Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-lamo. Telefon uredn. 312. Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din Posamezna štev. T50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste, inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. - PoverSemštvo Ljubljana Če si skušamo razjasniti razvoj vsega našega stanovskega gibanja, posebno še v zadnjih letih, moramo ugotoviti za učitelj« stvo dovolj žalostno dejstvo, da ni menda stanu, ki bi bil tako razklan kakor je prav naš. In če se vprašamo, zakaj je razklan, najdemo edini odgovor: zato, ker drugi tako hočejo! Z drugo besedo, učiteljstvo je ¿grača v rokah onih, ki ga hočejo imeti na vsak način vpreženega v svoj voz. Glavni vzrok razdva« janju med lučiteljstvoim je imelo svoj zače« tek v vrvežu in v bo.rbi političnih strank pri nas. Načelo »razdeli in vladaj« se ni na no« benem stanu v Sloveniji izvajalo tako do« sledno, kakor nad učiteljstvom. Danes so eni skupini med nami vrgli drobtinico, da se je tepla zanjo, jutri drugi. Kakor dvoje živali smo se trgali med seboj v korist in v zabavo tistega, ki se je z nami poigraval. Nismo se trgali za silne dobičke, marveč za ono trohico pravice, ki nam je že itak pri« padala po božjih in človeških pravicah ki pa jo je znal politični lisjak vreči Ikot spor« no kost med nas. Žongler ni bil duhovit, zato pa je bil učitelj toliko kratkoviden, da ni spregledal zlobne igre. Danes gre skozi naše vrste klic, da je novi kurz organizacije — kurz, ki hoče od« tegniti učitelja vsemu nekdanjemu izigrava« nju — kriv zasledovanju poedinih učiteljev. Posebno glasno vpijejo proti našim članom Slomškarjem, češ, da so povsod favorizirani, da jih favorizira celo vodstvo organizacije same na šlkodo »naprednih« učiteljev. Še več, z mučeniško gesto hočejo dokazati, ka« ko so Slomškarji zavojevali napredno uči« teljsko organizacijo ter jii zdaj svirajo pri obskurnem plesu, kakor svira kopitonogi Konkordat dolini šentflorjanski. Iz vsega grla grmi srdito ogorčeni krilk. fn vendar ni ta krik nič drugega kot nova oblika naše stare sramote, da se je namreč od vnanjih sil ena skupina učiteljstva pustila izigravati proti drugi, včasi za skromno drobtinico, včasi za — načelo, za prepriča« nje, ki ga je bil Cankar primerjal — obno« šenim suknjam. Tega krika se ne bojimo! Ne bojimo se priznati, da imamo med Slomškarji do« bre, sposobne delavce, dobre tovariše v naši učiteljski rodbini. Bratje in stanovski tovariši so nam po krvi in po delu, četudi imajo svoj svetovni nazor. Tudi oni imajo dobrobit stanu in šole dobrobit slovenske« ga ljudstva pred očmi in dokler ga imajo in dokler priznavajo organizacijo "kot eno« ten izraz naših skupnih stremljenj, zakaj ne bi šli ž njimi roko v ;roki po skupni poti? Ali je potrebno po poštenem sporazum« ljenju in obojestranskem spoznanju brez« plodnosti medsebojnih bojev, da napredno učiteljstvo Slomškarje smatra kot slabše tovariše od Sebe? Ali je potrebno, da bi se učiteljstvo med seboj še sramotilo in poni« ževalo? ALi je potrebno, da bi se med se« boj družabno bojkotiralo in se izogibalo kot garjevim ovcam? Ako so se dobili med enimi kruhoborci, ki so se prelevljali, ali n.i bilo takih tudi med naprednimi učitelji? Neznačaji so bil na obeh straneh. Toda proti takim ni bila naperjena gonja, taki so jo znali v resnici še najbolj podžigati, da so skrili svojo ničvre^dnost. Zato se ne bojimo dvigati danes glasu proti preteklosti, proti razmeram ki so vla« dale med učiteljstvom. Smo v smislu skles njenega tovarištva za enotnost vsega stanu in predvsem smo odločni nasprotniki tega, da bi se še nadalje ena naša skupina izigra« vala proti drugi. Ni treba, da bi zaradi tega prodali svoje prepričanje. Naša škoda. ško« da vsega slovenskega učiteljstva je bila, če se je to godilo. Naša sramota je bila, če smo se dali speljati na spretno nastavljene Iimanice ter se puščali rabiti kot orodje prevejanih ljudi, ki učiteljskega stanu niso marali, ki so videli v nas »šomaštre«, be« rače, ki so nas smatrali za manj vredne in za podajače pri svojih profitarskih poslih. Če takih razmer še vedno ni konec povsod, ni kriv nihče drugi kot oni, ki je imel de« setletja v rokah ogromno večino sloven« sikega učiteljstva, ki pa ga ne pusti še sedaj vzgojiti k samozavesti in ki ga pomaga slepiti in zavajati po znanem: Divide et impera! Učiteljstvo, ki še kaj da na svojo neodvis« nost. ne bo odpustilo tega zlepa. Na posledicah starega greha trpimo še danes. Učiteljstvo je postalo polnoletno, ti« sti pa, ki so vedno smatrali učitelja za strankarskega podajača in za nobeno, ceno nečejo priznati kvarnosti tega stališča, me« ni jo, da ga bodo vedno uporabljali in iz« rahljali po nekdanjih metodah. Ako se da« nes gode stvari, ki jih vodstvo organizacije ne odobrava in proti katerim je nastopilo, nosijo krivdo oni izmed učiteljstva, ki so skozi desetletja tako postopanje gojili in ga podpirali. Kdor še danes take metode uvaja, je tudi danes še odgovoren, ako gre« do stvari, kakor ne hi smele iti, če jih p.re« sojamo s stališča interesov šole in učitelj« stva. Te odgovornosti ga obtožujemo, ko se borimo proti zlim posledicam nekdanje« ga tutorstva nad učiteljstvom. Odločno smo proti temu, da se na šol« skoupravnih mestih nastavlja in odstavlja po politični pripadnosti. Če se tudi danes še vedno tako godi, se godi proti volji or« ganizacije, zato odklanjamo za to vsakršno odgovornost. Padla je na nas žalostna dedščina iz časov, ko so učiteljstvo straho« vali z ene in druge strani in je učitelj na obeh pomagal tepsti samega sebe. Ako bi že davno bile naše vrste strnjene, bi take stvari ne bile mogoče, kakor je res, da ne bodo razmere boljše vse dotlej, da se uči« teljstvo spametuje in z eno edino, močno organizacijo varuje svoje pravice. Kaj pa načela? Ali nimate več nikakih načel? čujemo ugovore. Kar se načel tiče, ni odgovor težak! »Načela« so tiste lima« niče, na katere je spretni ptičar še najlaže in najceneje ujel idealizem slovenskega uči« telja. V večini slučajev! Niti drobtinic ni bilo treba, ki bi sicer lovca ne stale mnogo! Odnošajj do šolskih oblasti. Zaradi odnošajev šoL upr. do šol. oblasti meni tov. referent Štrukelj, da bi bilo v velikem interesu šolstva, če bi imeli pri nastavljanju in premeščanju učiteljev nekoliko besede tudi šolski upravitelji. Včasih so imeli šolski upravitelji v tem oziru vsaj malce vpliva; sedaj pa ga ¡ne vpraša živa duša, če je šoli v korist ali ji je v škodo, če se na nji namesti ta in oni učitelj, oziroma se vzame šoli kar čez noč tega ali onega učitelja. Kljub vsemu temu pa mora nositi šolski upravitelj vso odgovornost za svoj zavod. Če ne drugega, vsaj za 'nasvet bi se naj vprašalo šolskega upravitelja pri na- in premeščanju učiteljev njegovega zavoda. Dalje omenja, da se tudi ocenjevalne komisije ne brigajo dosti za mnenje šol upravitelja. In vendar je in ostane resnica, da ¡pozna učitelja vse-kako šolski upravitelj bolj, nego pa ga pozna sre-ski šolski referent, ki ga vidi v šoli enkrat na leto ■in še takrat samo na kratek čas. No, in če sc mnenja šol. uprav, noče upoštevati, potem pa se naj od njega tudi ne zahteva, da tudi on učitelja hospitira in ocenjuje. Na vsak način bi se morala upoštevati ocena šolskega upravitelja kar se tiče marljivosti, točnosti, vestnosti in vedenja v šoli in izven šole. Tov. poverjenik Skulj je mnenja, da bi bilo tudi za učitelje mnogo bolje, če bi dobivali mesto številk in lakoničnih redov pravo opisno oceno, iz katere bi se res razvidelo, zakaj je bil ta in oni ocenjen tako in ne drugače; zaikaij številke in la-konioni redi vodijo zelo radi k ocenam, iz katerih odseva zelo rada masivna pavšalnost. Dalje omenja tov. referent Štrukelj, da je zelo neumestno, da sprejemajo funkcijonarji višjih šolskih oblasti učitelja v informativnih zadevah, ki bi pojasnila nanje dobili učitelji prav lahko doma pri šolskem upravitelju. Tov. poverjenik Skulj omenja, da je izšla zahteva za omejitev nepotrebnih obiskov že iz ipo-verjeništva UJU v Ljubljani samega. Funkcijonarji višjih šolskih oblasti bi naj vsakega, ki se ne izkaže z dovoljenjem šol. upravitelja, oziroma sreskega šolskega referenta, odslovili in ga napotili na pravo pot, t. j. k šolskemu upravitelju, oziroma srestkemu šolskemu referentu. V tem oziru bo treba še mnogo vzgoje; napaka v tem oziru nam je prešla že tako v kri in meso, da jo bo v mnogih slučaljih morda komaj odpraviti z eksem-plaričnimi sredstvi kot jih je tu in tam uporabljal g. dr. Poljanec. Se dobe med nami ljudje, ki se ne strašijo «liti denuncijacij, če se jim vidi, da bodo potom teh dosegli svoj namen; in take ljudi je treba imeti ob priliki takih iin podobnih posetov v evidenci, da se ne bodo mogli inalknadno izgovarjati, da niso bili takrat in takrat tu in tam. Vsak organiziran član UJU naj se v potrebi zateče k organizaciji in uverjen naj bo, da mu bo ona izpo-siovala na pristojnem mestu to kar on zahteva; seveda, če je njegova zahteva upravičena in če ii ie ustreči sploh mogoče. Dalje poroča tov. referent Štrukelj, da ščitijo šolske oblasti šolske upravitelje vise premalo in zaradi tega ni čudež, da pada njihov ugled od dne do dne niže in niže. Rast in procvit šole ni ¡stvar kolegijalnosti v onem pomenu besede, da šolski upravitelj ne sme izreči svojega nezadovoljstva nad neuspehi tega in onega že zaradi same ljube kolegijalnosti. Neumestno je tudi, da se od straini sreske šolske oblasti zahteva, da naj šolski upravitelji okrožnice — prepisujejo, ko spada vendar vse to v delokrog prosvetnega oddelka pri sreskem poglavarstvu in so za taka dela tam posebne moči na razpolago. Ker pa dobimo takih in podobnih stvari včasih od višjih šolskih oblasti, so tu in tam izdelane tako slabo, da jih včasih niti prečltati ni moči. Tov. poverjenik Skulj pojaisni, da se morda to tu in tam res dogaja, ali on ve iz lastne izkušnje, da temu niso toliko krivi sreski poglavarji, nego pa nedostatek sredstev za nabavo razmnožil nega materiijala. Tov. Jevnikar je mnenja, da bi se dalo takim in podobnim nedostatkom odpomoč! na ta način, da bi se vse tozadevno delo opravilo že Z načeli ki niso bila stanovska, so nas kr« mili, z načeli brez vsebine, z načeli, ki so nas odtujevala poklicnemu delu, z načeli, ki so nas odtujevala narodu. Zato pustimo raje načela, ki nimajo tes--nih intersov s stanom in šolo, ker (bo te stvari učiteljstvo samo med seboj uredilo, kakor bo uredilo tudi vse, kar zadeva ves stan. Mislimo, da ima to pravico, saj se v nikak drug stan toliko ne vmešujejo nepo« klicani da bi se mu ponujali kot varuhi in prijatelji. Proti geslu »Divide et impera!« mora imeti učiteljstvo svoje stališče, da se raz« dvajati ne pusti in da svoja življenska vpra« šanja samo rešuje in ureja. Dokler se to« liko ne bo iztreznilo, dokler bo samo po« magalo plesti bič, ki ga tepe, se nam vre« mena ne bodo zjasnila. Tovariši hočemo biti, tovariši, ki se za« radi drugačnega političnega prepričanja ne bomo pustili več napadati in izigravati drug proti drugemu. Samo to stališče vodi k stanovski slogi vsega učiteljstva in more dvigniti naš stan, šolo in narod. Kdor podpihuje razcep, ta ne služi stanu, ampak je v službi — dru« gih ... pri prosvetnem oddelku velikega župana]; zakaj tem potem bi šlo vse urneje izpod rak in dobili bi dopise itd. res lahko čitljive. Tov. Ločniškar doda, da bi se naj vsi dopisi izdani v srbohrvaščini prevajali že pri velikem županu; zakaj le tem potem bi se zadeva tolmačila pravilno povsod in bi je ne tolmačil vsak po svoje. Tov. referent Štrukelj meni dalje, da bi se moralo po vseh srezih postopati enako, t. j. ne smelo bi se dogajati, dal se okrožnice v nekaterih srezih razpošiljajo, v drugih srezih zopet ne. Omenja tudi, da se kljub ministrskemu odloku, ki omejuje denarne zbirke po šolah, še ni doseglo v tem oziru nobenih uspehov; zakaj še vedno dohajajo na šole taka vabila in celo — zahteve. Ali šolske oblasti bi morale pomisliti, da rodijo take zahteve od strani šole odpor pri roditeljih in da take zahteve ponižujejo šolo in učiteljstvo in je veliko vprašanje, če vpliva vse to dobro na vzgajanje mladine. Tov. Grašlč poseže vmes in meni, da so celo zbirke za P. R. K. brez vzgojnega pomena; zakaj pomisliti moramo, da otrok sam denarja nima m da ga mora izprositi v ta naimen od roditeljev; včasih pride otrok do denarja tudi takim potem, ki vplivajo prej dTugače nego pa vzgojno; in on je mnenja, da se naj višaj osnovno šolo oprosti zbiranja vsakih denarnih sredstev, pa naj bi bila v kakršenkoli namen. Tov. Stravs omenja, da mora še posebno obsojati dejstvo, da se od šole mnogokrat celo zahteva, da mora šola to in ono naročiti, kar je založil ta in oni založnik, pa svoje založbe ne more vnovčiti. Tov. poverjenik Skulj doda. da se silijo v razpečavanje včasih tudi take reči, ki dinastioni čut naravnost žalijo in ga uničujejo; in treba bo v tem oziru pri nabavljanju velike previdnosti. Tov. poverjenik Skulj da ,po končani debati na glasovanje predloge tov. referenta Štruklja V zadevi vpliva šolskih upraviteljev pri na- In premeščanju učiteljev, ocenjevanja učiteljev, iskanja informacij po učiteljih pri višjih šolskih oblasteh, ščitenja šolskih upraviteljev pri višjih šolskih oblasteh, enakega postopanja po vseh sresih in denarnih zbirk med učenci osnovnih šol. Vsi predlogi tov. referenta Štruklja (z delno izpopolnitvijo debaterjev) so bili soglasno sprejeti. Odnošaji osnovne šole do meščanske in srednje. V zadevi odnošajev osnovne šole do meščanskih in srednjih šol omenja tov. referent Štrukelj, da se mu vidi docela nepojmljiv, da osemrazredna osnovna šola nima; niti toliko veljave kot jo imata 1—2 razreda meščanske, oziroma srednje šole. Na vsak način se mora! izvo-jevati tudi osemrazrednim osnovnim šolam dostojna veljavnost. Še posebej pa se dotakne tov. referent Štrukelj besedila v »Odpustnici«, ki jo dobivajo celo učenci 1. razreda meščanske šole in ki govori, da je učenec zadostil postavnim zahtevam že zaradi tega, ker je hodil v meščansko šolo. Je pa veliko vprašanje, če je res zadostil; zakaj pomisliti moramo, da gre sedaj učenec v meščansko šolo že iz 4. razreda osnovne šole: tam morda niti 1. razreda mi izvršil, pa dobi od-pustnico, ki govori, da je zadostil postavnim zahtevam. Prej, ko so odhajali učenci v meščanske šole z dovršenim 5. šolskim letom, bi se dalo o tem še debatirati, ali sedaj niti tega ni moči. Sploh je opažati, da se meščanska šola širi na škodo osnovne šole; ali obvezna je le osnovna šola in zaradi tega moramo zahtevati zanjo neokrnjen in le dopoldanski pouk, če ima osnovna šola za to dovolj prostora; nikakor pa ne gre, da bi se morala osnovna šola umikati drugim šolam in greh proti šolski higijeni je, če se sili nežno deco, da mora hoditi v šolo popoldne in si tam ob luči kvariti oči že v nežni dobi. Velika pogreška v vzgojnem oziru je tudi to, da učenec srednje šole, ko ga le-ta odslovi, po več mesecev ne hodi nikamor v šolo. ker v zmislu znanega odloka ne more biti učenec dveh zavodov hkrati. Ali ga srednja šola tem potom ne izroči cesti? — Višja šolska oblast naj bi o tem razmišljala! Tov. ga. Polak-Kraševčeva meni, da bi se dalo v tem oziru odpomoei marsikaj že s tem, če bi smeli učenci iz osnovnih šol vstopati v meščanske in srednje šole šele tedaj, ko so dovršili 5. šolsko leto z dobrim uspehom; zakaj le v tem slučaju bi osnovna šola lahko galrantirala za svoje delo in bi to garancijo lahko potrdila tudi z »Ob-iskovalnim izpr.ičevalcmi«, ki bi se naj jih uvedlo iznova. Dokler pa se pušča v tem oziru roditeljem prosta pot že iz 4. šolskega leta, mora osnovna šola odklanjati vsako odgovornost za nadaljnji uspeh in s tem odklanja ona tudi neupravičene pritožbe srednjih in meščanskih šol, da ne da lušencem zadosltne podlage za njihov nadaljnji študij. Merodajni faktorji na} daldo osnovni šoli časa za popoln razmah, in uverjena sem, da bodo take in tozadevne tožhe kmalu potihnile. Po končani debati da tov. poverjenik Skulj predloge v zadevi veljave 8. razr. osnov, šol, od-pustnlc meščanskih šol, omalovaževanja osnovne šole, odslovitve dijakov Iz srednje šole, dovršenega 5. šolskega leta in obiskovatnlh izpričeval na glasovanje. Vsi tozadevni predlogi so bili soglasno sprejeti. (Se nadaljuje.) Splošne nesli. UGOTOVITVE V ZADEVI UČITELJSKE TISKARNE. Da ne bo v zadevi Učiteljske tiskarne nepotrebnega pisarjenja in pojasnjevanja, se nam zdi potrebno že sedaj ugotoviti ves potek prizadevanja organizacije, da posta« nejo vsi organizirani učitelji tudi zadruž« niki in lastniki tega gospodarskega zavoda in da bi služilo to podjetje izključno v dobro učiteljstvu in njega organizaciji. Učiteljstvo, organizirano v UJU, je iz« razilo željo in zahtevo, da deluj poverjeni« štvo na to, da 'bodo vsi organizirani člani lahko pristopili kot zadružniki k temu go« spodarslkemu podjetju in tako podprli nje« govo gospodarsko in moralno moč v dobro vsega učiteljstva. V dosego možnosti pri« stopa so izrazili željo, naj se visoki deiezi znižajo na tako višino, da bi jih zmoglo vse učiteljstvo. Z znižanjem deleža n. pr. na 100 Din in s pristopom okrog 3000 zadružnikov, bi bila dosežena jačja gospodarska pozicija, kaj šele moralna. Na vse to smo opozarjali vodstvo ti« skarne in njene predstavnike. Med tem so sprejeli več novih zadruž« nikov«učiteljev, ki so izstopili iz vrst naše učit. organizacije. To nam je bil jasen mig, da ne žele našega sodelovanja — udejstvo« vanja vsega učiteljstva. Pred občnim zborom smo poskusili na posebnem sestanku, na katerem so bili od« govorni zastopniki tiskarne in zastopniki poverjeništva, doseči sporazum, na podlagi katerega bi bila izvoljena dva zastopnika or« ganizacije v načelstvo «in dva v nadzorstvo. Zastopniki tiskarne na to niso pristali. Po« skusili smo še enkrat s predsednikom ti« skarne. Na podlagi tega razgovora je po« slal ta posdbno okrožnico vsem 'zadružni« kom in jih povabil na občni zbor, ako pa bi ne mogli priti, naj pošljejo njemu podbla« stila. Kako je izpadla ta akcija, nam ni znaijo, ker nismo dobili o tem nikakega po« jasnila. Prišli smo na občni zbor. Tu smo se vzdržali vsake kritike in nastopa, ki bi mogel položaj še poslabšati. Na predlog tov. Gnusa smo ponovno pokazali sprav« ljivost in pristali na to, da se zopet izvolita dva izžrebana člana upravnega sveta z do« datkom, da se na prvi seji kooptira naš za« družnik Rado Grum, mesto bolnega člana upravnega sveta Ivana Bernota. Sklep je bil sprejet od naše strani soglasno, od na« sprotne z vsemi proti dvema glasovoma. Ker je prišel na prvo sejo upravnega sveta prej bolni in leto dni iz tiskarne od« šotni upravni svetnik Bernot, se koopta« cija ni izvršila. Ko je pozneje odstopil upravni svetnik Luka Jelene in je bilo eno mesto prazno se kooptacija zopet ni izvršila. Upravni svetnik tov. Anton Gnus je ponovno zahteval izvršitev sklepa občnega zbora, a ker tega ni mogel doseči — je od« ložil tudi on čast večletnega upravnega svetnika. S tem je bilo praznih dvoje uprav« niških mest. Niti na eno ali drugo niso ko« optiraLi na občnem zboru soglasno (razen dveh glasov) izbranega zadružnika Rado Gruma, ampak so kooptirali dva povsem druga zadružnika (Ambrožiča in Kosca). Ko smo po občnem zboru uvideli naš položaj in stanje zadruge, smo storili vse, da pritegnemo čim več učiteljev v zadrugo, delali smo intenzivno na tem, da vkljub do< ločenem visokem deležu pridobimo s časom vse učitelje v zadrugo. Priglasili smo 113 novih zadružnikov« učiteljev iin disponirali s potrehnim denar« jem. Na sledeči seji načelstva in nadzorstva je prišla 'zadeva v razpravo, sprejem pregledanih članov je bil preložen na eno prihodnjih sej, brez motiviranja o vzroku odloga. Na seji sirjega sosveta dne 2. oktobra 1927 je bil na podlagi delegacijskega sklepa sprejet soglasen sklep, da ako ne sprejme Ankeia poverjeništva UJU s šolskimi upravitelji ljubljanske oolasii v numih šolsko-upravnih zadevah. (Dalje.) tiskarna do 31. oktobra t. 1. vseh priglašenih učiteljev v zadrugo, se poverjeništvo izseli iz tiskarne. Naš sklep, da morajo biti p;rej ali*slej vsi učitelji zadružniki, je ostal ne» omajen, 'zato smo dalje nabirali zadružnike in smo predložiLi ponovno še 59 pristopnih izjav. ' Na naslednji seji upravnega sveta in nadzorstva Učiteljske tiskarne zopet niso sprejeli v zadrugo priglašenih 172 članov, ampak sklenili odlog z naročilom, da dva člana pregledata predložene pristopne iz» jave. Dopis o tem sklepu smo objavili do» besedno v 16. številki »Učit. Tovariša«. Na ta sklep in na posebne ozire na tov. Gnusa smo imeli z njim še poseben razgo» vor. Istotako se je razgovarjal tega dne tov. Gnus s predsednikom Učiteljske tiskarne in mu je pojasnil svoj položaj in naše sta» lišče z ozirom na sklepe delegacije in šir» jega sosveta, na katere smo vezani iin jih nismo upravičen« izpreminjati. Pristali pa smo z ozirom na zadevne razgovore, da preložimo izvršitev sklepa seje širjega sosveta z dne 2 oktobra 1927 še do srede dne 9. t. m. proti naknadni odo» britvi širjega sosveta. Na nujno sklicani seji načelstva in nad» zorstva Učiteljske tiskarne dne 7. novem» bra t. 1. zopet ni prišlo do sprejetja pnigla» šenih članov. Poverjeništvo je prejelo do» piš', da sta se na tej seji tiskarne navzoča člarta upravnega sveta vzdržala glasovanja o sprejemu prijavljéncev, sklenili so, da se skliče izredni občni zlbor tisikarne, ter da mora poverjeništvo izstaviti bianco menico za dolg starega poverjeništva pri tiskarni okrog 300.000 Din. O odgovoru poverjeni» štva bodo obveščeni predsedniki društev na seji širjega sosveta 27. t. m. v Celju. To so gola dejstva in jasna slika cele zadeve. Tovariši naj si napravijo sami sodbo. Javno pa vprašamo: 1. Ali smo hoteli s tem, da smo delovali na to, a člana UJU. Reči moramo, da zastopata ved» no interese staniu in sta v stiku z organtea» cijo. Učiteljstvo se ne more pritožiti, da se ne zavzemata vselei za stanovske in šolslke interese. Tudi mariborska člana oblastnega šolskega odbora sta oba člana UJU in se zavzemata za interese stanu in šole, kakor to izraža učiteljstvo potom svoje oirganiza» cije. Pritožbe so torej neopravičene! — Tožbe tako radi očitajo nasprotni tovariši vodstvu poverjeništva. Naj jih spomnimo na tožbe Matko»Jelenc»Borštnik, Ganglfcfitcfe in na onega »tovariša«, ki je nesel od enega leta vse številke »Učiteljske« ga Tovariša« odvetniku, naj kaj poišče, da bodo izstopivši tovariši — tožili... — Nasprotni tovariši očitajo vodstvu poverjeništva, da se ne poslužuje arganiza» cija razsodišča ampdk se poslužuje tožb in sodišča. To ni res! Opozorimo naj samo na spomenico sedmorice izstopivših tovarišev, ki jo je poslala Izvršnemu odboru UJU v Beograd, s katero je grdo črnila člane po» verjeništva. Vodstvo organizacije je vsa» kega člana posebej pod štev. 146 od 3. sep» tembra 1926 pozvalo s povratnim recepisom, naj lojalno in tovariško mirno popravijo storjeno krivico. Dali pa niso poverjeništvu niti odgovora Ali je mogoče potem mirno pred razsodiščem poravnavati spore? Žaliti bi ne bilo treba in osebne časti ne kratiti, pa bi ne bilo tožb. Ali naj ponatisnemo izjavo sedmorice, iz katere bo razvidno, da tožbe niso brez podlage? — Intervencija Izvršnega odbora UJU pri g. ministru prosvete dr. Kumanudiju. Izvršni odbor UJU je interveniral pri gospt ministru prosvete v zadevi disciplinskih preiskav, ki jih je zaukafcal g. minister proti predsednikom društev, ki so preostro prote» stirali proti izmenjavi referenta Pavla Fle» reta. G. minister ni odstopil od svoje od» ločbe in pridejo zadeve pred oblastno uči» teljsko disciplinsko sodišče. Vendar že da» nes izjavljamo, da protesti niso imeli prav nikakega značaja in ne namena kaike de» monstracije, temveč so imeli zgolj namen dokumentirati občo željo učiteljstva, da ostane sedanji osnovnošolski referent Pavle Flere na svojem mestu ter podpreti resolu» oijo širjega sosveta z dne 2. oktobra t. 1., ki jo je poverjeništvo predložilo g. ministru. — Zadeva pride na dnevni red seje širjega sosveta v Celju, v nedeljo 27. novembra t. 1. — Nekateri sreski poglavarji so pri» držali preiskavo proti predsednikom dru» štev sebi, češ, da gre tu za prestopek dru» štvenega zakona. — V zadevi referenta tov. Flereta je in» terveniral Izvršni odbor UJU pri g. mini» stru prosvete dr. Kumanudiju, kii je izjavil, da ostane tov. Flere v ministrstvu, 2 oziirom na zadevo protestnih brzojavk pa ne more pristati na to, da ostane v oddelku za Slo» venijo. — Politično izrabljanje učiteljskih di» sciplinskih volitev. V tej zadevi so se ogla» sili vsi trije ljubljanski dnevniki ter dali zadevi strankarsko politično lice. Prvi je naslikal zadevo tako. kakor bi vse učitelj» stvo res že uskočilo v drugi politični tabor, drugi je naslikal tak.: Primskovo 1 m. ali 1 ž. up.; Stična 1 m. up.; Toplice pri Zagoriu 4 m.: Vače 1 m. upr.; Veliki Gaber 1 m. ali 1 ž.: Št. Vid pri Stični ,1 m.; Zagorje ob Savi 3 m.: Znoiile 1 m. ali 1 ž. up. X. Srez LJubljana-mesto: III. d'eška osnovna šo'a 1 m.: Bnrie 1 m. XI. Srez Uublfana-okollca: Grosuplje 1 m: Sostro 1 m.: Studenec-I" 1 m. + 1 ž.; Šmartno pod Šmarno goro 1 m.; Št. Vid nad Ljubljano 1 ž.: Zapotok 1 m. ali 1 ž. ud. XI'. Srez Logatec: Babno polie 1 m. upr. + 1 ž. (ugodno za zakonski učiteljski par); Begunje pri Cerknici 1 m. + 2 ž.; Bloke-Nova vas 2 ž.; Ce-knica 1 m. up. + 1 m.: Iga vas 1 m. upr.: Gornie Jezero 1 m. up ; Rnvt" 1 m. + 1 ž.; Stari trg 1 m -'-I ž.: Sv. Vid nad Cerknico 1 m. "D. + 2 Zibrše 1 m. ali 1 ž. up.: Ziri 2 m. XIII. Srez Novo mesto: Aidovec 1 m. up. + 1 ž.: Ambrus 1 ž.: Bela cerkev 1 m. npr. + 1 ž.: Rirčna vas 1 ž.: Brusnice 1 ž.; CaW. 1 ž.: Dobrnič 1 m. u-t>. + -1 ž.: Dolž 1 m. up.: Dvor 2 ž.: Gabre 1 m. up. + 1 ž.: Hinie 1 m nnr : Do1. Karte1'«vo '1 m. up. + 1 ž.: Mirna 1 ž.: Mirna peč 1*2.: Št. Peter 1 m. + 1 ž.: Pod-stenice 1 m. a" 1 ž. m>.- Poltene 1 m. ali 1 ž. up.: Prečno ? ž.: Sela pri Hinjah 1 m ali ž. up.; Sela nri ŠumberVu 1 m. upr. + 1 f : Stopiče 1 ž.: Šmibel pri Žužemberku 1 m. up.; Dolnia Toi>!a reber 1 m. ali ž. up.: Tomlice 1 m. + 1 ? : Trebnie 1 m.: Va'ta v s 2 ž.: Zasradec 1 ? ■ Žužemberk 1 tn. + 2 ž.: Zvirče 1 m al' 2. up. XIV. Srez Radovljica: Bevru.nie i ž.; Bled 2 m.: Rofornska. Bistrica 1 m.: Dovie i m.- Gorie 1 ž.: lesenice (deš.) 1 m -1-12.; Jesenice (dekl.) 1 ž.- Koprivnik .1 m. ali 1 ž. upr.: Koroška Bela 2 m. + 3 2.; Sv. Khž nad Jesenicami 1 m. ali ž. ud.: Lese 1 m. aH ž. up.; Nomen' 1 m. ali ž. ud.: Boh in isto ^redn'a vas 1 m. up. + 1 m. + 1 ž.: Javorniški Rovt 1 m. ali % Upr. — Prošnje, in sicer za vsako službo po-sebe, ki jim je priložiti s'užbeno razpredelnico, zrelostno in usposoblienostno izpričevalo v izvirniku ali v sodno overovljenem prepisu, izpisek iz osebne popisnice (Uslužbenskega lista) v vseh dosedanjih bolezenskih in drugih dopustih, sestavljen po šolskem upravitelju in sreskem šolskem nadzorniku in zdravniško izpričevalo, če prosilec še ni stalno nameščen, je vložiti pri pristojnem šolskem upraviteljstvu najkasneje do dne 30. novembra 1927. Šolski upravitelj jih mora v dveh dneh odposlati po običajni uradni poti pristojnemu sreskemu poglavarju, ki naj jih najkasneje do dne 10. decembra 1927 predloži sreskemu poglavarju (mestnemu šolskemu svetu), v čigar področje spadajo razpisane službe. Prošnje, opremljene s predpisano razpredelnico prosilcev, naj predlože sreski poglavarji ma^kasneie do dne 31. deccmbra 1927 velikemu županu ljubliartiske oblasti v Ljubljani. Prošnje, dospele po tem terminu, se ne bodo upoštevale. Prošnje je treba opremiti s kolkom 5 Din. vsako prilogo razen službene razpredelnice pa s kolkom za 2 Din; kolek za rešitev se bo zahteval ob morebitnem imenovanju dotičnega prosilca. Prispevajte kot nodnorniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"! araii Samoizohraževalna akcija Po v. UJU. —oio Sklicateljem izobraževalnih krož« kov. Nujno prosimo vse sklicatelje krož« kov, da nam nemudoma sporoče število tovarišev in tovarišic svojih krožkov, da nam bo mogoče razposlati zadostno število brošuric v razdelitev. —oio Samoizobraževalna akcija Pov. UJU. Ponovno moramo opozoriti vse dru« štvene predsednike in odbore onih društev, ki .nam še niso doposlali imen Sklicateljev svojih krožkov. Prva brošurica je natiskana ter ne bo naša krivda, ako bodo prejeli ne« kateri krožki razpravno snov in vsa potreb« na navodila z veliko zamudo. Nobena orga« nizacija ne prenese zanemarjanja svojega upravnega aparata brez škode za vse idejno delo ki ga„ ima vršiti. Tovariši predsedniki in tajnikii naj se vsak čas zavedajo tega važ« nega dejstva in prepričani smo, da se nam ne bo treba pritoževati več o neelastični in zato škodljivi upravi naše organizacije. Za pospeševanje se izgublja mnogo dragoce« nega časa, ki se ne vrne nikdar več, ne glede na to., da bi se dale tako potrošene energije uporabiti drugod s pridom za vse organi« začno delo. Oio. s**, ša stanovska organizacija. STANOVANJE IN KURIVO ZA UČITE« LJE V LJUBLJANSKI IN MARIBORSKI OBLASTI. Na vlogo Pov. UJU, ki so jo prejela okrajna učiteljska društva pod štev. 298 od 6. oktobra 1927 je prejelo poverjeništvo od ministrstva prosvete O. N. br. 62.256 od oktobra 1927 sledeči odgovor: UJU pov. Ljubljana. Z ozirom na Vaš dopis z dne 20. septembra t. 1., štev. 235 Vam sporočamo, da pripada v zmislu odi. gosp. ministra pro« svete od 29. julija t. I., br. 55.464 stan in ogrev za učiteljc(ice) po zakonih v Sloveniji, kakor so veljavni do vpeljave uredbe o sre« skih in oblastnih šolskih odborih. — Mini« star Prosvete: Dr. Kumanudi 1. r. — Pover« jeništvo je v svojem dopisu štev. 235 pro« silo g. ministra sledeče: Z ozirom na uredbo O. N. br. 55.464 od 25. septembra 1927 čl. 7. f) mora dajati krajevni šolski odbor uči« teljem stanovanje in kurivo v kolikor jim isto po dosedanjih zakonih pripada. To pra« vico pa imajo vsi stalni učitelji in učiteljice v državi po čl 33. zakona o narodnih šolah od 19. aprila 1904. Čl. 33. tega zakona dolo« ča, da imajo stalni učitelji(ice) pravico na brezplačno stanovanje in kurivo ali na od« škodnino v novcu za to. Ta določba je bila po čl. 88. zak. o narodnih šolah od 23. julija 1919 razširjena na celo državo. V prvi for« mulaciji uredbe o kraj. in obl. šol. odborih O. N. br. 28.038 od 2. maja 1927 čl. 7. je bila točno normirana količina kuriva in to letno 6 m3 za neoženjene in 10 m3 za oženjene. Stari zakoni določajo, da ima upravitelj pra« vico na stanovanje, ki sestoji najmanj iz 2 sob in drugih potrebnih prostorov. Tako določa dež. šol. zak. pa Kranjsko štev. 25 od 19. maja 1898, § 5. in dež. zak. za Štajersko od 4. februarja 1870 § 29. Ker se pa čl. 33. zak. o narodnih šolah od 23. julija 1919 in točka 7. f) uredbe o kraj. in obl. šol. odb. ne da izvesti brez izvršilne odredbe. G. mini« stra prosimo, da izda izvršilno uredbo glede sledečih točk: 1. Kolika količina kuriva pri« pada poročenemu in kolika neporočenemu učitelju? 2. V kateri višini se mora sicer iz« plačati odškodnina? 3. Kakšno stanovanje pripade poročenemu in kako veliko neporo« čenemu učitelju? — Ker je v tem oziru od« govor g. ministra nezadovoljiv, je poverje» ništvo poskrbelo, da bo v konkretnem slu« čaju vložen rekurz na Državni svet, ki bo končno moral odločiti o tej zadevi. POEDINCI ALI ORGANIZACIJA? (Odgovor) Nisem bil navzoč, ko je Celjsko uči« teljsko društvo razpravljalo o načinu, kako je na skupščini v Kranju prodrl predlog o obveznem plačevanju prispevkov za učitelj« ski pevski 'zbor v Ljubljani. Vendar sem razumel sklep društva tem lažje, ker sem bil sam delegat na letošnji skupščini ¿n tudi tam nisem odobraval tona, s ikaterim se je predlog zagovarjal. Zapuščal sem skupšči« no s prepričanjem, da bi svobodno odloču« joča dnuštva oziroma delegati tega sklepa ne bili sprejeli v tej obliki in se je baš zato nekaterim tovarišem pevcem zdelo potreb« no nastopati zanj na sicer neobičajen način. Članek v »Učiteljskem Tovarišu« lod 4. t. m. ugotavlja, da je bil nastop zaradi pevskega zbora pri delegaciijskem ¿borova« nju najmučnejši dogodek. Te mučnosti pa ni zakrivil »beraški dinar« in tudi ne oni delegati, ki so se tu le'branili proti fanatičnim izpadom s »kulturno sramoto« in proti grož« njam, da »se protiglasujoči imenoma posta« vijo na sramotni oder«. Ti izpadnilkii nosijo vso odgovornost za mučnost incidenta, oni so povzročili odDOr v našem društvu, in nje« gov zadnji protestni sklep. Na skupščini je odsek v svoji stvarni uvidevnosti predlagal neobveznost prispev« kov. Ker' smo celjski delegati zagovarjali prvotni predlog, so veljali izpadi torej tudi odseku in predsedstvu ki ga je dalo na gla« ' sovanje. Delegati pa so bi'i postavljeni pred glasovanje v denarni zadevi, ki se ni dala društvom v obravnavo, čeprav je bilo časa leto dni. Naši delegati so že lani imeli nalogo, da preprečijo vsako povišanje članarine, tembolj letos, ko bi vsled znižanja naših prejemkov hilo treba misliti na znižanje organizačnih prispevkov. Kljub temu je na« še društvo :iz lastne volje letos pristopilo k O. Z. državnih nameščencev in ¡k Peda« goški centrali v Mariboru, kar vse je bilo združeno s povišanjem članarine. To povi« sevanje pa se ne more gnati v absurd in je treba upoštevati prilike, ki niso odvisne od nas, pač pa mi od njih. Naše društvo je pozitivno sodelovalo pri ustvaritvi demokratične, čiste stanov« ske in borbene organizacije in v tem delu ne bo prenehalo niti v bodoče. Zato je od« ločno in odkrito nastopilo v slučaju ko se je skušalo s terorjem ustvarjati večino v točki, v kateri bi bilo umestnejše odloče« vanje vsega onega članstva, kii ga tangira denarna stran zadeve. Kolilko še manj važ« nih zadev se prepušča društvom v obrav« navo! Ne vidimo nasprotja med besedami predsednikovimi in društvenim sklepom. Ker stanovska organizacija ni pevski zbor in pevski zbor ni stanovska organizacija, si ti dve točki nista v 'konfliktu. Čutimo, da je naš pravni in gmotni po« loža j čimdalje manj zadovoljiv. Pri izdaja« nju raznih uredb, pri sestavljanju učnih na« črtov, pri premestitvah brez disciplinske preiskave, pni določevanju službenih pre« jemkov in drugod, je organizacija vselej postavljena pred gotova dejstva. Čujejo se tuintam celo kritike, da vodstvo organiza« cije ni dovolj borbeno. Na zadnji skupščini sem dmel neprijeten vtis da v zadevah na« šega položaja nismo govorili z dovolj raz« ločnim povdarkom. Borbenost je zavladala le okrog pevskega zbora, ki ima poleg kul« turnega tudi reprezentativen pomen. Član« stvu našega društva ni več do reprezenti« ranja, ono ne veruje več frazam o protikul« rurnost: in sc z njiimi ne da več plašiti, ker jim je 'craslo. Članstvo hoče samo bor« beno stanovsko organizacijo; zaveda se, da tudi o s kulturno dela in to z velikimi žrt« vami 'uševnih in materialnih energij. Članstvo našega društva ne ve, čemu ni bil stavljen pred delegacijo tudi predlog nekaterih društev o stanovslko« obrambnem fondu. Delegacija naj bi bila svobodno raz« pravljala o obeh predlogih ter nujnejšemu priznala prednost. Brczobziirno hočemo nastopati 1' proti metodam, ki bi jim v prerojeni organizaciji ne smelo biti več mesta. Ako bi bila delegacija svobodnp spre« jela sklep o obvezni članarini za pevski zbor, bi gotovo tudi naše društvo ta sklep smatralo za obvezen. Tako pa smatramo, da so izpadniki žalili dostojanstvo skup« ščine in so tako sami kršili red v organiza« ciji. Ne moremo uvideti, da bi mi bili to« liko aLi celo kaj več kršili s tem, da smo razločno izgovorili svoj protest. Sigurni smo, da ž njim svoj namen dosežemo in slične incidente za vselej onemogočimo. Formalistom pa mirno prepuščamo, da v tej odkritosrčni gesti najdejo še vse kaj več. F. R. Opomba uredništva: Prinašamo članek neokrnjen, ker hočemo, da se domala raz» čisti mišljenje z obeh strani. Za bistvo za« deve pa smatramo še vedno vprašanje: Ali se morajo sklepi delegaciije izvajati, ali jih lahko vsakdo po svoju volji krši? Kako je prišlo do sklepa, je sekundarnega po« mena in je vprašanje zase. Prepričani smo, da 'bo širji sosvet v Celju moral zavzeti stališče v tem pogledu. Vabila = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SRE» ZA LJUTOMERsGORNJA RADGONA vabi svoje članstvo na zborovanje, ki se bo vršilo dne 10. decembra 1927 ob 10. uri v Gornji Radgoni. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Samoizobrazba. 3. Šolska refor« ma. 4. Izvenšolsko delo. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi — odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SLO« VENJGRADEC zboruje glasom sejnega sklepa v soboto, dne 3. decembra 1927 ob 11. uri v Slovenjgradcu. Poleg običajnih točk je v smislu odborovega sklepa na dnevnem redu: 1. Volitev novega odbora. 2. Poročilo tov. Kavčiča o uspehih delovne šole tov. Vranca. 3. Smernice za izvenšolsko delo učiteljstva po referatih na izObraže« valnem tečaju poverjeništva UJU v Ljub« ljani; poročevalec tov. Križman. 4. Razgo« vor o podrobnem delu ustanovljenih krož« kov. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Udeležba je obvezna. Na polnoštevilno sni« denje vabi — odbor. = BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto, dne 26. novembra 1927 ob 8. uri v Črnom ju. Dnevni red: 1. Situacijslko poročilo. 2. Društveni proračun. 3. Poročila posameznih krožkov. 4. Reforma šole: Praktični nastop v 1. raz« redu: »Obravnava črke z ozirom na samo« delavnost učenčevo«. 5. Izvenšolsko delo, poroča tov. Ljubic. 6. Slučajnosti. Poročila: -f ZBOROVANJE UČITELJSKEGA DRLŠTVA ZA KOZJANSKI OKRAJ se je vrž o dne 24 septembra 1927 na Bučah. SKuaeijsko poročilo. Prečita jo se sle« (Ječi dopisi: Poverjeništvo UJU v Ljubljani pošiija prepis zapisnika o izvršeni reviziji UJU za poslovno dobo 1926./27. ter prepis predlo,': i širjeja sosveta v zadevi bivšega blagajni a. Dopis se vzame z zadovoljstvom na znanje. Z ozirom na dopis Pov. UJU v Ljub ljani i vabi k pristopu k Učiteljski tis arni z dtlcž k pristopita i-ot,zadružnika dva čla«. na: čok Albert in Slavec Ivan. Tov. Humar poroča o pokrajine i skup« ščini v Kranju. Sledi poročilo tov. Ilcrnausa o državni skupščin!" v Skopi ju. Tov.'pred« sedmi; se zahvali obema poročevalcema. Tov. Humar poroča o učiteljskem sa« moizobraževalnem tečaju. Za nje; , .c zani« mivo poročilo, ki je bilo h koncu §aii 'čnega značaja, se mu tov. pred-rechn zahval. Predavcnje.- Raz\ ije se dfcbata o prak« tičnem nastopu _ tov. i umarja »Fcnomimika v elcmontarnerl razredu«. ' Ttw. ITumar je namreč fonomimično obravnaval čr o »t« v elementarnem razredu. Zborovalci so z za« »•oš.» ¿3» • "St'/.»^"'- oiava • , /i iviiaaiwn oaixaia W7 vmhanli OM O A WIS nimanjem sledili. Obljubi nadaljevati pri prihodnjem zborovanju. Pri slučajnostih apelira tovk predsednik na navzoče članstvo, da naj r..- >. plačuje članarino. Vsak upravitelj naj pobere člana» rino od podrejenega mu učiteljstva v za« četku meseca ter odpošlje društvenemu bi a« gajniku. Društvena članarina se >o daljši debati določi na 160 Din letno. Redn' člani plačujejo: za »Tovariša« 45 Din. za »Popot« nika« 40 Din, za Jut;oslov. Matico 12 Din, za Centralo v Beogradu 10 Din, v Ljubljani 5 Din, Osrednji zvezi 12 Din za domače društvo 36 Din in 10 Din za Učiteljski na« raščaj. opustijo se knjige Slov. Šol. Matice. Z učitelji poročene učiteljice plačujejo: za Centralo v Beogradu 10 Din, za Ured. Ljub« ljana 20 Din, za Jugoslov. Matico 12 Din, za O. Z. 12 Din, za domače društvo 36 Din. Skupaj 90 Din. Delovni program tov. Humarja se sprej« rnc kot maksimalni program za bodoče upravno leto. Iste; a sc priloži zapisniku. Po sklepu Sista. Anketa učiteljev kmetijsko-nadaljevalnih šol se vrši 19. novembra 1927 v Ljubljani na drž. moškem učiteljišču — pevska soba — pritličje levo. Po odloku velikega župana — prosvetni oddelek v Ljubljani P. br. 9599 z dne 8. novembra 1927 so udeleženci sestanka na prošnjo poverjeništva UJU ta dan pouka prosti. Javite odsotnost! Modroce, otomane, garniture, spalne divane, spalne fotelje in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf SSadovsvi tapet« ik Ljubljana, Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma) Gg. učiteljem nudim ugodne plačilne pogoje ! Najbolj priporočljivi so v posebno za šolsko uporabo vsled lahkega teka. Pouk v vezenju in krpanju perila brezplačen. Ugodne cene. Plačljivo tudi ni obroke. Šolska vodstva do^>e popust. VOK LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica št 7. '!\ NOVO MESTO, «lavni trg. jj j v is Elektro - tvrdka Telefon 2867. Ček. račun 11 355. L ubljana, Gosposvetska c, 13 Zal ga vsega v eleklrotehnično stroko spa-dajočega materijala kakor t.,di likal, svetilnih teles, žarnic itd. Radio sestavni deli. Elektrozon aparati. Priznano najnižje cene, prvovrstno blago. 03VALD DOBEIC Ljubljana Pred Škofijo št. 15 priporoča svojjo bogato zalogo raznega galanterijskega, drobnega in modnega blaga na drobno in debelo. NOGAVICE v veliki izberi. Postrežba točna. Cene nizke. iKiavza ai dovoljuje cenjeno občinstvo vljudno opozoriti na veliko zalogo galanterijskega blaga, igrač, otročjih vozičkov, ročnih torbic, listnic, aktovk, telovadnih, snežnih in domačih čevljev, galoš. pletenin, perila, robcev, kravat, rokavic, nogavic, predmetov za krojače in šivilje, toaletnih potrebščin, mila, pudra itd. F. M. SCHMIDT Pred Škofijo2 LJUBLJANA Lingarjeva 4 Priporočamo tvrdkey ki inserirajo v našem listu, Priporoča se slavnemu občinstvu salon za dame in gospode. Modni salon za da ms i e klobuke Ivanke Stegnar v Ljubljan', Rimska cesta štev. 10 se je preselil v Stritarjevo ulico štev. 9 ter se priporoča cenj. damam. STANKO KELSIN friseur L j ubij ana y v Anton Skof Ljubljana Pred Škofijo št. 16 priporoča svojo Violine od !)5 Din, gramofoni od 345 Din ročne harmonike od 85 Din, mandol ne od 13ti Din, citre od 192 Din.gitareod 207 Din lesena in pločevinasta pihala, tamburice i. t. d. v prvovrstni __kvaliteti, po izredno nizkih cenah, direktno iztovarniškega skladišča. 8 dni na ogled. Instrument, ki Vam ne bi ugajal, vzamemo nazaj. Veliki ilustrovani cenik zastonj. : fe i Zahtevajte ga od tvrdke: Skladišče MEIHEL & HEROLD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik Maribor štev. 109 igrač za Miklavža in okraskov za božična drevesa ter druso galanterijo. IHI Tvrdka A. Persche Liubljana Pred Škofijo št. 21 priporoča vedno najnovejše v modnem blagu, dalje rokavice, nogavice in pletenine, kravate, moške srajce in trikotažo. Dobro tlagel Nizki! cene! V trgovini „pri Zvonu" Ljubljana, poleg škofove palače dobite prvovrstno manufakturno blago po najnižjih e^nah. Priporoča se r manufakturna trgovina R. Miklauc „pri Škofu" Ljubljana Tovariši! Tovarišice! Tovariši! Že stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne, ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša Telefon štev. 2421. Vodnikov trg Čekovni rac. 12416. Najboljše angleško in češko blago iz čiste volne za moške suknje, dam-ske plašče in obleke, priznano dobre pirotske preproge domače ročne industrije, vse vrste drugih preprog, stalno perilno blago priporoča v nakup po zelo ugodnih cenah Manufakturna trgovina J. Kostevc Ljubljana, St. Petra 4 Najlepši dobitek za šolarsko tombolo „Podmladka rdečega križa" ,Zvončka4, so posamezne številke V A JI JHL C-C ki jih ima uprava UJU na razpolago po znatno znižanih cenah. Cena posameznim številkam je samo 1 Din (brez poštnine). Tovariši(ce), poslužite se ugodne prilike, dokler je čas! Naj ne bo nobene tombole na šoli brez ZVONČKA! Nove šolske tiskovine Uradno potrjene nove tiskovine za obravnavanje šoiarskih izostankov (neopravičenih zamud) na podlagi uredbe o k ajev. šol. odborih ie založila Učiteljska tiskarna in s