List 51.
Tečaj XXXIV.
podarske
?
narodne
Iahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta
o
gold
1
za četrt leta 1 gold.; pošilj
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr
i

Ljubljani v sredo 20. decembra 1876

Obseg: Kazglas kmetijskim gospodarjem, starim in mladim, Črnomaljskega okraja, na Dolenskem.
dolina dala posušiti. (Konec.)
Kako krma delà na mleko.
Tudi nekaj o mravljah.
dobi kuretina večkrat.
Naznanilo obcinam in gospodarjem, ki potrebujejo gozdnega in sadnega drevja.
Kako bi se Unška Trd golžún (krof)
Kme-
tijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dalje.)
Porocilo o 38. seji Matičnega odbora 6.
Popotne crtice. (Dalje.)
dec. 1876.
formi politične uprave. (Konec.)
Govor grofa Hjlienwarta v zbornici poslancev 14. in 17. nov. o re
Sodba večne pravice. (Dalje.)
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari
Razglas
kmetijskim gospodarjem, starim in mlađim
nomaljskega okraja 11a Dolenskem.
odpravijo; razuméla je, da državne podpore, katere se zemljedelcu dadé, kadar mu je voda že vse ugono-bila, morejo zaleci samo za tist hip, a nikakor ne
>
Cr
odvrniti šibe, katera od dneva do dneva huje tepe
Razveselil se je kmetovalec, ko je slišal, da vlada misli krepko novčno podporo dati v osušilo Unške doline. Planinsko občino so letošnje grozovite povodnji pritrjenjem si. ministerstva kmetijstva bode gosp. predramile iz trdega spanja , in zato je višjim rokam
Fr. P o v š e, profesor na deželni kmetijski šoli v Go- izročila prošnjo, da bi se jej dala podpora, a poleg tega
rici
y
letos v Dolu z jako veselim vspehom začeti po- vendar ni Čakala k svojej prošnji odgovora, nego naj-
potni kmetijski poduk nadaljeval v Metliki in silnejših dél se je takoj sama prijela.
koncal v Crnomlji, in sicer tako:
v Metliki 27. dne tega meseca dopoldne ob
Naj
ta izgled
10. uri govori prof. Povšé o kletarstvu, kako ravnati z vinom, da stanovitno ostane tudi za leti
tudi močvirce dregnil iz otrplosti ! Moevirsko obdelo-vanje potřebuje še mnogo velicega truda, ako se hoče na pravo cesto kreniti osuševanje, katero je tako daleč od razuma zabředlo.
posebno
po- od razuma zabředlo. A zaradi tega naj se močvirec popoldne bode razgovor o kmetijskih ne ustraši delà, ker tudi njemu vlada po drugih omi-
letje, — popoldne Doae razgovor o Kmetijs&in ne ustrasi děla, ker tudi njemu vlada ] zadevah sploh, pri katerem vsak pričujoč gospodar kanih držav izgledu podá podporno roko
sme staviti vprašanja na razpravo
samo v odgovor prof. Povšetu
vsej
skupščini ali

da
primerno
veljavo dohode močvirski svét, kateri ima več štirjaskih milj prostora in je tako uatvarjen, da bode kedaj naj-
» v uuguïui pivi« i. u »o^tu J --""»J JJiU»lUlč* 1U je IČWVU UHlVaiJC
v Crnomlji 28. dne tega meseca dopoldne ob rodovitejši kos Kranjske zemlje.
9. uri govori prof. Povšé o povzdigi sadjereje, potem pa bode razgovor o kmetij3kivh vprašanjih sploh, ki
Tudi sl. deželni odbor skrbljivo pazi na te naloge zvršitev. Deželnemu zboru naj se močvirci zahvalijo
v v	f ^ v v	*	Ô	--w V*J	' Jf * ~ ^	^ T JlUiVU f •	JL/ \J LA V> A. LJL \J ULI U £iUUl U JLJ C* J O \J UU UW^ V li	V C*llj\Jp
zadevajo gospodarske razmere v Crnomaljskem okraji.	da morebiti že prihodnje leto v veljavo stopi v letoš-
Castiti gospodje župniki in župani se ob enem	njem zboru nareieni zakon o močvirskem obdelovanji.
Î	••	• LI	1 • • i	1 • A •	• • 1	f\ v 1 • 11	f •	IV	-I	•	1	.
vljudno prosijo, naj blagovolijo to razglasiti v svoji oko- Deželni odbor
kako
y
da se prav veliko mladih in starih gospodarjev
potrebno je, da
se ta rav-
umeje,
nina čisto usušena in utrjena izročí pridnim rokam ; za-
lici
udeleži njim gotovo koristnega in brezplačnega poduka. torej se nádejemo, da hoče to stvar pospeševati Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske kor	koli mogel.
y
koli-
v Ljubljani 17. decembra 1876.
Baron Wurzbach, predsednik.
Želim
)
Dr. Jan. Bleiweis
y
tajnik
Kako
se
dolina dala posušiti.
da bi se moje misli in moji nasvetje blago-voljno sprejeli. Vedno si prizadevam, buditi ljubezen zemljedelstvu, da bi tudi plodovita polja imela naša draga dežela, katera je dobila od narave toliko posebnih lepot, kakoršnih ni po drugih zemljah. Naj nobenega mojega rojaka ne plaši boj z grozovito vodo, katera, kaďar se ukroti,
»Spisal M. Perući.
a ne uboštva in potrebščine.
bode okrog sebe širila bogastvo
y
Potrebno se mi zdi
y
sem že tolikrát rekel v tem spisu
(Konec.)
zopet in zopet ponoviti
Napósled se mi zdi potrebno, povedati
še to
sem
;
kar
y
da
je namrec na
da
katerimi bi se Unška dolina mogla usušiti. Kadar bi se tega delà res kdo poprijel, tedaj bi trebalo najprvo
sploh in povprek govoril o
napravab, s
barji vôdno ravnotéžje predrugačiti s přena-redbo in vglobočávanjem odtocnih strug, Če nočemo, da bi osušena Unška dolina zalila moč-
tenkih in umnih črtežev, po katerih bi se potlej vsaka stvar posebe zvršila, kakor umeteljnost ukazuje.
vir je s tako nesrećo, kakoršno sem popisoval.
Res je tudi že sama sl. vlada razumela

da
dr-
žavi težko preglávico delale take razmere, ako se ne
Gospodarske skušnje.
Kako krma đela na mleko
Časnik „Italia agricola" naznanja
o tej
zadevi
skušnje , ki se nam vredne zdijo naznaniti tudi našim bralcem.
vode
Cem več ima krava mleka, temveč ima mleko
v
sebi
)
temveč ima sirnine (sirnih delov), pa tem
manj maslenih delov. Krave, katere so pozimi stradale, dado spomladi tudi pri obilni dobri krmi lemalo surovega masla in sira. Krave, katerim se je krompir pokladal, veliko molzejo, pa iz njihovega mleka se naredi le srednje dobro surovo maslo. Tropine iz pi-
varij naredijo veliko mleka
)
krave oslabijo po njih.
Da krave več molzejo, pomaga se s tem, da se
da se frišni klaji
klaji dodaje solí in lanenih près, (travi) dodaja oUubov, ki se podelajo z mlačno vodo
repe in perja od burgundské pese
)
6
slamo
pome-
sane.
luk
>
Mleko dobi zopern okus na paši, kjer raste bezeg in grenkulja ,
visnjevo
barvo dobi
mleko, če živina je oblajst (farbovnik, Isatis tinetoria), blegjaj (Hyacinthus comosus) in klobučasto trstocvetko
(Rutomus umbellatus)
y
rumeno barvo od povodnje
zlatice (kalužnice, Caltha palustris) in žefrana,— rdeČo barvo pa od brošča in rdečih jagod.
Tudi nekaj o mravlj ah.
49. listu
„Novic" je
spisal gosp. J. B. iz D. za
brambo mravelj tako-le: ,,o ne! na koncu vejice ni bilo druzega kakor brez števiia onih zeleno-rujavih mrčesov , ki se sadna ali drevesna uš imenujejo" — Pri
A zakaj so se mudile
teh so se mravlje mudile".
Ali
so jih mravlje pokončavale ?
ne
V f
pri ušéh V
mravlja, přišedši do uš naposled od sebe dá neko rumeno zelenkasto kapljo
t
usi. jo tako milo boža in zgače, da
;
)
katero mravlja hlastno povžije, ter se zopet
drugi
usi
podá
in ravno
tako delà, kakor molzica pri kravah.
Drevesna uš je po takem molzna krava za mravljo. Kjer mravlje na drevo plezajo, gotov smeš biti, da so uši ondot. Pomečkaj vse uši , in drugi dan ne bo nobene mravlje videti pri drevesu.
o so moje večletne skušnje in mravlja se sme v tem oziru res imenovati „policaj" ali „ovadúh" dreves-nih Novicah".
v 9
USI
}
kakor je mravlje že neki gospod imenoval v

k.
*
Zivinozdravniška
Trd golžún (krof) dobi kuretina veèkrat, če so
pri
ku-
živina si z jedjó in krmo preobloží želodec retini pa večkrat kot želodec trpí golžún. Tako zbo-
lela perutnina pa se, če je reši svoje nadloge, če se jej
sicer zdrava, večidel kmalu
2, a
li če treba, 3 maj hne
žlice olja tacega, kakor ga za solato rabimo, noter
vlije.
Tako z oljem ozdravljena kuretina je čez par
ur zopet tako veselo po dvorišču letala, kakor da bi
JeJ
nič ne
bilo.
Naznanilo obéinam in gospodarjem
*
ki potřebujejo gozdnega in sadnega drevja.
Cena
vsem
zko postavlj
darji
po c. kr. Primorskem gozdnem nadzorniku
posamesni gospo
ali občine ga dobijo po tarifi, kakor je odločena
stenland. Forstinspector) ; gozdna dre
Kii
za take kraj
ki se več ali manj na javno korist nameravajo z dre
i
jem zasaditi in zopet pogozditi
se
dobij
po nizi
tarifi
in takim občinam in gospodarjem , ki želijo to storiti
pa so revni, se
dadó
y
lad
Prošnje v ta namen
če jih je še kaj, celó brez pi
y
se pošljej
c.
dežel
Statthalterei) v Trst
Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca decembra
Dné 10.
Leta
12.
1784. Razglas, po katerem se je odpravila t e-
lesna sužnost na Pruskem. 1873. Je bila prva razstava mlekarstva na
Dunaji
y
najvažnejša vseh enacih razstav do
13
1793
14
1865
15
1765
onega casa.	<
Se je ustanovila prva podkovska in ži-
vinozdravilska šola v Wíirzburgu. Je bila 8vetovna razstava sirarstva v
Parizu.
Wurtemberška vlada priporoča pridelovanje brošca in na svitlo dá praktičen návod za cbdelovanje te rastline.
(Dalje prihodnjič.)
Znanstvene stvari.
Poročilo
o 38. seji Matičnega odbora
v Ljubljani 6. dec. 1876.
(Dalje in konec.)
Ker se iz več krajev popraŠuje po Matični knjigi „Zgodovina Avstrijsko - ogerske monarhije"', od katere pa Matica nobenega eksemplara več nima, se je določii
drugi natis te knjige v 2000 iztidkih, da pa se napro-sita prof. Šuklje in prof. Wiesthaler, pred drugim tiskom pregledati prvi natis.
Isto tako se dol
u
nov natis
e
la
i)
nauka o
tursice, ječmena aii sicer trde krme preveč nažré, ki v natis. golžúnu zaostane, da žival nevarno zboli. Clovek in
telovadbi", ker je prvi natis te knjige pošel, šole in učitelji pa vedno po njem poprašujejo; je gosp. Stegnar bil naoroaen « naj po novih učnih oacrtih vredi drugi
po
razgovoru, kaj naj bi Matica izdala prihodnje leto, je prišla beseda na mnoga delà, ki so bila že pred
več leti Matici obljubljena
j
a
dozdaj
niso se iz-
ne
gotovijena. Gospodov, katerih se ta opomnja tiče, imenujemo, nadejaje se, da bodo mož beseda. Gotovo _	----i ; » .. ; j « _ izda, prihodnje leto ,,Letopis"
Matičin, in doneskov javno po časopisu naprosijo rodo-
se poleg zemlj evidov
ljubni
pisatelj i, da vredništvo
dobi odličnega gradiva v
ne predolgem času, da se more izdajanje knjig pravilno vršiti. Gotovo ima prihodnje ieto tudi na svitlo priti v posebnem iztisku ,,Životopis dr. E. H. Co ste", ki ga spisuje in kmalu dovrši profesor Urbas. Zeleti bilo bi tudi prof. Sumanove „slovnice", ako za to in še druga izdavanja bode zadosti zmožná Matična blagajnica z
na
prodaj
državnih Primorskih drevesnicah je do spomladi ozirom na to, da je že lani račun kazal
)
da
se
Je
vec
eno-
>
dve
)
tri-
jevja, 668.241 pa list nati h gozdnih dreves
teh pa tudi 353.779 sadnih dreves.
in štiriletnih 115.603 ho- izdalo, nego bi se bilo smelo, in da se račun koncem
?
poleg
letošnjega leta sklenem, ki bode kazal finančni stan

Matice".
Bil je po tem razgovor o vredovanji nabranega „narodnega blaga", — o prof. Majcigarjevem nasvetu, da bi „Matica" na svitlo dala „zgodovino slovenske literature", — o dr. Zupančevem nasvetu, da ne bi se pozabilo na „psihologijo", — o izdanji „naučnega slovnika tujih besed" po nasvetu dr. Bleiweisovem : vse to izročilo se je odseku za izdavanje knjig v poročanje ; sklenilo pa se je, da se „zgodovina cerkve Kristusove"
ne noore na svitlo dati.
Po želji družbe kmetijske sta bila dva Matična odbornika izvoljena v izvršilni odsek, ki ima odločiti napravo spominkadr. Costovega; v ta odsek bila sta izbrana gosp. Stegnar in dr. Zupanec.
Izmed mnogih prošinj za podaritev Matičnih knjig se je môgla vslišati le prošnja učiteljske knjižnice Sev-niške, kateri se daruje nekoliko tacih knjig, ki jih
ima Matica po več iztisov.
Gosp. Božidar Raič nasvetuje, naj bi „Matica"
izdajati začela „Znanstveni časnik" vsak mesec na kakih 2 pôlah proti plačani naročnini ; to bi ne prizadelo Matici mnogo stroškov, ker bi le doplačala, kolikor ne poplačajo naročniki. Obveljal je sklep, da Raičev predlog pride v o ravnavo prihodnjemu občnemu zboru, ki naj bi tudi odločil, kako postopati z družbeniki, ki pravilno ne odrajtujejo letnega doneska. — O drugem predlogu gosp. Raiča, naj bi odbor po svoji moči posredova!, da skoraj na svetio pride Wolfov „slovensko-nemški slovar", se je po veliki večini glasov izrekla živa želja, naj oni, ki imajo slovar v svojo skrb izročen, pospešujejo to Slovencem jako potrebno delo, da se po toliko letih izvrši oporoka knezoškofa Wolfa.
S tem se je končala mnogourna odborová seja z naznanilom tajnikovim , da o božiču se začne razpoši-
ljanje Matičnih knjig za leto 1876.
Glasbene stvari.
* Milozvuk. Sbirka popievaka za mladež obojega spola uglasbio Ivan pl. Zajc.
Tako je ime 1. zvezku pesmarice, v kateri slavno-znani Hrvaški skladatelj Zajc nježni mladini izroČuje
42 čednih in ljubkih pesmic, ki so njegovo 401. delo.
Stevilka 22 je zložena za en glas s spremljevanjem glasovira , štev. 36. (kolo) za tri glase , vse druge pa so zložene za glasa dva. V vseh pesmicah veje poleg tega, da so izvirne in lahkopevne, narodni duh jugoslavenski, ki se lepo sklada s tem, kar beseda izra-zuje. In to ravno je, kar častno razločuje Zajčeve pesmi od toliko druzih. „Kakor se govori, kakor se deklamuje, tako naj se tudi poje"! To je pravo. Tak nauk naj bi se dobro zapomnili posebno slovenski komponisti, da ne bi najpoprej napevov kovali po nemškib, italijanskih in Bog vedi katerih se, in potem še le besede jim pridevali. In prav o tem nam Zajče v „milozvuk" daje izgled, kako naj se za šolsko mladino skladajo pesmi. Cena (35 kraje.) pesmicam je tako nizka , da si jih vsak naših učiteljev lahko omisli in prestavljene v slovenščino učencem in učenkám svojim popevati dá. S temi pesmami se bodo mlada srca na-vzela na	duhá, in ko bode mladina odrastla.
bode še le prav razumela in z ljubeznijo popevala in z ljubeznijo popevati poslušala národně pesmi ter jih po veliki njihovi vrednosti cenila na stran pustivši tuje žvenke. — Da to naše toplo priporočilo ni enostransko, priča nam to, da je Zagrebška deželna vlada sama z razpisom od 2. novembra t. 1. „milozvuk" kot pomoČno knjigo priporočila vsem ljudskim šolam na Hrv.-Slav.-Dalm. zemlji. — „Milozvuk" se dobiva v vseh Zagreb-ških knjigarnah in pri gosp. Lj. Vanjačiču, učitelju v Zagrebu.
Popotne crtice.
Spisal politicen sitnež.
(Dalje.)
Castitih bralcev ne bom mudil s popisom, kako me je dež močil ves čas, dokier nisem přišel do prenočišča. Drugi dan, nadaljevaje svojo pot, doidem člověka s krošnjo na rami. V taki šamoti je družba povoljna kakoršna koli, zato jamem iti bolj počasi, ko me mož ogovori. Pové mi, da je kramar in da gre v Novo-me8to na somenj. V pogovoru zvem, da mu je ves ta kraj dobro znan, in na mojo prošnjo začne mi marsikaj pripovedovati, posebno oKočevarjih nad SemiČem in o V la h i h. Med drugim mi je pripovedoval, da veliko teh ljudi, katerim se pretežavno zdi iz zemlje vleci potrebščine za življenje, gre na tuje, večidel med Nemce si po kupčiji ali drugače priležnejega in boljšega za-služka iskat. Tako je obdelovanje zemlje prepuščeno le bolj slabim ženskim rokam. Ženijo se navadno mladi ; a par tednov po poroki popusti mladi mož dom in ženo in gre na tuje , od koder se maraikateri po vec let ne vrne domů. Tako so žene prepuščene same sebi, in če mož čez par let pride domu in ta in uni najde po dvoje, troje otrók, čeravno je par tednov po poroki šel z doma, se mu to celó nič čudno ne zdi! Po tem trpi ne le nravnost, ampak tudi zemlja, ki ne rodi toliko, kolikor bi rodila, če bi jo obdelovale čvrsteje moške roké.
Med tem pogovorom sva se bila spustila navzdol. Gosto meglo je bilo predrlo gorko solnee in v daljavi "se pokaže Novom es to. „Bezirk Neustadtl" — je bilo brati na tabli v prvi vasi, pri kateri kramar vkrene v stran, rekoč, da ima tu opravke. ,,Kaj vraga" — mo-drujem jaz gledajoč na tablo — „Novomeščanom se je tako mudilo premeniti staro imé ,Neustadtl' v novo ,Rudolfswerthť; zdaj imajo pa že več let novo ime, okraj pa ima še zmiraj staro. Ce kak tujec sem pride, ne vé, kje je, ker ,Neustadtlnať na Kranjskem ni več." (Memo gredé rečeno, nisem po vsem Novomeškem okraji videl nikjer table z napisom „Ru-dolfawerth" ali „Rudolfovo" in če prašaš katerega koli priprostega kmeta, kje je , Rudolfovo" ali „Rudolfs-werth", te bo debelo gledal in rekel, da tega imena še ni nikdar slišal. Prav v takem položaji smo tudi v Ljubljani z novimi imeni naših ulic; domaći sami jih ne vemo, če nas tujec za-nje vpraša!) V tem premišlje-vanji se pomikam proti Novemu mestu. Cesta je polna ljudi, ki ženo živino, nesó in peljejo perutnino. O poli enajstih pridem tudi jaz do mosta čez Krko, od koder je lep pogled na nelepo povodno stran mesta.
Na mostu zagledam ali marveč od daleč že ališim berača, ki na brunu sedeč na vse grlo upije: „Šlepa sirota" itd. Ravno ta klic žadoní, ko jaz memo grem. Tik „slepca" pa sedi deček, iz čegar ust me dosežejo gotovo le „slepců" namenjene zašepetane besede: „Prosite nemški, saj vidite, da gre gospod memo." In res brž na to žadoní klic: „Armer blinder Mann." Da me ta klic ni ganil do usmiljenja, to si po tem, kar
sem bil na uho vjel, lahko vsak misli. Tudi berači so pri nas že germanizatorji a la Dežman , Vesteneck, Apfaltrern itd.!
Novomesto! — Dolgo je že, čez 15 let, kar te nisem videl, al spremenilo se nisi nič, vsaj na bolje ne, to vidim brž, ko stopim v „pomerij". Bil je smajin dan , zrak dišal po kozlih, prešičih , goveđi in še po marsičem. Po glavnem trgu je naatavljenih mnogo
„štantov", v katerih kramarji svoje blago hvalijo in po-nujajo. Povsod veliko ljudstva, skoz katero rinem ozi-
raje se okrog po kakem znaném obrazu. Zastonj ! ni
#
ga znanega obraza. Pač! Tain med vrati goatilnice ,,zur
zega nego suknjo sleči in jo potepuhu dati
Al
s tetu
Sonne" zagledam znan obraz kletarice, ki je bila ne- bandit ni bil še zadovoljen. Prosi fajmoštra še za pod
kdaj v Ljubljanski čitalnici. „Ravno prav, zejen sem,
jopič (vest), uro in zlato verižico. Fajmošter
ki
je
tedaj
J j u UJ.J aiAOÍVl	i)	tf	9 J	WW^JI, jvjLHW I t	, Mtv-f	J. CVj LU'JOIVI , Oki J<
noter, morda še vrh tega zvem po natakarici videi, s kom ima opraviti, mu tudi to dá. Al ropar tud
1 1__-J £	U 1\ /\ /i a rvk r\ /m ^ Irn f i ^ ť I 1 rl n Ir n _	X /* n	tnrk v\î V^îl r» ii ri /\ rr /a 1 i a ^ • r\ti n i	í rvi aXíma X ^ ^ ^ L 1 ^ X
za hiše in ljudi, katerih bocem poiskati." Od nataka- še s tem ni bil zadovoljen; prosi fajmoštra še za hlače rice, ki mi postreže s prav dobrim pivom, zvem, da in škornje, in še le potem, ko se mu je ta „prošnja"
dobrim pivom, zvem
da
in škornje, in se
sem slučajno zašel v kaz i no, kjer je slovenska govo- izpolnila, pobeg
potem idalj
ko se mu
ta
p r o s n j
rica strogo prepovedana
7
tedaj
v
jamo
levov.
Zato
se požurim, da izpraznim svoj kozarec, potem pa bežim iz glasovite hiše ter po pojasnilih
katere sem od kle-
tarice dobil, glCLU LittjjJivu na JJUOIU p.aui« , rwi au
me tu čakala, potem pa proti čitalnici, katero sem
grem
najprvo na posto po pisma
ki so
pa našel še ie, ko mi jo znanec,
ko mi
profesor, na katerega
naletim, s prstom ležen, Jker bi je
pokaže, za
kar sem mu še danes hva-
bil sicer morda še dolgo dolgo iskal. Citalnica ali „narodni dom" je lepo poslopje,
v mestu; le škoda
in ko bo doděláno ,amorda najlepše da ni na večem in bolj očitnem prostoru. Dozdaj je
doděláno
V
se
pri tleh, tako, da ima citalnica v
njem
majhno sobo in gostilničar nekaj prostorij. Veliko ne manjka, da bo hiša popolnem dodelana, a ker so novci
zdaj bele vrane, bil bi odbor, ki se je pri podvzetji naj več zanašal na pomoč vseh druzih Slovencev, zdaj še zmirom v hudih zadregab, ako bi dva odlična rodo-
ljuba mu ne bila na pomoč
bralni sobi najdem pri
profesorja Trdi no zamaknjenega v časnike
mizi gosp
katerih je po mizi kakih 15
7
7
večidel slovanskih.
Po
pozdravu in kratkem pomenkovanji se napotim dalje, iskat si v gosti 1 u ici Rozmanovi stanišča. Ker sem iz Novega mesta odrinil še le tretji dan, naj častitim bralcem malo obširneje popišem mesto, kakoršno se je
meni zdelo.	^	- ř *
Znano je, da so pri zadnjih volitvah za mestno
starešinstvo narodnjaki propadli in tako je dobilo mesto
nemčurskega župana. Ker nemčurji trdijo, da
le
oni so
vneti za napredek v vsakem obziru, zato sem misli! da bom v Novem mestu našel vse v rajski lepoti,
7 7
ceste
trge
vodnjake

tlak
7
kanale
>
ulice
spioh vse, za kar
ima skrbeti mestno starešinstvo. Kako sem se tedaj za-
nekaterih krajih najdem
vzel, ko stopim v mesto in po
pičel sled nek da nj ega tlaka, po druzih pa celó
"o dežji voda po žlebih pod strehami
sledů ne
oicuu utj pac pa v v » v ».» w —»— ulicah stezé in celó struge delà, tudi ni mnogo govoriti, posebno bolj v kraji mesta ne, in kanal imajo dozdaj menda samo eden. In vendar je mesto sedež okrajnega glavarstva, okrajne deželne sod-
vojaške komande, realne gimnazije, atolnega ka
7
ocitne dokaze, da si
nije, Y Ujnoav ttWJXit«uv»v j	g.u.v.v.u.j W , »wv>uv^v. u M
píteljna itd. Da je to v vrsti drugo mesto v deželi
nasi
;
tega bi po vnanjem
nihče ne pričakoval, ne raz-
umel
celó
nemcurjev, na
kaj smejo ponosni biti. Da
ta pot taka, kakor v
je tudi ponočna svečava bila vsaj Ljubljani takrat, kedar mesec v pratiki stoji, temu se po vsem, kar sem v mestu videi, nikakor nisem več
čudil.	(Dal. pnh.)
Pogled
današnje case.
Kaj je bolje: beračiti ali krasti?
n
Politik
pripoveduje, da 7
t. m
fajmošter
ie moral potem
Popolnoma oropani gospod
uro daiječ v sami
dila
Do zdaj
pravi

Politik"
sraj
domu iti
ni še policija zasle-
roparja po novi segi
Politične stvari.
Govor
grofa Hohenwarta
v zbornici poslancev 14. in 17. novembra
0
o reformi politične uprave. (Po stenograficneni zapisniku.)
(Ivonec )
Že
adnj
pós k, a zdaj
m go
o uredbi deželnih
do e
enem tudi o b _ jemu obravnavanj čine
nosti in ne dozdeva se mi
me pripelje beseda do
j i h uradnij
'	j	i---r J ~ ~ ~ w ^ ^	J * " uiauuijj
ksekutivnih gospósk, in po takem moram ob
(županstva) vzeti kot predmet svo-
Jaz
po
vsem mislim, da naše ob
mogó zadostilno izpolnovati njim naloženih dolž-
to dokazoval
v tej
na dolgo in široko, ker
potrebno, da bi kakor
točki misli precej edine
Povdaril bi rad občinam delala krivica, ako
t "««vi menim, so ravno
eno stvar. Gotovo bi se našim
se jim to očitalo. Enake
prikazni kakor pri nas so videle se tudi v vseh drugih državah in dozdaj se ni-- posrećilo še nobeni večii
^ •	. i . .	» ^.	J
dr
z a vi
y
moupr
d
na občine
cas
k se ] nurnr
A iz teg
da bi se novati ob gosposkain
nam tedaj treba pričakovati — vsaj ne za bližnj da bi se te dejanske okolnosti kaj izpremenile
kako
ne morem sklepati, kakor odbor,
katerega ne more
7
i oni delokro
moral sedaj napoinovati z
protno se mi vidi potrebnej
pol m
da
o k	1 ----r ----^ * »	U VUCJOU ? VA <
se na mesto, občinam v političnem organizmu odmer
mora postaviti sposobne^ši zastopnik samouprave,
najti se mi ne zdi tako težko, ker je v dav-
jeno

in
takeg
karskem in sodnijskem okraji že starodavna razdelitev katera bi morebiti z nekaterimi, novejšemu času potreb nimi prenaredbami namenu popoiuem zadostovala.
7
Gotovo
čudovita
prikazen to, da vlada edinost v 3 pri svojem omejenem teritori-jalnem obsegu nimajo dovolj duševnih in financijelnih
nazorih. da naše obci
moči, ustanoviti si primerno samoupravo
7
a da so na-
vzlic temu se vedno napenjale vse moči, da bi občina
postala
—	" ^ ^ ■ v	w u j v^i « w www m mm V/ V jl y	V4 Wf kf 1 v/ kj Vy 1 1
teljica samouprave in bi se jej po umetelj
poti dali oni pogoji, katerih nima. Bolj naravno bi se
mi zdelo namestu tega brezvspešnega truda,
da bi se
in
bi
se
občine primerile zahtevam upravnih naprav nastopila nasprotna pot ter bi se upravne naprave ob stojećim okolnostim ugodno predrugačile. (Dobro! dobro
na desni.)
To
îz K. proti 10. uri zvečer iz Solopiškega (okraja Kutne- države, kater gorskega na Českem) šel domů. Med potjo se mu pri- letéli poskušnj
dr
ravno ista
pot, katero
so
topile tudi drug
katera je na pr. Angliji po marsikateri
druži neznan člověk, mu spoštljivo poljubi roko in
grofij
pod
7
na Pruskem pa okraje dala vo-

vpraša: gospod! kaj je bolje: beračiti ali krasti?
Gospod fajmošter, ki ga ni bila volj
s
vim
sumlji
ekom v šamoti spuščati se v razgovor in mu od
liti za nositelje samouprave. Ako bi se tudi pri na3 nastopila ta pot, menim, da bi utegnil prevzeti ta nálog davkarski ali sodnijski okraj, in to se mi uvidi tem
pripravnejse
)
ker
rjati na vprašanje, reče mut naj gré svoj
pot
on se ne dá odvrniti in začne fajmoštru razkladati
Al
da
pada i3ti okraj ob enem v okrožj
ko
bolj
najnižje upravne gosposke, zatorej bi se tudi tam enako dali združiti državni in avtonomni organi v eno telo.
prosi fajmoštra
>
naj
beračiti kakor krasti, in potem kakor sem drznil se opomniti to za deželne vlade. Paka
sistema bi imela mnogo koristi. Občine bi, ako se ne
sleče
k nj o svojo in mu jo
dá
šamoti in ponoći napadenemu gospodu ni kazalo dru
silij
V to
7
za kar niso in za kar nimajo sposobnost
í
Se ve, da privrženci stroge centralizacije bodo
ostajale le pri svoji pravi nalogi gospodarstvene samouprave, gojile bi in vzdržavale lokalne uredbe in naprave, obraz zakrili zarad tacega napada na edinstvouprave
že v prvem delu svojega govora
vdeleževale bi se pa nalóg politične uprave k vecjemu
No , gospoda
moja
toliko, kakor na primer hišni oče za ožji krog dru- sem povedal, kaj umejem jaz pod edinstvom uprave in žine svoje. Gospóskina samouprava bi pa položena bila kako visoko jo cenim. V smislu pa, kakor bi se tu
rabila ta beseda, zdi se mi, da bila bi le ena tistih nastavnih besed, ki ima vpliv na mnogobrojne strankarje, ki ravno potrebujejo take besede, da vedó, zakaj se za
na ramena, katera bi
jo lahko nosila. V okraju bodemo
našli potrebnih duševnih in financijelnih moči, katerih zastonj iščemo v majhnih soseskab. Umeteljna in za-
torej neprimerna okrajnaglavarstva bi se potem kako stvar tako silno " poganjajo. Ako premišljam po odstranila, in ako bi se upravna opravila nazaj dala vrsti različne države in zapazim, da nobena večih držav
da
davkarskim ali sodnijskim okrajem, bi ljudstvu bliže v vseh
svojih
delih nima enake organizacije
> 7
bile prve instance, in to bi se lahko zgodilo brez ali le	je Avstrija do najnovejših dni tudi ni imela
z malim številom pomnoženih uradnikov. Vsa admini-	Pruska ravno zdaj vpeljava novo organizacijo tudi le
stracija bi postala tako mnogo lažja in z manjšim de-	za en del svojih pokrajin, in da vendar za tega del
lom obložena samouprava in državno nadzorstvo nad	nobena teh držav svoje vnanje moči ali svojega notra-
se
njo prišlo bi do svoje popolne veljave.
To, gospoda
moja. bil bi
7
nekak vzor, katerega sem
njega blagostanja niti najmanj ni izgubila
„„^„jx—j «t	, vsiluje o.
mi nehoté misel, da imajo morebiti vendar prav oni uceniki državnega prava, ki trdijo
si vstvaril jaz o reformi politične uprave
7
in
katerega
da
države
v raz-
se mi je potrebno zdelo Vam razodeti, da se ne izpo- volja mora biti edinostna in potem sme tudi stavim očitanju zgolj jalove kritike. Nikakor pa ne mi- ličnih delih države po različnih organih se izvrševati
slim, da popraviti
je to kaj popolnega in
tacega, kar
se ne more
7
ne potřebuje poprave, tudi ne tajim
7
da
(Dobro ! na desni.)
moj obris ima še mnogo in velikih pomanjkljivosti
istini meuim, gospoda moja, da bi Avstrija ni-
7
a
česa ne stavila na igro
7
ako
hotela poskusiti,
priti
naša današnja naloga mora obstajati le v tem, da po- po tej poti do nove organizacije, pač pa bi imela go-jasnimo nekatera glavna pravila prihodnje uredbe, da tovi dobicek, da bi to novo organizacijo bistveno tako bi jih pa izdelali v popolen program, ne more biti ni- različnim okolnostim posamesnih dežel mogla bolje pri-
kdar in nikoli naš nalog; menim celó, da bi morebiti meriti in da bi ne bila v
nevarnosti, kupovati si zado-
napaka bila, tej nálogi
že danes postavljati ožje meje, voljnost ene dežele z nezadovoljnostjo druge. (Dobro!
ker se dá rešiti po zeló različnem načinu. Velika je in na desni; klici: prav dobro!)
težavna ta naloga, a do cela
sem prepričan, da
se
bode
po
vkupnem delovanji mnogih odličnih moči, katere ima
stavil
tem sklepam, gospoda moja! Predloga ne bodem
?
politična uprava na razpolaganje, dala tudi popolnem nezadostilnega in
moj namen je bil edino
ta
7
dokazati
dovolite, da rečem
7
kar
.Ie
tacega, kar
primerno rešiti, ako se bode to sploh resno in odločno ne bi smelo biti pri predlogih odborovih, in opozoriti
rešiti hotelo.
Ostaje mi le še, da izpregovorim
par besed o drugi
stvari, katera se sicer ne tiče
7
sl. zbornico, pa tudi sl. vlado na nekatere točke, katere naj se, kakor menim,
pri tem važnem vprašanji nikar
tega vprašanja
>
pa zadeva težave, umeteljno združene z njim
vendar ne prezirajo. Ta namen se je dosegel že samo s tem
>
in o
ka-
da se je ta stvar
pretresala. Poleg tega je

sl. zbornica
terih ne morem molčati, ker se tudi v poročilu odbo- tudi s tem, kako je ravnala s predlogi od naše strani
rovem povdarjajo.
izhajajocimi, vsi zunaj
državnega zbora stojeći opoziciji
To je med državnim zborom in dežel ni m i žalibože dala neovrgljivi dokaz, da se z vstopom v to zbori razdeljena kompetencija, katera prav za sl. zbornico ne dá doseći ni česa, ako je kedo tako
prav nobenemu teh zborov ne dovoljuje, obravnavati vprašanje s primernim načinom.
nesrecen

tem obstojí
kar
sedeti na nje desni strani (dobro! dobro! na
desni), in jaz bi tedaj, kolikor se morem ogibati
...	...	. .	P°
namreč med mnogimi postavodajnimi zbori nimamo niti mojem gorkem prepričanji ne spadajo v interese države.
▼	C*OUU ! VJ o	11UU1 UI L-LJk UMViUV uj •	f liv UJi V/ UtJ vv j I ^ «Wl	UUkJUl / y 1 li |C*£J UI tUUU j y £\\Jlii\V/L OU 1X1 W JL W Ui V/gl UCllI y
se ne sme prezreti, najostrejša kritika naše ustave. Ako dajal rad novega povoda za take dokaze, kateri
enega , vprašanji
kateri bi opravičen bil pri tako sila važnem
izreci
Zato mi bode dovolj, da glasujem zoper predloge
odločilno besedo, je to najboljši dokaz, odborové. (Živahni dobro kliei in ploskanje na desni.)
a ta ustava našim potřebám vendar nikakor dovolj ne
težava, za katero gre tukaj
7
ne izvira
zadostuje.
zgolj iz ustavnih določil kompetencije, temveč in more-
biti še bolj iz izlaganja, katero je tem dolocilom dozdaj daial državni zbor. Odbor opominja v poročilu, da spada organizacija političnih gospósk v neovržno kompetencijo državnega zbora. Jaz pa menim, gospoda moja, da je vedno dobro, ako se pri takih ustavnih določbah ima ozir na besede u s ta v n ega pisma, in tù berem v temeljni postavi o državnem zastopu, da
Mnog
Mir ali vojska?
se pisari o znamenjih mirne sprave, ki se
kažej
prav
7
ki
katerim na politićnem obnebj
7
pravi
>
Obzor" ima da je ve8 svet priČakoval, kako se bosta
I ■ II ■ ■ I III	Al
dva leva, Ruski in Angleški, v Carigradu vdarila
po i prej
zdelo
cah, ki zdaj od tam prihajajo
dveh 1 e v o v
7
7
go 1 o b
Ig
o
natj
J
to
i v*vc;u »ovuv, gukanj^ v
djenjuje, Salisbury odjenjuj
kar se je
dveh
in
v kompetencijo državnega zbora spada postavodajstvo tako se sme misliti , :da bosta kmalu skup ter se spo o osnovnih načrtih organizacije sodnijskih in upravnih razumela v miru, posebno ker se ima, če so zadnje
gospósk. Ako pa se je beseda „osnovni načrti"
nasproti vice
resnične
navadnemu kakor juristicnemu pomenu dozdaj tolmačila njeg ne samo v tem slučaji, temveč tudi v drugih enakih obi
leta
7
Dali
premirje podaljšati do 1. marca prihod
se
trdi
7
da sta Angleški in Ruski po
že ene m
L^	V^^-IT^W	.	----_ ~ ~	-------- ----
gospoda moja, vendar ni nikaka postava, kaka čisto neutralna moč, na pr
o tem , da Bulg
zasede
»i
7
7
morebiti „abusus" ,
kateri se
slučajih, to, ampak zgolj le „usus lahko opusti vsak trenotek.
Ako bi sl. zbornica pojmu „osnovni nacrti" postavila najožjo mejo, ob enem pa se prepustila organizacija
gospósk v posamesnih deželah vladi s porazumljenjem ubitih, in sila veliko denarj
A
•gij
ali
vica.
Take reči se morajo člověku čudne zdeti po vsem
7
kar se je do zdaj godilo. Z
boj le zanašaj
je, da je Srbij
šla
v
je ta
se na izdatno pomoč Rusije. Do zdaj jska stala okoli 21.000 mož, ranjenih in
7
kraj
7
katere so Turki v
z dotičnimi deželnimi zbori, bila bi ta težava najbrž pest dobili
7
so
pustošeni za vec let. Rusijo pa so
precej odstranjena.
priprave za vojsko že čez 200 milij
ubij
in
stale
tudi

mnogo ljudi, ki so kot prostovoljci v različnih bitvah	znan z nekim kamnotiskarjem, kateri mu je prilično to
padli. In zdaj, ko je Rusija čez četrt milijona ljudi	umetnost pokazal. Vendar je imel kot strežaj pri sebi
proti meji Turški potisnila, bi bilo vsega konec, mo	pištolo in če bi bil Komar zapazil goljufijo, bi jo bil
gocna protektorica Jugoslovanov bi uteknila meč v nož-	sprožil va-nj, naj bi že potem bilo, kar koli. Vse ali
nice in prepustila izvršenje svoje naloge dvema državi-	pa nič — to je bil njegov sklep in sreča za Komarja,
Rusija za kratek čas spravila tako silno	da ni zasledil goljufije, sicer bi bil že dolgo gnjil v
čama?! v oj sko
Je
na
noge?
So bile take velikanske priprave za
vojsko na ÁDgleškem , v Turčiji in še celó v Avstriji
zemlji.
igrača?
Je
toliko krvi bilo prelite zato, da se hovnika, da je ranjenec umri.
Zadnje, kar sem našel v paketu, je bilo pismo du
zemlja z njo pognoji? Zeló neverjetno je vse to in
recimo naravnost
malo častno za Ruskega velikana
ako bi se dal na tak način v kozji rog vgnati
y
To je ob kratkem bil zapopadek pisma. Po postavi že bi se morala preiskava zoper umr
lega vstaviti
ker je šio tu naj več za to
da
se
Drugo vprašanje pa je to: Bo li Turčija dala si denar, če mogoče, nazaj dobil, se podam sam k trgovcu
po teh ukazih? Gotovo je, Komarju, ter mu pokažem najprej pobotnico. Ko jo za-
ukazovati, se bo li ravnala
da se brani vsake
okupacije, ce
bi bila ž njo najboljša
prijateljica njena, Angleška, zadovoljna. Ce bi tedaj kako naglostjo:
gleda
y
obledi, a naglo se zopet popravi in reče z ne-
Ve
r
tudi Rusija podala se iu odnehala od vojske, morajo vsi ti načrti razbiti se ob trdovratnosti Turčije. jetno pa vendar ni, da bi Rusija odjenjala brez poroštva ali da bi ji bila Turčija sama zadosten porok za izpe-šjavo tega, kar Rusija za kristijane zahteva. Država, v
y>
dokaze ?"
On
To ni nič res , jaz ga nisem goljufal !
Kje
ima
azti.
yy
a
Je
umri
, toraj vam ne bo mogel nič več doka-
Na to mu podam pismo do mene in mrtvaški list.
—	—----v- — ......j—-------- —----, .	Težko je popisati, kako je moža to vse přijelo.
kateri peščica móž in žensk zamore napraviti državno Sprehajale so ga različne barve, vedno si je brisai pot prekucijo, pač ne more dati nikomur nobenega poroštva, z obraza in besede so se mu medle, kakor da bi bil
kajti če bi bila tudi volja dobra, je pa meso slabo.
golobicami, ki jih z oljko v kljunu spuščajo diplomati po svetu, se jako
přišel
o
pamet. Jaz sem po vsem tem prepričan
y
da
malo vjerna to, kar Turki o prašam :
imam res goljufa pred sabo. Zato ga s strogo besedo
premirji počenjajo. Skoro ga ni dneva, da ne bi pre-
stopiii odločene jim meje
Dne
t. m. so pri Zajčarji
„Kdo je ta ,R. J.?ť Vam bo imé znano?"
„0, jaz — jaz ga ne poznam, nič
ni res, da bi
pridrli v Salaš in po kratkem boji z majhno Srbsko bil ogoljufal za tu zapisani znesek."
ga
posádko zasedli ta kraj. Ravno o tistem času so ob
y
,Potem berite tu, kar je on pisal kratko pred
a
Javorji napadli Srbské žitnice in shrambe za živež. Tam smrtjo. pa, kjer so zasedli prejšnje Srbské pozicije, se prav po	Podam mu vsa pisma, on jih odpre, a komaj je
zverinsko zabavajo s tem, da izkopavaja trupla bral prvo vrsto, se jame tresti, omahne in pade na tla.
Srbovin jih mečejo psom! Ali je tak rod res Jaz pokličem ljudi^, ter tudi sam priskočim, pisma pa za mir?	vtaknem v žep. Cez par trenutkov pride k sebi, a ko
Edino, k«r je pri vsem tem najbolj verjetno, je še zagleda mene, si pokrije oči z roko in upije kakor
to, da Avstrija ne bo
kar se je prej govorilo
blažen :
posedla Bosnije in Hercegovine. Za to bi namreč potřebovala najmanj četrt milijona vojakov. Kje pa je
denar za oboroženje in vzdržavanje tolike vojne? Treba
Je
„Nič ni res, nič mi ne bote dokazali. Oni odvetnik mrtev, nihče nič ne vé."
(Konec prihodnjič.)
bilo velikega posojila iskati
y
a
so se
40
milijonov komaj skup spravili in sicer le po 59 za 100.
kje?
Saj
Iz teh vzrokov se Avstrija skoro ne more vmes vtikati

Naši
neverjetno pa je
)
da
bi se sedanji ropot tudi drugje
tako sam po sebi vlegel.
Lepše prilike, kakor zdaj, Rusija pač ne bo kmalu ali celó nikoli več imela, osvoboditi Jugoslovane in ob
to pri-
Trbiža 12. dec.
Kakor je podoba, se vendar
enem poravnati zgubo pri Sebastopolu.
Ce
liko zdaj Jugoslovanov.
v nemar
Mi
bilo ležeče na tem da
pustila
y
zapravila bi vse zaupanje
ne moremo verjeti, da bi jej nič ne
že bližamo času, da se bode začela delati železnica na Laško. Kratka je sicer ta ce3ta, ki bode od Tr-biža peljala v Podtabío (Pontebo), vendar je željno pri-čakujemo na korist Koroški obrtniji in Koroški kupčiji. Upanje za to nam daje politični obhod poti, po kateri
zaupanji, ravno
tako ne verjamemo, Crnogorski knez po tolikih slavnih zmagah šel v Carigrad uklanjat se po njem premaganemu sultanu. Zato se nam glasovi o rniru zdé le
se ima ta železnica napraviti , ki je bil 30. dne u. m.
in katerega sta se udeležila puleg vladnih zastopnikov
domišljije, nič
dru-
zega, iz katerih bo Evropska diplomacija brž prebudila
se, ko poči
prvi top ob Prutu.
Nabavno berilo.
sodnijskega življenja.
Po spominu skušenega starega pravnika.
Spisuje Jakob Aléšovec.
VI.
Sodba večne pravice.
tudi zastopnik deželnega odbora in kupČijske zbornice. Popolnoma se pa skladamo z moenjem časnika „Kárnt. Volksstimme", ki po pravici povdarja, naj se železnica naredi trdna in pa dober kup. Da se železnice v našem cesarstvu dozdaj niso dober kup zidale, to dokazuje poročilo Dunajskih „Finanzielle Fragmente", v katerih se to-le bere: „Pri zidanji Avstrijskih železnic v novejšem času se je tako gospodarilo, da se sme
vprašati : „ali je vec denarja teklo v žepe osnutkarjev
Griioder") kakor pa za napravo železnic samih?" In res se moramo čuditi, kako strašansko drage so naše
yy
(Dalje.)
železnice memo Nemških. Dolgost Avstrijskih železnic znaša 1927 milj in za nje potrošeni kapital 2230
milijonov
stroškov
goldinarjev, tako 1
milijon
in
da na eno miljo poprek pride
175.239 gold. Na N em ske m
Tu
1 u naj kjvj oc vuLi^iij^nv j ua jo jlv% u • dmlu miw»v	«j j	v	jw fw " ~	— w w -----j---- o
tako izvrstno ponaredil, ker je bil v prejinjih časih po takem tam pride na eno miljo le 927.863 gold.
bo
v
se
omenjeno
nasproti pa znaša dolgost železnic, ki jih tam imajo,
da je R. J. sam srečko 1906 milj, za katere se je potrošilo 1768 milijonov gold.;
_ ^ —	____.a	__a %	M i â	m	yv	M	/"à	1 >
iz
te g

idno, da ena milja Avstrijskih
je za 229.376 gold, d
kakor v N e m
zdaj se ne vé, kako daleč bode
Gledé na vse to
v
kroglem znesku 2000 železniških
mi
h d
Avstriji za-nje
v pregled vzamemo
>
se
vidi, da se
Ce tedaj utegnejo pač resnične biti besede Berolinskega časnika
notranj
v vsaki ime
v
v
Nem
Se
458 mdijonov gold, već potrošilo, kakor
ve
čepí
?
>
da v Avstriji imamo denarja kakor
,,Nat. Zeitg.", ki iz Dunaja tako-ie pise položaj je zeló mršav. Cesar sam je neki v veliki skrbi kako se bodo homatije med dvema polovicama monar, hije izmotale. In tudi najtreznejši državniki ugibujejo,
Trsta 17
dec
kako bode mogoče rešiti razpore
íí
To
ta, da imamo Slovenci v mestnem, oziroma de
izid
želnem zboru pet Ivan Vat Ivan Naber g
(Volitve.) Velikih volilnih borb sad dualizma, na katereg
h
)
dr
L
)
ki
so
Stefan Nad lišek
Burgstall
)
še mislili niso !
(Mest
»
očetj
u
je
nesrecni
njegovi leta 1867
odbor)
« #
v svoji sej
12. dec. obravnaval
in
\j & l y u kjěj\j j-řui ggvc«iAvi iu proračun za prihodnje leto 1877. * i^nc ioaiu i u uguvfti -Skednji smo s svojim kandidatom jalo se je marsikaj od narodnih odbornikov, posebno
Pretresalo in ugovar-
vsled siloih nasprotnih agitacij propad
)
tedaj
imamo
enega poslancev manj od prej. Naši so bili skoro po vsod voljeni z veliko većino.
gg. Potočnika, Horaka, Regali-a in Jurčica
>
vender ko
ni, in tako bodo
Idrije 16
( Volitve.) Nemčurj
znašali 110.930 gold
d
premenilo s tro š ki
in
obračajo, poštenjaki Idrijčani pa obrnej
Tako
egati se bode tedaj potřebovalo 153.450 bilo
dni 42.520 gld., skupaj
pri redu
nas
ob
me8tnih volitvah
>
ko
Ker pa dohod
utegne biti le 129.773 gld , bode konec 1877. leta
tu ..deficit".
m a g
z veliko večino, v drugem
" J	----J ---- " ~ *------- —	. „v,	,
smo v tretjem raz- prima nj kovalo 23.677 gld. Tedaj tudi
liko glas
)
dasiravno so
da
nas uničili
Al
protniki nape
z i vse
ko
žile
ki
))
stehender Artikel" liberalne
ere.
)
misli mestni blagaj
s tem pomagati
Finančni odsek
da
se
vse
a sto nj ; volilci so se dalo mestno posestvo na mahu
pi
vrlo držali in to nam daje veselo nado, da bomo tudi dokler o pribodnjib volitvah za d
)
fort mit Schaden"
bor poslali narod
kaj
>
ko nič več ne bo
)
(Iz seje dez. odbora 16. dec.)
bo pa
m
i
p
Predlog
njaka v z a dr. J e n k
bornico
je
dar
drugem razredu je bil hud boj, ženega krajnega šolskega sveta v Žužemberku zuiagal, v prvém pa, kjer so služba nadučitelja na dverazredni ljudski šoli v
)
pomno
da
se
večidel uradniki, nismo kandidatov stavili. Zdaj, ko
so
je
uzem
većina v starešinstvu naša, bomo gotovo dobili za žu-
berku poděli sedanjemu učitelju na fabriški šoli v Ko
pana
odnjaka in marsikaj bo bolj
Idrij
ešila
čevji
H
K o n ci l i j
TJt	..»v«v,w*JM jv, deželni odbor^pritrdn, ^c*
tudi sklenil, da se predlaga za nadučitelja v St. Vidu pri Zatičini sedanji učitelj Aiojzi Račič iz Cateža
pa
svojo čast kot
v
Noyomesto 17
d e 1 j o
sko mesto
dec
(Narodna
naša
talnica)
ima
več
rodnega dom
24. dne t. m., popoldne
občni zbor, h
ob dveh v dvorani hrane in priprege za odgo
Od
dgonskih postaj predložene pogodbe zarad dajanja
leta 1877. bile so potr
svoj
kateremu vse čast. jene, in došle ponudbe za pripravo lesa za zidanj
no-
gosp
ude
ljudno vabi
db
Motnika 17
dec
Kr
Kakor skoro vsako
risnice na „Studencu" resene.
leto
tako je tudi letos pogi
mnogo svinj za
jako
{V
adnj
hitro boleznijo. Živinče postane rdeče-višnjevo in kmalu
sledeči gospodj
odborovi seji družbe kmetijske) so bili
gi
za ude izvolj
po pred
je po njem
Prav bi bilo, da bi se kak poduk za
hod nj c ICIU V ,, a. lautvi	j	f1«	J ^	U1UUUI »	»A.WOVV4 , VIVV,ÍJ X.	j. u u oaiu ».
toštjja letina mnogo slabeia memo lanske. Ozimine se grajščak v Novem mestu, Fischer Ivan, c. kr. gimn
leto
v
Prati ki
i
podal
*
Tudi
pri
nas
pri
le-
logu podružnice Novomeške gospodje: Bobnar Franje,
Antoo, c. k. gim.
kovaški mojster v Kandiji, Derg profesor v Novem mestu, vitez Fichtenau Tousaint

je mnogo naželo
0 •	I •
pa
ni
dala

taka je bila tudi z jaro
v Novem mestu, Koprivšek Lavosl
setvi ju ,
pokončž lahko spravlj
so gosenice na nekaterih zelnikih cisto profesor v Novem mestu, Nachtigal Rajm dobro ima še letošnja
)
zima, da kmetj
profesor v Novem mestu, Ogorek Josip
>
c.
stelj
in drv
Slap pri Vlpavi 18. dec
Dop
od
dne t. m
Res je, da delamo na to, da osnu-
potrebuje popravk
jemo „kmetiško čitalnico"; al to ni res,
da
fesor v Novem mestu, Pecar Mihael, c. v Novem mestu, Poljanec Ivan, c. kr.
Riick Ivan, grajščinski
c. c.
gim gimn
gimn. gimn. s. pro-
prof.
v Novem mestu
)
gimn. skrbnik
profeso
v
Ru
srno pra
perčah
?
c. k
vila že poslal
ie izdelujeroo. Hitri
deželni vladi v potrjenje, kate
Stavdahar Ignacij

c. kr
se
ni
mirom koristna
Prihodnj
Novem mestu, bar. Wampolt Franj
gimn
niku
?
leto se nam zopet slabo napoveduje, kajti dan za dne- B
Josip
po predlogu podruž
y
)
c.
profesor v
grajščak v Hmei-
Krške gospodje:
vom imamo dež. Kaj bode počei ubogi kmet
sestnik v St. Jerneji, Gri
viši poštni upravnik v pokoj
Kaplavas 1
dec
Pri volitvi občinskega starešin- Hribar Franj
Franj
;
>
c.
kapl
i in po
Leskovcu
)
stva 23. dne u. m
župana
ij
bil Anton
e iz Potoka za nik v Jesenicah, Knavs
brambovski nadlajtenant in posest
j
Luka K
iz
Kapl
Cebul iz Potoka pa sta bila za svetovalca izbrana
in Janez predlogu podruž
;
vikar v Krškem
î
po
Vipavske gospodje: Malik Filip
Pijave Gorice
Pri volitvi 19. dne u.
m
smo
dobili za župana Franceta Dušeka, za svetovalce pa Lorenca V i r a n t a, Janeza P a d a r j a in Janeza Grma.
posestnik in župan na Šlapu in pa Žepič Franj junkt na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slap po
)
)
a
předlo Andrej, prof
train ega odbora: gospod Zameji
bogoslovj
v
Ljublj
dan, to
Bizovika. (Citalnica
) ima na sv. Stefana
je, 26. t. m. ob 4. uri popoldne občni zbor,
kateremu vijudno vabi vse družbenike
db
prošta Zup
in pa okraj
Gospod kanonik Anton Urbas je namesto
postai dek
pnik tukajšnje stolne cerkve
a n.
leto
Ljubljane.
Jako mègleno bliža se nam novo t. m. (n
(Citalnic
ima
svoj
t
b
26
dne
)
naj
pogledamo na notranje ali vnanje razmere. se razpošlje čast. družbenikom
Stefana dan) dopoldne ob 11. uri. Program
Nova pogodba Avstrije z Ogersko ni ne za las
na
boljem
uvij t/uu, kakor ]e una ^ tu biuuviaiuuob JL u i uijc uai\iy o^uia ou uv«vimv	^vojju
nila bode svetu vojsko, o kateri nobena živa duša do- delila se bode po vecletni navadi v d
bila, in
trdovratoost Turčije naklo- spola so dodelale
Zimsko obleko za 50 šolskih otrók obojega
naše
blag
gospé in gospodič
v
7 d
ki
t
«
Bolezen je tako imenovani p
prihodnj
d
dopoldne ob 11. uri.
er eci
ogenj, o katerem Vsak obdarovance
dobi
pop
čedno oblek
so
)
,Novice"
že
mnogokrat pisale; sicer se pa lahko ižvrši
Temu veselemu naznanilu dodaja vredništvo po
Vaša želja v prihodnji „pratiki
iU
Vred.
in v imenu gospojneg
db
y
ki
Je
na
čelu
stal dobrotnemu podvzetju, presrčno zahvalo sl.	žavni bankerot" prerokujejo, in da se noben poslanec
hranilnici Kranjski za velikodušno darovanih 100	ne oglasi, ki bi se ustavil takim besedám in da celó
gold., s katerimi je tako zdatno podpreti blagovolila do-	finančni minister ni njim s takimi dokazi nasproti stopil,
brodejni namen. Solze hvaležnih siromakov morejo jej	ki bi ovrgli ono prerokovanje. Kakošen křič bil bi v
dr-
biti najmilejša zahvala!
Parizu ali Berolinu, ko bi se ondi predrznil kdo,
(Slovensko gledišče.) V nedeljo je bila hiša zeló žavni kredit tako spodkopavati, kakor so to storili Du-občinstvo se je posebno kratkočasilo po Kaj- najski poslanci in celó privrženci ministerstva! Skene
polna,
zeljevih burkah in bodečih kupletih. Igrali so do ma lega vsi dobro
se
za burko
kakoršna je ,,Faustova
ka-
je
v
Cislajtaniji
v
ves cas z
VI \jk*k\j	ttttttviou«	,, «uoiu » c* sx c* ~ ukvarjal , - J. 1C11C1 , kj UCOO 111 uiugi eu V S a ti u ICI'
Poslovenjena pa je igra jako slabo in površno, pritrjevali ministerskému stroškovniku, ministersko si
vojaškimi „hlačami"
Plener, Suess in drugi so vsako leto
pica
germanizmi strašno zbadajo uhó.
petek 22. t. m.
stemo hvalisali in v nebo povzdigovali, kako, da so še
se bo kazala resna igra „Zblaznela je". Ta predstava le zdaj prišli do spoznanja, da Cislajtanija na tako
bo zadnja v tem letu.	slabih nogah stoji! Ali more država kar čez noč priti
(Dežman — Slovenec.) Kdor tega ne verjame, na kant? Posebno veliko je imel pretrpeti kupčijski naj bere Dežmanov govor v državnem zboru 14. t. m., minister Chlumecky, ki se je nekoliko zagovarjal, al
beseda mu je jako slabo tekla, misleč sj menda: vsaj
so res ti
PM	H ■	Hi	H >
v katerem se nahaja sledeči stavek : ,,Mi smo Slovenci, le Hrvatje nočemo biti, čeravno so Hrvatje časti vreden
vi še manj razumete stvar kakor jaz
Čudni
narod." Dežman je tedaj Slovenec, če prav tega v de- ustavoverni gospodje! Vpijejo in kričijo, grajajo in za-janji ne kaže; zakaj pa ima tak strah pred Hrvati, bavijajo — nazadnje pa dovolijo vse, kar ministri ho-
ki so mu vendar ,,Časti vreden narod" , umemo.
tega ne raz-
Čejo.
Taki zborovi većini nasproti se pac ni treba mi-
veseljem smo opazili prilogo 289. listu Za-
grebškega „Obzora", katera nam kaže nov časnik, ki v Zagrebu začne izhajati pod naslovom „Pučke novine". Časopis za gospodarstvo, obrt i narod. V vunanji
" kažejo pravo se-
nisterstvu napenjati z ometavanjem ugovorov
Ogersko. Iz Pešta.
niso še v ničemur jasneje in
Zadeve o banki Ogerski
tudi
se ne
vé, kaj
sta mi-
obliki in obsegu se „Pučke novine
nistra Tisza in Szell opravila s svojimi audiencijami pri kralju. Mnogi mislijo, da bankine zadeve konečno zru-
. da bi
šiti
strico „Novicam",
utegnejo obojno ministerstvo, ker ni podobe
in tudi doklado imajo z naslovom to ali uno ministerstvo popustilo svoje stališče. Veliko
,Oglasnik". Vrednik jim je g. Ljudovit Tomšič. glasov je za to, da se osnuje samostalna ceduljnabanka Na zdravje!
Francesconi, znani morilec pismonoše Guga
na
Dunaji
.Ie
bil
v
w ' m ■■■ ■ soboto obešen, ker
Ogerska. Dober tek!
Tursko.
ga cesar ni po-
milostil.
Malo dni prej je zgodilo se na Dunaji zopet grozno hudodeÍ8tvo, umořil je namreč sin svojo lastno mater. Tako napreduje na Dunaji liberalizem in brez-verstvo.
Carigradu se dogovarjajo diplomati, a dozdaj še niso nič sklenili. Konečná konferenca je odložena do sobote. Moskovski listi konstatirajo, da se je zdaj Francoska jela vnemati za Turčijo. Rusija pred-
laga
y
da bi Angleška zasedla Dardanele
>
Rusija
in
Ru-
Noviear iz domaćih in tujih
dežel.
Iz Dunaj
predsednik naznanil, da
Zbornici poslan
munija Bulgarsko, Avstrija Bosno in Hercegovino, Italija pa Epir in Tesalijo. Turki pa so odločno zoper vsako tujo okupacijo, tedaj se od konfereace ni ničesa nadjati in Rusija bo potem naj brž brez odloga šla na delo.
e ministerstva
presvitli cesar po trdil po-
stavo o uravnavi
Zbornica
dravniških služeb
Žitna cena
posl
že več dni v dnevnih avni prorač
za
in ponočnih sejah obravnava
leto 1877, da ga končá pred prazniki. Ni skoro izgleda, da bi bile v katerem državnem zboru tako oštre pusice
Hektoliter v
v Ljubljani 16. decembra 1876
ov. denarfi: pšenice domaće 9 fl. 10
banaska
10 fl. 94
turšice 6 fl. 80. sorsice 6 fl. 77
rži 6 fl. 40.
letele na ministerstvo in ne le samo od vladi nasprotne ampak tudi od nji prijazne strani, kakor se ie to v
zbornici Dunajski godilo
jecmena 4 fl. 70.
prosa 4 fl. 70.
ajde 5 fl. 85.
ovsa
3 fl
57.
Krompir 3 fl. 40 kr. 100 kilogramov.
ij
in s tem podkopavala ve-autoriteta vlade. Noben Avstrijan pač ne more prazno stvar smatrati dogodkov, ako poslanci prvaki,
Plener in drugi resno „dr-
Kursi na Dunaji 18. decembra.
kakor so Skene, Schonerer,
Unirani državni dolg 59 fl. 60 kr. Ažijo srebra 118 fl. 25 kr Naredno posojilo 65 fl. — kr.	Napolendori 10 fl. 12 kr.
Vabilo
na
naročbo
35
Novic
(C
za leto
Naročnina „Novicam" ostane kakor je
dozdaj
v tiskarnici prejemane za celo leto
„	„ za pol leta
gold
yy


za četrt leta
yy
po pošti pošiljane za celo leto 4 gold. 60 kr
yy yy
yy
yy
yy
yy
za pol leta za četrt leta
yy yy
40 kr 30 kr
bila
pi
Za pošiljanje na dom v Ljubljani za celo leto se
nici v
40 kraje. N
Ljubljano ir
(Postanweisungen),
kraj c
se
V •
posilj
Blaznikovi tiskar
letom se
15 kr
to najceneje po poštnih nakaznicah ki se dobivajo pri vsaki pošti in
Za spremenjenje napisa med
Častite naročnike prosimo , naj li i t ij" o z naročilom
?
da brž prvi list v redu dobi
j
Vredništvo
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer.
Tisk in založba: Jožef Blazaikovih dedicev v Ljubljani.