki se mora zdeti strašna človeku v civiliziranih deželah. To je navada, da se pobi je ostarele in bolne. Ušmrčenje se izvrši na prošnjo dot ičnega. Kadar postane kak možki tako star, da ne more it; več na lov ali se vdeleževati zabav, katere nudi življenje na otoku, gre k svojemu zetu ter ga prosi, naj ga pošlje k duhovom rjegovih pradedov. Na izbiro ima tri načine usmreenja. Lahko se pusti zadaviti, zahosti ali pa obesiti. Kakih milejših načinov smrti ne poznajo.
—	-Te pa neki nadaljni moderni običaj, katerega ti Eskimi o-dobravajo ter zelo prosto izvajajo To je ločitev zakona. Kadarkoli so hoteli ljudje na otou nekaj. česar ni mogel storiti njih
Demokratična stranka in svoboda.
Svobodomiselni in demokratični ter-povrhu še soeijalni so bili programi meščanskih strank na Slovenskem ob prevratu. Živio in živio so kričati prvaki v frakih in suknjah teh političnih strank tako, da je nas same že prevzelo nekakšno veselje in zadovoljnost, ker smo ustvarili svobodno domovino. In danes
V	Belgradu smo dobili novo koncentracijsko vlado, ki nosi i a čelu pečat reakeije in u-rorja. Protič in Korošec, ki sta sedaj kot ministra in tudi že prej zastopala v tem pogledu najkonservativnejše stališče. Začasno narodno predstavništvo so sestavile stranke. Clo-.vek bi mislil, da so stranke poslale v Belgrad najpametneje ljudi, strokovnjake, ki cenijo politično, gospodarsko in sovijalnn moralo. Toda dogodki in to, da še sedaj n:smo imeli volitev, nam dokazuje, da so ti narodi.i zastopniki neresni ljudje, ki izrabljajo našo beračijo. ne spomnijo se pa na pravice naroda in na svojo dolžnost.
Sli so možje še dalje. Ob zadnji železničarski stavki so prepovedali shode; od tega bo že mesec dni. a v Sloveniji, ki je sedež reakcije. še danes niso preklicali to .odredbo. Zapirali so ljudi, izdali so. še preden je prišlo do stavke, ferman, da se mora pozapreti vse ljudi, ki so aktivno delovali v delavskem gibanju socijalnodemokra-tičnem. In tisk! Konf:*eirajo ti povsem strankarsko politične elau-kein vesti, zaradi katerih bi najpraviČnejšega "tereijala" ne vzel vrag, če bi jih čital.
V	Belgradu izdajajo meščanski republikanci list Republika. List prodajajo v Belgradu svobodno pred belgrajskim konakom in nihče se ne zmeni za V republikanski stranki sede bivši ministri, celo predsednik, a kaj za to, Srbi se ne brigajo za mišljenje svojih sa-državljanov. In pri nas v Sloveniji Pri nas zapirajo ljudi, ki samo izrečejo besedo republike nekoliko živahno, in sieer jih zapjra stranka, ki sama pravi, da je republikanska, ki je v svojih listih delala pred letom dni veliko reklamo za republikansko misel. Ta stranka je sedaj brutalno izdala svoj program in se hoče uveljaviti s terorizmom in z omejevanjem povsem naravnih pravic, ki jih niti Kitajci ne odrekajo sodržavljanom..
Kam to vodi? Pa kaj bi se vpraševali? Vsi ti dogodki, vsa ta politika nam dokazujejo, da je ljudstvo izročilo s tem, da je pooblastilo meščanske stranke za ureditev države, oblast v roke svojim zatiralcem, ki nimajo urca ne za pravico ne za svobodo.
Teh razmer narod ne bo prenašal. Vlada nima pravice omejevati svobodo, vlada nima nobene zakonite podlage, da preganja repu-blikanee, vlada nima nibene zakonite pravice, da zaplenja strankarsko politične članke in vesti. Temu mora biti konec!
izobiliee hrane.
ni otoka, da napravim igrišče za __ Primeren konec te povesti b; otroke. Eno glavnih praznover- bn izjaviti> da so se ,judje izpre_
stev Eskimov je namreč, da pu- obrnin k moderni veri ;n moder_ l;istni čarovnik, so prišli k meni.
ščajo skale ležati na mestu, kjer u- morali To bi bil kooec. i^aj^l Nekega jutra je prišla k meni sta-
se nahajajo in da jih nikdar ne m. st0rije, a ne resnične. Prav ničjra ženska ter me vprašala, če lah-
premaknejo.	^	h^aii za mojo molitev, j ko dovolim ločitev zakona. Rekel
Potekel je teden, a veter je Rekli so da bi vihar pojenjal) c.e|se mi da lallko? bi rHZ\ogl
za to zadostovali. Nato mi je po-
vedala, da se je pred 25 leti poročila z nekim trgovcem, ki jo je
še vedno pihal z naglico šestdese- b, momi z menoj aH ne (prjiv so tih milj na uro. Sneg je še vedno imeil) To je mogoJ5e res ali pa padal in kljub dejstvu, da se je llldj ne
racije skrčilo na t ret in o, je bilo _ P^bijanje vseh teh živalJ je;, afo zapustil, sel preko ožine ter videti, da bo moralo celo prebival- otyori|o ^ s,oveslK)sti kot »vzel v Sibiriji novo ženo. Od časa stvo poginit, od glada, razven ce ^	^ ^^ ^ ^ do časa pa se je stari renegat vr-
bi vihar pojenjal.	'otoku. Slavilo se je duhove kitov, niI ter S<1 nastanil v hiši svoje že
— Izgledali so bili obupni m . .	...	.	m . _
A	„ . . , ...	medvedov, morskih psov m mro-
11.krat so se otoeani obradi name.
Vedeli so. da bodo prišle zaloge zame iz Nome, kakorliitro bo mo-gčl dospeti prvi čoln. Skozi tri dni so hodili možki k meni ter mi
žev. Č arovniki so razbijali na svoje inštrumente ter peli slavospe-ve dobrim didiovoin.
— Stališče otočanov proti me-
ne, kot da se ni nič pripetilo.
— Meni se je zdela prošnja ženske povsem upravičena. Sklical sem nato sejo domačinov ter prosil žensko in njenega moža, naj prideta na sejo. Oba sta prišla.
iajtft
vil zakon ločenim. Tedaj pa je
vstala ona vsa razjarjena ter re-
njih zadeve. Zdru- ^la, da noče V>«xiti se od svojega
,	žene države niso Domenile zanie	temveč da hoče, da «e mož
način pripravili na to, da umrejo	«1.™ imwruuc ^anjej __	»
priporočali v o«krbo svoje otroke Je os,al° kot * P«*- ^T* na sejo.\ 0,ba, ^l* v slučaju, da bi morali sam, pogi-	™	ji™ mogel	eeli jdu^ ter izja
niti od glada. Jaz sem tu tudi v ^ P0""^ iz svojih zalog, a v " vsakem slučaju obljubil. -	drugačnem niso radi videli, da bi
— Ljudje so se na sistematičen	v nilh	Zdru-
od glada. Ničesar drugega ni preostalo za jesti kot kos mesa neka>c*	more dobiti stvari ki ko dveh kvadratnih čevljev. Lju-.^1*05*1'
d je so se pripravljali, da odre-1 ~ Jaz hočem puško od Strica žtjo kože s svojih čolnov. Takoj Sama. — Ali: — Povej Stricu Sa-z«5 kožami naj bi prišli na vrsto mu> t,a hočem nekaj tobaka. — psi. Za tem naj bi prišla smrt ter.To if bil° kar so zahtevali ti povratek k dobrim duhovom. jlj"dje od mene. Nikakega pojma — Sklenil sem, da je bila tedaj n»majo o vladi, o postavi ali kon-n.oja prilika pokazati, kaj .vse.,lo,i katerekoli vrste, premore vera belega človeka. Sklil — Najbolj sem bil prepričan, ko cal sem skupaj sestanek vaških(S(m izvedel, da posojajo možki glavarjev. Povedal sem jim, da so svoje žene drug drugemu. Toza-molili in da niso dosegli ničesar. {df vno obvestilo sem dobil povsem Povedal sem jim tudi, da bom po-J slučajno in sicer na isti način kot klical zanje pomoč od belega Bo-'pripoveduje človek svojemu sose-ga pod pogojem, da bodo vsi Iju-jdu, kako bo izpadla žetev tega dje prišli ter molili z menoj. To leta. Neki možki je prišel k meni so sprva odklonili. Niso mogli za-jter mi povedal, da ne ljubi Eski-pustiti bogov svojih očetov. Bali nia, ki je nameraval posoditi svoje ženo za nekaj časa. V odgovor ne moje vprašanje za nadaljne informacije sem izvedel, da je na-vt-da na otoku, da si možje, ki so posebni prijatelji med seboj, izposojajo ženske in da so nato otroci, ki se porode iz teh zvez, skupna lest. Na ta način naj bi se ohranilo trajno prijateljstvo.
— Moje trdno prepričanje je, da sem naprfcvil konec temu običaju. Kljub temu pa moram izjaviti, da ne vem. Nikdar ne morete biti prepričani q kaki stvari med temi ljudmi. - Povedal sem močnim in zdravim možem na o-toku, kaj pomeni zanje in njik o-
ničesar drugega kot veliko zalo- lo<"' od one druge ženske.
— Nato je bila cela stvar predložena možu, ki je bil videti sporno jabolko med obema ženskama. Priznal je, da ga prva žena ne
so se jih eelo bolj kot pa so se bali stradanja. Konečno pa so jih kriki njih otrok pripravili do tega, de so se ndali
— Neke nedelje jutraj so se zbrali možje v šolski hiši. Bilo je ob poldvanajstih. Od tedaj naprej pa do pol treh sem govoril žnjimi ter jhn pripovedoval o potrebi vere. Povedal sem jim, da ne bodo deležni pomoči, dokler ne vrjamejo, da bodo deležni pomoči Pripravil sem jik do tega, da se pokiefcnBi in molili smo skupaj d očim je divjal vihar blazni naglico ter slepil oči vsakega, ki si j*
mika in da le stannje pri njej, dokler se mudi na otoku, da pa je njegovo sree v Sibiriji. Prva žrna je dobila ločitev zakona, a mož je odpotoval naslednjega dne v Sibirijo ter obljubil, da se ne bo nikdar več vrnil.
Razven teh navad je komaj najti na otoku stvar, ki bi mogla zanimati modernega človeka z izjemo velikega odpora ljudi proti delu. Vsa znamenja kažejo, da se je pričelo I. W. W. gibanje tukaj ca severu.
Kako misli francoski poslanec Margaineo Jugoslovanih
V francoski zbornici je podal poslanec Mafgaine pismeno poročilo o zakonskem načrtu z ozirom na ratifikacijo sanit-germanske mirovne pogodbe. Med drugim o-menja tudi taljansko irredento, eno najvažnejših vprašanj, ki jih je rešila mirovna konferenca, in pravi; Da so se pridelili Italiji iudi neitaljanski narddi, je delo mirovne konference, ki je smatrala za potrebno, da se vzame onim narodom, ki so kalili mir, v bo-
Jugoslovani naj zasedejo Celovec
Kako živa želja je, da bi Celovec pripadel jug. državi in kako pravilno sa nekateri že lani spoznali, da je bodočnost Celovca zajamčena samo v Jugoslaviji, kaže razprava, ki se je te dni končala v Celovcu. Hišni posestnik Eckhart je tožil deželnega svetnika dr. Pflanzla, ker sta decembra 1918 kot člana odposlanstva za podajanja'z ljubljansko vlado prinesla iz Ljubljane vest, da je odvetnik dr. Mueller, izjavil o Eckartu, da mu je izrazil željo, da naj bi . goslovani zasedli Ce-
doče možnost znova napadati so- ^vec ter lam napravili red Obto
sedne narode. Nadalje pravi, da mora Francija gojiti napram Avstriji, Čeho-Slovaški in Jugoslaviji dobrohotno politiko, čeprav se lahko Jugoslavijo pusti v ozadju. Na koncu svojega poročila prosi Margaine zbornico, naj po-Hdi na podlagi teh nazorov mirovno pogodbo!
Da je vojska Poljake proti Rusiji — naroden samovar Poljake,
pravi angleški general Thomson v listu "Daily Herald". Zelo slabo sodi o poljskih "uspehih" in ptavi, da so le krvav in žalosten devtip, ki ne more imeti trajnega uspeha. Prej ali slej bodo Kusi s Poljaki obračunali. Ako dela poljska vlada vsled lastnih nagibov, prepustimo jo svoji usodi; ako sta jo pa res Anglija in 'Francija na-hujskali, pa tega ne moremo dovolj ofitro obsoditi. Končno bodo pa Poljaki tepeni kot Jndenič,
nyiiifcin in y^fftyfr
Zakaj stavkajo delavci?
Na Irskem je stavkalo pred kratkim 30,000 delavcev samo v interesu zaprtih delavcev. Prisilili so vlado, ki je ravnala z zaprtimi kako rz navadnimi zločinci, da ie zaprtim priznala vse ugodnosti političnih internirancev.
V	Nemčiji je bila splošna stav-kt delavstva. Ustavil je delavec delo ter tako stri utilitaristično gibanje, ki je ogrožalo republiko.
V	Združenih državah Amerike je stavka železničarjev. Zahtevajo reorganizacijo železnic. Nočejo, da bi te služile samo kapitalističnim trustom.
V	Franciji je stavka železničarjev, katerim se pridružijo tudi rudarji. V oklicu objavlja "Združ-ni odbor: "Vse je vedno dražje, kljub temu nekateri brezmejno bogatijo. Novi davki obremenjujejo reveža enako kakor bogatita. Železnice, rudniki, veleindu-strija, vse služi bogatinom, da bogatijo še bolj na račun reveže v. Vlada pa nima nobenega programa, da bi to ustavila. Delavski rez red pa ima svoj program: Železničarji so postavili kot svojo prvo točko zahtev — socializacijo železnic. S tem izločijo vsak osebni interes, vsak egoizem, njihov boj služi le skupnosti.
ženea sta bila oproščena, ker je bilo podano zastaranje in ker sta svojo izjavo podala v dobri veri. Seveda se je moral Eckhart pred strogimi sodniki v Celovcu silno previdno vesti ter je reduciral svojo izjavo na željo, da bi zasedla Celovec ententne čete.
Mednarodna zveza mirov-
m a
r
			k'.V^	k	
3580BB		iV^-			
Švicarska brzojavna agent ura poroča: Na občnem zboru mednarodne zveze mirovnih družb, ki se je sestal prvič po vojni, je bilo prisotnih 70 zastopnikov mirovnih družb, med njimi tudi Nemške Avstrije. Dnevni red se je v glavnem bavil z novo ureditvijo od noša je v med državami, ki so se udeležile vojne in onimi, ki se je niso udeležile. V dopoldanski seji jc predsednik mednarodnega mirovnega urada senator Lafontai-nc podrobno kritiziral organizacijo Lige narodov in je Zahteval revizijo versaillske pogodbe. Zastopnik Norveške je zahteval, naj sc vsi narodi pripustijo Ligi narodov. Zagovarjal je demokratično organizacijo Lige in ustanovitev mednarodnega razsodišča.
Mednarodaii kongres mirovnih družb je nadaljeval svoje razprave. Sprejet je bil sklep o valutnih vprašanjih, v katerem se prizna svobodna trgovina in v katerem se zahteva ustanovitev mednarodne organizacije za obnovo ormalnih proizvajalnih in trgovinskih razmer. Glavna naloga tej organizaciji bi bila vzpostavitev mednarodne plačilne metode na podlagi zlate veljave in izdaje svetovnega posojila. Profesor Mo-riand (Ženeva) je potem poročal o demokratizaciji Lige narodov. Iliter sprejem držav v Ligo da je potreben. Praviea do vojne na-povegiafj ae popolnoma odpravi.
; _ - .T' " '	^,'T






Svetovno gibanje n povraftek papeže-
privilegijev.
GLAS NARODA. 22. JUS. 1920

Odredba papaja Benedikta, ki dovolj«je katoliškim vladarjem obiskati italjanskaga kralja, predstavlja dal načrta.
Poroča Arnold Prince.
X. BO« od 12. na IS. svečana letos je bilo vlomljeno na zviti način v zaklenjeno skladišče držav-ne Meeniee ua postaji v Medvodah. Vlomilci — trije domačini: delavec Janes Kopač, sinova posestnika Janez in France J are ho
Ali se b« K vir i lih I odzval pri- rov. Prvotno so bile to zapuščine jaldjiikiiu povabilom Vatikana ter pobožnih katoliških družin, a v vrud papciu v** j p»tovo raen» ur- teku eau se je to ozemlje ju>re-od v isti ost i, katero je uiival papež ,"alo vsled zapuščin kraljev, prin- *
pri-jeT	cev ter iz drugih virov, dokler nifl* *kladi**	15 *****
Petdeset let je poteklo od časa, zavzemalo celo centralno Italijo ko so italijanske vojaške in civil.'ter segalo celo v južno Francija
silr v/ele Sveti stolici njeno' ter severno Afriko, zemljo ter posvetno oblast. Od Dohodki iz tegra obširnega o onepa .'asa naprej so živeli nasled- zemlja so bili seveda veliki in ve-niki kv. Petra v popolni izolaeiji j lik je bil tudi politien uigled. ki v pa pešk i palači. Bila je to neke je izviral iz tega. Papež je bila vrste "sijajna izolacija", ki je sila, K katero so morali računati Ugajal« Verskemu duhu ter lojal* načelniki različnih držav, ki sso m«ti onih. katerim akcija italijan- j imeli priliko priti v sstik z njim.'^ieih napeljani, akih oblasti ni bila všeč. Ta izola-j t'e pa so nosla ta ozemlja ve-|jan«, jn Miha eija pa tii ugajala papežu samemu in njegovemu narodu.
Tekom pol stoletja je živel pa-
nejra semena («R4 kg) v vrednosti 7152 K. eno vrečo (33 kr) 212 K. sodček frrafitJie lprve (56 kjr) 8544 K, sodček 356 K i«^ 16 vreč K« tako da je znašala skupna vrednost blaga 16.584 K. Jože Kopač, Janez in France Jarc odkrito priznavajo tatvino, zagovarjajo pa ne, da so bili k temu po »Jur-Obtožena brata Jnrčie, zanikata
tudi ^ir marsikaterih zadreg. Ra-pež v veliki palači ter ni hotel zpršena po velikem delu Italije.
10 dajala njih lastniku veliko posvetno silo. a ob Istem času izpostavljala slednjega vsej sili po" litienih in ekonomskih viharjev, ki so obiskovali oni del sveta.
Kmalu je bila posvetna moč papežev, ki je trajala več kot ti-ssoč let izpostavljena številnim resnim problemom in številne vojne so še povečale težkoče, s katerimi se je morala boriti uprava države."
Ves ta čas je glavar katoliško cerkve v Rimu upravljal ftvoje zemlje, posvečal dohodke javnim svrham ter javni in privatni dobrodelnosti. Ker je bil upravitelj velikanskega premoženja, je bi! v stanu podpirati sirotišnice, bolnice, hirabiice in druge napraveza uboge in potrebne.
Vse to je povečalo njegov politični, posvetni in tudi njegov duševni ugled, a ga spravljalo ob istem času v konflikt s silami, ki niso soglašale z njim in s posvetno avtoriteto katoliške eerk/e.
Z razvojem teh nasprotnih sil St> se povečale tudi težkoče in zadrege in prva nesreča resnično velikega obsega je prišla leta 176S, ko so se burbonski vladarji v Ne polju polastili dveh papeževih provinc in ko so leta 178.1 pretrgali vse zveze s Sveto stolieo, ki so obstajale skozi sedem stoletij.
Leta	je nesreča, ki je bila
večja kot katero druga preje nrr silila papeža Pija IX. zopet v Rim. a ne z adolgo časa. kajti leta 1870 so papeške države, ki so se ostale v njegovih rokah in katere so pregazile italijanske armade, glasovale za zvezo z italijanskim kraljestvom in kmalu nato se je papež. v znamenje protesta proti izgubi dežele ter omejitvi posvetne oblasti, umaknil v Vatikan, kjer je živel od tedaj naprej in kjer <;« živeli tudi njegovi nasledniki.
V namenu, da znamo ceniti pomen in važnost najnovejše objave papeža, s katero se razveljavlja prepoved obiska katoliških vladarjev pri italjanskem kralju v Rimu. moramo razumeti, kakšni so bili (»duošaji med papežem ter italijanskim kraljem od časa naprej. ko se je papež umaknil v svojo palačo v Rimu.
Potem ko se je Sveti stolici vzelo zemljo, je italijanski parlament leta 1871 sprejel postsvo. ki je znan kot Papeška garancijska postava. S to posta wo je italijanska vlada skušala potoložiti načelnika katoliške eerk ve za izgubo posvetne moči s tem. da se mu je zajam* čilo nekaj diplomatičnih privilegijev vladarja ali suverena, ki ima svoje lastne post an i ke in sodišča,
like dobičke ter imela posledico Udeležbo, zlasti, da bi nagovar-velik ugled, so bila ob istem času ^ omen>np k tatvini ter pri.
priznati nadgospodstva italijanskega kralja in se tulli ni sklonil pred njim. Ostal je vladar po svojem lastnem pravu v omejenih mejah ozemlja. podeljenega mu ter ni hotel dati nikakili koneesij načelniku italijanske države. Ra-z ven tega pa ni noben katoliški vladar vsled njegove prepovedi obiskal v Rimu italijanskega kralja.
Sedaj pa je papež razveljavil to prepoved. V času, ko celi svet preureja svoje razmere vsled vojne z Nemčijo, je iztegnil tudi papež svojo roko italijanskemu vladarju v spravo ter otvoril pot, če si slednji želi sporazuma.
Ali bo kralj Viktor Emanuel sprejel premirje ter potom dogovora ter medsebojnih koneesij napravil kouec pol stoletja trajajo-čemu sporu t Ali pa bo mogoče z italijanskim parlamentom vred zavzel stališče, da ima papež vso neodvisnost ter vse privilegije, ki mu gredo in da mu ni mogoče dovoliti uikaih oljašanih razmer, v katerih živi sedaj?
Vsakdo, ki je bil v stiku z javnimi dogodki zadnjega časa ve, s kako silo se je pred kratkim skušalo po celem krščanskem svetu rešiti to vprašanje. Vsako podjetje, ki ima za tiameu napraviti konce jetnistvu papeža kot načelnika katoliške eerkve, je seveda predvsem izraz posvečen j a za ide-Isiio stvar čustvovanja.
Povsem določeno gibe nje, razširjeno po celem svetu, se je pričelo, da se napravi konee omejitvam, naloženim papežu in to je pozitivne dejstvo. Malo predno je bila sklieaua mirovna konferenca v Versailles, m prišli številni najvišji katoliški prelati v Združene države ter razpravljalji s svojimi katoliški tovariši v Ameriki o namenili in eiljih tega gibanja. V Parizu samem so zastopniki zaveznikov in drugih sil neprestano po-vdarjali potrebo, da se r«£i 'to vprašanje ter napravi konec dvomom.	.
Zakaj ni prišlo celo podjetje pred konferenco, je še dvomljivo, a nekega dne, ko bo spisana eela zgodovini postopanja v Pakira, bo brez dvoma zanimiv članek posvečen temu predmetu.
te se je zgoddo tam kaj ali ne. gotova stvar je, da si katoliki ieleneke vrste nove uravnave in da jo smatrajo za potrebno.
Papež je sličen vsakemu drugemu suvereno ali vladarju. Zagovorniki najnovejšega gibanja pravijo, da ni brez neodvisnosti papež to, kar bi moral biti in da je njegovo stališče še bolj težavno, ker tnu zanikuje primerna fi-
nančna »redstva, da izvede sv*>je j neko neodvisnost v poštnihin hr-delo.	t zojavnih sporočilih ter svoto
Ni namen tega 'lanka navesti 3,225,00 frankov na leto. Dovoli.
vse posameznosti dolgega in iz-vanrednega boja, ki je dovedel do sedanje agitacije, s ee hočemo razumeti selo vprašanje, moramo vedeti, kakšno je bilo stališče papeža predno so italijanske armade savzele Rim in kakšno je bilo potem. ko je italijanski parlament vzel papežu posvetno oblast.
t'e misli človek aedsj na papeža, misli na samotarskega duhovnika, ki Še giba naokrog po svoji veliki palači. Ril pa je nekoč čas, ko je bila njegova posvetna moč skoro prav tako obširna kot je bila njegova duševna avtoriteta in ko je bil največji posestnik zem Ije v Italiji.
Takrat oeveda ni bil omejen na ■emlje kot je aedaj ter
jitia omenjene k Tatvini ter pri staneta v priznanju toliko, da sta Sv* dala od omenjenih pregovoriti, de sta ukradeno laneno seme — 31 vreč — spravila v mlinu. Janez .Jare se zagovarja, da ga je Miha Jurčič opijanil in večkrat nagovarjal k tatvini semena. Jurčiča sta mu obljubila, da mu plačata za laneno Wme 8 K za kg. Kopač mu je tožil, da ne more izhajati zaradi draginje, ker mora skrbeti za mater. Zasliševanje obtožencev je bilo zelo živahno, zlasti duševni vodja in šef te tatinske družbe Janez Jurčič se brani z vso silo žilavo zgovornostjo. Dra matičen je bil prizor proti koncu. Jože Kopač omeni: "Janez Jurčič je rekel, da plača za seme le 4000 K." Predsednik, dvorni svetnik Regally: "Janez Jurčič! Ali je to res?" — Janez Jurčič odločno: 44Ni resnica". — Janez j£.rc: 4 4 Najprej je Jurčič rekel, de plača 9 K za kilo, potem pa, de plača le 4 K, kar znaša približno 4000 K. Ko mu je da! 1000 K: mu je rekel, da imam dobiti še 3000 K.'* — Janez Jurčič ogorčeno; 44To ni res! 1020 K sem jim dal". Zanimiva je bila izpoved priče Slavka Šubica, postajenačel-nika v Medvodah. Priča munici-jc-no in skoro klasično predava o vlomu iu poteku preiskave, kakor tudi o dramatičnih prizorih v Jurčičevem mlinu. Vlom je zapazil drugi dan ob 7 zjutraj. Ugotovil je škodo oziroma manjkajoče blago. Potem so začeli iskati sledove. Zasledili so v grmovju ob žrleznici 4 vreče semena. Pot je kazala nasproti Jurčičevemu mlinu. Odrejena je bila v mlinu hišne preiskava. Ko je orožnik Suš-nik napovedal preiskavo, se je Jurčič čudil, rekoč: 44Jaz nisem nikdar mislil, da se bo delal moji hiši tak škandal. Veste, da smo bogati in nimamo nobene potrebe, ds bi jemali od kakih tatov." — Preiskava je bila brezuspešna. Na pustno nedeljo je vprašal pričo v Novljanovi gostilni Janez Jurčič: "Ali ste na sledi tatovom?" — Vzkliknil je potem priči; 44Vi ste nam napravili največji škandal". Potem sta mu Jarc in Jurčič omenila : 44Gospod načelnik! Tatovi sc prav blizu vas!"
Pri drugi preiskavi, ko je bil aretiran Jarc, je Jurčič vzkliknil: 4'Gospod Šubic! Enkrat ste nam napravili škandal. Nadaljnih škan da lov ne maram. Postopal bom sodnim potom." Jurčič je pokazal denarnico s 30,000 K rekoč: 4 4 Nimam potrebe, da bi jemal od tatov". Ko pridejo v hišo aretiranega J area, je Jurčič prebledel. Jare mu je rekel: "Ohcet je končana". — Slednjič se je Jurčič vdal. Slično izpove orožnik — narednik Sušnik. Na ugovor zagovornika dr. Furlana glede cen u-kradenega blada, zlasti barve in semena, je sodišče razpravo preložilo v svrho izpopolnitve dokazov.
••fI ft.
mua .v-----i, m.
nniwirfii, fa.
Razmere v tukajšnjem so ravno take kot po drugih mestih. Draginja nate vsak dan kakor gabe po dežju. Ali kljub teše najdejo ljudje, da jim smr
ieleaa in it preostankov vojnega materijala. Vse potrebščine sa že* Itzniee, tovarne oi zidanje poslo-pij, mostov itd. so bile iz starega mestu ž^fcm Sedaj pa bo ententa vzela ve« vojni materijal v Avstriji pod svoja očala. Iz Avstrije poroča-
___čajo, da pride radi tega na tisoče
di delo in da »'nikakor ne more- deI»WT ^ kroh, idezna obrt pa jo poprijeti poštenega dela. Zato M ~l0 niwk	— ta
se je zbralo par tiekov in so si'kw> da Avstrija niti svojim potre sminlili, da vartaoovijo delničankoJ\*>m ne bo mogla zadostiti, t'e ob podjetje in- sieer ''Araerk-an *toja nevarnost za-avstrijsko re-Asauseaneni Theatre" (gledališče publiko, ki ina toliko rudnikov in s premičnimi slikami), žačeli ho|tako visoko razvito železno oort, prodajati delnice med našimi ro- potem obstoja za nas še v veliko jaki ter so jih sa več tisoč dolar , višji meri,-ki smo navezani skoro
jev prodala v Pittsburghu in okolici, ker je bil vsak prepričan, da tako podjetje prinaša precej dobička Akoravno so že štiri taka gledališča, katera so v resnici prinašala lepi dobiček, je odbor te kampanije* kar naenkrat preje-njal poslovati, ne da bi dal kaj delničarjem vedeti; tako je oci-ganil slovenske rojake v Pittsburghu in okolici za več tisočakov.
Ker pa je proti postavno ljudi na tak način odirati, vljudno vabim in prosim vse slovenske rojake v Pittsburghu in okolici, kateri imate delnice teh gledališč American Amusement Theatre, da se vdeležite seje, katera se vrši v nedeljo 27. junija ob 10. uri dopoldne v K. S. Domu na 57. cesti v Pittsburghu, da se ukrene vse potrebno, da se tem tičem stopi na prste. Torej ako vam je kaj ležeče za vaše težko prihranjene denarje, vdeležite-se te seje in povejte še ostalim, ako v slučaju ne bi kdo čital tega dopisa. Ako pa vam ni nič ležeče za izgubljeni denar, pa ostanite doiua iu jim dajte priliko še nadalje ciganiti.
S pozdravom
Ivan Varoga.
izključno na nvoc železa.
intelektnal cev v Jugoslaviji.
V Belgradu ustanavljajo zvezo rektue železniške zvez*
Železna industrija avstrijske republike resno ogrožena!
V Jugoslaviji primanjkuje železa in vseh vrst železnih izdelkov v zelo visoki meri. Dan na dan prihajajo ljudje po železo, ki ga potrebujejo za popravo in nabavo gospodarskega orodja in gospodarskih poslopij. Vračajo se večinoma praznih rok. Trgovine so prazne, zaloge izčrpane. Naša severna soseda, avstrijska republika, ki ma obsežno železno industrijo, pa stoji danes sama pred krizo. Ententa hoče dati vojni materijal avstrijske republike v svrho izvedbe sant-germainske mirovne pogodbe pod knratelo. To bo za železno obrt imelo velikanske posledice. Izmed 15 plavžev obratuje v Avstriji samo eden, 14 pa jih stoji. Jasno je, da en plavž niti daleko ne zadostuje za najnujnejše potrebščine avstrijske republike. Kje so pa še vse one obveznosti, ki so nastale iz kom^ penzaci^skih pogodb do Čeho-Slo-vaške in Jugoslavije?! To malo količino železa in železnih izdelkov, ki so jih dobivali do sedaj iz Avstrije v jug. državo, je smatrati zvečine produktom iz starega
intelektualcev. Predsednik odbora je vseučiliščni profesor Jovau Cvijič.	|
Slavia,
glasilo čeških soeijalističnih re-formistov (Modraekoveev) je prenehalo izhajati vsled silnega po-draženja tiskarskih potrebščin.
ATOAMCI HOČEJO VPASTI V
nrouo.
London, Anglija, 19. junija. — Iz Moskve je dospelo brezžično brzojavno poročilo, da se zbirajo Afganci na indijski meji v namenu. da napadejo Angleže v In diji.
DEMOBUJZACIJA ŠVICE
Boru, Svicj. 19. junija. — IV-mobilizaeija zadnjih »ddelkov rnejne straž * je bila določena d«, koiiea meseo.i julija. — Š< duj s. nahaja še približno dva tiso- mož na nemški iu avstrijski meji.
Železniška zvezo Beograd—Sarajevo—Split.
VeHka angleška železniška družba je predložila ministrstvu sa-obračaja načrt za uspostavitev di-
nie.l Hel-
gradom. Sarajevom iu Splitom. — Kakor se doznava iz podučeuih krogov bo ta ponudba velike angleške družbe sprejeta. Velik pomen bi imela za našo prestolico direktna zveza z Jadranskim morjem, zato je pričakovati, d ti ministrski svet v eni svojih prihodnjih sej celo zadevo ugodno reši.
r —- —
Splošna tonika.
Nihd« na bo oporekal izjav«. d» je t »ploino zdravja odvisno najvs£ od
v«. C« |
C« je prebava •labs, počasna ali nezadostna, ae razvijejo druge bolezni. Vsakdo ■med nas bi moral toraj biti opra-
ao in gledati, da js prebava redna. O	fT
ovnra s
Balsam of Life
Rumu n ska se pogaja s Škodovi mi tovarnami za zgradbo
1000 novih lokomotiv in za popra-l vo *J(KX) poškodovanih. Rumuuskiu rabi 4000 lokomotiv, ima jiti pa lr. nekaj nad l-"»00. Dolžina pro«» Rnf mnnske naša danes 14.000 km primeri s :Ui<)0 km pred vojsko.
lo se je njemu in njegovim nasled nikom uporabo Vstiksns in Ia terana ter nekaterih drugih po si op i j ter prepovedalo vsem vladnim uradnikom, da stopijo v ta poslopja brez dovoljenja papeža.
Papež, ki ni kotel priznati nad-gospodstva italjanske vlade, pa se zaprl v Vatikan kot prostovoljni jetnik. Ob isteA času pa ni le prepovedal vsem kstolišklm vladarjem obiskati italijanskega kralja v Rimu, temveč tudi nsročil vsem članom katoliške cerkvc, naj se vzdrže vseh političnih volitev v Italiji ter odklonijo mesta v italijanskem parlamentu. Povelje glede sovdeleibe pri političnih u* devah je bilo počne je modificirano, a. povelje glede obiske v jejga prekiniti. Ker je sodnik adrav-obvel jalo ter pretiralo več kot
Obtoženec Rafael Giolis jo je 26. msja dopoldne popihal iz justične palače. Napravil je ob ugodni priliki drzen skok ter srečno utekel. Doslej ga še ni so prijeli.
Ko prične predsednik — nad-svetnik Fran Vedernjak s razprave, ae je onesvestil porotnik Fran Burgar, posestnik is Zgornje Šiške. Razpravo aa marali vsled to-
ni .porotnik, ko se morale porotne | razprave preložiti.
Vlom ▼ Bamingerjevo skladišče.
Porotna dvorana se je spretne-1 nila v pravi bazar, še na Vodnikovem trgu ni dobiti tako razno-1 vrstnega blaga. V dvorano so prinesli velikanski zaboj. Po mizah I su razvrstili iz skladišča ukrade-1 nc predmete. Na zatožni klopi sede Ivan Ankerst, 21-letni samski | delavec, Julij Cerar, 18-letni samski slaščičamra in 21-letni slašči-easrnar Rafael Biolis. Ivan Ankerst in Julij Cerar sta 2. decern-1 bra lanskega leta napravila načrt sa nočni vlom v Ranzingerje-vo skladišče. Načrt sta raz odela I tudi Rafaelu Giolisu, ki jima je obljobil shraniti nkradeno blago | na svoj dom. Še isto noč sta Ankerst in Cerar izvršila vlom vi Ranzingerjevo skladišče, is katerega sta odnesla 30 m blaga sive I barve in več metrov podloge v skup vrednosti 8215 K. Poleg tega sta odnesla selo različne predmete, katere ao bili shranili razni a. a. oficirji sa časa splošnega po-| ■a. Blaga ao našli potem na stalk vseh treh obtožencev.
■brine odkrito pri-
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
NARODA
99
(Glasilo J. S. K. J.)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
STANE s	
Za vse leto - - -	$5.00
za pol leta	$3.00
za mesto New York za vse leto	$6.00
	
Najmodernejše vrejena
TISKARNA
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
itd.
Tacae n po najnižjih cenah.
Slovenje PuUtebing Company,
82 CrtaMt Stmt, New York My,
. ... "j.
t " >> " 1 _______ , •_________________ __________________i . ____ _______ . .



GLAS KARODJL 22. -TTN. 192d
Spomini.
Piše Karel M. jmI. K ran je, Podjerhergom.
Pred letom 1848. so bila po de-!Vendar pa je bilo bolje kakor želi sodišča, kj«-r »o opravljale pred letom ltJ48., ko so morali sodu i jskf revi: pravde, tožbe, služiti 14 let. Hudo so trpeli oni, kupne in druge p<*godbe itd. Vs^ki niso znali nemški. Da stariši te	je imel v rokah flegar ali, olajšajo fantom vojaški stan. so
omtman. kakor so mu pravili. Eno jih začeli pošiljati na nemško tako pogodbo, ki jo je napravil stran služit; to je tedaj liadome-flegar, imam zdaj od mojega stovalo nemško šolo. Na žegna-očeta, ki so kupili kajžo v X. za nju v Gosposveti se je kar trlo 120 goldinarjev, zemljišče, ki je slovenskih in nemških kmetov; hpadalo h kajži, je obsegalo 300 prvi, ki so ponujali fante v služ-sežnjev. Pogodba je pisana seveda] 1«» in drugi, ki so jih jemali v
v nemškem jeziku, in ker oče in tudi drugi tedaj še niso muli pihati, je napravil pod pogodbo križ flegar sam, pa je bila veljavna. V Celovec kmetu ni bilo treba hoditi, tam je bila samo deželna vlada; pač pa je zahajal v mesto, če je imel kaj naprodaj. Svojih izdelkov mu ui bilo težko prodati, čeprav ni znal neutški. ker Celov-"'soi no tedaj m- prav dobro znali tudi wlovensko.
Meti drugim je flegar od deželne iiuel tudi naročilo, da mora vsako leto poslati gotovo število fantov v Celovee, da jim tam oblečejo* vojaško suknjo; vendar se pa flegar ni pečal sam s tem poslom ; imel je za to hiriča in ta zopet lilepee. da so lovili fante po vaseh. Kot pomagača ko imeli bi-riči iu hlapci še velikega psa, ki jim je pomagal pri človeškem lo-vu. le s<> /rišli na kmete, takoj se je raznesla po vsej okolici ve«t, da lovi birič fante. " Birie gre!" ta klie je letel^od hiše do hi>e in ni lulu treba dvakrat reči: "Fantje, skrijte se!" Pred biri-čern niso bili varni fantje, ne podnevi, ne ponoči. V takih nevarnih časih fantje sploh niso po-znali postelje, ležali so po skednjih, po utah, v hlevih, v gozdu, nekateri fantje so jo pa eelo v la-rili v gorovje k drvarjem, kjer so kuhali oglje. Včasih se je znašlo po 10 do IS fantov pri kakem drvarju, ki je bil tloslej vajen samo samote. A tudi tukaj se fantje niso culi dosti varne in vsako noč sta morala stati na straži dva fanta, da so mogli tovariši mirno Kpati. — S a enega teh biričev se se prav dobro spominjam, Feigt se je pisal. Med CIospo«veto iu Smihelom stoji gostilna z lepim in velikim gospodarskim poslopjem in tukaj je neki fant Peigla zabodel z nožem, ko ga je ta hotel prijeti. Birič je bil takoj mrtev. Zapustil je tri otroke. Smilili so se mi reveži; vse sem dobro poznal, ker smo skupaj izgrali ua trati.
Prišlo je leto 1848. Prva skrb vlade je bila, da napravi red. Nehale so flegaraije in vsa soditi-wtva so bila zduj vpoklicana v (Je-lovee. I^eta 1850. in 1851. so bile volitve županov. ()b taki priliki je prišel vselej kak uradnik iz Celovca. Drugi del volitve ko je vršil v cerkvi, kjer je uradnik izvoljenemu županu iu dvema občinskima svetovalcema narekoval prisego. Radovednega ljudstva ni manjkalo ob taki priložnosti. ta 1 Ht;<sem tudi jaz bil priča take županske inštalacije. Navadno je bila taka slovesnost napovedana ob nedeljah po popoldanski službi božji.
l*»ta 1850. smo dobili orožnike.
službo.— Vojaščine oproščeni so bili samo tisti fantje, ki jih je namenil oče za naslednika v gospodarstvu.
Ce slovenski fant ni našel v Nemcih kruha, pa je našel kot delavec; povsod se je lepo zaslužilo. Slovenski fantje so kopali železno rudo v Hiittenbergu, Hef-tu, L"Hingu, Št. Janžu na Mosti-ču. Freudenbergu. ali varili železo v Lipici, Prevaljali, Borovljah in Bistrici, kopali so svinčeno rudo na Obirju. Zelo živahno je bilo tedaj v fužinah v Podrožčiei. Delavci so bili tedaj gospodje, a tudi kmetom ni predla slaba. L. 1851 in 1852. je imelo žito prav lepo ceno: ajda in tunščica sta se prodajali mernik po 7 do 8 gld., rž 8 do 10 gld., pšenica 10 do 12 gld. Tako visoke žitne cene so napotile kmeta, da je začel trebiti svoje gozdove in posejati ta zemljišča z žitom. Kupovali so kmetje za svoje otroke hiše ali pa pre-zidali staro poslopje na novo, da je imelo lepše lice. Umljivo, da so taki kmetje zabredli v dolgove, posebno še potem, ko so se kmetije podražile. Pa upali so, da ostanejo žitne cene vse čase na taki višini. 1'godna žitna cena je ostala samo do leta i860., potem pa se je začel miserere.
Prišla je železnica, ki je pripeljala tudi cenejšo moko z Ogrskega. Takoj je padla cena žitu; ajda in sirk na 3 gld.T rž na 4 do 5 gld. in pšenica na 5 do 6 gld.; tudi cena živini je padla: »centov-ske vole si dobil za 100 gld., za kravo 20 do ;{5 gld. Hiš zdaj nihče ni več kupoval. Tako daleč je prišlo, da kmet še obresti za svoje dolgove ni mogel več plačevati. To priliko so porabili oderuhi. ki so priskočili kmetu '"na |*»moč", zahtevali so 15, 20 do 25 gld boben
dr j**
naprtmer sasa Kmetija na :tOOO gld. in je šla na dražbo, tako se je prvikrat moralo ponuditi in izplačati več kakor je bila vzklicna cena, na drugi licitaciji je že šla za vzklicno ceno, tretji četrtek pa kolikor je kdo ponudil. Mnogokrat se je taka kmetija prodala za 800 do 1000 gld., brez ozira na to. ali so bili upniki plačani ali ne. Prav dobro se še spominjam. da so na taki dražbi gradič Moderudorf pod Tanzenber-gom. ki je bil vreden najmanj 24 tisoč gld., prodali za 0000 gld.; kupil ga je upnik sam, ki je imel na posestvu 8«>00 gld. vknjižene-ga dolga in ker mu posestnik ni mogel plačevati obresti.
Ker kmetije niso mogle konku
rirati z Ogrsko, so puščale svoje To so bili pravcati velikani, zgolj njive v nemar poHebllo ie> ko so
izbrani vojaki, a zato jih je bilo moraIe posie boljie pUC.evati da_
e malo. Vseh šest orožnikov jo -j iio v gospodarstvu vse slab-
nastanjenih v Celovcu, na ^ K nesreči je še nastala 1. 1866.
d,velo so malokdaj prišli in ka-jvojna. Vojaki, ki so prišli iz voj-
dar so šli, sta šla vselej po dva in Vt so prinesli ves drug duh do
se prikazala, pov- niov. Grofi in baroni so porabili
to ugodno priliko in za mal denar
nakupovali kmetska posestva.
Slika nam kaže Washington a Bissela, profesorja v Great Barring-l: \ Mass., ki je te dni praznoval svoj stoti rojstni dan.
M sli slovenskega dekleta.
Vsaka deklica goji že od zgod-'šili deklic pač izgublja na ta nanje mladosti skrito željo, postati, čin svoje ženine in ne samo zapu-nekega due lepa in srečna nevesta.; ščena reva, ampak tudi domovina Nejasne in meglene so še te pred'jplaka za njimi kot za izgubljeni-stave v glavicah nedoraslih deklic! mi sinovi. Skusila sem torej vso
ali že obstojajo. Ko pa se tekom ča^a naseli Se ljubezen v mlada srčeca, potem itak ni več druge misli in želje kot združitev z ljubljenim bitjem. To je naravni poklic ženske in za srečne štejem tiste, ki so jim že skrbni starši ugladili pot v primeren zakon. Toda kako malo je tako srečnih! Večina jih mora okušati težave in bridkosti samostojnega poklica.
neizmerno bolest mlade deklice, ki vidi vse svoje nade pokopane, k brezupno zre v bodočnost, kjer ne vitli drugega kot neskončno praznoto. zato pa tembolj pomilujem vse tiste rev ice, ki jim je vojska ugrabila ženine. Večje reve so kot že poročene žene, ki so izgubile svoje soproge. Ali jim ni nikake pomoči? O pač, samo neumestne predsodke na stran! Glejte, vrnili
Med takimi sem bila tudi jaz. Ni-j so naši fantje, večina izmed njih ktlar nisem bila tako žalostna, kot! še, hvala Bogu. s celimi udi; tak'
na svatbi svoje zadnje sošolke. Vse druge so se že preje omožile, le ja.r edina naj bi bila zaostala pti" čica? Pa si morda mislite, da nisem imela nikake prilike, postati neve_
naj ne čakajo iu uaj ne odlašajo, ampak o prvi priliki naj se vklonr jo v sladki jarem zakona, vsaj takim je odprta vsaka hiša, kjer bivajo odrasle hčerke. Zamudili s< i celili pet let. Ko-gospodarstvu! so tožili in zdi mladost, kje te Zdaj pa, ko sc
neverila ga je meni iu svojemu na" se vrnili pod udobni domači krov
rodu, vkovala ga svoji despot icni, velenemški volji.
se le preradi mlaja jo pogubnemu brezdelju, namesto da bi se pobri-
sta šla
dva. Kjer sts se prikazala
sod je zavladal strah iu jauke in hlače so zbežale v hišo.
V tistih letih so se začeli tudi redni vojaški nabori. Kant je dobil poziv in moral se je temu pozivu odzvati. Ker je tičal še izzs prejšnje dobe fantom strah v u-dih, je šel oče ž njimi; tnko se je izpolnilo staro prerokovsnje, da bo oče peljal svojega sina k vojakom.
Dokler so bili v Celovcu uradniki, ki so bili domačini, kateri so znali tudi slovensko in tudi slovensko s kmetom občevali, je še šlo iu ljudstvo je bilo zadovoljno. Pa sčasoma so začeli prihajati v deželo tuji uradniki, ki niso znali našega jezika in so vrh te ga še bili napolnjeni z nemškim duhom. Tedaj so nafti ljudje zsčeli čutiti, ds se jim meri po dvojni meri. In spoznanje ae je ukoreninilo v ljudstvu, da smo Slovenci le uboga para.
Vsak fant je sdaj ekižd 8 let pri vojakih, 2 leti pa v reservi;
zemljišča pa so spremenili v gozdove. Žslostno je bilo gledati na nekatere kmetije, kjer se je redilo prej kakih 20 do 30 glav goveje živine poleg par sto ovac; ko pa je dobil posestvo v roko grof. pa je zamrlo vse življenje v hiši in hlevih; lovec s svojim psom in s kozo, to je bilo vse v taki prej mogočni kmetski hiši.
Leta 1870. so nastopili socialni demokrati, in poostril se je stran karski boj, ki se je bil že prej vnel. Premalo vem, da bi mogel opisati vse te politične boje.
Doživel sem tudi leto 1914., ko je izbruhnila svetovna vojna, katero je ljudstvo že davno prerokovalo. Se sedaj ni konca te strašne vojne, in Bog ve, kdaj bo, jaz tistega časa gotovo ne bom doživel.
V sedanjih časih si ljudje veli
Pa ni bila moja usoda izjemna gali za ustanovitev lastnega go ali posamezen slučaj. Koliko na- j spodarstva. Ej, vi neumni fantje,
-—--j1; škoda dneva, škoda vsake ure, k
pela. tla I»I ljudstvo imelo škodo.!jo potratite v tujih službah al Po letu 184*. so bile enake teža- praznem brezdelju. Na noge, s po. ve, samo da se ni reklo vojno po- gumom se lotite kateregakoli pod sojilo, ampak obligacije. Vsak i jetja, samo. da se postavite na la kmet. ki je imel kaj pod palcem,jstne noge! Mladost vam naglo mi je moral vzeti eno ali več takih| ne, in prilika zamujena, ne vrne obligacij in zanje založiti precej- j *e nobena.
šnjo svoto. Do katerega roka so g Vrnili so se pa tudi taki, ki jim bile izstavljene te obligacije, se je vojna ugrabila evetoče zdrav ne spominjam več, pač pa se spo-jje, pohabila ta ali oni ud in jih minjam, da je hodilo po naših spremenila v poinilivanja vrednt krajih vse polno agentov, ki so .invalide Kaj bodo počeli pa tak kupovali take obligacije. Po manj-1 revezi* O, največjega sočutja s< kanje denarja je bilo veliko in [vredni, če bi jim sočutje plemeni rajši je dal kmet obligacije z ob-jtih src kaj pomagalo. Čutijo se iz čutno izgubo — dobil je zanjo 20;občene in zaznamenovane. Če sto
greh! Ali se naj takemu revežu utrne vsaka talalilna zvezda, ki mu je svetila na težki bolniški po-stelji, na operacijski mizi? Ali mu ne napolnite z obupom njegove duše, ali mn ne potisnete ve same oeraško palico v roko? Velika je bila naloga našega kmečkega žen-stva med vojno in rešilo jo je v splošno zadovoljnost. Velika pa je tudi njegova naloga po \ojni: celiti rane, ki jih je vojna vsekala: to naj bo ženstvu glavni cilj. Vsaka posamezna ženska zamore tu sodelovati. Če reši takega trpina ceste in beraške palice, bo tudi svoje lastno življenje olepšala in osrečila. Tem starejša ko bo, v tem večjo tolažbo ji bo njeno plemenito ravnanje .Kar je žena možu, to ne more biti sestra bratu, ne hči očetu. Če eno samo bitje reši in izpelje iz revščine in obupa, že ni zastonj živela. Nasprotno pa. kakšna žalostna usoda č^ka takega trpina. j?e se nu odtuji še edino bitje, na katerega je zidal svoje nade. Minulo ga bo vsako veselje do dela, četudi bi bil še zmožen za kakršnokoli lažje delo. tldajal se bo pijači, in kadar mu umrjejo še skrbni starši in bo prepuščen samemu sebi, padal bo od stopnje do stopnje, dokler ne dospe na naj-žalostnejšo pot: pot prosjaka. A tudi življenje nezvestega dekleta ne bo srečno. V dolgih nočeh brez spanja ali v vznemirjajočih sanjah bo videla pred seboj podobo zapuščenega reveža in dozdevalo se ji bo, da on grozeče dviga proti nji svojo palico in slišala bo njegovo očitanje: "Ti si kriva, ti si me pahnila v to brezdno!"
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA
B. JULIJA 1908
INK0RPQR1RANA
27. OKTOBRA 1908
Jadransko vprašanje v ita-Ijanski zbornici
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOR i
JOHN PEKBC. 4460 Wub. St., D«m, Oala JOHN FAJDIGA. Box 33. Leadvlle. Oct* Glavni tajnik: FRANC 8KKABEC, 4b64 Wash. St. Denver. Colo. Zapisnikar : ROBERT ROBLECK, Sla. 0, Pueblo, Cclo. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ, 4486, Logu 8t-. Denver. Gola Zsnpolk: FRANK ZAITZ, 614 W. Oeetnut Bt, L*ad vile, Cole.
NADZORNI ODBOR t* Predsednik: JOHN GERM, 734 Moffat Ave. MIHAEL KAP8CH, 608 N. Sprace St, Cola Bprian CUa GEORGE PAVLAKOVICH, 4717 Grant St, Denver. Ooio.
POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1206 Berwlnd Aft, Pueblo. Oola JOHN KOGMAN, 1203 Mstaren Ave., Pueblo, Colo. FRANK CAN JAB, 600-601 — 46 Ave., Denver, Colo.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik: FRANK BOTTZ, RR. 2, Box 132. Pueblo, date. FRANK MARTINJAK, Box 250, Ely, Minn. PETER GESHBLtL* 4464 Wseb. St., Denver, Celeb _ 1
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. S. BCRKETT. 4487 Waeblngtoci St., Denver, Colo.
SU8 NAKUDA, 82 Cortlandt Street, New York, rt. X. ▼ee Iw erne na kasnim In vee uradne etvart ee peljejo as gL lajala, prltette as prertirtnrta gL asdsoraega odbora, ae prataadaltai glai
do -iil gld. — kakor pa da bi hfKlil toliko in toliko let v Celovec po tistih 5 gld. obresti. Torej se je tudi tukaj kmeta odiralo.
Leta 18o2. se je ustanovilo zavarovanje proti požaru. Kuhinje v kmetski h hišah so bile tedaj še zelo priproste. navaden strop, dimnik pa je bil zbit samo Iz d»*sk. Kajpak, da požari v tistih časih niso bili redki. Imenovanega -leta je prišla od vlade naredba, da morajo biti kuhinje obokane dimnik pa iz opeke. Orožniki so pazili na to. da se je ta modra odredba tudi izvrševala. Gledali so tudi na to, da je imela vsaka hiša svojo laterno s svečo in da z dru-
pijo v družbo zdravih fantov sovrstnikov, se tem bolj zavedajo svo je revščine in še žalostnejši sc vračajo na svoj samostani dom* Glejte, zapuščena dekleta, takiir revežem posvetite svojo pozornost in sicer iz usmiljenja! Le nežne zamore tu deliti tolažbo, zamor« vlivati nove upe v njihova od nesreče otrpnjena srca. Ne bojte se da bodo ljudje z zasmehom vra* čali vašo požrtovalnost, kadar bo. ste stopile pred" oltar s pohabljen cem. Nasprotno, vsak dobromi sleč človek vas bo blagrovaL Mar sikatera izmed vas si je sama ustanovila lastno gospodarstvo, tako da lahko preživi tudi še moža, Čf
go razsvetljavo ni smel n rti če v, je le količkaj še sposoben za ka i.i— t_	- - * ' ^ * ko netežko delo. Že pokojnina, k
jo dobiva invalid, se bo v rok spretne in varčne gospodinje po-desetorila, med tem ko v roki zapuščenega samca izgine kakor dim. ker ne zna gospodariti ne z denarjem ne z živili. Osobito ve dekle
hlev. Je bilo tudi nekaj dobrega.
Sploh se mi zdi. da so tedaj r.trogo gledali na izvršitev danih odredb.
Spominjam se tudi. da so bile tedaj žemlje po krajcarju, t^ Ce-loveu nobeden pek ni bil varen. t
da pridejo ponoči gospodje od k* ^e imele zanje 5e pred vojno :istrata in tehtajo ženil je; 8 * kakim fantom, ki ste mn mogoče
mogoče
pridno pošiljale različne zavitke in mu eelo dolgo dobo obetale ve"
magistrata in tehtajo žemlje jih je moralo iti na funt; ee so bile manjše, se je peku zasegla _ _	vsa zaloga, ki se je potem razfle j^estobo! Glejte, dase sedaj
ko belijo glave, kaj bo * vojnim | lila med mestne reveže. Tudi na ne odvrhete od njega, Če se je vr. posojilom. Brez potrebe, ker mi-'mesarje se je strogo'pazilo, da ni- »i* * nekoliko pohabljenimi udi
dopust so ga malokdaj pustili, slim, da drsava gotovo ne bo tr- so odirali ljudi
mm* ? nmmmc-1*
Velik in neodpnstljiv bi bil vai
Razprava o vnanji politiki se je glasom poročil v listih nadaljevala v seji italijanske zbornice. Poslanec Labriola je poudarjal glede jadranskega vprašanja, da ni nobenega, ki bi želel dobrih od* nošajev z Jugoslovani in Grki. toda italijanski državni interes da bi bil zahteval, da *se jim ne dovolijo koncesije, ki so v nevskri-žju z načelom i popolne italijanske varnosti na Jadranu. Poslanec Treves (socialist) je povdarjal: 'Kar se tiče jadranskega vprašanja, je to vprašanje v t esc i zvezi z balkanskimi vprašanjem. Tudi če :e doseže sporazum z Jugoslavijo, ie vprašanje ne bo rešilo. Treba je narediti konec trenju na Balkanu potom sporazuma med onimi na--odi. k ise smatrajo za vazale evropskih vlasti. Kar to vprašanje Iržavno vprašanje od časa, ko se ie priznal Italiji Trst; morala se je žrtovati tudi Reka zaradi konkurence, ki bi nastala, če bi Reka prišla v druge roke. Jadran ne more biti izključno italijanski, kakor bi ne mogel biti izključno jn-roslovanski. Za rešitev jadranskega vprašanja ne zadostuje spora-um med Italijo in Jugoslavija; treba se je vrniti k Mazzinijevi <deji balkanske zveze, ki bi obse' gala tudi Carigrad. Tudi vzhodno prašanje se ne more rešiti brez Rusije, čeravno se je boljševiška \iada odrekla zahtevi po Carigradu in drugih morskih ožinah.
Govoril je nato ministrski predsednik kateri je nagiašal čudno oostopanje nekaterih govornikov, (i so očitali vladi in njemu samemu stvari, na katere ni odgovoren, :n so celo govorili o tajnih poga-ianjih, ki da se vrše brez znanja parlamenta in zbornice. Pripom~ lil je, da se v nobeni državi s ka-';ršno&ibodi vladavino ne objav-jajo poročila o pogajanjih, ki se
niso zaključila. Toda govornik sc hoče tudi sedaj pokriti volji zbornice in bo zato odgovoril ta ko, dabo zbornica obveščena o *seh vprašanjih, o katerih se je razpravljalo v San Remu. Ugotavlja med tem, da ni razen social i to v noben govornik začrtal dolo' enega protiprograma proti sedanjemu vladnemu programu, kar lolžnost opozicije, ko se bo razpravljalo o notranji politiki. Kar se tiče konference v San Remu. odklanja naodlo£nejše očitanje, da ^e slepo sledil angleškemu ministrskemu predsedniku.
Kar se tiče jadranskega vpra" sanja, s potrebnimi pridržki bo razložil točno stanje stvari. Dne 26. aprila je izjavil določno na konferenci, da je namen italjanske vlade, priti do rešitve; ker pa se ni dosegel oni sporazum z Jugoslavijo, za katerega je kljub vsem ironijam in kritikam z vsem srcem deloval, je predložil konferenci drugo rešitev, in sicer ali izvršitev
IMENIK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV
Št. 1. - Predsednik Adolph Anžicheek; tajnik: John Stareši-nieh,-4576 Logan St.; blagajnik: John Cesar. Društvo zboruje vsaki tretji ponedeljek v Doiuu Slovenskih Društev, '1468 Washington St. — Vsi v Denver, Colo.
Št. 3. — Predsednik Anton Ko-cbevar; tajnik: John Germ, 734 Moffat St.; blagajnik: John Koe-man. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani društva Sv. Jožefa. — Vsi v Pueblo Colo.
Št. 4. — Predsednik: Frank Ka-stelic; tajnik: Frank Mismash, Box 12; buagajnik: Dan Radato-vich. Seje se vrše vsakega 10. v mesecu. — Vsi v Midvalle, Utah.
Št. 5. — Predsednik: Frank Mo-har; tajnik: Joseph Ponikvar, 610 W. 2nd St.; blagajnik: Frank Zaitz. Seje se vrše vsakega 10. y mesecu v lastni dvorani, na 527 Elm St. _ Vsi v Ledvill, Colo.
Št. 6. — Predsednik: Joseph Kapseh; tajnik: Mike Kapselu 508 N. Sprnee St.; blagajnik: rani Strek. Seje se vrše vsakega 10. v meseeu v Slovenskem Domu. Vsi v Colorado Spring, Colo.
Št. 7. — Predsednica : Mary Les-
Kox 53; blagajnik: Andrej Fijač-. ko. Seja se vrše vsakega 15. v meseeu. — Vsi v Clear Creeck, Utah.
Št. 13. — Predsednik: Frank Trlep; tajnik: Anton Lesjak, Bx 118; blagajnik: Anton Lesjak. Seje se vrše vsakega 14. v mesecu. — Vsi v Frontenac, Kans.
Št. 14. — Predsednik: Marko Petrich; tajnik: Joseph Kopav-nik, Box 1601; blagajnik: Joe Brodnik. — Vsi v Standardi ille, Utah.
Št. 15. — Predsednik: Peter Predovieh; tajn:k: Frank Pance, It. K .1, Box 43; blagajnik: Nick Balich. — Vsi v Bingham Canyon, Utah.
Št. 16. — Predsednik: Louie Lovšin; tajnica: Anna Snedec, 819 E. B. St.; blagajnik: Anton Rnpar. Seje se vrše vsako prvo ir drngo nedeljo v mesecu. — Vsi v Pueblo, Colo.
Št. 17. — Predsednik: Mike Ju-rešieh; tajnik: Anton Mohar; blagajnik: Somas Salmo. Seje vr-šr vsakega 14. v mesecu. — Vsi v Fridcrick, Colo.
Št. 19. — Predsednik: John Ja-nr-žich ; Anton Menein ; blagajnik; Frank Okoren. — Vsi v Denver, Colo.	f
Št. 20. — Predsednica: Frances
sar; tajnica: Mary Prijatelj, 4574Ufiklich; tajnica: Frances Poni-Logan St.; blagajnica: Frances Baudek. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Domu Slovenskih Društev. Vsi v Denver, Colo.
Št. 8.: — Predsednik: Peter Medosh ; tajnik : Joe Bohorich, 4. 4. No. 8; blagajnik: .Toe Bohorich. Seje se vrše vsakega 16. v mesecu. — Vsi v Mulberry, Kans.
Št. 9.: — Predsednik: Anton Strajner; tajnik: Frank Kocjan, Prospeet Heihgts; blagajnik: John Logan. Seje se vrše vsakega 12. v mesecu. — Vsi v Canon City, Colo.
Št. 10__Predsednik : Peter Go-
shell; tajnik: Frank Oražen, Box 622; blagajnik: Frank Mehle. — Vsi v Victor, Colo.
Št. 11. — Predsednik: Frank Bek; tajnik: Joe Blatnik, Box 257; blagajnik: John Meršek Društvo zboruje vsakega 14. v mesecu. — Vsi v Rokvalle, Colo.
kvar, 610 \V. 2nd St.; blagajnica : Anie Težak. — V se v Lead-ville, Colo.
Št. 21. — Predsednik: John Zaje; tajnik: Matt Polajner, Box 2*9; blagajnik: Math Ogrinc. Seje se vdše vsako tretjo nedeljoo v mesecu. — Vsi v Ely, Minn.
Št. 22. — Predsednik: John Rebolj ; tajnik: Nick Brozovich, Br 28; blagajnik: (?) Vsi v Toele, Utah.
Št. 23. — Predsednik: Louis Mežnar; tajnik: Frank Avpicb, 2558 E. 75th St.; blagajnik: Fr. Poje. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. — Vsi v Cleve-landu, O.
Št. 24. — Predsednik: Frank Muhich; tajnica Frances Sajn, Box 171; blagajnik: Fr. J^nko. Vsi v Salida, Colo.
Št. 25. — Predsednik: John Podbovšek; tajnik: Joe Alich, Bx 617; blagajnik: Anton Volčič.
Št. 12. — Predsednik LudvigJSeje se vrše vsakega 14. v mese-Mihelich; tajnik: Anton Sever, cu. — Vsi v Wilburton, Okla.
NAZNANILO.
Tem potom se naznanja članom
londonske pogodbe ali sprejem spomenice od 9. decembra 1919. j Prosil je tudi zaveznike, naj poda- društva sv .Janeza Nep. štev. 11 jo o svoji obvezi za morebitno so- ZSZ. v Rockvale, Colo., da se vr-delovanje, pri izvršitvi londonske šijo seje vsak drug pondeljok v pogodbe, obvezi, ki se Je lojalno mesecu namesto vsako drugo ne-priznala To je dejstvo, katerega del jo ob 6.30 zvečer. Opozarja so važn6st bo zbornica znala ceniti, .člane, da se bolj redno udeležuje-
Glede morebitne izvršitve spo- J" sej kot pa dosedaj. menice se je priznalo, da bi na' j	Blatnik, tajnik.
ša zahteva po nekaterih neobhod",---—
no potrebnih spremembah mogla *«* zopet začela neposredna poga* tvoriti predmet primernih poganj. nja. Pripomnil je, da bi bil, za« Priznala se nam je torej možnost htevajoč izvršitev londonske po-izbire med dvema rešitvama: lon-'S°dbe, moral opustiti zanimanje za donsko pogodbo ali spomenico od usodo Reke, za katero *e je zani-9. decembra. Med tem je prišel mal mnogo bolj nego oni, ki se italijanski vladi iz Pariza predlog kažejo javnosti kot prvoboritelji predsednika jugoslovanske dele- za reško stvar, gacije, naj mislim o primernosti; Govornik je nato govoril b rn« vspostsvitve neposrednih pogan j Rkem. nemškem in kolonij alnan| za sporazum. Govornik je smatral vprašanju.
da se v dobro ugleda Italije in za- J	-"
jamčile je miru miru ne m^e od-J kloniti ta predlog. Vsled tega so '
				
		iVKV		m

i«-.«.;
t
■ '„■■ t ' s">
- ŠLii " " >
Hfiiiinfit^ian-'



IMS NAKOPA, g. JTTN. 192»
ANZR PITOV
ALI
ZAVZEiTJK

Kraljica se je sot.la, a se tresla pri tem po celem životu. Gilbert pa je nadaljeval:	,
—	Rekel sem, ____Jama, da sera videl Pariz, a vi niste videli niti
Versaillesa. AH veste, kaj počne Pariz v tem trenutku?
—	Ne, — je odvrnil kralj nemirno.
—	Menda 110 bo drugič zavzel Bast i le ,— je r.*kla kraljica za-
ničljivo.
—	Gotovo ne. uiadaina. — je odvrnil Gilbert. — a Pariz ve. da je najti še neko nadaljno trdnjavo med narodom in njegovim kraljem. Pariz hoče odpovlati semkaj odposlance dvajsetih okrajev, jz ka-
jterili je sestavljen.
(Dalje prihodnji*.!
se
bo v
82	(Nadaljevanje.)
—	Gospod Gilbert, — je vzkliknil kralj, zelo nevoijuo.
—	No, kaj!
—	L j, gospod Gilbert, ki mi je hotel dati dober svet tem slučaju pomišljal
—	Zakaj! — je vprašala kraljica.
—	Ker botte vi 'likaj, niadaiua.
Gilbert je naprav«! neko čudno kretnjo, kateri je pripisovala
kraljica veliko važno**.	, .	....	..	,
.....	. .	. .	, ;»n narodni pre«1staviuki sami so se mkov, zlast
—	V kakšnem oz.iu. — je rekla, — t>i se izpoclavil gospod till-
Narodno predstavništvo Za jugoslovanske ujetnike
be rt nevarnosti. da mi zameri, če govori po svojem prepričanju!
To je laliko .e/umet:, je — odvrnil kralj. — Vi imate svojo lastno pol tiko Ni vedi o taka kot je naša in tako,...
M slite reči n tet«, da w gospo«l Gilbert v svojih nazorih zelo Razlikuje mene t
Po nazorih, k.itere pozna vas*» veličanstvo, — je rekel Gilbert,	ni nič drugega inojfot'-e. Zagotavljam pa vašemu veličanstvu, da bom dal izraba resnici tudi v navzočnosti obeh.
—	Ta je že lek-tj, — je rekla Marija Antonijeta.
He>n ea je ved no tlobra stvar, — je zamrmral Ludovik XVI.
—	Kadar je kor« 'na * — je vprašal Gill>ert.
Tndi tedaj, kadiir lina dober namen, — je rekla kraljica.
—	Kar >e tiče te«;a ne bomo dvomili o tem. t"> boste pametna, madaina, boste dala »lektorju popolnr svobodo besede, katero v sedanjem času zeb> potrebujemo.
—	Gospod. — j.' tekel Gilbert, — ker vem, da hoče čuti njeno veličanstvo resni«-« iu ker vem, da je njen dosti močan, da se te irsnice ne boji, poleni l»om rajše govoril pred obenu* veličanstvoma
—	Gospod, je rfkla kraljica, — prosim vas zato.
.laz imam zanj -mje v modrost vašega veličanstva, — je rekel Gilbert, ki se je priklonil pred kraljico. — Gre namreč za srečo in slavo njegovega veličanstva, kralja.
—	Prav imate, če imate zaupanje, — je odvrnila kraljica. — Pričnite, gospod moj.
—	We to je zelo l 'po, — je rekel kralj, ki je postal po svoji sta ri navadi zelo trmoglav, — a vprašanje je zelo delikatne narave, da bo nadležno zame.
Kraljica se ni mo^la izogniti nestrpnosti. Vstala je, sedla zopet ter pri tem potapljala svojega mrzlega, prevdarnega duha v onega , Gilberta.	- .
Ko je Ludovik XVI. videl, da mu ni ostalo nobeno drug« sred Ktvo, knko uiti rednim in izvanredmm mukam, je sedel s težkim vzdihom ua naslonjačo nasproti.
—	Za kaj pa gr ■ t — je vprašala kraljica, potem ko se je inštaliralo lake vrste zborovanje.
Gilbert se je zadnjikrat ozrl v kralja, kot da ga hoče prositi za dovoljenje, da sme «rcvoriti brez pridržka.
Le naprej, g.k.pod, če hoče kraljica tako, —je rekel Ludovik XVI.
—	Dobro torej, madama, — je rekel doktor, — s par besedami hočem vašemu veličanstvu obrazložiti namen svojega zgodnjega obiska v Versailles. Prišel sem, da svetujem njegovemu veličanstvu, naj se poda v Pariz.
Iskra, ki bi padhi med štiristo stotov smodnika, ki so bili uagro-madeni pod mestno hišo, bi ne mogel proizvesti take eksplozije kot ao povzročile te besede v srcu kraljice.
—	Kralj v Pariz! Kralji
lil pri tem je zakričala tako grozno, da se je Ludovik XVI. nehote stresel.
—	Tukaj imate, — je rekel kralj ter se obrnil proti Gilbertu. — Ali vam nisem rekel tega?
—	Kralj, — je nadaljevala Marija Antonijeta, — kralj naj se poda v mesto, ki se j» uprlo! Kralj med te vile in kose. Kralj med te ljudi, ki so posekali Švicarje ter pomorili gospoda de Launay in dr Flesselles. Kralj naj koraka preko trga pred mestno liišo v krvi onih, ki so ga branili!----Gospod moj, vi morate biti blazen, če
govorile tako. Vi morate biti blazen.	_
Gilbert je povesi! oči kot človek, katerega zadržuje respekt. Odgovoril pa ni nobene besede.
Ginjen v globini svoje duše se je zvijal kralj na svojem stolu sem in tja kot človek, ki je padel v roke inkvizitorjem.
—	Ali je to mogtiče, — je nadaljevala kraljica, — da je našla taka ideja mesta v pametni glavi ter v srcu francoskega moža? Vi torej ne veste, gosp«*» moj, da govorite s potomcem svetega Ludo-vika in r. umikom Ludovika XIV.?
Kralj je pri tem lidaril z nogo ob tla. '
—	Za enkrat še ne mislim, — je nadaljevala kraljica, — da hočete kralja oropati pomoči njegovih gard in armade.- hočete pa ga spraviti iz njegove palače, ki je trnjava ter ga izročiti v roke njegovih itajbolj ostrih sovražnikov. Saj menda vendar ne želite, da bi dali kralja umoriti, gospod Gilbert?
—	Ce bi mogel misliti, da me smatra vaše veličanstvo le za trenutek zmožnim takega izdajstva, potem bi ne bil blaznež, temveč podlež prve vrste. Hvala Bogu, da tega ne vrjamete, prav tako kot jaz ne. Kralju sem dal ta svet, ker ga smatram za dobrega ter boljšega kot je vsak drugi.
Kraljica je tako trdno stisnila svoje prste na prsih, da je zaškripal batist.
Kralj je napravil talino kretnjo nestrpnosti.
—	Za božjo voljo, — je rekel. — Poslušajte ga, madama. fce vedno bo čas reči ne potem, ko ga boste čula.
—	Kralj ima prav, madama. — je rekel Gilbert. — Kar imam povedati vašemu vel čanstvu, tega še ne veste. Vi še vedno mislite, da se nahajate sredi armade, ki vam je udana ter pripravljena u-mreti za vas. To je /mota. Med francoskimi po!ki jih več kot polovica tuje zarote z možmi revolucionarnih principi je v.
—	Gospod moj, - -je vzkliknila kraljica, — paalte se, vi žalite armado!
—	Prav nasprotno, madama, — je odvrnil Gilbert, — jaz jo hvalim. Človek lahko spoštuje svojega kralja ter mu je udan, a tem lahko obenem ljubi svojo domovino ter je udan prostosti.
Kraljica je vrgla na Gilberta pogled, ki je bil stičen plamteee mu bliatoti.
—	Gospod moj, — je rekla. --Ta govor.___
—	Da, ta govor vas žali, madama, jaz razumem to. Najbrž ga vaše veličanstvo prvikrat čuje.
—	Se bo pač tr-ba temu privaditi, — je mrmral Ludovik XVI. a onim v«ljniHi»z4csr*in fauuwom, Jti je predstavljal njegov« glavno moč.
—"Ntkdaf, —~je Vzklikiffla Marija t Antonijeta* — nikdar. Čujte, vendar, — je rekel kralj. — Mislim, da je to, kar pra-
prr
Cosulich črta
Direktno potovanja w Dubrovnik (Oravoaa) in Trn.
BELVEDERE .. PKKS. WILSON
13. joti*« VI. Julija
ŽENITNA PONUDBA.
NAPRODAJ ZEMLJIŠČE. |
Kupil sem več sto akrov dobre Vdovec, star 36 let se želi sft-zemlje in prodajani aker po $34.jznaniti s Slovenko ne več kot 35 Kdor se zanima, naj mi piše. — O. ]vt staro v svrho ženitve. Zahteva Miklautz, R. 3, Box 65. Thorpe, da je skrbna gospodinja in dobra ^	j mati. ki želi svoj dom. lina
——————-———————' otroka.
fant

Potom listkov, latam* aa vas krajo v JuoootavlJI In SrMJI
Rtikolnc ucodnoott prngm. 4n-iNS In tratjup rssrods
Potniki trotfao raaroOo Oobhraje
PHELPS BH0THHS & CO.
4 Wsat
$10.00 NAGRADE
ki mi naznani, je je
1615
Na« Ti
Železniške zveze.
Pregovori med nemško železni-
Petnajst mesecev je delonlo a!i Poslanee dr. Hohnjee, je v za-nrdelovalo narodno predstavništvo devi jugoslovanskih vojnih ujel-
onih v Rusiji, poslal
vpraševali. Kaj smo dovršili v tej ministrskemu predsedniku nasled-
rfobi? V predstavništvu samem njo pismo: kakor v celem narodu je dozorelo,
prepričanje, da je že skrajni čas,f Gospod minister! da začasni parlament zaključi svo-! Težko je breme vojnega ujet-	delegacijo in francosko ko-
jo dobo in prepusti parlamentarno nistva. Čim dalje se mora nositi, "^J0 P0** predsedstvom načelni delo rednemu parlamentu. Toda tem bolj postajaneznosno. Up na gospodarskega oddelka mini-za to je treba volivnega reda. J.H rešitev, ki ga je iz početka lajšal, srrstva za zunanje posle Sev-nost se je pikro norčevala iz zača- je pojemal in padal, čim bolj so se^lonxa, so dovedli do naslednjih oiega parlamenta, prikrito je je množili dnevi suženjstva. Komur uspehov: 1. Železniška zveza Papa bilo, dj so med parlamentarci pa so ti dnevi narastli v dobi 4,friz—Varšava bo razdeljena po eni samimi padale na začasni parla- 5, 6 let, ali je čudo, da je zavlada« j strani na vlak iz Pariza na Osten-ment še pikrejše obsodbe, pač pa la nad njim moreča brezupnost? de čez Koeln in po drugi strani na pametnejše, kakor jih slišimo dani	y|ak y pra|po Varšavo in na Pu-
na dan od en^nevnih modrijanrtv 'Pozabljeni smo, izgubljeni sim.1^ To velja ^ <Ws Mliaprej. ki se jim zdi prostasko zabavlja- Ah, dolga težka, izgubljena leta.'2 PriiIo je do spora2llina « frall_
nj.* nenadkriljiva modrost.	mladost ubita, križana v tujini'" , ,	, - ,
Naloga ministrov za konstitu-1	,cosko družbo severnih zelezn.c, po
anto je bila, da po svojih strokov ) Taki in slični pretresljivi, kliei katerem bodo vozlli direktni vo-
onemu,
LOI IS IZKRŠEK, ki ga je po-j znati po 3 palce dolgi brazgotini nad levim ušesom, na desni roki i pa pn sredincu, ki je širši kot j drugi prst. Nahajal se je v Bar-! bertonu. Ohio, iu potem je bil vo- <M).J
svoj dom. Ima dva punčka stara 4 leta in jici.ii pa 17 mesecev. Tajnost jam-ičena. Pišite na: Peter Hodnik,
Ridge Ave., (21-23-
Braddock, -6)
Pa.
POZOR, ROJAKI!
Kdo kaj ve o JAKOBU VIDI-Pred 10. leti se je nahajal jak. Iščem ga radi nekaj nujnega.| v Allegheny County. Pa., kjer je zato naj hitro poroča, kdor ve luijjbil baje radi nekega pregreška o njem. — Matevž Železni!;. *<)!), prijet in obsojen na 3 do 5 let za-Wooster Ave., Barberton, Ohio. | pora. Doma je iz vasi Zagrič pri (21-22—6) i Litiji. Kdor kaj ve o njem, naj --- jporoča uredništvu tega lista.
njakih izdelajo volivni zakon in'donijo k nam iz daljne Rusije jZ°VI V FrankfuH ,n »Vz	v
ga predlože parlament«. Če tega! Na stotine in tisoče jh je sinov'* »««vo m končno v Monakovo nl;o do zadnjega izvršili in tako'n«še jugoslovanske domovine ki Z ^vent"elno zvezo »a Dl»,aj in že r tega stališča onemogočil volit- še vediv ječijo v sponah vojnega tlalje' SPoraziim s I»niko dru-ve za redni parlament, nosijo oni ujetništva. Broj vojnih ujetnikov zbo sev<,rnih železnic in z belgij-za to odgovornost! Predstavniat- jz nekdanje avstro-ogrske monar- *ko	družbo glede u-
vo tudi pod prvo koncentracijsko hije. koji se še vedno nahajajo v,Vfdbe diretnih vozov vseh razre-vlado ni bilo vedno sklepčno in Rusiji, se ceni na več stotisoč: v <lov kakor tudi spalnih vozov v nič ne dvomimo, da bi enakih raz-j sovjetski Rusiji jih je 100,000. vjBerlin in eventueluo v Varšavo
no/a kon-ala pod rob
Vlada našega kraljestva ni bila
Peter Cingr,
-znani zastopnik čeških eentrali-v dunajskem parlamentu, je
hr ^J:	U	,tov v dunajskem parlamentu, je
brezbrizna za usodo vojnih ujet-' , , - . . , X, -	.
nikov. Večkrat sem imel priliko °Ull*>al s^""»«*setletn,co mojega
ono»nriti tnmru>f0nfno	_ rojstva. Cmgar je po poklicu ru-
njske ratnere so pač zahtevale od v primorski pokrajini 11.000 itd vsakega precej samozatajevanja. Koliko tisoč Jugoslovanov je med Pa to je postranska stvar! Iz no- temi stotisoči? vostvorjene države so se sestali zastopniki, ki so morali zanje povsem nove razmere šele spoznavati
in se v nje uživeti. Kdo je mogel j
j i , . -	opozoriti kompetentne cinitelje na ...
zahtevati od vlade, ki je m.nistr-!to kap bi ^ dalo in tudi moralf> dar m je vedno zastopal tešenske
stva začela aeleurjevati, da v vsej Ktorm M osvoboje|)je jugosiovail. rudarje v parlamentu. Je eden pr-
ntgliei predloži zbornici razne za- skih ujetnikov vlada je že storila vih P^nirjev socijalizma v Ceho-
kenske predloge, ko ministrstva	__i_	. ... si^-nSL-;
..r , , ... , i mnogotere korake za osvoboditev »'ovaaki. niso zmoglaniti vsakdanjih poslov sinnv	A___-
re<lno izvrševati in je vladi nedo-
stajalo strokovnjakov, ki jih v na-L„ s« __ - t.	...
- I - - • W-1 * » • i-1- • pa se moram čakati na obljubljeni si državi ni bilo v taki obilici na	„ i • ▼ *
mi odgovor o brojn Jugoslovanov,
R:ida bi izvedela za naslov mojega brata JANEZA ('KBIN po-domače Dolarjev iz Lok pri Za gorju ob Savi. Pred šestimi leti ini je zadnjikrat pisal iz His-: bee, Ariz. Vljudno prosim cenj ' rojake iri rojakinje, ako kateri ve, kje se nahaja, da mi sporo-' či, ako pa sam čita te vrstice, naj se mi javi. svoji sestri, ker mu imam sporočiti več važnega. Mrs. Rosalia Podlesnik, Box 186, Moon Run, Pa.
(19-22—6)
Kad bi izvedel za svojega prijatelja FRANKA MKLVIC. Pred dvema letoma in pol sva bila skupaj v Diet z. Wvo. Kateri rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hvaležen, ako pa sani čita ta oglas, naj se javi na naslov: Frank Dremar, 602 South Monroe St., West Frankfort, Illinois.	(18 22—6)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom naznanjamo, da potu je po državi Ohio naš rojak
Ti doktor, povsem pametno.
razpolago, kakor n. pr. med Čehi? P« slovnik je vrhtega zastarel in ko je zbornica napravila novega, ni več prišel na dnevni red. Z ustanovitvijo Demokratske zajednice je prišlo v parlament razceplje-nje. Nobena zbornica na svetu nima za sklepčnost zbornice določenega tako visokega števila navzočih poslancev, kakor poslovnik stare srbslce skupščine. Zator je mnogo poslancev odhajalo, češ da imajo doma važnejše opravke, kakor ubijati v Belgradu dragoceni ea-«.
• Ni pa resnica, da narodno predstavništvo, oziroma posamezni predstavniki niso nič delali. Pozna vatelj parlamentarizma sploh ne bi parlamenta sodil po obiliei zakonov, ki jih parlament sklene, marveč po kakovosti in zrelosti. Ko je prišel čas. da bi parlament mogel z vso opravičenostjo r.ahtevati od vlade važnih zakonskih predlog, je nastalo v njem razeepljfnje, ki je onemogočalo de lovanje parlamenta, ker sta bili vsakokratna opozicija in vladna stranka prilično enako močni, kvorum p aprevisok. V takem slučaju se parlamenti razpuste in odredijo nove volitve. V našem slučaju to ni slo, ker ni bilo še v parlamentu predloženega in sprejet nega volivnega reda, kar je pa v državi, ki še ni utrujena in nima še ustave, nevarna stvar. Zares velik greh nad parlamentom le pa bila demokratska obstrukei-?a in poznejfie frivol no igranje s sklicavanjem zborničnih sej, za katere se je vedelo, da ne bodo vsled abstinence demokratskih in Socialističnih poslancev sklepčne. Zaradi tega greha je parlament innpgo časa, to je bila popolnoma brezplodna doba in tedaj so dela-voljni poslanci zahtevali od predsednika parlamenta, da odtegne takim poslancem d i jet e, česar pa ni maral izvršiti. Kedor v zabavljanju generalizma, dela krivieo, kfr dela odgovorne za neuapehe tudi tiste, ki neuspehov niso za* krivili. To diii po demagoštvn in tudi to je bilo trefks enkrat pribiti. Politični pustolovci ae radi poslužujejo takega agitacijskega sredstva, ker ao nezmožni, da f»i si z pozitivnim 'delom pridobili za
sinov jugoslovanske domovine iz' italijanskega ujetništva. Vedno Kje se nahajajo moj oče JAKOB
KOK1 Doma so iz Vranskega
1. ki so prišli v italijansko ujetništvo. 2. ki so.se že vrnili iz itali* jan. ujetništva* 3. ki se še zdaj nahajajo kot ujetniki v Italiji.
Nujno opozarjam našo vk Jo na uboge jugoslovanske ujetnike v Rusiji. Čeho-slovaška, Nemčija in Avstrija so podvzele energične in uspešne korake za osvoboditev svojih državljanov iz ruskega ujetništva. Za pokritje strošov za transport ujetnikov so postavile v svoj budget precejšnje svote. Tako na pr. Avstrija vsoto 200 milijonov kron. Saj stane že transport na ladji za posameznega moža okoli 180 dolarjev. Pri tako človekoljubni akciji, kakor je osvobojen je vojnih ujetnikov, ne bi smela štediti z denarjem ne država, pa imoviti zasebniki ne, zlasti ne denarni zavodi in dobrodelna društva.
Zadnj čas je Zveza narodov začela posel|io pažnjo in skrb obračati vprašanju vojnih ujetnikov v Rusiji. V tem oziru je slovečemu Norvežanu Nansenu poverila na logo, da posreduje med zastopniki ruske, nemške in avstrijske vlade za rešitev nemških in avstrijskih ujetnikov. Dolžnost naše vlada je, da Zvezo narov zainteresira za usodo »n osvobojen je naših ju go slovanskih ujetnikov. Naj ne bo Jugoslovan zopet zadnji, ki bo rešen ujetniških spon.
Prosim g. ministra, da pripravi vsa sredstva ter izvrši vse korake, da bo kakor najprej mogoče ura osvobojenja prišla tudi za bedne jugoslovanske ujetnike v Rusiji.
smtal
CAPSULES
M1DY
Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah.
Vsako pilulo (MIDI)
Varujte ae ponoredb R* t rmk
Suho Grozdje
Importirano iz starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Poaebne cene na veliko.
BALKAN IMPORTING CO
51*53 Ckarrj Street New York, N. Y.
Z naročilom pošljite $3. v naprej.
fruh razsvetlil, kakor tudi iste, ki brezplodno zabavljanje s slastjo požirajo in čakajo nanj, kakor gladen psiček pod mizo na kost!
Za noa stoji to, da je vsak, tudi najslabši parlament boljši, kakor nobeden, da izvršuje kontrolo nad vlado. In to je narodno predstavništvo vršilo, dokler mu tega niso onemogočili razdirajoči elementi v parlamentu, ki jim je bilo stran-karstvo več nego parlament. Pomagali so jim pa pri tem kričavi zabavljaei. ki so se pa ob nesrečni valutni reformi vendarle bolje reševati tako važno stvar z zikpim
parlamentom k'aSor breš njega, žel jeni poltični Agled. Tudi njim Sunt eerti denique fines!
_ ne bi bilo na ftkodo, ako bi jih Bv.
Slovenec."
na Štajerskem in v Ameriki bivajo že okolu 16 let. Od začetka so bili v Frantenacu, Kansas, in okolici 6 let, od tedaj pa ni več slišati o njih, tako da ne vem, so-li še živi ali mrtvi. Jaz mlajši sin bi se rad šei rokodelstva učiti, pa pri tej sedanji draginji ne zmorejo moja mati, ki so jih oče v pomanjkanju pustili in se potem ne več spomnili na nas, da bi nama vsaj potrebno obleko napravili. Seve je težavno za našo mater, ker je starejši brat bolj bolehen. Oče so stari 49 let, srednje postave, ruja-vega in okroglega okraza ter so bili pri Avstrijsko-Slovenskem Bol. Podp. Društvu v Fronte-nacu, Kansas, in pri društvu sv. Barbare ravnotam. Prosimo cenjene rojake in društvenike ši-rom Amerike, če bi bilo kateremu kaj znano o mojem očetu, da bi blagovolil naznaniti na naslov: Elizabeta Kok", Te*šova.» pošta Vransko pri Celju, Slovenija, Jugoslavia. (22-2-J—6) -> ■ —
GEORGE WALETICH,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdile.
Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklonjenost se vam že vnaprej zahvaljujemo.
Upravništvo Glas Naroda.
Doctor
KOLER
EJioi slovcotU govoreči tdrif -oik, ipccijaliat mrnOdk Ultai.
638 PENN AVE
Pittsburgh, Pa.
Jaz ozdravim zastrupljeni« krvi. bolezni mehurja, kilo, trganje, bolečine, otekline, srbečice In druge bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi.
PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVL Take ponudbe vam ne nudi noben drugi zdravnik.
Jaz imam toliko zauitunja v svoj osiieb in sposobnost. da vas morem ozdraviti, da za svoje prizadevanje pri vašem zdravljenju ne zahtevam niti een-ta vnaprej. Plačajte za mojo uslugo, ko boste zdravi. Jaz sem najstarejši Specialist r Pittsburgh u. s 40 letno prakso. K meni prihajajo ljudje od blizu in daleč, da jlb hitro ozdravim. Govori se slovensko
Dr. B. F. MULLaN, Specialist. 411 FOURTH AVE., 2 nadstropje. PITTSBURGH
Pazite na fftev. 411 četrta Ave.	PENN A.
Kje sta moj brat MIKO ZELKO, ali kakor ga tu kličejo Niek -Seiko, doma iz vasi Griblje pri Črnomlju, in JOHN SKIJBE. doma iz vasi Gorenjce, fara Adteaiče. Prvi je v Združenih državah že 30 let in drugi pa 26: Prvi je bil nekje na Ely .Minn.,-, drugi pa v St. Louisu. Mo., in potem v Kansas City, Kansas. Prosim rojake, če kdo - ve, da mi poroča, aTi naj se pa sama oglasita na: Jurij Zelko.
. Griblje at. 1, pošta Gradae pri Črnomlju, Slovenia. Jugoslavia.
(21-23—6)
Veliko zmanjšanje cen
Grozdju! Grozdju! Grozdju!
Suho, importirano iz starega kraja. Najboljša vrsta 100 funtov 124.00 druga vrsta 100 funtov $21.00
MOŠT, svežega grozdja 51 gal $63.50. MOŠT, svežega grozdja 30 gal $40
Zdravilno vino Ferro China 13 steklenic $18.00. NaroČit«, dokler je iaa, ker so vse cene veljavne le za kratek tam. Posebna cena na debelo. Denar se poftlje v priporočenem pisma ali po
Mooer Ontaru.	S . K U C I C H
Dalmatian Cal. Grapes Co. SO CORTLANDT STREET	• NEW YORK CITY
Rad bi izvedel za naslov FRANC JUGA, podomače Doberaekov iz Križeče vasi, Studeniee, Štajersko. Pred vojno se je nahajal . v Belgium, Wis., pred nekaj ča: som pa v Clevelandu, Ohio. Ako kateri cenjenih čitateljev zna njegov naslov, ga prosim, da mi ga pošlje, za kar. mu bom prav hvaležen, v slučaju pa, da sam
čita te vrstice, želim, da ae mi nemudoma javi, ker poročati mu imam nekaj novic, tikajo-iih *e njegovega d«*ma. v Jugoslaviji. — Frank Černčič, Box 8, Grafton, Wia. (19-25—6)
DOCTOR LORENZ
BDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK Of* EC IJ Al. I ST MOiKIH BOLEZNI
644 Penn Ave mttsburch. pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni Jaz aam 2e zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznik in kaj znam slovensko, zato vas moiem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skužnjo pri ozdravljenju moakii bolezni. Zato sa morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlaiajto, ampak pridit« čimpreje.
Jaz ozdravim nanillw art. kmumIJo In Nao po Wnu, Dotami v orlu. fts-OOdanJ« las. HUtlnt v koeteh, stare rane. tlvtn* Ootaznl, oslabelost, bolezni * mehurju. leOeab. Jotrah In toUScu. rmonleo. rovmaUlzom. kater, dete tko,
OreOwe tare ee: V >Bw«l|>k. arrtak In petkia o« S. are s Hitra J Oo S. ■ ■ssliss V torkih. Aotrtklh In aotatah od S. uro zjutraj do Wk uro wnir. Ob noOolJoh po Oo S. uro m»oMno. PO »OtTI NI ZDRAVIM. MlOETC OlIMO. NI POZABITI IMS IN
NASLOV.
644 Pen Ave.
Dr. LORENZ
PITTSBURGH,
ROJAKI, NAROČAJTE SS HA "GLAS NARODA". NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNZVNIK V ZDE. DRŽAVAH.