Stav. 270.. Nttiili ilaiaiimuM (Mi «wti tali mM V Trstu, v io>rto1>> nowwbn 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI liiiaj« — izvzemil ponedeljek — vsak 4an zjutraj- — Uredništvo: uljca »v. Frančiška Asilkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poMJajo uredništvu. — Nefrankirsna pisma te ne sprejemajo, rokopisi se ne vnčajs. ' — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Qodi na — Lastnik tiskam« EdiitcsL — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol letu L 32.— in cei> let* L 60.—. — Teiefo« uredništva lm uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov nmi po 40 it o t. osmrtnice, zahvale, poslanke in vaMIa po L 1.—, oglasi dena.nih zavodov mm po L 2. — Mali oglas! po 2) stot. besi ia, naj nanj pa L X — OgjUs' naročnina In reklamacije se ooliHaio izkliuSno uoravi Bdinojtf. v Trstu, ulica sv. Frančiška Aaiškega štev. 20, l. nadstropje. — Teieioa areioiitva in uprave 11-57! NARAVNI RAZVOJ Te dni so fašisti svečano odpovedali mirovno pogodbo, ki so jo bili sklenili meseca Julija z italijansko socialistično stranko. Med bojevniškimi zvezami in njhovimi nasprotniki je proglašeno iz nova vojno stanje. Vsi italijanski časopisi iz srca obžalujejo, da se bodo zopet začeli divji boji po celi Italiji. Tesno jim je pri srcu, če mislijo na resne dneve, ki prihajajo v deželo. Mi smo mnenja, da je vse vzdihovanje in so vse solze zelo nepotrebne. Kajti z odpovedjo mirovne pogodbe se ni prav za prav nič zgodilo. Svečana izjava fašistov ni spremenila razmer v Italiji niti za las. Kakor je bila namreč brezpomembna pogodba med socialisti in fašisti že v svojem početku in ves čas njenega trajanja, tako tudi odpoved ne more biti Bog si ga vedi kako važna. Saj je vendar jasno vsakomur, da so se od meseca julija do danes, to se pravi cel čas pogodbe in kljub pogodbi vršili po celi državi najhujši boji med fašisti in njihovim nasproti ilti. Kri je tekla po neštetih vaseh in mestih Italije. V času »miru« so sežgali nam Narodni dom pri Sv. Ivanu in telovadnico v Rojanu. Italijansko časopisje je poročalo dan za dnem o socialistih in fašistih, ki so puščali v boju svoje življenje. Res lep mir je vladal v tem času po državi. Spominjamo se še dobro uvodnika, ki ga je bil napisal France Giunta v »Popolu di Trieste« ob sklepu »mirovne pogodbe«. Mož ne spada med tiste, ki govore vedno modro in globoko, vendar je 15. avgusta 1921. zinil pametno besedo. Fašistovski poveljnik je tedaj poudarjal, da se z mirovnimi pogodbami ne bo rešil položaj, kate-j>a bi morala razčistiti kot »absolutni sodnik edino — le država«. »Kako smešna postane avtoriteta države, katera — mesto, da bi zaklicala bijočim se strankam na ves glas: nehajte in vzpostavite v interesu države moč zakona — vabi k sebi poglavarje teh strank in preliva v njihovi pričujočno-sti solze nad usodo Italije. Možje, ki bi morali braniti ugled države in vršiti njeno najvišjo nalogo, to je da urejujejo in nadzorujejo odnošaje med različnimi socialnimi in političnimi skupinami, izročajo avtoriteto, s katero so opremljeni, dvem strankam, ki skrbe le za svoje posebne koristi. Mirovna pogodba je bila nepotrebna, če so od nje pričakovali, da bo prekinila sovražnosti.« , _ , fl -Vlada je dobila le priliko, da utrdi ugled države in zakona. Vzela je nase obveznost, da ustrahuje vse one, ki bodo hoteli motiti mirni razvoj državnega življenja in kršiti sramotno vse pravne predpise, na ka|eFlh sloni urejena državna organizacija. Nikdar ni mela vlada ugodnejše prilike, vzpostaviti red v deželi. Kajti nikdar ni imela toliko moralne opore v javnem mnenju, nikdar še kakor tedaj izrecnega in obveznega pooblastila od bijočih se strank samih. Giunta je takrat zastavil zelo važno vprašanje: »Bo-li znala vlada vzpostaviti red in ščititi ter braniti državo? Će se ji to posreči, tem bolje. Mi bomo tega veseli, kajti za nas ni blagra, ki bi stal nad domovino. In tudi če bi moral za tako ceno fašizem izginiti, nobeden vnet fašist bi tega ne objokoval.« . , Če premerimo v duhu dobo štirih mesecev, ki je pretekla po sklepu mirovne pogodbe s ocialisti, moramo ugotoviti, da vlada ni izpolnila svoje naloge. Bonomi je sicer preplavil deželo z neštetimi ukrepi, zaklinjal se je na vse pretege, da hoče napraviti v državi red, rotil, ukazoval, grozil na vse strani, a uspeh njegovega napornega ukazovanja je bil ta, da se m nihče zanj zmenil. V kolikor so se v deželi ublažile strasti, se je to zgodilo iz nagiba in volje strank samih. Prevelika, preobsežna je že bila postala moč političnih organizacij, preveč je bila ošibela moč vlade. Dokler se ne dvigne ugled in oblast države z ukazujočo in neizprosno silo nad vse stranke, vse struje, vse skupine in organizacije Italije, se ne smemo čuditi, da si skušajo različne organizacije same pomagati. Koliko časa bo še trajalo, preden državna oblast premaga svojo povojno onemoglost ter se zave svojega bistva, ni mogoče prorokovati. Dotlej bodo šle stvari svojo naravno pot naprej, boji in spopadi med fašisti in njihovimi nasprotniki se bodo vršili dalje. To je naravno in ne more biti drugače. Boji med socialnimi strujami Italije se morajo izživeti in ko se to dovrši, bodo po naravnih zakonih utih-nile- se Jugoslavija Pokloni te v čehoslovaške vojske jugoslov. kralju Aleksandru BELGRAD, 18. Pred včerajšnjim ob 16. ;je Nj. Vel. kralj Aleksander sprejel v av-'dijenci delegata čehoslovaške vojske, podpolkovnika Františka Melicharja, ki je izročil kralju poklonitveno izjavo oficirskega kora čehoslovaškega pešpolka štev. 48 (jugoslovenski) hkratu s kipom Ikare (Delo kiparja Sturse). Podpolkovnik Me-lichar je obenem izročil Nj. Vel. kralju knjigo čehoslovaškega dobrovoljca v jugoslovenski vojski, g. Čermaka z naslovom: * Vernost za vernost!« V tej knjigi opisuje g. Čermak vse boje in borbe, ki so jih vojevali bratje Srbi za osvobojenje in uedinjenje. Nj. Vel. kralj Aleksander se je iskreno zahvalil podpolkovniku Melichar-ju in je čestital čehoslovaški republiki na njenem napredku in brzi konsolidaciji. Izmenjava čestitk med dr. Benešem in Pašičem BELGRAD, 17. Povodom definitivnega zaključka madžarskega vprašanja in detro-nizacije Habsburgov so bile v zadnjih dneh izmenjane iskrene brzojavke med čehosl. ministrom dr. Benešem in Nikolom Pašićem, Dr. Beneš je čestital jugoslovenske-rau ministrskemu predsedniku: »V trenotku, ko je nevarnost, preteča centralni Evropi, definitivno odstranjena, hitim izrazit Vaši ekscelenci radost in globoko zadovoljstvo, ki jo občuti naša zemlja, znova uznavajoč enodušni polet, s katerim sta bila oba naroda zvezana v brambi skupne solidarnosti. V duhu bratske solidarnosti in s krepko odločnostjo je naša skupna stvar triumfirala in se naše vzajemno razmerje še bolj ojačilo. — Dr. BeneŠ«. Ministrski predsednik g. Nikola Pašič je g. dr. Benešu takoj odgovoril s to-le brzojavko: »Z velikim zadovoljstvom hitim se Vam zahvaliti za bratsko besedo, poslano mi v imenu Vašega zavednega naroda povodom odstranitve nevarnosti, ki je grozila našim miroljubnim narodom v Srednji Evropi, in da izrazim Vaši ekscelenci veliko radost, ki jo občuti naša država videč zopet solidarnost naših dveh narodov in pripravljenost, storiti vse v obrambo mile svobode in drago plačanih pravic. Naša skupna stvar je triumfirala. Bratski odnošaji so postali še izrazitejši in plemenita pripravljenost naših narodov je največje jamstvo iiaše bodočnosti. — Pašić.« Čehoslovaški poslanik pri Paši ću. — Zanimanje Čehoslovaške za albansko vprašanje BELGRAD, 18. Pred včerajšnjem je po-setil ministrskega predsednika g. Nikolo Pašića čehosl. poslanik na jugosloven-skem dvoru g. Kalina. G. Pašić je poslanika obvestil o stanju vprašanja glede ureditve albanskih mej. Čehcslovaška republika z zanimanjem zasleduje razvoj albanskega vprašanja. BELGRAD, 18. Francoski poslanik g. Charles Simons je pred včerajšnjim posetil min. predsednika g. Nikolo Pašića. Pašić je poslanika informiral o jugoslovenskih zahtevah napram Albaniji in o razmerju kraljestva SHS do albanske vlade. Budget pro 1922 dotiskan BELGRAD, 17. Proračun za leto 1922. je bil v Sarajevu dotiskan in odposlan v Belgrad. Vlada predloži proračun narodni skupščini 19. t. m. V kratkem bo dotiskan tudi finančni zakon. Blokada proti Jugoslaviji? DUNAJ, 17. Dunajski korespondenčni urad poroča brezžično iz Pariza: Pod predsedstvom belgijskega poslanika se je danes (15. t. m.) sestal svet Zveze narodov, da ugotovi, ali bi se mogla zoper Jugoslavijo radi tega, ker ni izpraznila Albanije, uvesti blokada, kakor to predvideva člen 16. pravilnika Zveze narodov. BELGRAD, 17. K blokadi Jugoslavije je izvedel dopisnik »Slovenskega Naroda«, da je Zveza narodov napačno informirana o položaju v Albaniji. Gre za kraje severne Albanije, kjer nikdar ni bila naša vojska in kjer se sedaj vrše boji med Miriditi in tiranskimi četami. Jugoslovenska vlada sprejme sodbo Zveze narodov PARIZ, 17. Po informacijah diplomatič-nih krogov je Zveza narodov v Jenevi prejela iz Belgrada od g. Nikole Pašića brzojavno obvestilo, da belgrajska vlada sprejme razsodbo Zveze narodov v vprašanju ureditve albanskih mej. Jugoslavija ne priznava novih albanskih mej PARIZ, 17. »Petit Journal« poroča iz Belgrada, da jugoslovenska vlada ne priznava novih albanskih mej in kratkomalo odklanja sklep veleposlaniške konference. Zavezniki dobe odgovor, da Jugoslavija ne sprejme nikake odločitve, sklenjene brez njenih zastopnikov. Vsa jugoslovenska javnost soglaša s tem. Miriditi pred Skadrom BELGRAD, 17. Današnji »Beogradski Dnevnik« priobčuje daljše poročilo iz Pod-gorice o bojih pri Skadiru med Miriditi in tiranskimi četami. Kolona miriditskih čet, ki je pri Kakariču prekoračila reko Dr in, se je pri vasi Barbaluša zapletla v boje s četami Bajram Dzura, poveljnika skader-ske posadke. Miriditi so Dzurove čete pobili in ujeli poveljnika Lucu Kolnoka. Pri Skadru trajajo boji med Miriditi in Dzuro-vimi Četami. Glavni napad Miriditov na Skader pričakujejo te dni. PODGORICA, 16. Miriditske čete so prodrle do 8 km- jugovzhodno pred Skadrom. Čete Bjaram-Čure so bile poslane iz Skadra, da bi branile mesto pred Miriditi, katerim pa niso mogle onemogočiti prehoda preko Drima. Z druge strani prodirajo Miriditi uspešno proti reki Mači, kjer so zbrane tiranske čete. Zavarovanje zasebnega uradništva BELGRAD, 17. Socialnopolitična sekcija zakonodajnega odbora je včeraj razpravljala o zavarovanju zasebnega urad- ništva. Sekcija je načelno sklenila, da _ začasna, sedaj le za Slovenijo veljavna naredba o zavarovanju zasebnega uradništva razširi na vso državo. V tem ozira je sekcija sprejela osnovna načela te naredbe. Referent soc. deBL posl. Divac bo poročal o uredbi plenemu zakonodajnega odbora. fehoslovaSka Čehoslovaaka vnanja politika PRAGA, 18. V poslanski zbornici je podal ministrski predsednik Beneš poročilo o vnanji politiki. Glede rešitve habsburškega vprašanja je izjavil Beneš, da bo ta rešitev omogočila normalno razvijanje političnih razmer na Madžarskem. Nam pa — je poudaril Beneš — bo ta rešitev"- omogočila nadaljevanje našega dela za udejstvitev srednjeevropskega sistema, ki bo pomenil skupno delovanje in mirno soživljenje. Madžarske ne izključujem iz tega sistema. Vsi člani Male entente, ki hoče postaviti temelje novi srednji Evropi, žele, da bi čim prej prišlo do skupnega delovanja. Skupno delo se je začelo že z Avstrijo in se morej začeti tudi z drugimi. Pogreb žrtev zadnjih izgredov v Rimu RIM, 18. Včeraj popoldne se je vršil pogreb žrtev zadnjih izgredov tekom fa-šistovskega kongresa. Opoldne se je delo povsod ustavilo in so se delavci udeležili pogreba. V sprevodu je bilo nad 100.000 ljudi. Krste so spremljali oddelki ljudskih arditov, ki so korakali v vojaških vrstah. Gornja Šleztfa Napadi nemških tolp v Gornji Šleziji PARIZ, 18. Listi javljajo iz Opelna: Med Ratiborom in Rosenom je bil izvršen napad na dva tovorna avtomobila z nemškimi in poljskimi ujetniki, ki so se peljali iz Ratibora v Opeln. Nemških ujetnikov je bilo 6, poljskih pa 4. Nenadoma je skočila iz zasede topla, oborožena s puškami in strojnicami, ki je obkolila avtomobila in osvobodila 6 nemških ujetnikov. Med napadalci je bilo mnogo članov nemških bojevniških organizacij. Atentat dokazuje, da so te organizacije zelo močne. Francija Francoske denarne stiske in Nemčija j PARIZ, 18. Poslanska zbornica: V od-Češko-poljska pogodba ni naperjena ne I govora na vprašanja glede finančne poli- .• XT___»■"___l^li Ma r»mll « • 1__• i •___Z1 n^.««* J« t m C'J proti Nemčiji, ne prOti Rusiji ne proti Madžarski. Zadostovalo bo, če nas bodo posnemali tudi naši sosedi in vse bodo odstranjene. Dogovor ni v navzkriž- tike je izjavil Donner, da znaša stalni francoski dolg 142 miljard, a tekoči dolg skrbi 70 miljard, toda predujmi Francoske banke * " so se zmanjšali za 22 miljard. Dolgovi « ju z interesi nobenega čehoslovaškega in Ameriki in Angliji, ki so znašali 35 mi- .. . 1 1__1 n___L^mn 1. » f —1____1 ml «/\/1T7nilll poljskega soseda. Glede Rusije bomo puijaikcga auotuu. ---------# — —--»j«"« | — — — ohranili svoje dosedanje stališče. Ne bomo zaradi menjanega ključa. ______— 1 i. ~ — Lamma nmAill \ Otfi ni« A oln. I . r. i . r* « ___-__ se vmešavali in bomo omejili svoje delovanje na ukrepe za ublažitev lakote v Rusiji. Predlagam zbornici, naj začasno dovoli 10 miljonov čehcslovaških kron za pobijanje lakote v Rusiji. Istočasno bomo pobijanje lakote v Rusiji. Istočasno bomo obogata državo, a bi uni_______ nadaljevali pomožno akcijo v prid ruskim smatraf <|a se produktivne moči v Franciji beguncem. Priprave za sklenitev gospo- ujso vrniie v normalno stanje. Pred- beguncem. Priprave za sklenitev gospo darske pogodbe z Rusijo so završene. Pogodba bo podpisana v prihodnjih dneh. Naše razmerje z Nemčijo je bilo že iz začetka odkrito in nedvoumno. Nemčija je naš največji sosed. Gospodarski smo na njeno sodelovanje naravnost vezani. Kakor z drugimi sosedi, tako hočemo, da bodo naši odnošaji tudi z Nemčijo dobri in prijateljski. Doslej smo to izražali z besedami: lojalni in korektni odnošaji. Zaradi gornješlezijskega vprašanja so začeli nekateri nemški listi neupravičeno gonjo proti nam. Kakor v vseh drugih, tako hočemo biti tudi v tem vprašanju lojalni in pravični nasproti Nemčiji. Mi smo za to, da se uveljavijo mirovne pogodbe, podpisane od nas vseh. Ker sem bil napro-šen, da pošljem v Ženevo kakega strokovnjaka v gornješleijskem vprašanju, posebno kar se tiče gospodarskih vprašanj, sem poslal tri izvrstne ekonomiste. Ti pa niso nič vedeli o določitvi meja in je vsled tega smešno in skrajno nelojalno pripovedovati svetu, da smo hoteli doseči to in ono, celo v teritorialnem oziru. Besedilo govora ministrskega predsednika je bilo razdeljeno med poslance v češkem, nemškem in francoskem jeziku. Bolgarska Bolgarija hoče odložiti plačilo vojne odškodnine SOFIJA, 17. Z ozirom na zadnji politični ekspoze ministrskega predsednika gosp. Stambolijskega, da je uvedel diplomatično akcijo za odložitev plačila vojne odškodnine, bolgarski tisk zelo živahno razpravlja to vprašanje. Forsira se odložitev plačila za dobo treh let._ Poljska Rusko-poljski odnoSaJL — Poljaki ne zaupajo Rusom VARŠAVA, 18. Poljski poslanik v Moskvi je poslal komisarju za vnanje stvari nekoliko energičnih not, v katerih protestira proti kršenju riške pogodbe. S poljskimi državljani — pravi nota — se postopa okrutno; ruska oblastva jih brezobzirno zapirajo. Glede dnevnega povelja, ki ga je izdal Trocki rdeči vojski dne 10. novembra in v katerem je dejal, da se odnošaji med Rusijo in Poljsko boljšajo zaradi vplivanja miroljubnih straj na Poljskem, je izjavil minister vnanjih stvari Skirmunt, da je Trockijev čin stara poteza, ki ne zasluži nikakega vpoštevanja. Romunska Ruske čete se umikajo z romunske meje zaradi vstaje v Ukrajini? BUKAREŠT, 18. Po poročilih iz Besa-rabije se ruske čete umikajo z besarabske meje. Njihovo umikanje je baje v zvezi s poostritvijo vstaje v Ukrajini. Kalila dokončali svoja dela, se je danes sestala samo komisija za transporte, katera je ravno pri koncu z raznimi poverjenimi ji vprašanji Včeraj je zaključila nje poročil nekaterih odborov, ki imajo ljard in pol, so se še več kot podvojili Vladni finančni program obstaja v tem, da se dolgovi znižajo in da se pazi, da se zopet ne povečajo. Minister je kritiziral inflacioniste, katerih sistem bi začasno bi uničil deželo. Donner OC lUu J liiiiiv ' -------------------. , ... vsem se opustošeni kraji še niso obnovili. Škoda, ki jo trpi Francija vsled vojnih škod, znaša 200—300 miljard, dočim trpe vsi zavezniki skupno kakih 1000 miljard škode. Minister je poudarjal, da Nemčija lahko plača, če hoče. Nemški bogataši, ki se nahajajo izven države, si nikakor ne prizadevajo, da bi pomagali nemški vladi izvrševati njene obveze. Vendar zavezniki in posebno Francija ne morejo prevzeti bremen, ki pritičejo Nemčiji. Bonner je izjavil, da upa, da bo Nemčija izvršila svoje obveze. Pripomnil je, da se bo moral nemški kredit kolikor mogoče mternacio-nalizirati. __ Avstrija Hrvati Burgenlanda za Avstrijo DUNAJ, 17. Listi poročajo, da so na nekem shodu prebivalcev Burgenlanda, ki se je vršil na Dimaju, Hrvati iz te pokrajine izjavili, da bodo pri plebiscitu, ki se bo skoraj vršil, glasovali v prilog„Avstriji. Benečanski dogovor mora biti odobren do 27. t* m. DUNAJ, 18. Listi javljajo, da je konferenca poslanikov sporočila avstrijski vladi, da je določila 27. novembra kot zadnji rok za odobritev benečanskega dogovora. Listi pripominjajo, da se smatra, da se bo sprejel avstrijski predlog, naj se pošljejo zavezniške čete v šopronjski okraj v času ljudskega glasovanja. »Neue Freie Presse« piše, da se bo po zaključku konference v Portorose vršil sestanek med Benešem in Schoberjem. Grška Grčija ni začela mirovnih pogajanj s kemailisti ( ATENE, 18. Iz Carigrada javljajo: Grški roverjenik je dal objaviti uradno zanikanj vesti v turških listih, po katerih je Grčija začela ali bo kmalu začela mirovna pogajanja s kemailisti. legaciji, da angleška vlada ni naredila tega koraka iz kake sovražnosti, angleška vlada goji največj'e simpatije do jugosl. naroda. Fischer je nato poročal o vojaških vpadih na albansko ozemlje in izjavil, da mora obstajati načrt za ločitev servene Albanije od tiranske vlade s pomočjo u-pornih plemen. Mosković, jugoslovenski delegat, si je pridržal bolj obširen odgovor za prihodnjo sejo. Porabil pa je priložnost, da ovrže očitek, da so jugoslovenske čete svojevoljno prekoračile črto Fran-chct d'Espereya. Pripomnil je, da Jugoslavija smatra, da ta sklep poslaniške konference ni bil pravilen, ker je bil izvršen brez udeležbe Jugoslavije. Vkjjub temu je jugoslovenska vlada pripravljena umakniti svojo vojsko na določeno črto. Mohamed Konica, albanski delegat, je izjavil samo, da tiranska vlada sprejema sklepe konference poslanikov. Seja se je nato zaključila in odgodila na prihodnji dan. Jugoslovanska nota poslaniški konferenci LONDON, 18. Reuterjeva agencija javlja: Jugoslovenska vlada je poslala po-slaniški konferenci noto, v kateri protestira proti temu, da so se določile albanske meje, ne da bi se bila vprašala Jugoslavija za mnenje. V noti se poudarja, da bi Jugoslavija sprejela te meje, da pa niso bile točno začrtane. Čim je poslaniška konferenca dobila to sporočilo, je javila Jugoslaviji točne meje. Razen tega ji je naznanila sestavo komisije za začrtanje meja. Jugoslovenska nota se je nato poslala svetu Zveze narodov. Tudi Grčija je poslala svoj protest, zahtevajoč, da naj se vprašanje meja odloži, dokler se o tem \rprašanju ne sporazumejo prizadete države. Grčiji se je javilo, da je sklep glede meja nepreklicen in da vprašanje ne more ponovno načeti. se Amerika Stavkajoči delavci pognali lokomotivo proti osebnemu vlaku WASHINGT0N, 18. Iz Rozarija poroča: jo: Stavkajoči delavci so napadli tovorni vlak, odpeli lokomotivo in jo pognali proti osebnemu vlaku, ki je prihajal nasproti. K sreči se je mogla nesreča preprečiti. Zveza narodov Jugoslovensko-albanski spor pred Zvezo narodov PARIZ, 18. Svet Zveze narodov je imel včeraj javno sejo, pod predsedništvom Leona Bourgeoisa. Angleški zastopnik ti-sher je najprej pojasnil stališče angleške vlade nasproti jugoslovensko-albanskemu vprašanju. Fisher je izjavil, da je angleška vlada že nekoliko časa s skrbjo zasledovala vojaške operacije v severni Albaniji, vsled česar je Lloyd George sklenil na podlagi čl. 11 pravilnika Zveze narodov, da se skliče svet Zveze narodov. Fisher je izrazil bojazen, da se bo nered v Alba- Konlerrv» ▼ Portorose -------------- PORTOROSE, 18. Ker sta komisiji za niji razširil in vsled tega je Lloyd George gospodarska in poštnobrzojavna vprašanja smatral za potrebno takojšnje posredova- ." .. , , .1 .1. 1 _____i...: 1a