Posamezna številka 6 vinarjev. Štev. 156.	Ljubljane 8 vin.	V LJUH1]QDU V POME 13. ]Ull]a 1914.
Leio XL1L
s Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 ta Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na domi
Za celo leto napre] . . K 24'— za en meseo „ ■ • n 2*—
V	opravi pre|eman meseCno „ 1-70
= Sobotna izdaja: —
za colo leto........ T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna pelitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 ,,
za trikrat...... 13 ,,
za večkrat primeren popust.
Porotna oznanila, zahvale, osmrtnice lil:
enostolpna pelitvrsta po 2 J vin.
■	Poslano: ;—
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzeinšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni retf
nar DrednlStvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne =• sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravntštvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Popolna Jasnost.
Naš liberalizem je v srce zadet in razkrinkan. Noben objektiven človek ne more več dvomiti, kje so njegove simpatije in kam meri njegovo delo. Ljudje, katerim je patriotična manifestacija za cesarja, Avstrijo in hrvatsko-slovensko domovino »trotelstvo« in »infamija«, so celemu svetu pokazali, kaj da so. Če pa je kdo hotel vendarle še kaj dokazov, jih je tudi dobil in jih še dobi, kolikor jih hoče v liberalnih listih, ki so ne-ovržne dokazne listine za pravi značaj liberalne stranke. Hinavska krinka jc padla, liberalci se kažejo zopet brez sramu to, kar so.
Le par dni jc poteklo in že jc prišel »Slovenski N a r o d« tako daleč, da izgovarja srbske morilske pobaline, izgovarja podli zavratni umor v Sarajevu, češ, da je bilo delo teh podležev le sad »obupnih razmer« in čin »obupanega ljudstva«. Pri tem dobro ve, da so Srbi, odkar je Bosna pri Avstriji, od leta 1879. dalje, bili od naših bosanski!^ vlad, ki so bile vedno v rokah MažaroV in mažaronc tako nečuveno proteži-rani, da r v katoliški Hrvatje to občutili kot kruto krivico, A za to sc »Slovenski Narod« nič ne briga, ker ne čuti ne s Slovenci, ne s Hrvati, temveč samo s Srbi, to se pravi s tistimi Srbi, ki so »obupani«, ker spada Bosna pod cesarja Prane Jožefa in ne pod srbskega kralja Petra! To je tista točka, ki peče vse, ki so pri velesrbski propagandi. Tu se ne gre za nobene narodne pravice, katere uživajo ravno Srbi v Bosni v polni meri, temveč samo za golo in podlo ve-leizdajstvo. In samo to veleizdajstvo jc rodilo sarajevski umor pod vodstvom izvestnih belgrajskih krogov, a naši liberalni listi ne najdejo za to odločne graje, njihovo srce je v njihovem »kulturnem središču«, v Belgradu---
Kdor ima odprte oči, jasno vidi, kako igra naš liberalizem pod eno odejo z velesrbskimi propagandisti. Srbski trgovci so iz političnih razlogov iz sovraštva do Avstrije sklenili bojkot vsakega blaga, ki pride iz avstrijske monarhije. Ne gre se tu le za nemško in rnažarsko, gre se tudi za slovansko blago, zlasti za češko, hrvatsko in tudi slovensko blago. In kdo gre tu Srbom na roko? Slovensko liberalno časopisje, na čelu mu »Slovenski Narod«, ki se je udinjal ve-lesrbskim bojkotašem kot denuncijant,
da jih opozori na. slovenske tvrdke, katere treba bojkotirati. Opozoril je žc na žebljarsko zadrugo v Kropi . . . »Vse
naj hudič vzame«, to je liberalna, parola. Ta stranka je sramoten madež na našem narodnem telesu in sram hodi slehernega, ki se še sedaj ne loči od tc družbe.
Jasnost vlada na Slovenskem, popolna jasnost! Ta jasnost jc sicer žalostna, toda koristna, ker se sedaj vsak ve ravnati.
Po lin presiofoKieiikfi.
Kaj sedaj?
Pod tem naslovom piše dunajska Reichspost«; »Avstrijsko ljudstvo razume, da morajo ostati vspehi preiskave zaenkrat še tajni, da se prezgodaj no preplaši sokrivcev. Zahteva pa, da sc potem, kakor hitro ho preiskava zaključena, ničesar ne prikriva in ne olepšava. Tu sc ne sme priti z izgovorom »državne tajnosti«. Zločin, ki sc je izvršil s tako grozno očitnostjo, se mora v vsej svoji razpletenosti in vsemi sokrivci brezobzirno zakriti očem vsega civiliziranega sveta. Avstrijsko ljudstvo zahteva, da sc. vladarnc da slepiti in zadrževali z različnimi izbegavanji srbskih oblastnikov, z nobenimi šepavimi opravičevanji, z nobenimi umetnimi konstrukcijami in zvijačami o »neoficioz-nosti« in »neoficijelnosti«, marveč da neomajno vztraja na onem, k čemur jo opravičuje pošten razum in normalno nravno čustvovanje. Kajti ta pošteni razum in normalno nravno čustvovanje bosta potem izrekla svojo sodbo. To ho porotno sodišče, a ne samo enega ljudstva, marveč mednarodno porotno sodišče: Ljudstva celega civiliziranega sveta bodo podala svojo sodbo o tem ničvrednem zavratnem umoru. Treba bo pa, dejanje izpolniti, izvršiti razsodbo. Kajti jasno je, da teža zločina ne dopušča nobene milosti, ki bi bila usode-polna slabost. Pooblaščena topot — ne samo od evropskih velesil, kakor svoj-čas v Bosni, marveč, zastopajoča mandat nravnosti in civilizacije celega sveta, ho Avstrija izvedla, k čemur jo popolnoma opravičujejo žc lastne koristi: skrbeti bo morala za polno kazen krivcev in očiščenje strupenega ognjišča. Srbija se mora na kak način oprostiti divje pre-torijanske drhali, ki že del j časa sramoti ime srbskega naroda in ga izvrga-va zaničevanju celega civiliziranega človeštva. Ako je kaj Srbov, ki bi pri tem
\
LISTEK.
Josip Vandot:
Razor.
Slika iz davnih dni.
(Dalje.)
Solnce se je bližalo zatonu. Ponehava! je hoj; kajti boril se je samo še Volčan z desetimi borci. Srdito je udarila po njih neštcvilna truma Obrov. In hrabri borci so popadali drug za drugim. Le Volčan in njemu ob strani Velimir iz Bistrice ter njegov junaški sin Gojmir so se še borili. »Drži se, sinko,« je govoril Velimir venomer in je sekal po pasjeglavcih, da je kar jekalo. »Drži se, sinko, in umri kakor Sloven ... Mo-rana stoji kraj nas. Ne boj sc je, sinko...«
ln Velimirja je zadela na glavo sovražna sekira. »Drži se, sinko,« je še za-jecljal in je padel na krvava tla. Obležal je tam in sc ni več ganil.
Gojmir je stopil preko njegovega trupla. Stisnil je zobe in jc sekal kakor v sanjah okrog sebe. Pred oči mu jc stopila hipoma rodna hiša. Videl jc mater tam ob mizi. K nji se je stiskala mala Slavica. Njen obraz je bil bled in njene oči vse objokane. In Slavica se je stiskala k materi in je gledala plašno skozi okno. Razločno se jc vi- I
delo, kako gori selo. Divje se vzpenjajo rdeči plameni in ližejo krog sebe. Že se dotikajo njegovega, doma; že se kadi lesena streha... Tam po pot u pa dirjajo divje pošasti. To so pasjeglavci, ki so se zapodili proti dragi hiši, kjer trepečeta njegova mati in mala Slavica.
»Smilujte se, sinji hogovi!« je zastokal Gojmir. A tedaj se mu je zapi-čila obrska puščica naravnost v srce. Gojmir se je prijel za glavo. Omahnil je in sc je zgrudil na očetovo truplo ...
Volčan je še vedno vihtel svojo sekiro. Pač ga jc bilo zadelo že pet sovražnih puščic. Obraz mu je bil zalit s krvjo, in iz prsi mu je curljala rdeča kri; a še vedno je vihtel svojo sekiro. Zmračilo se je liilo žc napol. Kakor v megli je videl tam pred sabo krvav požar. Črn, Post, dim se je valil preko polja. In Volčan jc veclel, da gori tam njegovo selo Brnica ... Pridrl je bil žc do srede sovražnikov. A tedaj je padel, zadet od treh ostrih kopij.
»Kriste, usmili se moje. duše,« jc šc vzdihnil orjaški Volčan. Potem pa so se mu zaprle oči...
Mesec jc pogledal izza temnili, daljnjili gora. Divje se je razlegalo skozi svetlo noč prepevanje Obrov. Umaknili so se z bojišča proti lesu iu so taborili tam. Ni jim bilo treba I ognjev. Kajti kamorkoli so segle oči;
po svojem poklicu in dolžnosti sodelovali, tem bolje! Do tega skorajšnjega dne, prijatelji, brzdajte svojo nepotrpež-ljivost, toda ne vaše bolesti, ne vašega hrepenenja, maščevati plemenito kri in u postaviti čast domovine — nasprotno, skrbite za to, da ta bolest in to hrepenenje vedno višje vzplamtita!«
Avtentično poročilo frančiškanskega provincijala P. Lovra Mihačeviča o zadnjih trenotkih pokojnega prestolonaslednika in vojvodinje Hobemberg.
Kar ste Pitali v nemških časnikih, ni res. Stvar je taka: Ko je bil atentat izvršen in visoki osebi pogodeni s smrtnima streloma, se je avtomobil vrnil z njima v konak; ker jc moja rezidenca v neposredni bližini konaka, sem takoj odhitel tjakaj. Ko so ju djali na postelje, me je grof Ilarrach takoj pozval, da greni k njima. Jaz sem videl, da vojvodinja še živi, sem ji podelil takoj ab-solucijo in potem šel v bližnjo sobo, kjer je, ležal nadvojvoda. Iver so mu radi silne krvi glavo zastrli, nisem znal, če je še živ in sem mu dal absolu-cijo suh conditione, pokleknil in zinolil »De, profundis«. Ko sem se vrnil v sobo, kjer je ležala, nadvojvodinja, sem videl, da jo zdaj i ona umrla in sem zmolil »De profundis« i zanjo.
Fra Lovro Mihačevič.
Sarajevski zarotniki,
Preiskava je doslej dognala 20 oseb, ki so bile neposredno udeležene pri zaroti, in sicer: Ncdelko Čabrinovič, Ga-vro Princip, Trifuun Grabež, Vaso Ču-brilovič, Danilo I!ič iu njeg. mati, Nikolaj Ilič. Ivan Kranjčcvič, Jovo Varagič, Zorko Jeftič, čevlj. Mujezinovič, Grabe-žev stric, župnik črnogorčevič in pravnik Jovo Jošič, ki jc rezervni praporščak. Vsi se nahajajo v zaporih sarajevskega garnizijskega sodišča.
Brezskrbnost sarajevske policije.
Kako brezskrbni so bili oh sarajevskem obisku, dokazuje poročilo iz Sarajeva, ki trdi, da jo bil Gavrilo Princip izgnan iz Mosta ra v Trebinje, da mu jo bil prepovedan povratek in da jc bil pod policijskim nadzorstvom. Po atentatu je šele trebinjska politična oblast izvedela, da je Princip Trebinje zapustil že 26. junija in da je odpotoval v Sarajevo.
Razne aretacije.
V Mostaru je. aretiran dvorni fotograf Dušan Marjanovič, ker je, na njega padel sum, cla jc pomagal pobegniti zarotniku Bagiču.
povsod so se videli visoki požarji, in vse nebo je bilo krvavo razsvetljeno. Le tam doli na polju je vladal mir. Mesečni bledi žarki so obsvetljcvali mrtva, krvava trupla in so trepetali po vsem polju. Drava je šumela v svoji široki strugi, in to šumenje je bilo podobno bolestnemu plaču.
Na polju pa jc ležala v tihi, pokojni snirti vsa Volčanova vojska. Mrtva je, ležala tam svoboda gorotan-skih Slovenov. ln zato so plakali Dra-vini valovi in so šumeli bolestno v krvavo noč...
Drugi dan so prinesli Rogovinci Radegostovim novico o groznem porazu Slovenov. Pribignjev je. pribežal z vsemi svojimi ljudmi preko gore. Vso noč so se plazili po črnih lesovih, da jih nc zajamejo pasjeglavci. Srečno so sc izmuznili in so prišli ob jutranji zarji k Radegostu. In tedaj jc pripovedoval Pribignjev o grozni nesreči, ki je doletela gorotansko Slovenc. Bil jc pri Slavojevi vojski. Sramotna Slavo-jeva izdaja ga je razburila tako, da jc hitel takoj proti domu. Sklical jc se-ljanc in jim jc razložil vse. In raje kot hi živeli v sramotni sužnosti, so pustili svoj dom, pustili svoje imetje in rodno grudo.
Radegost se je sesedel na stol, ko jc slišal strašno novico. Obraz je za-kril z rokami iu je zajcčul. Sloveni. ki I
Izzivanje srbskega časopisja.
Srbsko časopisje sramoti nečuve-. no naprej našo državo. »Politika« žali nesramno člane naše vladarske hiše, »Balkan« piše. da zadnji dnevi Rima, Bizanca, Benetk in Turčije, spominjajo na sedanji položaj v Avstro-Ogrski, »Trgovinski Glasnik« piše, da morajo hiti Srbi v Avstro-Ogrski pripravljeni in oboroženi, da se branijo pred ropom oblasti in vlade. »Stampa« prerokuje, da ni več daleč tisti čas, ko bodo tisti Srbi, ki so zlomili turško moč in kaznovali Bulgare, krožili na Ivanovi Planini in na Trcbeviču. Takrat ne bo ušel sarajevski župan Fen him Curčič in »sodrga«, ki ga uboga, zasluženi kazni. »Piemont« poziva »Narodno Obrano«, da naj najstrožje izvede protiavstrijski bojkot.
»John Buli« tožen.
Srbska vlada je srbskemu poslaništvu v Londonu ukazala, cla naj toži tednik »John Buli«, ki jc objavil mii stično poročilo, da jc srbsko poslaništvo v Londonu za prestolonaslednik kov umor nakazalo 2000 funtov.
Drugi skupni ministrski svet
bo 7. t. m., kakor »Neuc Fr. Presse« poroča, še enkrat zboroval in sklepal o korakih, ki so v zvezi z izidom sarajevske preiskave. »Reichspost« poroča,, da sc bo v Belgradu zahtevalo, naj se pospeši preiskava proti krivcem, ki naj se zasledujejo, in naj se zatre vele< srbska propaganda.
Uradni dementiji glede na sarajevski napad.
Uradni brzojav trdi, da zapisnikar pri preiskavi po napadu ni izzival in cla ni res, cla bi bil po napadu neki častnik nekega policista s sabljo po glavi udaril, ker jc clržal z napadalcem, marveč jc bil policist s sabljo ranjen, ker jc napadalca branil pred razburjeno množico. »Reichspost« nasproti temu domentiju šc enkrat naglasa, da jc udaril policista s sabljo neki gospod iz nadvojvodovega spremstva, ker ni vršil svoje dolžnosti.
Uvajanje prestolonaslednika nadvojvode Karia v politiko.
»Prager Tagblatt« poroča, cla pri-čno v kratkem na cesarjevo željo uvajati prestolonaslednika Karola Franc Jožefa v politiko, in siccr v posamezne upravne posle. Dva sekčna načelnika ga bosta v vse stroke državne uprave, notranje in zunanje politike teoretično in praktično uvedla. Prestolonaslednik je bil dosedaj pred vsem vojaško iz-
so stali v izbi, so povesili glave. Grenka bol jim je legla na srcc, in v oči so jim stopile solze. Tišina jc zavladala po prostorni izbi. To tišino je pretrgal tupatam bolesten vzdih, prihajajoč iz junaških prsi potrtega Sloveua.
Radegost jc skočil na noge. Prijel se je za glavo in je zaklical z glasom, v katerem jc bilo polno gnjeva in gorja: »Kam smo prišli Sloveni! Gorje! Kot psi sc moramo valjati divjakom pred nogami... Pomendrali bi jih bili, da ni bilo nesloge. Ivleta slovenska nesloga! Sovrag kolje Slovena; a brat Sloven raje liže sovragu roke, kakor da bi pomagal bratu, ki ga bijejo sovražne roke . . . K let a nesloga! Kam smo prišli Sloveni? Kam pridemo? — Gorje, gorje!«
In Radegost sc jc sesedel spet na klop. Divja bolest mu je prevzela vso dušo, in razjokal se je.
Sloveni so stali krog njega in so še. vedno povešali glave. Solzo so jim padale iz oči in so se svetile na njihovih bradatih licih. Trpeli so v tistem trenutku in so vedeli, cla je ugasnila sinoči na nebu svetla zvezda, ki je tako lepo sijala na gorotanskem nebu. In vedeli so, da jc bila tista zvuzua njihova svoboda.
(Dalje.)
vežban, dasi je bil leta 1906. uveden teoretično tudi v pravne in državne discipline po natančno izdelanem učnem načrtu, ki ga je odobril cesar. Prestolonasledniku je predaval o državnem in upravnem pravu dvorni svetnik dr. Ulbrich, o kanoničnem in o cerkvenem pravu dvorni svetnik dr. Ott, o civilnem pravu in o civilnem procesu, o trgovinskem in o meničnem pravu, o izvenspornem postopanju, o kazenskem pravu dr. Pfaff, o narodnem gospodarstvu in o finančnih vedah, o trgovinski politiki pa dr. Braf. Predavali so več mesecev, ko je bival prestolonaslednik kot nadporočnik pri Pragi. Cesar je izjavil željo, da naj bi prestolonaslednika uvedli v upravne posle popolnoma že do konca letošnjega leta.
\ Aretacije jugoslovanskih dijakov na Dunaju.
11. t. m. so na Dunaju zopet tri jugoslovanske visokošolce aretirali, namreč medicinca Bukiceviča in Sto-janoviča, oba Srba in slušatelja kmetijske visoke šole Predojeviča. Bukice-vič je dal v kavarni pikolu krono, da zakliče: »Živio Srbija « Pikolo je vzel krono in zaklical: »Živio Srbija!«, dijaka pa naznanil. Stojanoviča, ki je skupaj z Bukicevičem stanoval, so tudi aretirali, a so ga po izvedeni hišni preiskavi izpustili. Predojeviča so zaprli, ker jc v svojem domačem kraju, v Bosenski Krupi, agitiral proti sprejemu deželnega načelnika Potioreka.
Aretacija vsled odobravanja sarajevskih zločinov.
V Gorici so aretirali 191etnega trgovskega sotrudnika Luclovika Mara-sa, ker je odobraval sarajevski atentat in hvalil srbskega kralja Petra.Jv
Slovanski čebelarski shod v Pragi in Bulgari.
Iz Sofije poročajo: Na povabilo češkega čebelarskega društva v Pragi, ki bo priredilo v avgustu vseslovanski čebelarski kongres v Pragi, odgovarjajo bulgarski čebelarji tako-le: »Bul-garski čebelarji se na noben način ne morejo udeležiti kongresa, ki se imenuje slovanski, ne morebiti zato, ker se ga udeleže Srbi, ki so ravnotako kakor mi žalostno orodje tujih državniških volkodlakov, ki se pripravljajo, da bodo nekega lepega dne požrli Srbe in nas, temveč zato, ker se slovanska ideja kompromitira. V imenu slovan-stva se uganjajo nečloveške stvari. Srbijo so Slovani podpirali in nahuj-skali, da si je podvrgla milijon Bul-garov; v imenu slovanstva jc ostalo pod grškim jarmom pol milijona Bul-garov; to vse se je zgodilo v imenu slovanstva. Nikjer ne protestirajo sedaj Slovani zaradi tisočev Bulgarov, ki izginjajo v srbskogrškem jetništvu, nikjer proti žalostnemu položaju, v katerem se nahajajo Bulgari v Srbiji, Grški, Rumuniji in Turški. Ako bi bil ta kongres res slovanski kongres ter bi imel res pred očmi dobrobit slovanstva in napredek čebelarstva, potem bi se mogli udeležiti tega kongresa samo pod pogojem, da bo ta kongres protestiral proti sedanjemu položaju na Balkanu, kajti spričo sedanjega položaja je mir na Balkanu nemogoč in tam, kjer ni miru, tudi ne more napredovati nobeno čebelarstvo in nobena kultura.«
Preprečen napad na nadvojvoda Leopolda selvaiorja.
»Kurjer ilustrovany« poroča iz Przemysla: Za bivanje nadvojvode Leopolda Salvatorja v Przemyslu, kjer ostane do 3. avgusta, da nadzoruje vaje artiljerije, so odredili obširne varnostne odredbe. Ceste, po katerih se nadvojvoda vozi, policijsko zapro. Pred naclvojvodovim avtomobilom se vozi v avtomobilu voditelj przemysl-ske policije, Benoit. 600 orožnikov straži ceste iz Przemysla na artiljerij-sko strelišče. Oblasti so bile obveščene, da je v Galicijo odpotovalo več Srbov, ki nameravajo nadvojvodo napasti.
Spopadi med čem in Nemci v Opavi.
Opava. Ob včerajšnjem nemškem taboru v Opavi in ob češkem taboru v opavski okolici so oblasti odredile naj-obširnejše varnostne odredbe, da preprečijo spopade. Veliko orožnikov in policistov jc stražilo kolodvor. V Kata-reinu, kjer so Cehi zborovali, so oblasti pazile na to, da bi po zborovanju ne zadeli skupaj Nemci in Cehi. Nemci so izdali parolo, da Cehi ne sinejo skozi Opavo. Na nemškem taboru jc poslanec ilr. Perko Nemce hujskal, da naj odbijejo češki napad na Opavo. Ob pol dveh sc jc izvedelo, da sc jc pripeljalo več Cehov. Nemci so shod takoj zaključili in so drli na kolodvor, kjer je
izstopila češka rudarska godba, češki ognjegasci in drugi Čehi z znaki. Čehe sta sprejela češki deželni poslanec okrajni sodnik L u k e c in odvetnik dr. Borowicki. Nemci so kričali »Pfui!« Nemški napad so pa orožniki in policisti preprečili. Nemci Čehov niso s kolodvora pustili, a Čehi so se podali po stranskih potih v Kat-arein. Nemci so trgali Čehom znake. Do tri četrt na tri je bilo še precej mirno, a takrat se pripelje iz Tišina v s češkimi zastavami okrašenem vozu češki deželni poslanec Gudrizh. Nemci so kričali nanj »Pfui!« in zahtevali, naj se zastave z voza odstranijo. Gudrizh je ukazal voz ustaviti in je Nemce s češkim govorom nagovoril, nakar so pričeli Nemci trgati zastave z voza in so končno voz prevrnili. Poslanca Gudrizha so že prej nemške surovine vrgle z voza in ga ranile. Prihiteli so orožniki, ki so iztrgali češkega poslanca iz krempljev nemške sodrge, ki so jo razgnali. Nemci so v gručah s plavicami korakali po mestu in peli vsenemške vele-izdajalske pesmi. Proti večeru so odrinili Nemci proti Katareinu, kjer so imeli napovedano vsenemško kroka-rijo. Med potjo so lirulili in napadali mirne Čehe, a večje spopade so orožniki hitro končali. Ranjenih jc bilo ob teh spopadih več oseb, med njimi tudi češki odvetnik dr. Borowicka. Nekaj oseb so tudi zaprli. Kaj da je bilo zvečer, še ni znano.
AlDanske homaliie.
Drač, Ako knez Wied ne bo dobil od velevlasti potrebne pomoči, bo odstopil. Med vladnimi četami vlada največji nered in popolna desorgani-zacija. Epirski vstaši prodirajo dalje in knezova avtoriteta v južni Albaniji popolnoma uničena.
Drač. 11. t. m. so zborovali v Draču pod predsedstvom kneza »dostojanstveniki« iz severne, srednje in iz južne Albanije. Bilo jih je okoli 40, med njimi tucli Prenk Bib Doda in Izmail Kc-mal. Nekateri med njimi so knezu svetovali, naj zahteva tujo pomoč, drugi so pa to odklanjali in naglašali, naj od velesil zahteva garancijo za v Londonu določene albanske meje. Iza Boljetinac (ki torej res še živi) je rekel, da so Albanci knezu zvesti, čeprav ga niso sami izvolili. Če bi bil knez prisiljen zapustiti Albanijo, naj tega mandata kdo drugi ne prevzame, ker Albanci niso otroci, da bi se z njimi igrali. Ob posvetovanju se jc konstati-ral popolen sporazum med moha-medanskimi in katoliškimi udeleženci, naj knez ostane(!).
Drač. Po poročilih z juga Epiroti neprestano prodirajo in so že Skrapar zasedli, V Drač došii valonski prelekt je poročal, da prodirajo oddelki redne grške vojske in da sta v sedanjem po« ložaju tako Berat kakor tudi Valona ogrožena.
Drač. Vstaši nočejo izročiti v El-bassanu vjetih nizozemskih častnikov Verhulsta in Reimersa, dokler njih zahtevam ne ugodijo. 10. t. m. je podal demisijo justični minister Mufid bej, ki jo bo knez sprejel. Ponoči na 10. t. m. so se zopet čuli posamni streli pri prednjih stražah.
Carigrad. Listi uradno dementi-rajo poročilo nekega italijanskega lista, da bi bila neka albanska depu-tacija ponudila albansko krono princu Burhann Eddinu. Princ ne kandidira za albanski prestol.
Književnost
* »Mati vzgojiteljica.« Za dekleta, ki obiskujejo gospodinjske tečaje, pa tudi za vsa druga vsaj nekoliko izobražena slovenska dekleta in za mlade žene, je priredila neka učiteljica pod naslovom »Mati vzgojiteljica« knjigo, v katero je nanizila vodilne misli iz krščanskega vzgojeslovja. Ta knjiga, ki obravnava v devetih poglavjih na 102. straneh pouk o telesni, duševni, nravstveni in socialni vzgoji otrok v dobi od njihovega rojstva do vstopa v življenje, je res lepa in zlata vredna. Skrbnih in delavnih mater imamo Slovenci prav mnogo, dobrih vzgojiteljic pa premalo. To matere same čutijo, da jim manjka navodila in si žele pouka o umetnosti dobre vzgoje. Nudi ga jim ta knjiga v toliki meri, da je nobena mati, pa. tudi noben vzgojitelj ne bode odložil brez koristi. Toliko lepih, praktičnih vzpodbudkov k dobri vzgoji nimamo Slovenci doslej še nikjer. Oblika knjige je lična, njen tisk fin, jezik krasen. Knjigo je natisnilo in založilo tiskovno društvo vKranju« in se dobiva pri njeni, kakor tudi po knjigarnah, s poštnino vred nevezana za 1 K 50 vin., vezana v poiplatno za 2 K in v clo platno za 2 K 30 vin.
Dnevne novice:
+ »Slovenski Narod« hujska srbske trgovce k bojkotu — zoper Kro-parje! Podlost naših liberalnih vele-srbov je brez meje. Sedaj hujskajo svoje belgrajske zaveznike v »Slovenskem Narodu« čisto odkrito na bojkot zoper žebljarsko zadrugo na Kropi! Imeli smo naše liberalce vedno za pod-le — a da gre njihova podlost tako daleč, da hočejo snesti nekaj zaslužka ubogim Kroparjem, to presega vse meje. Kroparji, če bodete občutili kaj bojkota — potem vedite, da se imate za to zahvaliti izključno samo pisačem in inspiratorjem »Slov. Naroda«! To so v resnici prava garjeva bitja, ki jih je treba s korenino iztrebiti. Pri tej priliki moramo izraziti svoje začudenje, da se sme v ljubljanskem časopisu brez sramu hujskati v bojkot v prilog inozemske politične zarote zoper avstrijska podjetja! Kje je občutnost, ki se pojavlja takoj, kadar se pokaže le senca bojkotne tendence zoper kak nemški zavod v Ljubljani? Srbski bojkot, sklenjen v Belgradu iz zgolj političnih nagibov proti Avstriji, velja celi Avstriji brez izjeme — čudno tedaj, zelo čudno, da najde strastne zagovornike, pospeševatelje in podle denunci-ante v Ljubljani in da je vse to dovoljeno!
+ Deželni glavar dr. šusteršič ogrožen od slovenskih velesrbov. Deželni glavar dr. šusteršič je prejel od liberalne slovenske strani anonimno pismo, iz previdnosti spisano na pisalnem stroju in oddano na pošto v Trstu dne 9. t. mes. To pismo je nad vse značilno za liberalno stranko, njeno mišljenje in njene namere. Srbstvo sc proslavlja v tem pismu kot »viteško« in zagovarja sarajevski umor, češ, da sc jc Princip odločil, umoriti enega »slovanožrca«. Končno naznanja pisec našemu deželnemu glavarju, da se najde oseba, ki mu bo zasadila štilet med rebra in sklepa: »V to Bog in sreča junaška.« (!!) Tako, zdaj je menda vendar vsakdo na jasnem, s kakšno družbo da imamo opraviti. Slovensko ljudstvo se bo znalo znebiti teh garjevih bitij. Treba je pa takoj brezozirno nastopiti, kajti preveč je ta svojat že otrovala del našega naroda, zlasti mladino. Našo hišo moramo enkrat izčediti, naj velja kar hočel
Pravična sodba Nemca v rajhu o rajnem prestolonasledniku. Dočim dr. Ritter v »Grazer Tagblattu« rajnega prestolonaslednika zaničljivo v nič dev-lje, piše vseučiliški profesor dr. Paul Herre v Leipzigu v »Woche« o njem kot
0	eni najimenitnejših osebnosti v sodobni Evropi. Herre opozarja na to, kako protislovne sodbe se o pokojnem Francu Ferdinandu čujejo in izreka za svojo osebo sledeče mnenje: Če je bil Franc. Ferdinand velik prijatelj katoliške cerkve, se mora upoštevati, da se je pri tem dal voditi od misli, da je treba v Avstriji, ki je narodno tako zelo razkosana, varovati vsaj še versko edinost. Kar se Slovanov tiče, gotovo ni mislil Nemcev zatirati, ampak le utrditi av-stro-ogrsko državno misel med Slovani s tem, da bi pravično vladal. Madjarov ni sovražil, obračal se je pa proti njihovemu privilegovanemu stališču v interesu državne enote. — Herre konča: »Kljub vsej molčečnosti in resnosti svetovnega naziranja je bil Franc Ferdinand optimist, ki je strastno stremil za ciljem, katerega si je postavil. Bil je mož dejanj; delavnost je bila njegov življenjski element. To je tragika njegovega življenja, da naloge, ki ga je čakala in za katero je bil po svoji naravi in spoznanju tako odlično sposoben, ni mogel zvršiti. Za Avstro-Ogrsko pa se zdi njegova smrt naravnost katastrofalna. Veliko bolj kakor v drugih državah pomeni v politični zapletenosti podonavske monarhije močna osebnost. Franc Ferdinand se je z državno mislijo istovetil, ki edina jamči obstoj Avstro-Ogrske. Kdo bo njegov dedič?« — Zdaj pa s tem primerjajte ošabno-neumno pisanje »patriotičnega« »Grazer Tag-blatta«.
—	Shodi Slovenske Ljudske Stranke. Včeraj sta se vršila shoda v Črnem vrhu pri idr. in v Hotederšici. Na obeh shodih je govoril poslanec G o s t i n -čar.
—	Dež. predsednik baron Schwarz
je danes nastopil daljši dopust in odpotoval s svojo rodbino v Krivo vrbo ob Vrbskem jezeru.
—	Slovenska dijaška zveza je tudi letos izdala svojo »Slovensko-hrvatsko potovalno listino«, ki služi predvsem kot naslovna knjiga našega dijaštva. Ker ima v zalogi še več izvodov, priporoča vsem prijateljem dijaškega gibanja, da si jo naroče po dopisnici pod naslovom: Slovenska dijaška zveza, Ljubljana, Ljudski dom I. — Pošlje se po pošti in se ček priloži. Stane 70 vin.
1	Obenem opozarjamo še vse ene naše di-
jake, ki jo še niso prejeli, pa jo žele imeti, da jo zahtevajo po dopisnici. Ob tej priliki svarimo zlasti našo preča-stito duhovščino pred takozvano »Jugoslovansko potovalno listino«, ki z našo ni identična, ampak publikacija naprednega dijaštva, ki si je pa s svojo zvito taktiko znalo pridobiti vanjo tudi naslove nekaterih naših duhovnikov, zlasti iz obmejnih krajev. Vsem tem duhovnikom priporočamo, da v prihodnje ne dovoljujejo več svojih naslovov za tisk publikacij naprednega dijaštva, ampak naj si raje naroče našo listino, ki ima v evidenci vse naše dija-štvo in se na podlagi legitimacije, ki sa nahaja na prvi strani listine lahko prepričajo o obiskovalčevi istinitosti. Prosimo, naj se vsaka zloraba naše listine od strani nasprotnega dijaštva takoj naznani zvezi, ki hoče poskrbeti za primerne korake.
—	Odlikovanje, častno svetinjo za 251etno zaslužno delovanje na polju ga-silstva sta dobila člana prostovoljnega gasilnega društva v Šmartnem pri Litiji Ivan Ilovar in Jožef Rajner.
—	Smrtna kosa. V Motniku pri Kamniku jc 11. t. m. umrla gospa Ma-rija Bervar iz znane »Purgarjeve« hiše. Pokojnica jc bila sirom znana kot zgled prave krščanske matere ter je v tem duhu vzgojila čvetero otrok, med katerimi je edini sin Jožef državno di« plom. učitelj glasbe. Svetila ji večna luč!
—	Od razburjenja nad sarajevskinl dogodkom umrl. Sodni tajnik na okraj-« nem sodišču v Rogatici Janko Ašpergep se je v nedeljo 28. jun. nahajal na komisiji na Sjetlini. Že ko se je vračal na po-> stajo, je čutil neke slabosti. Ko so mu pa na postaji povedali, da je bil v Sarajevu umorjen prestolonaslednik in njegova soproga, jc začel Ašperger od razburjen nja kričati, nato pa sc jc mrtev zgrudil*
—	Za lnrško romanje, ki se omenja v notici sobotnega »Slovenca«, podpisana ne sodelujeta. Tozadevna notica je izšla brez vednosti podpisanih. — P r o-d a j a 1 n a K a t o 1. tisk. društva, Henrik Z a 1 e s j a k, Ljubljana.
—	Avtomobilne poizkusne vožnje na Gorenjskem. Dne 8., 9. in 10. julija t. 1. so se vršile — kakor že omenjeno v našem listu — vsled nameravane vpeljave nekaterih novih avtomobilnih zvez na Gorenjskem poizkusne vožnje. Avtomobil je vozil prvi dan na Brezje, v Radovljico, Lesce in nazaj, drugi dan v Mengeš, Domžale, Moravče, Kamnik in nazaj, tretji dan pa v Kokersko do^ lino in čez Jezerski vrh v Železno Kap-* ljo. Vse vožnje so se vršile iz Kranja kot osrednje točke nameravanih zvez. Povabljeni so se vožnje udeležili sledeči gospodje: C. kr. okrajni glavar, Fran Schittnik iz Kranja kot vodja komisije; stavbni svetnik Boleslav, Bloudek kot zastopnik cestnega erar-ja; poštni svetnik Franc Hummel kot zastopnik poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu; tajnik dr. Franc Windischer kot zastopnik obrtne in trgovske zbornice za Kranjsko; c. kr, okrajni glavar Franc Župnek in de-< želnovladni koncipient Ludovik Pin-i kawa kot zastopnika okrajnega glavaiv stva v Radovljici; deželnovladni kon-i cipient dr. Jožef Hubad kot zastopnik okrajnega glavarstva v Kamniku; vele-i tržeč Andrej Mejač, načelnik cestnega odbora za kamniški okraj; posestnik Franc Orel, župan trga Mengeš; za-stopniki okrajnega glavarstva v Veli-kovcu in podjetnik Anton Kolenc, vele-, tržeč iz Celja, ki je osnoval že avto-mobilni zvezi Celje—Ljubljana in Brežice — Grobelno. Vožnja se je izvršila brez najmanjše zapreke.
—	Zgradba kanalizacije v Kranju. Mestni občinski odbor v Kranju je v svoji seji dne 9. t. m. oddal dela za zgradbo kanalizacije tvrdki Landtha-ler, Faulhammer & Miiller v Št. Hipo-litu na Nižjeavstrijskem za vsoto 125.394 K 55 vin. kot najnižji ponud-nici izmed 11 oferentov pod pogojem, da omenjena tvrdka naroči vse izdelke iz kamenine pri tvrdki F. P. Vidic & Komp. v Ljubljani. Kanalizacija se bode izvršila z betonskimi cevmi in z vložki iz kamenine. Tvrdka mora delo v glavnem izvršiti najpozneje v 180 dneh.
—	Romanje na sv. Višarje in Brc« zje. Dne 8. avgusta se bo napravilo skupno romanje iz Kamnika in okolice na sv. Višarje in nazajgrede na Brezje. Vlak odide iz Kamnika v soboto dne
8.	avgusta. Vozni red: Kamnik ob 9. uri 25 min. dopoldne, Jarše ob 9. uri 43 minut, Domžale ob 9 uri 52 min., Trzin ob
9.	uri 59 min., Ljubljana (Šiška) ob 10. uri 52 min., Medvode ob 11. uri 16 min. dopoldne; prihod v Žabnico ob 2. uri 35 minut popoldne. Dne 9. avgusta se vlak vrne. Iz Žabnice odhod ob 12 uri 45 minut popoldne ter pride v Otoče ob 2. uri 38 minut, odhod iz Otoč ob 7. uri zvečer ter se vrne v Kamnik ob en četrt na 10. uro zvečer. Romarji bodo na,
Brezjah tri ure. Vsalc naj vzame seboj ogrinjalo. Vstopi in izstopi sc lahko na vseh zgoraj omenjenih postajah. Kdor želi, da se mu naroči kosilo in na sv. Višarjili postelja, naj to pove, ko kupi karto. Vožna cena tja in nazaj stane za III. razred 6 K 6 v, II. razred 8 K 86 v. Kdor sc misli tega romanja udeležiti, naj sc oglasi osebno, ali pa po pošti denar pošlje vsaj do 25. julija. Poštni recepis velja za izkaznico.
—	Upravo senjske škofije je senj-ski diecezanski svet sklenil izročiti kanoniku Žnideršiču (kapitularni vikari-jat v Senju) in kanoniku Smokvini (vi-karijat v Novem), dokler nc bo imenovan nov škof.
—	Kaj bo pa z vinogradi, če bodo vsi ljudje abstinentje? Glasilo slovenskih abstinentov »Zlata doba« odgovarja na to: 1. Se vam tega nikoli ni bati, da bi bili vsi ljudje abstinentje. 2. Grozdje bo treba pričeti uporabljati za brezalkoholno vino, in tega clela sc bomo morali začeti prav resno lotiti. 3. Z našim gibanjem želimo predvsem izpodriniti: a) vse žganje, b) pivo, zlasti tuje pivo, c) tuje vino. — Čc se naši nameni posrečijo, sc bo domače vino lažje prodalo. Žganje, pivo in tuje vino so velika ovira, da se domače vino težko proda. Zato bi vinogradniki pravzaprav morali naše gibanje pozdravljati in podpirati. 4. Nekaj vinogradov jc pa na Slovenskem res preveč; so ljudem le v škodo, ne pa v korist. Taki vinogradi naj sc opuste in nadomeste z drugačnim obdelovanjem, ki bo ljudem več donašalo. To jim bo le v korist, ne le moralno, ampak tudi gmotno. — Kateri so tisti vinogradi, kje se pri nas izplača trto gojiti in kje ne, to dognati hi bila dolžnost naših kmetijskih vešča-kov, oziroma vlade in deželnih odborov. O tem bomo šc govorili. Pa kmalu bo treba začeti s tem preiskovanjem. Vsekako bo pa naše gibanje privedlo tudi vinogradnike polagoma do tega, da ne bodo svojega pridelka toliko sami použili. Kajti to vemo, cla je trta splošno clobičkanosna panoga gospodarstva; tocla, ta dobiček gre večkrat po lastnem grlu in zaradi tega največkrat po vinorodnih krajih ni blagostanja. Pametnim vinogradnikom se torej ni ti*cba našega gibanja nič bati; in lc hudobneži so, ki to gibanje zlorabijo za politično hujskarijo.
—	Razpisani lovi. Lov kraj. občine Selca se bo dne 30. julija 1914 o b
-ll.uridopoldnev občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe oddal v zakup za dobo 5 let t. j. od 1. avgusta 1914 do 31. julija 1919. — Lov mestne občine Škofja Loka se bo d n e
30.	julija 1914 ob pol 11. uri dopoldne v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe oddal v zakup za dobo 5 let t. j. od 1. avgusta 1914 do
31.	julija 1919. — Lov kraj. občine Trata se bo dne 30. julija 1914 o b 10; uri dopoldne v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe oddal v zakup za dob 5 let t. j. od 1. avgusta 1914 do 31. julija 1919.
—Toplice na Dolenjskem. Po neugodnem vremenu v prvi polovici meseca junija je nastalo krasno poletno vreme, ki je privabilo mnogo odličnih gostov v naše Toplice. Med temi gosti jih je več, ki so letos prvič obiskali naše kopališče. Ti ne morejo prehvaliti ugodnosti, ki se jim tukaj nudijo, izbor-nega vpliva termalne vode ter okolice s prelepimi izprehodi. Posebno pa sc vsi čudijo, da jc vse to mogoče pri tako nizkih cenah. Vse to jih jc toliko očarai-lo, da so obljubili, vsako leto obiskati naše Toplice. Naj omenimo med mnogimi obiskovalci sledeče: č. g. Špendal, kanonik iz Novega mesta, g. Pretnar z Bleda, g. polkovnik Janez Lavrc z gospo iz Gradca, g. Ignac Tuljan iz Kobarida, g. inženir Spitzer z gospo iz Gradca, g. polkovnik pl. Hollega iz Ljubljane, g. višji ravnatelj Bcucschovsky z Kospo iz Gorice, g. baronica Hausc iz Pulja, g. baronica Ohlhausen z Dunaja, g. Linhart iz Gradca, g. nadrevident Roštan iz Ljubljane, g. Luznar iz Gorice, g. polkovnik Walencla z Dunaja, g. inženir Speidcl z Dunaja, g. polkovnik pl. Scbisch z Dunaja, g. pl. Dollcschall, vdova polkovnikova iz Ruclolfovcga, g. Marija Pahor, priv. iz Trsta, g. Kurat, tob. ravnatelj iz Rovinja, č. g. župnik Korošec iz Ljubljane, g. Zanier, veleposestnik iz št. Pavla na Štajerskem, g. inženir Bleiclicr z Dunaja, g. dvorni svetnik Pajk z gospo iz Ljubljane, g. dvorni svetnik pl. Ridling z gospo iz Ljubljane, c. kr. višji revident Jakob Mule iz Trsta, g. Vilhar, višji oficijal iz Trsta, g. Krese s hčerko, soprogo c. kr. okr. glavarja iz Ljubljane, g. Hcnnig-mann, zascbnica iz Kočevja, gospa Pi-senbcrgcr iz Sarajeva, gdč. Schvvinger iz Gradca, g. Picto z Dunaja, g. Fr. Meiksler z Dunaja, s- ekscelcnca feld-maršall. Scribc z gdč. sestro iz Maribora, g. Jos. Smrekar icz Amerike, g. vitez Ejsen&tein iz Prage, č. g. Ramouš, žup-
nik iz Dobrega polja, in č. g. Fr. Bartl, župnik iz Smlednika pri Ljubljani. Mnogo tujcev se pripelje vsak dan, še več je pa priglašenih, k ibodo obiskali naše Toplice tekom sezije.
—	Koristno predavanje je imel v nedeljo dne 21. junija t. 1. po sv. maši v šoli pri Sv. Trojici pri Moravčah in popoldne isti dan pri Sv. Heleni g. sodnik Avsec iz Brda o »nepotrebnih prav-darjih«. Pri obeh govorih je bilo natlačeno ljudstva, ki je z vidnim zanimanjem in odobravanjem sledilo govorni-kovim dobrohotnim nasvetom in opominom.
—	Razpisano poštarsko mesto prvega razreda 3. stop. v področju poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Celovcu jc pri poštnem uradu Kotje (Kot-schach). Kraj leži med Šmohorjem in Zgor. Dravogradom in je eden večjih v tej okolici. Prošnje je odposlati do 16. julija t,. 1. Pri pošti jo zistemizovano eno oficijantovsko in eno služabniško mesto.
—	Pri uršulinkah v Škofji Loki je
imelo ondotno žensko učiteljišče maturo 4. t. m. pod predsedstvom dvornega svetnika Levca in 10. in 11. t. m. pod predsedstvom dvornega svetnika Hubada. Vseh 17 maturantinj jc dovršilo izpit z dobrim uspehom, mecl njimi 8 z odliko.
—	Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Postojni priredi v času od 19. do 26. julija 1914 I. razstavo vajeniških izdelkov v poslopju ljudske šole v Postojni. Razstava se otvori v nedeljo, dne 19. julija, oh 9. uri dopoldne. Pri otvoritvi razstave bode predavali j c o obrtnih zadevah. Razstava jc odprta vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 8. do 6. ure popoldne. Vstop prost. Ker eje ta razstava za razvoj obrtništva v našem okraju velikega pomena, sc uljudno vabijo vsi prijatelji obrtništva, posebno pa obrtniki, da si jo ogledajo v kar največjem številu. — Razstavni odbor.
—	Iz Zagradca pri Žužemberku. O
naši občini se sicer zelo malo čita po1 časopisih, pa kdor bi mislil, da ne korakamo z duhom časa, bi sc motil Lahko smo ponosni, cla jc naša občina prva kmetska občina na Dolenjskem, ki sc ponaša z električno razsvetljavo. Predvsem gre zahvala našemu nepozabnemu pokojnemu dr. Ign. Žitniku, državnemu poslancu, ki je dal že jeseni lanskega leta napeljati elektriko po svoji rojstni hiši, mlinu, žagi in celo gospodarskem poslopju. Delo je poveril naši slovenski tvrdki Vojnovič & Cie Dr. Žitnik je nameraval letošnjo pomlad napeljati električno razsvetljavo tudi po vaseh Zagradcu in Fužine; toda v tem ga jc nam vzela neizprosna smrt iz naše srede v njegovih najboljših letih, in skoraj hi bil padel ta projekt v vodo, da sc ni zavzela zanj tvrd-ka Vojnovič & Cic. sama, ki je začela minoli mesec z delom in ga je dogo-tovila v popolno zadovoljnost interesentov. Štejemo si v prijetno dolžnost, da smerno našo slovensko tvrdko Vojnovič & Cie. v vsakem oziru in vsakemu naj-topleje priporočati. Bodi ji izrečena tem potom naša najiskrenejša zahvala. Pozabiti ne smemo tudi g. J. Terčljai, monterja gori omenjene tvrdke, ki je montiral v naši občini električno napeljavo. Dasiravno so sc mu pri prosti napeljavi delale od nekaterih strank precejšnje ovire, jih jc vendar znal s pametnim in treznim postopanjem mirnim potom odstraniti ter jc dovršil nemalo delo hitro in solidno v splošno zadovoljnost. Tudi njemu se kar na.jtop-leje zahvaljujemo. Žalibog da sc tudi v naši občini dobijo ljudje, ki z nezaupanjem gledajo to »novotarijo«, pa upamo, da bodo tudi ti sčasoma sprevideli, koliko boljša in cenejša je električna luč, kakor pa petrolejska svetilka. Tem potom s3 obračamo tudi do gospoda župnika, da dela. po svoji moči na to, da se napravi električna razsvetljava tudi v cerkvi. Zagračani, le pogumno naprej po potu napredka!
—	Radi izgubljenih pravd skočil v Savo. V Savo je skočil v petek dopoldne z mostu pod Kranjem zaradi izgubljenih treh pravd Janez Cvirn p. d. Ko-balan iz Hotcmož. Slckcl jc obleko na mostu, nag skočil v največji curek in plaval nekaj časa po Savi. Potem se je pa premislil, prišel na suho in tekel med vrbe v gaštajsko gmajno. Neki fant mu jc tja prinesel obleko. Nato sta pa prišla orožnika in sta ga spremila na, sodišče.
—	Stroj za dviganje opeke je padel na glavo te dni štirinajstletnemu Francetu Demšarju iz Krnice v kranjskem okraju in mu prebil lobanjo.
—	Člani slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani nadaljujejo svoja gostovanja z dramatičnimi in komičnimi večeri, ki imajo za vsebino bogat izviren spored. Na Vrhniki, v Borovnici, v Idriji, v Logatcu, v Ložu, na Babnem
polju, na Proseku, na! Opčini, v Trstu, v Tolminu v Vipavi, v Ajdovščini itd. Prva predstava sc vrši žc v četrtek dne 16^ julija na Vrhniki. Izmed izvirnih točk omenjamo grotesko »Po plesu«, v enem dejanju, pri kateri sodelujejo g. Bukšekova, g. Danilo in g. Molek. Za to gostovanje se zavzemajo naša odlična slovenska društva, da s tam omogočijo obstanek našim domačim igralcem.
—	Triglavski Dom na Kredarici (2515 metrov) sc je tudi že 28. junija otvoril; ker sta bila zaporedoma dva praznika, šlo je na Triglav veliko turistov, ki so tudi posetili Triglavski Doni. Ta je sploh najvišja oskrbovana planinska postojanka v vzhodnih Alpah. Ker leži le pičlo uro pod vrhom Triglava ter se tuk,aj shajajo vse triglavske poti in je razgled oclprt na vse strani, je Triglavski Dom najbolj priljubljeno planinsko zavetišče v naših Alpah. Zato je pač častna dolžnost vsakega slovenskega planinca, da poseti ob svojih izletih tudi Triglavski Dom. Strogo obsojati pa je one drzne in brezobzirne ljudi, ki prihajajo po zimi proti tozadevnim društvenim predpisom brez vodnikov na to najhujšemu mrazu in viharju izpostavljeno zavetišče. Preteklo zimo so taki ljudje vlomili vrata, ponesnažili kočo, na ostuden način po-nesnažili ono posteljo in uporabili gostoljubno zavetje brez plačila in brez najmanjše zahvale. Tako nc delajo pošteni izletniki in za naprej se bo vsak tak slučaj z vso strogostjo zasledoval in izročil kazenskemu sodišču.
—	Zrelostni izpiti na c. kr. državni gimnaziji v Rudolf o vem. Zrelostni izpiti so se vršili dne 9., 10. in 11. julija pod predsedstvom vladnega svetnika gospoda dr. Fr. Detela. Izmed 22 kandidatov, ki so bili k ustnemu izpitu pripuščeni, jih je naredilo pet izpit z odliko, in sicer: Gregorc Albin, Guzolj Stojan, Lavrič Jožef, Trost Vladimir in Zupančič Martin. — Potem je bilo aprobiranih 16 kandidatov, in siccr: Ajdič Avguštin, Andolšek Rudolf, Cvar Alojzij, Erste Janez, Hočevar Janez, Jakša Jožef, Krline Štefan, Lobe Feliks, Logar Jožef, Petri č Emanuel, Pi-rec Andrej, Rifelj Franc, Skuk Anton, Struna Alojzij, Škoda Jožef in Turk Alojzij. En kandidat je bil reprobiran na pol leta.
—	Kopališče Baška na Krku. Za to kopališče ob Jadranu se oglaša čedalje več gostov. V zadnjih dneh je naznanilo svoj prihod tudi mnogo novih slovenskih gostov, osobito za hotel »Vele-bit«, niso pa sporočili, kdaj dospejo in koliko časa nameravajo ostati. Ako si žele pravočasno zasigurati stanova nja, naj n o m udoma sporoče, kateri dan in za koliko časa pridejo v Baško, da se jim morejo rezervirati sobe, event naj tudi naznanijo število oseb, ako jih bode dospelo več skupaj. Tako sporočilo je tem potrebnejše, ker je v drugi polovici julija in v avgustu pričakovati velik naval nc samo stalnih, ampak tudi novih gostov iz drugih slovanskih dežel.
—	Umor. V Stupniku na Hrvatskem jc mladi kmetski posestnik Mato Trdak umoril svojega bratranca Pavla Trdak, nato pa pobegnil v Zagreb, da bi se odpeljal v Ameriko.
—	Hrvatice za narodne noše. Na predlog znamenite hrvatske pevke gospe Milke Trnine priredi »Udruga za uščuvanje hrvatske pučke umjetnosli« v Zagrebu izprevocl Hrvatic v narodnih nošah. Gospa Trnina je darovala v ta namen 1000 K, pridružile so s eše druge dame z lepimi zneski. Na ta način hočejo Hz'vaticc pripomoči k temu, da se ohrani slikovita narodna noša, ki žal, tudi na Hrvatskem čimdalje bolj izginja. Za izprevod kmetic v narodnih nošah se delajo veliko priprave in ta izprevod bo resnično impozanten in zanimiv.
—	Sub auspiciis Imperatoris bo 15.
t. m. promoviral na dunajski univerzi g. Ivan M a v e r iz Korčele v Dalmaciji.
—	Iz žalosti nad prestolonaslednikovo smrtjo se je ustrelil orožnik llija Pejinovič v Dubrovniku. Našli so ga mrtvega in v njegovem žepu pismo, v katerem navaja gornji vzrok za svoj samomor.
—	Nesreča. V petek dopoldne je vozil po domače Odrtnikov z Naklega pri Kranju šulo po Mohorjevem klancu. Ta klanec jc precej strm, zato se je utrgala zavora pri vozu, ki jc tiščal konja naprej, dokler ni padci. Voznika pa jc pritisnilo ob steno in šuta sc jc prevrnila nanj. Konj jc lc malo poškodovan, tembolj pa voznik, ki ima zlomljeno nogo. Odrtnikovega so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano.
CERKVENI VESTNIK.
JUuhovne vaje za duhovnike bodo pri oo. jezuitih v Ljubljani tudi letos večkrat. Meseca julija bodo enkrat, začetek dne 20 iuliia ob 6. uri zvečer.
Meseca avgusta bodo dvakrat; začetek 3. in 17. avgusta. Za september in oktober se bo pozneje naznanilo. ČČ. gg., ki se hočejo duhovnih vaj udeležiti, naj blagovoljno to prej naznanijo predstoj-ništvu.
— Druga pastoralna konferenca za semiško dekanijo se vrši dne 16. julija* ob pol 11. uri dopoldne v Podzemlju.
Primorske vesli.
p Kranjska industrijska družba od» pušča delavce. Pred kakimi šestimi tedni jc Kranjska industrijska družba odpustila iz svojih plavžev v Škcdnju pri Trstu 470 delavcev. A tudi sedaj še vedno vsakih štirinajst dni, to je o priliki vsako plače, odpušča 15 do 20 delavcev. Od treh peči ena stoji, a bi ustavili še eno, da nima družba, s tržaško mestno občino pogodbo za dobavo plina za mestno plinarno, vsled česar morata delovati vedno vsaj dve peči. Vzlic temu, da je tovarna dosedaj žc odpustila nad tretjino delavcev, so prenapolnjena vsa skladišča, in sicer ne samo na v Škeclnju, marveč tudi na Jese-cah. Družba je imela svoje glavne odjemalce na Balkanu, kamor jo pa danes skoro popolnoma prenehal eksport in je tovarna takorekoč brez naročil. Zato skušajo obrat kolikor mogoče omejiti in stroške zmanjšati. Pred 14 dnevi je bil v Skednju generalni ravnatelj tovarne, Rappel, ki je izdal stroge nared-be, da se ima uvesti na vseh koncih strogi varčevalni zistem. Značilno za duh, ki vlada v vodstvu družbe, je okol-nost, da skušajo vzlic neugodnim razmeram in vzlic stalnemu odpuščanju delavcev vendar še nadalje spraviti v tovarno kolikor mogoče nemških delavcev. Kadar sc namreč priglasijo za delo brezposelni delavci, vprašuje ravnatelj inženir Neuhold, ako je kateri Nemec vmes. Nemoč dobi gotovo nameščenje, a za vsakega nameščenega Nemca je odpuščen en Slovenec ali Hrvat.
p Avtomobil grofa Boos-Waldecka v Gorici. V sredo zvečer je dospel v Gorico avtomobil grofa Boos-Waldecka, ki je spremljal nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo po Bosni. Kakor znano, je bomba eksplodirala ravno pred tem avtomobilom. Imeli smo si priliko ogledati avtomobil, ki je na levi strani ves preluknjan od koscev bombe. En košček bombo je naš poročevalec celo dobil v roke. .Te košček razsekanega železa. V tem avtomobilu je bil ranjen podpolkovnik Merizzi, ki ga je nadvojvoda hotel iti obiskat v bolnišnico. Avtomobil so nahaja sedaj v Št. Petru pri Gorici, kjer stanuje grof Boos-Waldeck. Mašinerija jc nepokvarjena; zato boelo pustili avtomobil.
p Redka sreča čebelarja. Čebelar iz Krasa poroča: Dne 15. maja sem imel prvi roj, ki mi pa je dne 28. junija dal že drugi roj. To je res redek slučaj za letos. Tu se tudi vidi, da je Kras za če-belorejo zelo ugoden.
p Nova avtomobilna vožnja. Tckoifl tega ledna dobi mlekarska zajdruga v Hrušici pri Podgradu od tvrdke Sa.u-rer avtomobil za prevoz mleka in ljudi. Spredaj je pokrit prostor za deset oseb, zadaj prostor za mleko. Redno začne voziti s 25. julijem. Odhajal bo v Trst spočetka zvečer do Kozine. Drugi dan zjutraj ob 7. uri odhaja iz Trsta na kolodvor Herpeljc—Kozina k zjutranjim vlakom. Po potrebi bo avtomobil napravil dnevno še eno vožnjo od Podgra-da do Kozine in to največ ob praznikih in nedeljah. Cena od Trsta do Hrušice 2 K, do Podgrada 2 K 50 h, za krajše proge 8 vin. od km.
p Reška občinska uprava v redu.
Zadnji čas jc neki višji uradnik ogrskega finančnega ministrstva natančno pregledal vso upravo in knjigovodstvo na reškem magistratu, da dožene, v koliko so se razmere od lanskega leta izboljšale. Te dni jc pregledovanje končal in poročal guvernerju, da je uprava sedaj v redu in v nekaterih oddelkih naravnost vzorna.
Štajerske novice.
š Vsenemško zborovanje v Laškem,
Južnoalpski vscnemci so imeli v nedeljo dne 5. t. m. shod v Laškem. Zdi se, da se; spodnještajerski vscnemci zbirajo. Že pri prvi volitvi za "SVastianom znamo doživeti, da sc ho nam vsenem-ška struja predstavila z velikim številom svojih pristašev. Trdi se, da so začeli gledati tudi na Marckhlov volilni okraj. Sklenili so namreč, da skličejo septembra meseca velik vsenemški strankarski shod. Znani agitator pl, Kramer iz Maribora jc dobil nalog, da uredi vse predpise za ta dan.
št Wastian se je zopet pokazal. Ma* riborčani so bili v soboto dne 11. julija 1914 zopet tako srečni, da se jc njih zopet novopečeni župau peljal v kočiji
skozi mesto Maribor. Bilo je to nekako ob 6. uri zvečer. Prejšnje čase so Wa-stiana pozdravljali po ulicah, sedaj pa je vse strme gledalo, češ: Kako da si ta človek upa na ulico? Mož je danes zopet mariborski podžupan in bi bil zopet rad državnozborski poslanec, seveda proti volji župana dr. Schmidererja in dr. Oroselna.
š Promocija. Dne 11. t. m. je bil v Gradcu promoviran za doktorja vsega zdravilstva starašina »Zarje« g. Andrej Arnšek, bivši zdravnik v sanatoriju »Lassnitzhohe«.
š »Mttrderrufe Živio.« (Kamnica pri Mariboru.) Nek dopisnik »Marburger-ce«, po svoji duševni kvalifikaciji oči-vidno kompleten trotelj, se je lotil zadnji čas našega g. kaplana. Da štajer-čjevski falotje po noči kričijo, tega je kriv seveda g. kaplan. On jih uči. Višek troteloze je, da imenuje dopisnik te ponočne razgrajače — serbofile. In ker je neumnost vedno sparjena s perverznostjo, za to čitamo tudi ta le stavek: »Vielleicht erleben wir es vor den To-ren Marburgs, dafi harmlose Wanderer mit den Morderrufe Živio und mit der Mordertrikolore weiflblaurot a la Sarajevo niedergemacht vverden.« Zakaj pripusti državni pravdnik tako hujskanje?
š Dekan in mestni župnik v Radgoni, č. g. Franc Pinterič jc imenovan za častnega kanonika sekovskega stolnega kapiteljna.
št Grozen strah v Mariboru. V nedeljo dne 12. julija proti 8. uri zvečer je pripeljal od severa (od šentiljske strani) avtomobil, kateri je imel sred-njeveliko slovensko trobojnico. Ko je vozil skozi Leiteršperg in Maribor z razvito zastavo, so ljudske množice, ki so promenirale, obstajale in strme gledale za drvečim vozom, češ: Predrznost, kdo si pa upa provocirati mariborske in okoliške nemškutarje in Nemce s slovensko zastavo. Cel Maribor je bil naenkrat poln grozne novice: Panslavisti so se peljali skoz Maribor. O joj!
š Novo slovensko katoliško izobraževalno društvo se je ustanovilo v nedeljo dne 12. julija pri Sv. Marjeti ob Pesnici, v neposredni mariborski okolici. Udeležba na ustanovnem občnem zboru je bila izredno velika. Več sto naših vrlih somišljenikov iz domače in sosednjih župnij se je zbralo. Društvo se jc nazvalo z imenom »Lipa«. Pristopilo je lepo število članov. Na ustanovnem zborovanju je govoril urednik »Slov. Gospodarja« Fr. Zebot. Po zborovanju se je vršila dobro animirana domača narodna zabava. Z 12. julijem je zopet zabit nov kol za naš narodno-obrambni jez v mariborski okolici.
š »Simile simili gaudet« ali gliha vkup štriha. Bivšega ormoškega župana starega Kautzhammerja so hujskajoči članki »Marburger Zeitung« tako navdušili, da je zbral vse časnikarske fraze, ki se jih je v svojem življenju naučil, v eno pismo skupaj ter jih poslal »Marburger Zeitung«, ki je sedaj Kautzham-merjevo zbirko priobčila. Na koncu postane ormoški Kautzhammer celo visok politik ter kliče vladi z ozirom na Slovence: «Hier ware drakonischer, reak-tionarer Absolutismus am Platze!« Zatrepetaj, Slovenija, kajti znano ti je, koliko velja Kautzhammerjeva beseda v zboru visokih politikov! Si tacuisses ...!
š Novo sodnijsko poslopje v Celju bodo torej vendarle kmalu začeli zidati.
š Slovenska nižja gimnazija v Ce-Ijn. Ta učni zavod je v minulem šolskem letu posečalo 199 dijakov in 4 deklice. Vsled velikega števila dijakov so morali biti trije razredi deljeni in je vsled tega zavod štel skupaj 7 razredov. Že ta velik obisk kaže, kako potrebno bi bilo ta zavod razširiti v višjo gimnazijo. Poučevalo je 10 pravih in dva pomožna učitelja. Odliko je dobilo 32 učencev, 4 so padli, drugi so izvršili s povoljnim uspehom.
š»Grazer Tagblatt« tudi ne vidi bruna v nemških očeh, zato išče pczdir-ja v slovenskih. Na nesramen način napada dr. Šusteršiča in dr. Kreka, češ, da njih govori v delegacijah in v deželnem zboru niso dovolj patriotični. Menda bodo odslej morali slovenski poslanci nositi svoje govore »Tagblattu« v cenzuro. Nemško hinavstvo raste v nebo.
š Proč od Rima. Pokojni prestolonaslednik je rekel, da je zanj Proč od Rima istovetno s Proč od Avstrije. Na to se naj spomnijo nemški Katoni v sedanjih časih, ko za vsakim voglom vohajo med Slovenci velcizdajnike.
š Sadna razstava, ki bi sc imela vršiti letošnjo jesen v Celju, je vsled slabe sadne letine na Spodnjem Štajerskem preložena na prihodnje leto.
š V konkurz je prišel v Šoštanju trgovec Alojzij Kossar. %
š Vlom v župnišče. V župnišče pri Sv. Martinu pri Vurbcrku blizu Ptuja
so v eni zadnjih noči vlomili tatovi. Odnesli so 192 K 60 vin. denarja in drugih reči v skupni vrednosti 100 K. Storilcev še niso izsledili.
š Vlomil je neznan zlikovec v nabiralnike v Marijini cerkvi v Celju in odnesel precej denarja.
š Osebna vest. Mariborski gimnazijski profesor dr. Iv. A r n e j c je za stalno prideljen naučnemu ministrstvu v službovanje.
š Celjski »Narodni List« se je vsled stavke v »Zvezni tiskarni« v Celju preselil v Ljubljano in se bo odslej naprej tiskal v »Učiteljski tiskarni«.
š Maribor. Dne 30. junija je za škr-latico umrla učenka II. razreda Mimika Alekšič, hčerka našega somišljenika Antona Aleksič, vlakovodje južne železnice.
š Klasifikacija konj v Ormožu. Poroča so nam: Te dni se vrši v našem okraju klasifikacija konj. H komisiji pritegnjeni trije cenilci so ljuti ormoški n^mškutarji in to še dva za ta posel popolnoma nezmožna moža. Te može je imenoval uradni vodja ptujskega okr. glavarstva g. Netoliczka. Kje je tukaj vaša vedno imenovana nepristranost? Ta gospod kaže vedno bolj svojo nezmožnost, voditi slovenski politični okraj.
š Aretovali so v Slovenski Bistrici trgovskega pomočnika Kempa, ki je v neki nemški gostilni zaklical »Živela Srbija«. Našli so baje pri njemu tudi neko od njega zloženo pesem, v kateri poveličuje atentat na prestolonaslednika. Izročili so ga okrožni sodniji v Mariboru.
š Smrtna kosa. V Ormožu je umrl davčni oficial Anton U r š i č. — V Sv. Marjeti nižje Ptuja je umrl trgovec, gostilničar in posestnik Ivan Murko-v i č.
š Požar. V Zgornjih Žerjavcih blizu Sv. Lenarta v Slov. goricah je posestniku Weingerlu ogenj uničil vsa poslopja. Škoda je precej velika. Kako je ogenj nastal, ni znano.
LjubljoDske novice.
lj Konferenca Sod. SS. C. J. za mesto Ljubljana (za sinodo) bo jutri, v torek, 14. julija, ob pol 5. uri popoldne v Alojzijevišču.
lj Sestanek zaupnikov »Svete vojske« se vrši jutri v torek, 14. t. m., ob pol olsmlh v pisarni Zveze. Prosi s0 polnoštevilne udeležbe.
lj Eminentna socialna potreba. Že svoječasno se je v našem listu grajalo, da se je v deželni bolnici na porodniškem oddelku odpravil I. in II. razred. Želja najširših krogov je, da se ta dva razreda zopet uvedeta. Vpeljava I. in II. razreda na porodniškem oddelku je danes eminentna potreba za srednje-premožne kroge ljubljanskega meščanstva, ki ne morejo zmagovati pretiranih honorarjev in privatnih zdravišč. Merodajne faktorje nujno prosimo, da to stvar vzamejo v pretres, saj ni samo v korist širokih slojev, ampak tudi deželni upravi.
lj Vsesokolski kongres v Ljubljani. Dunajski listi poročajo: Kot znano, je ljubljansko policijsko ravnateljstvo prepovedalo vsesokolski kongres, ki je bil sklican za sredo avgusta v Ljubljani. Slovenska sokolska zveza kot prirediteljica kongresa, je vložila proti tej prepovedi rekurz in istočasno sklenila, da se sokolski zlet vrši meseca septembra. Ker pa je vlada vztrajala na stališču, da udeležba zunanjih sokolov ni dopustna, se je izjavila slovenska sokolska zveza pripravljeno, omejiti sokolski zlet samo na udeležbo avstrijskih sokolov. V zadnjih dneh so se vršile na Dunaju konference v notranjem ministrstvu zaradi te zadeve. Poslanec dr. RybaP je interveniral pri notranjem ministru baronu Heinoldu in je bil tudi poklican na Dunaj kranjski deželni predsednik, ki je 11. t. m. opoldne konferiral z notranjim ministrom in ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom. Pri popoldanski konferenci s poslancem dr. Rybarem je izjavil minister, da vlada ni v stanu, ne glede na veliko gmotno škodo slovenske sokolskc zveze, ki jo ima vsled predpriprav za sokolski zlet, dovoliti sokolski zlet tudi v omejenem obsegu.
lj Osebna vest. Deželnosodni predsednik Elsner je nastopil dopust in ga nadomestuje deželnosodni podpredsednik dvorni svetnik Pajk.
lj Odlikovanje. Cesar je podelil poštnemu poduradniku gosp. Francu Spillerju v Ljubljani srebrni zaslužni križec s krono. Čestitamo!
lj Imenovanje. Cesar je podelil vpokojenemu podpolkovniku Matiju Prašnikarju v Ljubljani naslov in značaj polkovnika.
lj K smrti frankobrodskih dvojčkov. Poročali smo že, da sta preteklo
sredo umrla z lobanjami skupaj zrasla dvojčka bančnega sluge Frica Stolla iz Vilbela pri Frankobrodu ob Meni, ki so ju kazali tudi v Ljubljani pod imenoma Emi-Lisa. Otroka sta dosegla starost 2i/o leta. Njujini starši so že prej rodili tri krepke dečke, ki so sedaj 4, 5 in 6 let stari. Vest o abnormalnem rojstvu skupaj zraščenih dvojčkov se je razširila kmalu po vsem svetu. Od vseh krajev so prihajali zdravniki v Vilbel in si ogledovali otroka. Ko sta bila otroka stara 1 leto, je neki impre-sarij stavil staršem ponudbo, naj bi otroka kazali ljudem za denar. Očetova sestra je spremljala otroka z impresa-rijem na potovanju po vseh večjih evropskih mestih. Starši so zaslužili pri tem kakih 30.000 mark, ravnotoliko menda tudi impresarij. Pred tedni sta obolela otroka na oslovskem kašlju, vsled česar je tudi ena deklica umrla. Bilo bi brez pomena, ako bi se hotelo potom operacije ločiti živega otroka od mrtvega. Tako je ostal živi otrok še dalje zvezan z mrtvim, dokler se ni čez nekaj ur onesvestil in umrl vsled za-strupljenja krvi.
lj »Mirov god«. Dne 10., 11. in 12. julija leta 1814. so slavili stari Ljubljančani na zelo sijajen način evropski mir, ki se je sklenil v Parizu po porazu Napoleona v bitki pri Lipskem. Napoleon se je odrekel francoskemu prestolu in bil pregnan na Elboi. Na čast avstrijskemu cesarju Francu, ki se je zelo trudil, da bi zopet nastal mir v Evropi, je zložil slovenski pesnik Val. Vodnik znano pesmico »Pubiči, punčike, pul'te
marjetice---«. Pri omenjenih slav-
nostih Ljubljančanov so ljubljanski dečki in deklice plesali tudi neki balet. Ti otroci so imeli preko prs pripete trakove z natisnjenim besedilom omenjene pesmi. Med udeležnike slavnosti pa so se delili listki s tiskanim besedilom Vodnikove pesmi in prosto nemško prestavo. Oboje se lahko vidi v deželnem muzeju.
lj Vincencijeva konferenca Karmel-ske Matere božje za Vodmat, Selo-Mo-
ste priredi vrtno veselico dne 19. t. m. pri g. Oražmu na Selu. Ker je čisti dobiček namenjen za otroško zavetišče, se preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Ponarejalec vina Giacomo Bovi iz Rive ob Gardskem jezeru, ki je bil po g. Avgustu Zajcu ovaden, se je dne 10. t. m. zagovarjal pred c. kr. okrajnim sodiščem v Ljubljani, kjer je bil radi kršitve vinskega zakona kaznovan z denarno globo 400 kron. Obenem je bil obsojen na štirinajstdnevni zapor radi ponaredbe zdravju škodljivih živil. Obsojen je bil tudi v plačilo vseh stroškov in povrnitev škode prizadetim ter v priobčitev obsodbe v vseh ljubljanskih dnevnikih. Bovijev zagovornik je prijavil priziv, čeprav je bil obsojenec radi enakega delikta že predkaznovan. Upamo, da bo c. kr. vzklicno sodišče to obsodbo potrdilo, če ne celo zvišalo, kajti ako bi se temu prefrigancu ne prišlo pravočasno na sled, bi bilo lahko mnogo gostilničarjev in kavarnarjev občutno kaznovanih, vrhtega pa bi bili oškodovani naši konsumenti in producenti. Bovi je dal vse svoje premoženje med časom preiskave prepisati na svojo ženo, da se s tem zavaruje. To pa na noben način ne more držati, kajti če kaj takšnega zakon dovoljuje, bi se potem vsakdo enakih sleparskih načinov posluževal. Obsojenca zasledujejo tudi hrvatske oblasti po tiralici, toda hrvatske kraljevine se bo že znal ogibati. Vsa njegova vina so tam že uničena, kar se bo tudi pri nas zgodilo.
lj Umrla je gospa Ivanka Petrov-čič, stara 37 let, soproga višjega pisarniškega oficijanta.
lj Domača umetnost. V izložbenem oknu obrtno - pospeševalnega zavoda v Sodni ulici je razstavil eden najmar-ljivejših naših slikarjev pokrajinar Srečko Magolič zopet pet svojih umotvorov. Največja med razstavljenimi slikami nam predstavlja vas Stožice.
V	ozadju sc kopičijo oblaki in deloma zakrivajo Kamniške planine, ljubljansko polje z vasico in oračem v ospredju pa žari v popoldanskem solncu. Ostale slike — posnetki domaČe grude — predstavljajo vas Ježico, Obraz s Po-savja (pod Šmarno goro), Mestni log in Nunsko ulico v cležju. Izložbeno okno je odprto od 7. zjutraj do 5. popoldne.
lj Sijajen vspeh Slovenca v Gradcu.
V	Gradcu sc jc vršila velika internacionalna kolesarska dirka »okolu Gradca« v dolžini 85 km. Startalo je 48 dirkačev v štirih skupinah: amaterji, častniki, vojaki amaterji in skupine. Proga je ja-ko naporna in ima 10 težkih klancev. Tekmovalci so bili iz Ljubljane, Gradca, Dunaja in Zagreba. Prvi je doapel na cilj Fran Ogrin, član K. S. K. Ilirije v Ljubljani, četrti je bil zopet Ljubljančan Ivan Rebolj (Ilirija)*
lj Stavbno gibanje v Ljubljani. V,
Pražakovi ulici namerava g. Miihl-eisen zgraditi tri večnadstropne hiše. Na zemljišču bivšega vojaškega oskr-bovališča zgradita poslopji »Ljubljanska kreditna banka« in »Slavija«. V pritličju bo kavarna, v ostalem poslopju prostori za pisarne in stano-. vanja.
lj Aretirali so v Tržiču na Primorskem 23 let starega Antona Dermota iz Ljubljane, ker si je, kakor poročajo listi, ob smrti prestolonaslednika pripel »rusko kokardo«. — Vest nekaterih hrvaških listov, da bi bila v Ljubljani aretirana dijak Sava Vukicevič iz Sr-> bije in tajnik srbskega dijaškega dru< štva »Rad«, Vranešič, ni resnična.
lj Nezgoda. Triletni sinček premi* kača na južni železnici Viktor Kramar, Ulica na Grad št. 7, jc zašel pod konje voznika spedicijske tvrdke »Balkan«, ki je vozil premog, in se znatno po-< škodoval. Zlomil si je levo nogo. Pre-* peljali so ga v deželno bolnišnico.
lj Umrli so v Ljubljani: Nikolaj Pipan, bivši hlapec, 75 let. — Marija Černe, livarjeva žena, 59 leta. — Ana Zore, sprevodnikova vdova, 75 let. ^ Marija Perko, mestna uboga, 85 let.
Priporočljiva knjižico.
lj Bosenski odbor v Ljubljani naznani, da izide ta teden v »Katoliški tiskarni lepa knjižica: Peterček, apostol sv. obhajila, ki je najbolj primerno za šolsko mladino in ljubko čtivo za naše prvoobhajančke. Knjižica vsebuje resnično povest. Spisal jo jc na Francoskem Bessieres S. J. Prestavljena je že v češki, hrvaški, nemški in ogrski jezik. Za njeno kakovost govori dejstvo, da se jc v prvem tednu razprodalo 3000 hrvaških in v prvih 14 dneh 12.000 nemških izvodov. Gotovo se bo tudi priljubila slovenskim vzgojiteljem in naši mladini. Komad stane 20 vinarjev. Naroča se izključno pod naslovom Bosenski odbor, Ljubljana, Alojzišče.
Zadnje vesti.
TABOR KOROŠKIH SLOVENCEV V.
ŠT. JAKOBU V ROŽNI DOLINI.
Cclovec. Včerajšnji tabor koroških Slovencev v Št. Jakobu v Rožni dolini je bi) nadvse sijajen. Udeležnikov je bilo nad 2000. Napovedani nemški .turnarji niso prišli razgrajat. Dr. Brejc je v svojem govoru poudarjal, da jc prestolonaslednik Franc Ferdinand umrl mu-čeniške smrti za naše ideale. Cesarju, se je odposlala brzojavka, v kateri se obsoja sarajevski zločin ter izreka sožalje, zvestoba in ljubezen koroških Slovencev. Državni poslanec. E. J a r c je krasno in krepko zavrnil sumuičenja naših narodnih nasprotnikov. Župnik R a ž u n je osto napadal koroški deželni šolski svet zavoljo zapostavljanja slo-venskeg l šolstva. Žel je burno odobravanje. Državni poslanec Graf en-a u e r je imenoval vladni zistem na Koroškem anarhijo in ga ožigosal na krepek način. Govoril je o demonstracijah Nemcev proti izdajanju voznih listkov na slovensko zahtevanje na celovškem kolodvoru ter naglašal, da je vseh neredov v Avstriji kriv nemški radikali-zem, ki ga vlada redi kot gada na prsih Avstrije. Tabor je pozdravil tudi poslanec Piber. Zborovalci so prirejali govornikom navdušene ovacije. Resolucija, ki jo je koncem shoda predlagal gosp. Smodej, je bila med velikanskim navdušenjem soglasno sprejeta. Tabor se je zaključil s petjem cesarske himne.
CESAR,
Išl. Cesar je bil včeraj ob 7. uri zjutraj pri sv. maši v kapelici cesarske vile v Išlu, ki jo je daroval dvorni župnik prelat dr. Seydl, nato je reševal vladarske posle. Iv dineju ob pol 3. uri popoldne je bil povabljen tudi minister baron Burian.
CESAR IN DEMARŠA V BELGRADlT.
Praga. »Narodni Listy« poročajo iz Dunaja, da se je cesar v avdijenci grofa Berchtolda izrekel proti demarši v Belgradu, ker bi bilo to v direktnem nasprotstvu z njegovimi mirovnimi nameni.
MINISTER BURIAN V IŠLU.
Išl. Ogrski minister pri najvišjem clvoru baron Burian se je pripeljal z ministrskim tajnikom pl. Szilansyjem ob 7. uri zjutraj v Išl. Na kolodvoru ga jc pozdravil kabinetni ravnatelj dr. baron Schicssl. Cesar je zaslišal barona Buriana oh 9. uri dopoldne v avdi-cnci, v kateri jc poročal o zadevah svojega resorta. Burian je ostal pri ce-carju do četrt na 11. uro.
KAJ PIŠE SRBSKO ČASOPISJE.
Belorad. Časopisje zavzema stališče, da Avstro-Ogrska nima nobene pravne podlage, da bi glede na sara-
jevski atentat stavila kake zahteve in se izpostavlja podobnemu fiasku kakor ob Friedjungovem procesu, ker srbska vlada ne more prevzeti nobenih obveznosti, če jih srbsko ljudstvo ne odobri. Vmešavanja v notranje zadeve Srbije bi v Srbiji nihče ne odobraval in dopustil. »Novosti« objavljajo uvodnik, ki prorokuje, da Avstro - Ogrska leta 1917. propade.
TISZA NA DUNAJU. Budimpešta. Ministrski predsednik Tisza bo prihodnji teden odpotoval na Dunaj. Do tega čas^ bo sarajevska preiskava zaključena	Tisza posvetoval z grofom Bei .ora in ministrskim predsednikom Sturgkhom o odredbah, ki naj bi se ukrenile z ozirom na izid preiskave.
ČEŠKI NARODNI SOCIALCI PROTI SKUPNI OPOZICIJI VSEH ČEHOV.
Praga. »Češko Slovo« odklanja nasvet socialno - demokraškega glasila »Pravo Lidu«, ki je nasvetovalo, naj bi vsi Čehi stopili v opozicijo proti Stiirgkhu in izjavlja, da bi bila spo-. jitev s socialnimi demokrati in mladcih Čehi nemogoča, ker bi navedeni stranki ob prvi priliki izskočili iz opozicije. : »Hlas Naroda« piše z ozirom na dopust min. predsednika grofa Sturgkha, da je ta dopust zadnji rok glede na nem-ško-češko vprašanje. Parlament se brezpogojno skliče jeseni, ker mora vlada rešiti več zadev, ki so potrebne, da bo mogel državni stroj poslovati.
ČEHI IN POLJAKI.
Praga. »Narodni Listy« pišejo ob skupščini poljskega šolskega društva v Biali, da porabijo Poljaki za svoje ,šole v Šleziji veliko denarja, a da jc značilno, da se bore Poljaki v Šleziji Ibolj proti Čehom kakor proti Nemcem. List obžaluje, ker sc šlezijski Čehi ne podpirajo s šolami tako, kakor bi bilo želeti, dasi jih Nemci ponemčujejo, še bolj jih pa raznarodujejo Poljaki.
OBUPEN POLOŽAJ V ALBANIJI.
Drač. Vstaši so Berat napadli s topovi, zaplenjenimi v Elbasanu.
Rim. Agcnzia Štefani poroča iz Drača: Iz Valone poročajo, da so sc ho-landski častniki po padcu Korice, ki so jo Epirci zavzeli 9. t. in., vrnili le z 80 možmi v Valono, ker so se vladne čete, 2000 mož po številu, spričo sovražnika popolnoma razkropile.
HIm. Prefekt v Valom je prosil albansko vlado, da bi smel priti v Drač v svrho posvetovanja z vlado glede varstva in vzdrževanja beguncev, ki jih 10.000 do 15.000 zbranih v okolici Be-rata. Prefekt je bržkone že dospel v Drač.
Drač. Knez Wied je v sobotnem posvetovanju albanskih notablov zahteval, naj izrečejo svoje mnenje o namenu, napasti vstaše. Sklenilo se ni ničesar, ker so bili notabli različnega mnenja.
Drač. Kakor poročajo, so Grki zasedli epirski mesti Starova in Skra-pari kakor tudi sosednjo okolico. Nanovo zasedeno ozemlje je večje kakor prejšna pokrajina, iz katere so se umaknili Epirci.
Drač. Potrjuje se vest, da so vstaši Berat zavzeli.
HČI ALBANSKEGA KNEZA OBOLELA.
Milan. Hči albanskega kneza je obolela na malariji.
POGREB RUSKEGA POSLANIKA HARTWIGA.
Belgrad. Pogreb ruskega poslanika Hartwiga se vrši jutri. Udeležili se ga bodo vsi diplomatični zastopniki, zastopniki civilnih in vojaških oblasti, vsa belgrajska garnizija, duhovščina z metropolitom na čelu. Truplo bodo pokopali na belgrajskem pokopališču z vojaškami častmi. Listi prinašajo o Hartvvigu obširne nekrologe in pišejo, da pomenja smrt Hartwiga nenadomestljivo izgubo za Rusijo.
Belgrad. Truplo ruskega poslanika Hartiviga je zdravnik dr. Mihel balza-miral. Truplo leži na mrtvaškem odru v velikem salonu ruskega poslaništva. Na krsto pokojnika sta pustila položiti vence kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander, kakor tudi vsi diplomatični zastopniki tujih držav.
DOGODKI V BELGRADU.
Belgrad. Včeraj se jc tu razširila vest, da se nameravajo uprizoriti resne demonstracije proti avstroogrske-mu poslaništvu, številni avstroogrski podaniki — okoli 40 — so iskali zavetja v poslaništvu, v katerem so tudi prenočili, drugi so poslali svoje rodbine v Zcmun. Govorilo se je tudi, da bo izvršen atentat na avstroogrsko poslaništvo, ki je bilo zastraženo. Tozadevne vesti pa so se izkazale brez podlage. Po noči in danes ic bil mir.
Belgrad. Z ozirom na vesti, da se namerava izvršiti napad na prestolonaslednika Aleksandra, so ukrenili obširne varnostne odredbe ter pomnožili osebno stražo prestolonaslednika.
Belgrad. List »Balkan« poroča, da se bo srbski poslanik Jovanovič na Dunaju vrnil prihodnje dni v Belgrad, da bo poročal o političnem položaju. »Balkan« pozi vi je srbsko občinstvo, naj še nadalje bojkotira avstrijsko donavsko parobrodno družbo. — »Politika« poveličuje v svojem uvodniku kralja Petra povodom njegove 70 letnice, ker se je pod njegovo vlaclo Srbija povečala.
DAR CESARJA VILJEMA PAPEŽU.
Rim. Cesar Viljem je poslal papežu v dar sliko Konstantinovega prapora.
AVSTRO-OGRSKI POSLANIK V BUKAREŠTU.
Bukarešt. Odločno se dementira vest, da bo avstro-ogrski poslanik grof Czernin odstopil.
VPOKLICANI REZERVISTI V ITALIJI.
Rim. Oficielna »Agenzia Štefani« poroča, da se 11, t. m. vpoklice j o pod orožje rezervisti letnika 1911. Tisti rezervisti, ki se z dovoljenjem vojaških oblasti nahajajo v inozemstvu, se do preklica še ne pokličejo pod orožje.
Rim. število vpoklicanih rezervi-stvo znaša 120.000 mož. Sodijo, da je to vpoklicanje v zvezi z grško politiko v Epiru.
Rim. Vpoklicanje enega letnika rezervnikov javnost različno tolmači. »Tribuna« piše, da se je to zgodilo vsled mednarodnega položaja, zlasti pa vslecl neurejenih razmer v Orientu, predvsem v Tripolisu. Drugi listi zopet trdijo, da sc mobiliziranje vrši vsled ponovnega stavkarskega gibanja železničarjev, nekateri pa zopet poročajo, da zaradi dogodkov v Epiru. Natančnega vzroka ne Ve nihče.
GRKI IN BOLGARI.
Atene. Bolgarski izredni poslanik Pasarov se je 11. t. m. predstavil grškemu kralju in mu izročil svoje po-verilno pismo z govorom, v katerem je naglašal, da sta mu bolgarska vlada in bolgarski vladar naročila, naj vse stori, da se obnove dobre razmere med obema državama, kakor tudi medsebojno spoštovanje in prijateljstvo. Grški kralj je v svojem odgovoru naglasa!, da tudi on želi, da bi se obnovile dobre in prijateljske razmere med obema državama.
Z BULGARSKORUMUNSKE MEJE.
Bukareššt. V sobotni noči so v vasi Kuijundžuk, dva kilometra daleč od meje, prišli trije bulgarski obmejni vojaki, ki so jih rumunski obmejni stražniki pozvali, naj se odstranijo. Bulgarski vojaki so se vrnili, oboroženi s puškami, ter prodrli več kot en kilometer daleč na rumunsko ozemlje in streljali na dva rumunska vojaka, ki sta bila oba težko ranjena. Ker so se v zadnjih 14 dneh podobni dogodki ponavljali ter sta bila neki rumunski vojak in neki rumunski kmet ustreljena, trije rumunski vojaki pa ranjeni, je javno mnenje v Rumuniji zelo razburjeno ter zahteva strogih odredb, da se preprečijo podobni dogodki.
NIZOZEMSKI PRINC HENRIK V PETROVEM DVORCU.
Petrov dvorec. Car in carica sta 12 .t. m. zaslišala v avdienci nizozemskega princa Henrika. Po avdienci sta ga povabila k zajtrku, pri katerem sta bila navzoča car in carica z otroci in velika kneginja Marija Pavlovna.
ŠPANSKA PRODAJA VOJNE LADJE.
Madrid. Ministrski predsednik Da-to je v pogovoru s časnikarji izjavil, da namerava več držav za ugodno ceno kupiti španske vojne ladje, ki so že zgrajene in se še grade.
PREVZETJE DREADNOUGHTA »SULEJMAN«.
Carigrad. Transportni parnik »Re-šid paša« se je odpeljal iz Carigrada na Angleško z velikim delom moštva, namenjenega za posadko dreadnough-ta »Sulejman«, ki ga prevzame Turčija.
ŽENSKO GIBANJE NA ANGLEŠKEM.
London. Ko sta se včeraj peljala kralj in kraljica/i z svoje palače, je vrgla neka sufragetka v njujin voz gumijevo žogo z nekim napisom. Žoga je padla kraljici v naročje in jo je kraljica smehljaje porinila z roko proč. Žensko so aretirali.
BERAČICO UMORIL IN RAZSEKAL NA KOSCE.
Dunaj. V soboto so aretirali poletnega nočnega čuvaja na centralnem pokopališču Jožefa Faschinga, ki jc umoril 701ctno beračico Frančiško Schmerz. Morilec je pri včerajšnjem zaslišanju priznal, da je starko umoril v lezi. ker jc vedno beračila pri
njem. V četrtek popoldne jo je zvabil v svoje stanovanje in izvršil umor. Čez noč je skril truplo pod svojo posteljo, na kateri je mirno spal. V petek je truplo razkosal in telo, zašito v vrečo, vrgel ob 10. uri zvečer v donavski kanal. Schmerz je dobivala 20 Iv mesečne rente ter so našli v njeni obleki zašitih 500 K. Pri morilcu so našli 140 K. V stanovanju beračice so našli velike zaloge kave, čaja, sladkorja, ruma, likerjev, oblek itd. za več let. Stanovanje je bilo primeroma dobro moblirano. Našli so tudi mnogo srebrnih predmetov. Sklepajo, da je bil izvršen roparski umor. Morilca, ki jc svoje dejanje popolnoma priznal, so izročili deželnemu sodišču.
EKSPLOZIJA NA KITAJSKI TOF-NIČARKI.
Šanghaj. Na topničarki Tielgši jc nastala grozna eksplozija. 35 mornariških kadetov je ubitih.
NESREČE V GORAH.
Solnograd. Na Velikem Venediger-ju so našli 4 mrtve turiste, ki jih je zalotil snežni vihar. Na nekem drugem mestu so opazili tri trupla ponesrečenih turistov. Sodijo, da se je ponesrečila večja turistovska družba.
PARIZ SE POGREZUJE.
Pariz. Buljvard Loey sc jc zopet pogreznil. Neki avtomobil je padel v globoko jamo. Človeških žrtev ni.
NOV SVETOVNI ZRAČNI REKORD.
Peterburg, Francoski aviatik Lu-porte je letal v peterburški okolici z dvema pasažirjema v zraku 9 ur Ki minut in je ustvaril nov svetovni rekord.
obstoječe iz hiše v švicarskem slogu, hlev, travniki, njive, sadni vrt, gozd, blizu vrbskega jezera se poceni proda. — Poizve se pri Fran Perneku v Božeku, Koroško.	2296
Jutri teden, v nedeljo 19. julija, vsi prijatelji treznosti na Tabor ,Sv. vojske' na Brezjah.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube našega nepozabljencga očeta, gospoda
Josipa Miheliča
nadučitelja in člana c. kr. okrajnega šolskega sveta
nam jc došlo toliko izraženega sočutja, da sc nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti.
Najtoplcjc se zahvaljujemo visoko-rodnemu gospodu c. kr. okr. glavarju Bouvardu pl. Cliatelet za blagohotno udeležbo pri pogrebu, prečastiti domači in tuji duhovščini za obilno tolažbo v bolezni, posebej velečast. g. ljutomerskemu dekanu, vitezu l-ranc Jožefovega reda, g. Jurkoviču za vodstvo pogreba. Posebna hvala slavnemu domačemu učiteljstvu za krasni darovani vencc, zlasti za ljubeznivost, s katero nam jc šlo za časa bolezni, posebej ob smrti blagega pokojnika vedno tako požrtvovalno na roko. Srčna hvala vsemu cenjenemu učiteljstvu od blizu in daleč, za tako številno udeležbo pri spremstvu rajnkega k večnemu počitku, za ganljive žalo-stinke in pretresujoče nagrobne govore. Zlasti se zahvaljujemo bi. gosp. dr. Kreftu za izredno človekoljubno dobrohotnost začasa bolezni predragega očeta. Enako se zahvaljujemo vsem blagim sosedom, za krasne darovane vence, za obilno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti ter za neutrud-Ijivo olajšavo v težki bolezni. Prav lepa hvala cenj. domačemu pevskemu zboru za ganljivo petje pred hišo žalosti in pri sv. maši zadušnici.
St. Jurij pri Ljutomeru, Štajersko, dne 10. julija 1914.
2299	Žalujoči ostali.
Tvrdka S. Murnika nasledsi.
v Kamniku sprejme ® v
se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Zahteva se primerna šolska izobrazba, sin krščanskih staršev. Prednost imajo tisti, ki so se v kaki trgovini že učili. Ponudbe sprejema uprava Slovenca pod St. 2305. (Znamka za odgovori)
v trgovino, s primerno izobrazbo in iz poštene krščanske hiše.	2207
Anton Stergar.
Potrti globoke žalosti naznanjamo v svojem in v imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naša prisrčno ljubljena soproga, mati, stara mati, teta, svakinja in tašča, gospa
Marija Jenko,
soproga strojevodje v pokoju
danes ob pol 7. uri zjutraj v 65. letu njene starosti, po kratki, potrpežljivo prestani bolezni, previdena s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
. Pogreb predi'age pokojnice bo v torek 14. julija ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Spodnja Šiška št. 30 na pokopališče v Dravlj-e.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Spodnja Šiška, dne 12. julija 1914.
Žalujoči ostali.
Pogrebni zavod Iv. Rojina, Spodnja Šiška.
Velo internacionalna Kolesarska dirka_ _
t ■ 1II1111 m 111111 ■ 11111111111 ■ 1111111 ■ M1111111 s ■ 111......................................................................................iiimiiiiMiHHiHmiijiimn
liLSft OkoluGradca
Fran Ogrin na GORČEVEM ADLER-KOLESU PRVI

Važno za iroovce, ki imajo trgovske zveze na Ogrskem.
Novi ogrski civilnopravdni red je onemogočil izvršitev avstrijskih sodb na Ogrskem na ta način, kakor jc bilo to urejeno closlcj. Med avstrijsko in ogrsko vlado pred kratkim sklenjena pogodba o izvršilni pravni pomoči ne omogočujc več navedbo avstrijske fakturne in knjižne podsodnosti kot reci-procitetne podsodnosti proti ogrskim dolžnikom, vendar pa sc je s tem, da se jc za avstrijsko pravo nanovo ustvarila podsodnost za blagovne tirjatve trgovccv ter da sc je podsodnost kraja izpolnitve modificirala na način, primeren ogrskemu pravu, ustvaril nadomestek za podsodnosti, ki jih jc doslej avstrijski kupčijski svet najraje navajal proti neplačujočini ogrskim dolžnikom. Ta nadomestek nudi možnost, da se morejo pravde proti ogrskim dolžnikom kakor doslej v Avstriji izvesti. Kakor znano, so nove procesualne določbe v avstrijsko pravo že uvedene s cesarsko uredbo z dne 1. junija 1911, drž. zak. št. 118 (novela o razbremenitvi sodišč, člen IV.)
Odslej se bodo torej tožbe na ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pogodbe, na njeno izpolnitev ali razve-Ijavljenjc kakor tudi na oškodnino radi neizpolnitve ali radi nepopolno izpolnitve mogle vložiti pri sodišču kraja, v katerem jc po dogovoru strank izpolniti pogodbo. Taki dogovori morajo biti z 1 i st i n a m i dokazani. Potemtakem bo najvažnejši pogoj za to, da sc more porabiti avstrijska podsodnost izpolnitve, dejstvo, da se vsako posamezno naročilo, naj je že posredovano po potniku ali pa naj izhaja neposredno ocl naročnika, izvrši v pismeni obliki in obsega jasno, od naročnika ali za to z listino pooblaščene osebe lastnoročno podpisano klavzulo, po kateri iepogodbo naročniku izpolniti pred sodiščem kakšnega izrecno označenega avstrijskega kraja.
Dalje bodo na podlagi podsodnosti «a blagovne terjatve trgovcev mogli protokolirani trgovci radi svojih terjatev iz prodaje, izvršene v obsegu njih trgovine, v teku dveh let od zadnjega naročila tožiti ogrske trgovce (protoko-tirane ali neprotokoliranc) tudi pred sodiščem kraja svoje trgovine če bodo mogli z listinami dokazati tako kot podlaga terjatve služeče naročilo kakor tudi dejanstveni p r e v z c m blaga. Tudi v tem primeru je potemtakem treba za to, da sc more porabiti ta podsodnost, imeti za vsako posamezno naročilo pismeno od ogrskega odjemalca lastnoročno! podpisano naročilo. Ker pa sc tu zahteva tudi lastnoročno po odjemalcu podpisano železniško ali poštnouradno prevzemno potrdilo, bo treba avstrijskemu trgovcu, oziroma špediterju natančno preiskati, če je tudi to prevzemno potrdilo podpisal imetnik kupčije sam.
Bati pa sc je, da bodo ogrski odjemalci izdaji onih listin, ki so potrebne izpolnitve za ustanovitev podsodnosti kraja izpolnitve kakor tucli podsodnosti za blagovne terjatve trgovcev, stavili ovire nasproti in se prizadevali, pridržati doslej običajni način, po katerem praviloma naročilnih listov niso popisovali. Le s tem pa, da avstrijsko trgovsko postopa složno in skupno in blagovnih dobav ne efektuira drugače kakor na podlagi pravilno izdanih naročilnih listin, bo moči doseči, da podsodnosti, omogočene po pogodbi z Ogrsko, dobe praktično vrednost, da bodo torej nanovo uvedene, oziroma modificirane podsodnosti tudi v resnici nudile primeren nadomestek za nc več vporabljive prejšnje podsodnosti. V lastnem interesu avstrijskih trgovcev je torej, da blagovnih dobav ogrskim kupovalcem ne efektuirajo nikdar drugače, kakor na podlagi pismene in ud kupovalca podpisane klavzule izpolnitve na kakšnem določenem avstrijskem kraju, oziroma le na podlagi po potniku dobljenega, to klavzulo ob-segajočega naročilnega pisma, ali naposled na podlagi po ogrskem kupo-valcu lastnoročno podpisanega naročilnega pisma ob skrbi za to, da dobe lastnoročno podpisano prevzemno potrdilo.
Na morje!
Slovenci govorimo dostikrat o našem morju in o naši Adriji in vendar nam manjka vse, kar nas bi opravičevalo, da to morje imenujemo n a s c. Nimamo mornarjev, in sicer ravnotako ne priprostih pomorščakov, kakor ne kapitanov, nimamo pa ravnotako svojih ladij. Vsa naša današnja mornarica sestoji iz parobroda »Vida«, ki prevaža, goste j v. Trsta v slovensko kopališče Grljan in nazaj. Predno bomo smeli opravičeno govoriti o svojem morju, si moramo predvsem ustvariti svojo trgovsko mornarico, a te ne bomo imeli, dokler ne bomo imeli svojih lastnih pomorščakov, predvsem pomorskih kapitanov. Res jc sicer, da so na avstro-ogrskih trgovskih ladjah mornarji in kapitani po veliki večini dalmatinski Hrvatje. Toda ako hočemo, da bomo Slovenci enakovredni člani jugoslovanske narodne družine, moramo gledati, da bomo tudi v tem oziru dohiteli Hrvate. Naše srednje šole so prenapolnjene, in ideal naše mladine je državna služba ali advokatura. Na morje, kjer sc nudi mlademu človeku toliko in tako lepih prilik za lepo eksistenco in sijajno karijero, na to morje pa nihče nc misli.
Smatramo zato kot svojo dolžnost, da opozorimo starše, ki mislijo dati svoje otroke v srednje šole, naj jih pošljejo v n a v t i č n o a k a d e m i j o. Mi danes takega slovenskega zavoda res nimamo, toda oni, ki ne znajo italijanski, se morejo upisati na hrvatsko nav-tično akademijo v Bakru. Onim pa, ki poznajo italijanski jezik, priporočamo, da sc vpišejo na navtično akademijo v Trstu, na kateri je bilo v ravnokar minulem šolskem letu med 113 dijaki samo 5 Slovencev. Pogoji za sprejem v prvi pripravljalni razred je starost 12 let in popolno zdravje. Za sprejem v prvi razred akademije je potrebna poleg popolnega zdravja starost li let in dovršena nižja srednja ali trirazredna meščanska šola. Poleg tega opozarjamo one, ki so dovršili z maturo gimnazijo ali realko na enoleten navtičen kurz.
Absolventi tega kurza imajo vse pravice, kakor absolventi navtične akademije.
Razpis
službe organista in cerkovnika
v Radovljici, ki je zmožen pomagati tudi v posojilnici. Biti mora prav dober pevec, sposoben voditi pri izobraž. društvu tudi gledališke predstave, telovadbo in tamburi-ranje. Plača v gotovini 1600 K in prosto stanovanje. Prošnje opremljene s spričevali naj se dopošljejo župnemu uradu. Oženjeni prosilci imajo prednost.	2246
Poskušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Dunaj I., Bibersf rasse. 5k
novo morsko kopališče
unat=Košljunski zaliv
Otok Krk, Istra. Pojasnila v Ljubljani I. Maračič, ali naravnost v Puntu. 2248	Kopališčni odbor.
Posestvo ob železnici
v lepem, zelo prometnem kraju na Gorenjskem, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in gozdov se radi rodbinskih razmer takoj pod zelo ugodnimi pogoji, prostovoljno proda. Ponudbe in natančnejša pojasnila „Ugodna prilika 1914*'. Ljubljana, poštno ležeče. 2276
Začetniki!
Grško, latinsko, francosko, angleško, nemško, italijansko po zelo nizki ceni! *— Marija Stanič, Knaflova ulica 4. I.	2205
Kurzne cene
dno 11. julija 1914.
Državne rente.
4% konv. dav. pr. kron, renta (maj—nov.) 4°/o konv. dav. pr. kron. renta (jan—jul.) 4'2°/o avstr. velj. papir, renta (febr,—avg.) 4-2<>/o avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4 % avstr. zlata renta, davk, prosta . . . 4% avstr. kronska renta (marec—sept.) 4 % av. kron. renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4% ogr. renta v zlatu..........
4% ogr. renta v kronah iz 1.1910." ! '. 4 '/j°/o ogr. renta v kronah iz 1.1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranjsko deželno posojilo iz 1.18S8. 4 V2°/o kranjsko dež. melior.pos. iz 1.1911.
4 '/j°/o kranjske deželne banke.....
4% bosansko deželno posojilo.....
4% obveznico Rudolf, železnice 4 % obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4 % obveznice dolenj. železnic.....
Srečke.
4 % drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 40/0 drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v! 50/0 don. uravn. pos. iz 1.1870.po 100gld! 3% avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. . 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz 1. 1886. po 5 gld.
Ljubljanske srečke po 20 gld.......
Rudeči križ avstr. iz I. 1882. po 10 gld! Rudeči križ ogr. iz 1. 1882. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz 1. 1885. po 25 lir . .
Josziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz 1.1888.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod...........
Avstro-ogrska banka...........
Anglo-avstrijska banka..........
Dunajsko bančno društvo........
Jadranska banka ..............
Ljubljanska kreditna banka.......
Union banka...............
Zivnostenska banka............
Avstrijski Lloyd..............
Državna železnica.............
Južna železnica..............
Alpine...................
Škoda ....................
Valute.
20 frankov.................
20 mark..................
Sterling...................
Rubelj ...................
Vsa tozadevna pojasnila se dobe tudi v podružnici c. kr. ptiv. avsir. kredit, zavoda v Ljubljani.
K	h
80	) 75
SO	70
84	—
84	—
100	45
81	25
81	15
«16	—
78	90
87	85
90	75
95	—
95	—
79	'JO
84	75
92	75
S4	60
1660	
415	—
680	—
330	—
271	—
280	50
235	—
23	05
55	—
47	—
25	25
46	—
17	—
204	40
29	
586	25
1950	—
324	25
496	50
416	—
398	50
558	—
265	—
530	—
661	90
75	40
770	—
623	
19	20
23	58
24	10
251	50
za kolodvorsko restavracijo v Št. Petru na Krasu.
Nastop takoj. Prednost imajo one, katere so že v tej stroki delale, ali pa trgovski tečaj in znanje kontrolne blagajne.
Ooslilnioarii in trsovci, pozor!
Na prodaj so — samo Slovencem — pod ugodnimi pogoji sledeča posestva:
1.	V večjem trgu dobroidoča gostilna in trgovina s krasno vilo in lepim posestvom, cena 65-000 kron;
2.	Izvrstno obiskana gostilna na najugodnejšem kraju mesta z lepimi sobami, krasnim vrtom, dvorano in kegljiščem, cena 30.000 K;
3.	Ugodno ležeča gostilna in posestvo v Celovški okolici, lepo novo poslopje, cena 15.000 K.
Pojasnila daje: Hranilnica in posojilnica v Velikovcu, Koroško.	2247
obstoječe iz 1 velikih sob, predsobe, poselske sobe, kopalnice in z drugimi pritiklinami na solnčni legi in lepim razgledom se radi preselitve da z av-gustovim ali novembrovim terminom v najem. Naslov se poizve v upravništvu tega lista pod št. 2258.
vpisuje ves julij vsak dan od 12. do 3. ure popoldne v Sodni ulici št. 1, I. nadstropje, desno.	2173
Sezona od 1. junija do konca septembra.
Na novo prirejene in povečaue vroče bromske in klornatrijsko toplice. Jednakomerna toplina 38» do 40° in naravne glinske kopelji. Analizirane od dvornega svetnika profesojra dr. E. Ludwiga ter od njega in najslavnejših zdravnikov Dunaja, Prage, Gradca in Trsta najtopleje priporočene proti bolezni ischias, kroničnemu in hudemu revmatizmu v sklepi]] in mišicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim. — Pojasnila daje rade«
VOlj,1°	UPRAVA.
nV-U _
ptffS®^
VJIlM

(I LtJUBLJANA-KOMENSKEGA-UUCA'4 \
f sef^zdrbjMk: B3MARU - D^- FR. DERGANC
ki je samec in zna mogoče kako rokodelstvo, ali pa da je že opravljal tako službo. Ponudbi naj se naslove na upravništvo Slovenca po<J »r. T. 2267.«
zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
Br. IVovakovič
veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
Ljiabljana«
2631
....................................................................imun
Naznanilo preselitve!
Usojam si naznaniti vsem cenj. naročnikom, slavn. občinstvu, da sem se preselil s svojo krojaško obrtjo
s Sv. Petra nasipa št. 51 v Kolodvorsko ulico št. 18/1.
V nadi, da mi slavn. občinstvo ohrani tudi v bodoče zaupanje ter me poseča z obilnimi naročili, bilježim
z odličnim spoštovanjem	FranC MOŽC,
krojaški mojster
2283	Kolodvorska ulica 18/1.
Sukno, volneno blago, vse vrste pe-rilno blago, šifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo moško pe-:: rilo se dobi po najnižjih cenah ::
v mannfakturni modni trgovini
iti«ltllll»||»|»ll»IMMM»IHM»HIMII»mi»iUII»«t»»»IIIMwM»IIM»ll»IIH«Mll»»»l»lllllll
Oglejte s! zalogo, zahtevajte vzorce
IMf lllllllllf 911
llllfllMIIMIMIIMIIIMMIIMIMI||MIM|||||||||IM,,MI||(M|||||(||||M,|MM||MIIII(l
"H*r?tttmmt:st ;;>••••«•■
IIIIIIIIIMII|||||||||l|,lll,lM,l,|IMlllllllltll|lll|l|ll|IIIIIMHIIIIIfllllMMIIIIMIIIHIIIIIMIIIIIIIII**MII**l(IMI*IMim
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar, državni poslanec.