PRIMORSKI DNEVNIK ________________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Isto V 07K n-3AK\ Poštnina Plačana v gotovini >_ V * OteV. Z/D (iJOO) Spedizione in abbon. post. I. gr. OČITNA POMOČ, KI JO VOJAŠKA UPRAVA NUDI ONIM, KI SE SANJAJO O ASIMILATORSKI MOČI DVATISOČ- LETNE KULTURE, PA NE BO ZLOMILA NASE ODPORNE MOČI, NE BO UNIČILA NASE NARODNE ZAVESTI TRST, torek 22. novembra 1949 Cena 15 lir Neizogibna degeneracija ko m inf or m isto v bnni vsega Pisarjenja komin- ii»tiči!ega tiska v zadnjih ***% izhaja en sam zaključi ‘0Ž, potvarjanje dejstev podtikanja Ve najogab-vrste, obrekovanje in ‘ , kar je temu podobno, je Vminformističnevi tisku V vsakodnevno prakso jj^ado skratka, postalo je • himerov, ki to potrjujejo, *tštet0 in tisti, ki jih na-Zjtnnio danes omeniti, j le med najotipljivejše Jfozitnejše. Čeprav smo o JMinerih še ponovno pi-JJift vendar ponovno ome-s o le zaradi tega, da do-•J™10, kako je postalo pori* nujno in neizogibno, da revizionizmu •w. gojeni l *®zma-leninizma Nfor/, morajo misti posluževati po ^L!hi laži in falzifikatov in n -° prav^b mora prav iu"® in neizogibno dovesti jPopoIne degeneracije in ; so popolnega razpada jjg*kr°ja njihovega frakcio-*ttuBa nibania Vri nas in v l>, ki pravi, da t °ri «ze slovenske šole in niti sposobnega slaven- Prevajalcalh. izjava govori o Crtodnec- estni stavki slovenskih v, pravi: to gibanje služi v pride gotovih špekulacij %ie - značaja. — Mnenje ;1%e ieracije ES je, da se za-d thora odvzeti neodgovor-sl;upipam, ker jo edini rešijo Enotni sindikati, ie po pravilih poverje- i^fga, da ščitijo interese ■T^tih učiteljev in kultur-“r*vice slovenskega prebi- p«uua ij ““aritL je treba, da niti \,lava niti vse pičlo ko-tu f*mistično poročanje o ajnouejšem atentatu fa-e3a kova na naše šol-‘jj \,tl z besedico ne ome- i da i 9re 20 ukinitev 22 raz-,„J|°uenskih osnovnih šol ' illOV, ‘ !er da ‘m izgovorom šted- je tu bistvo in prb- UiPet, omenjene kompatcine e stavke naših šolni- ‘■ko slovenski šolniki stav- aradi tega, da ne , j mogel stavke progla-Jllifj, svoje Konfederacije iz- jC° sindikat prosvetnih ""J* \yesar - °a' \Bl1 ]a glede tega primera 'fl hadaljnja K r.-j« m v«ekakor visoka de5r”“u,4ine. perfidno-\ <,t:ttrnn°stu Eonjerju je sku-V ki J0rniističnih zlikov- ^ HsJ^ttJerjtnt in z Lo- lS>iniilroben€?,a °Prat" Pri Magdaleni pa je 20 prav takšnih Vidalijevih fašističnih delinkventov napadlo slovenskega pevovodjo tov. Švaro, njegovega 14-letna sina in ženo. Ti razbojniški napadalci so bili aretirani in prav te dni odgovarjajo pred sodiščem. Kaj pravijo kominfor-misti? Kominformisti pravijo, da so bili napadeni tovariši provokatorji, zato ker so se mirno vračali na svoje domove ali pa se udeležili prireditve, katere Vidalijevim fašističnim škvadristom slučajno niso všeč. Najnovejši primer laži pa je potovanje skozi Trst odposlanca begunske republikanske španske vlade Martineza, o čemer pišemo na drugem mestu. Kdor namreč danes potuje v Jugoslavijo je po ko-minf or mistični . logiki nujno fašist. Zato so tudi Martineza, ki je že več kot tri leta stalni odposlanec republikanske vlade v FLRJ, proglasili za Francovega fašista! Ne bomo ponavljali primerov zapiranja generala Lekiča, poročanja o «mučenju» «novinarja» Poccecaja, vesti o jami hiši v Izoli, pisem «ugrabljenega» Uršiča, čudovitega zaboja iz Barkovelj itd. itd. To naštevanje bi nam prav zares odvzelo preveč dragocenega prostora. Saj so že omenjeni primeri zadosten dokaz, kako ta popolna degeneracija kominformistov, ki je bila in ki je nujna in neizogibna, mora prav tako nujno in neizogibno imeti tudi svojo logično posledico, ki smo jo poudarili- že v začetku članka in ki se ji pravi: nujen in neizogiben razpad in razkroj njihove revizionistične frakcije. letalo s 30 otrobi je izgioilo OSLO, 21. — Včeraj je izginilo letalo «DC-3», ki bi moralo pristati na letališču For-nebu pri Oslu včeraj popoldne ob 17, potem ko je odpotovalo iz Maroka in. se ustavilo v Bruslju. Na leU&lu je bito 30 židovskih otrok, ki so potovali na taborjenje v Holmestrang pri Oslu. Vesti, da se je letalo vrnilo in potem pristalo nekje na Holandskem, so se izkazale za neresnične. 2e od včeraj zvečer iščejo letalo z vsemi sredstvi, vendar po doslej znanih poročilih brez uspeha. Po uspeli stavki slovenskih solnikov Tudi z očitno pomočjo italijanskim šovinistom NE BODO UNIČILI NAŠE ODPORNE MOČI Gospod prof. Andri, načelnik šolskega urada pri VU, naj ve, da mu njegove nakane z likvidacijo slovenske šole ne bodo uspevale in se jim bo moral čim prej odpovedati! Popolnoma uspelo stavko slovenskih\šolnikov, s katero so na učinkovit način protestirali proti likvidiranju slovenskega šolstva, naše ljudstvo živo komentira in odobrava odločen nastop vzgojiteljev naših otrok. Toda tudi ljudstvo samo je povzelo korake, da odgovorni činitelji zvedo za njegovo mnenje o zadnjem atentatu na slovensko šolo. Sestanki OF, ASIZZ in sestanki staršev niso bili že dolgo tako razgibani in tako dobro obiskani kot v zadnjih dneh. Ljudstvo čuti, da pomeni napad na našo šolo, napad na življenjski živec našega narodnega obstoja. Starši in vse resnično zavedno ljudstvo sprejema na teh sestankih resolucije in proteste, ki jih opremlja s stotinami podpisov. Pri raznih oblastvenih funkcionarjih so se javile delegacije, da- osebno izročijo te proteste. Prof. Andri je izjavil neki taki delegaciji, da ni odpuščenih 22 učiteljev, temveč «sa-mo» 13. Ta njegova izjava nas veseli iz dvojnih razlogov: prvič, ker je število odpuščenih le manjše, kot smo mislili, in drugič, ker nam je prof. Andri s to izjavo sam potrdil, da je ukrep o ukinitvi 22 razredov res namenjen v likvidacijo slovenskega šolstva in da je izgovor o štednji prav slab in za lase privlečen. Mi smo ob poročilu o 22 ukinjenih razredih pač sodili, da so ukinjeni, ker se je stalež učiteljstva zmanjšal za 22 oseb. Toda sedaj vidimo, da bo z odpustom 13 učiteljev in ob ukinitvi 22 razredov ostalo DEVET učiteljev nadštevilnih. Kam z njimi? Mar jih misli Andri uporabiti na isti način, kot uporablja mnoge italijanske nadštevilne učitelje, da pridejo opoldne v šolsko kuhinjo kot nadzorno osobje pri razdeljevanju kosil, in je s tem njihova službena dolžnost opravljena? Mislimo, da bi bilo izpod časti za vsakega slovenskega učitelja, da bi živel tako pa- rasitsko. življenje, ko se na drugi strani kaže potreba po čim intenzivnejšem šolskem delu vsega nastavljenega učiteljskega osebja. Gospodu An-driju smo za njegovo izjavo zelo hvaležni. S tem je nehote sam priznal, da si je stekel nevenljive ezaslugen likvidatorja slovenske šole. Povemo pa mu, da mu njegove nakane ne bodo uspevale in (Nadaljevanje na 2. strani.) NelU nostra edizione di gio. vedi pubblicberemo la VI. puntata deila Storia del movimen-to sindacale dj B. Petronio. 1,'interessaate storia dell eroi-ca lotta del popolo lavoratore di Trleste trovera in guesta puntata e nelle successive, ri-costrniti avvenimenti di gran-de interesse per tutti i lavo-ratori e gli atteggiamenti di allora di organizzazionc e di uomini politici notissimi, con. correranno a rendere maggior-mente interessantc la lettura a rtcavare esperienza e rendere ancor piu svergognati alcuni attuali esponenti cbe ot>gi ripudiano la lotta rivolu-'icnaria combattuta dal pro-letariato triestino e nella qua-le lotta allora si storzavano di essere dirigenti di primo piano e tentavano ancbe di monopolizzare questa diri-genza. To je i!sti Francov pri lilu BEOGRAD, 21. (Tanjug) — Po svojem popustu inozemstvu se je vrnil v Beograd izredni odposlanec španske republikanske vlade MARTI-NEZ MINANA. Tako torej javlja Tanjug. Kakor vidimo se je ponovno izkazalo, kako pride glavnemu uredniku glasila KP Italije, znanemu republikinske-mu Mussolinijevemu oficirju vsaka provokatorska vest prav, ko je pred dnem z mastnimi črkami objavil, da je Mariinez odposlanec španske republikanske vlade, predstavnik Francove fašistične Španije, ki prihaja v Beograd ((pomagat Titu graditi socializem». VOLITVE v Bosni in Hercegovini SARAJEVO, 21. — Včeraj so bile v Bosni in Hercegovini volitve v mestne, okrajne in krajevne ljudske odbore. Volivci so že V prvih urah prihiteli na volitve, tako da je na nekaterih volivnih sedežih do 9 ure dopoldne volilo že 90 odstotkov volivcev. Marsikje so do opoldne volili že vsi volivci. Stavka v Franciji PARIZ, 21. — Delavci javnih ustanov in sanitetnih postaj v Parizu so danes dopoldne prenehali z delom, da so se lahko udeležili zborovanja, ki so ga organizirali vsi sindikati in 5 katerega so odposlali resolucijo s svojimi zahtevami predsedniku vlade. Opoldne se je delo zopet redno nadaljevalo. Razni sindikati so pristali na to, da bodo v petek 24 ur stavkali v znamenje opozarja. Tudi krščanski delavci so pristali, da se pridružijo stavki. toda «budno bodo pazili, da ostane stavka zgolj na strokovnem področju«. BEOGRAD, 21. - Zvezno filmsko podjetje «Zvezda fim» v Beogradu je izvršilo že 200. dokumentarni flm. TURIN, 21. — Dvanajst zaporednih požarov je bilo v nekaj dneh v vasi Bianze pri Turinu. Po preiskavi je policija ugotovila, da gre za požare, ki so jih je zanetila neka teroristična skupina. Prebivalstvo ne mer a pri preiskavah sodelovati s policijo, ker se boji represalij teroristov. 500.000 KMETIJSKIH DELAVCEV ITALIJE sodeluje v akciji za zasedbo neobdelane zemlje Do sedaj so kmetijski delavci zasedli 95.000 ha zemlje - Veleposestniki prekršili dogovor in prekinili pogajanja - S c e 1 b a izdal nalog za aretacije Rim, 21. — Kmetijski delavci Sicilije so zopet začeli akcijo za zasedbo zemlje veleposestnikov, ker So ti prekršili obljube, da bodo vodili pogajanja za rešitev delavskih vprašanj. Včeraj so kmetijski delavci in polovinarji zasedli okoli 8000 ha zemlje, tako da imajo sedaj kmetijski delavci na Siciliji y svojih rokah nad 35.000 ha zemlje veleposestnikov in cerkve. Zveza kmetijskih delavcev ie objavila poročilo, s katerim zahteva od vlade, naj nuj-im objavi splošni zaton o agrarni reformi na podlagi zakonitega minimuma zemlje veleposestnikov. Ta borba kmetijskih delavcev in kmetov brez zemlje, ki se je začela pretekli mesec z zasedbo zemlje veleposestnikov y Kalabriji, se je sedaj razširila na vse pokrajine Italije. Delavci imajo do sedaj v svojih rokah nad 95.000 ha neobdelane zemijg veleposetni-kov. Pri teh akcijah sodeluje nad 500.000 kmetijskih delavcev. Včeraj so v Italiji aretirali nad sto kmetijskih delavcev, ki so sodelovali pri zasedbi zemlje veleposestnikov. Te aretacije so se izvršile na podlagi zadnje odredbe notranjega ministrstva, ki prepoveduje zasedbo zemlje veleposestnikov po kmetijskih delavcih. De Gasperi je odpotoval v Kalabrijo, da bi Lun s svojimi lepo donečimi govori in praznimi obljubami potolažil prebivalstvo. Pr; tem na je dejal, da bo z agrarno refomo šlo počasi «zaradi motenj, ki bi jih povzročila v kmetijskem gospodarstvu« in tudi zaradi tega, ker da gospodarske zmožnosti ne dovoljujejo Italiji takega napora in bi bila o ^‘nformiste že samo FLRJ seje vzdržala glasovanja o resoluciji o bivših i izjave jugoslovanskega delegata o vorašanju razorožitve Del jugoslovanske delegacije odpotoval iz New Yorka NEW YORK, 21. — Del jugoslovanske delegacije na IV. zasedanju glavne skupščine OZN pod vodstvom ministrov Edvarda Kardelja in Milovana Djila-Sa je včeraj odpotovala iz New Yorka v Jugoslavijo s parnikom «Ile de France«. Med člani delegacije, ki se vračajo v Jugoslavijo, so tudi Josip Djerdja, Vladimir Dedijer in Veljko Micunovič. Ob odhodu so člane delegacije pozdravili jugoslovanski poslanik v ZDA Sava Kosanovič, člani poslaništva in šef jugoslovanske stalne delegacije pri OZN Jože Vilfan. Pred glavno skupščino se nadaljuje razpravljanje o bivših italijanskih kolonijah. Danes je abesinski delegat izjavil, da predlagana rešitev za Vzhodno Afriko pomeni povratek Italije v te kraje, kar bo povzročilo nerede tudi več let. Sovjetski delegat Arutinjan je izjavil, da glavna skupščina na vrši svoje bivših dolžnosti v vprašanju italijanskih kolonij. Obtožil je Italijo, da se je napotila pp poti novega reakcionarnega režima, ter omenil pristop Italije v atlantski pakt in pripravljanje y Italiji posebne policije in moderne oborožitve, ki sta namenjeni v Somalijo. Glavna skupščina je sprejela z 49 glasovi proti 9 vzdržanim resolucijo, ki doleča, da postane Libija neodvisna najpozneje L januarja 1952, Somalija pa v desetih letih, v tem času pa jo bo upravljala Italija. Resolucija določa dalje, da bo v Eritrejo odšla posebna komisija, da preuči položaj. Med vzdržanimi so slovanske države vštevši Jugoslavijo, Francijo, Nova Zelandija in Indija. Abesinija je glasovala za resolucijo. Kakor smo že poročali, je posebni politični odbor v soboto zaključil debato o znižanju o• borožitve. Sprejeta resolucija bo y kratkem prišla pred glavno skupščino. Jugoslovanski delegat Djerdja je s tem v zvezi med drugim izjavil: Zdi se> da je to važno vprašanje danes tako daleč od rešitve, kakor je bilo pred enim letom, ko je bilo prvikrat postavljeno na dnevni red OZN. Glavni vzrok za ta položaj je treba iskati v dejstvu, da se v tem času niso napravili potrebni napori za ustvaritev y mednarodnih odnosih onega ozračja, v katerem br se lahko preučilo in rešilo z večjim medsebojnim zaupanjem in z večjo dobro voljo tako važno vprašanje. Namesto tega pa se ie ta čas uporabil za prav nasprotne manifestacije, ki vsak dan bolj zmanjšujejo možnost rešitve tega vprašanja. Vojna propaganda, ustvarjanje vojne psihoze in občutka negotovosti, posebno med malimi narodi in na splošno za dejanja, ki težijo po Mnešavanju v notranje zadeve drugih dr- žav, po kršenju suverenosti drugih držav in ustvarjanju pravih vojaških koalicij: to je karakteristika tega razdobja in položaja, v katerem je na dnevnem redu vprašanje razorožitve. Vzporedno s tem, pa prisostvujemo pravnemu tekmovanju v oboroževanju. Po mnenju jugoslovanske delegacije je potrebno sprejeti sledeče ukrepe: ne bi se smelo v bodoče iz nobenega vzroka dovoliti, da bi debate potekale kakor do sedaj, pač pa jih je treba razširiti, preučiti vprašanje z vseh strani, preučiti ga vestno in objektivno in zastaviti vse sile, da se najde tudi najmanjša možnost tudi za skromen začetek rešitve. Narodi vsega sveta, ki z zanimanjem in vznemirjenjem sledijo razvoju položaja v svetu in ki mnogo upajo v naše delo, ne bi mogli razumeti in tudi ne odpustiti drugačnega postopanja. Po jugoslovanskem mnenju bi bilo treba tudi imeti stalno pred očmi potrebo za vse člane OZN in predvsem za stalne člane Varnostnega sveta, ki so v prvi vrsti odgovorni za formalno in stvarno rešitev tega vprašanja, da se r.apravi mnogo več naporov kakor do sedaj za odpravo pomanjkanja zaupanja med narodi, slehernega strahu pred novimi vojnami, napraviti kraj sleherni vojni propagandi, v kakršni koli obliki naj se ta pojavlja. V takem položaju, ko gre za to, da se vprašanje razorožitve spravi z mrtve točke, bi bilo po mnenju jugoslovanske delegacije potrebno pozvati stalne člane Varnostnega sveta, naj zastavijo še Večje sile za rešitev tega vprašanja ki je tako tesno povezano z vprašanjem miru. Jugoslovanska delegacija ne verjame, da bi v sedanjem položaju izglasovanje ene od katerih koli predloženih resolucij pomenilo resen napredek k rešitvi tega vprašanja. Jugoslovanska delegacija bo podpirala vsak odkrit napor za pravilno rešitev vprašanja razorožitve v težnji po utrditvi svetovnega miru. Jugoslovanska delegacija se je zaradi tega vzdržala glasovanja o dveh predloženih resolucijah, ker nobena ni predstavljala podlage za rešitev vprašanja razorožitve. zaradi tega potrebna ameriška pomoč. Kakor znano, jnisJi vlada plačati odškodnino veleposestnikom za odvzeto zemljo, ki so se je ti brezpravno polastili. Splošna konfederacija dela je predlagala splošno podpisovanje za tri tisoč milijard lir za finansiranje italijanskega obnovitvenega načrta. V Torinu je glavni tajnik Splošne zveze dela Di Vittorio v svojem govoru ponovno obrazložil gospodarski načrt za obnovo Italije, ki g?, je pred kratkim izdelal kongres CGIL. Dj Vittorio j« poudaril, da je vladna politika pošiljanja brezposelnih v inozemstvo doživela popoln poraz, ker šteje danes Italija 2 milijona brezposelnih, okoli 1 milijon delno zaposlenih delavcev in okoli 1 milijon 2Q0 tisoč kmetijskih delavcev in dninarjev, ki delajo največ sto dnj na leto. O MOSKVA, 21. — Kot poroča moskovski radio, je zunanji minister nemške demokratične republike imenoval Gustava Sobotko za trgovinskega atašeja prij nemški diplomatski misiji v Sovjetski zvezi o ukazu st. 202 m o proslaui AifflOJ-a . Assolta la cricca di Babič' Kominformisti so pred časom naperili tožbo proti Babiču in Uršiču, češ, da sta osleparila delavce, ki so delali pi-ostovolj-no na zgradbi v ulici Montec-chi 6. Sodišče je to tožbo zavrnilo, ker ni bilo zanjo nobene stvarne osnove. Včerajšnji «11 Lavoratore» dela iz tega dejstva zaključke, ki so lastni komiformistični logiki in morali. Dejstvo, da sodišče ni moglo pri najboljši volji klicati na odgovor omenjenih oseb, je zanje «dokaz» o ((prijateljski politiki do Titan, kakor pravijo, Na to bi jim mi zastopali eno samo vprašanje (če bi kaj zaleglo): Bi bili vi potegnili iste zaključke, če bi sodišče vašo iz trte izvito tožbo sprejelo? Politični pomen te razsodbe ni tisti, o kateremu vi klepetate, ampak samo eden: če se v svoji klcvetniški kampanji proiti takozvani «Babičevi tol-piv — v pomanjkanju solidnih argumentov — zatekate k buržoaznemu sodišču, bi morali vsaj vedeti m kakšni osnovi to sodišče posluje. Ce tega ne veste, vprašajte svojega odvetnika. Ce pa tudi vaš odvetnik tega ne ve, potem imamo za vas le en nasvet: menjajte odvetnika! K sodišču se zatekate vi in vaši klevetniški gonji proti nam; zaradi tega si izbirajte odvetnike, ki se na svoj posel razumejo! Kar se tiče našega ttovadu-štvan, vam v vašo vednost in bodoče ravnanje povemo sledeče: Brez pardona bomo v našem listu objavljali vsak primer osebnega škvadrističnega napada na naše ljudstvo in poimensko imenovali vse tiste, ki jih bomo uspeli pri napadu osebno spoznati. V takih primerih ne gre več za politično borbo, ampak za čisto navaden politični kriminal (pa naj se odeva v kakršno koli barvo). In ta spada tudi pred buržoazno sodišče. Komunisti se ne poslužujejo individualnega terorja, je dejal že Lenin. Mi se bomo držali tega Leninovega načela in bomo svojo osebno nedotakljivost in osebno nedotakljivost našega demokratičnega prebivalstva — če bomo smatrali to za potrebno — branili tudi pred sodiščem, ki ga imamo danes na razpolago. Naj kominformisti nikar ne mislijo, da jim bo z individualnim terorjem izza fašistične dobe uspevalo terorizirati demokratično prebivalstvo, ki ima pred njimi edini greh, da misli s svojo glavo. Kominformisti in AVNOJ Kominformisti napovedujejo tudi za letos proslavo obletnice II. zasedanja AVNOJ-a Tudi v tem primeru kažejo, kako oni razumejo politično resnost. C e je bilo lani še mogoče razložiti med ((Titovo klikov in revolucionarnimi tradicijami jugoslovanske narodno-osvoho- ilSROVA VLADA V’ beži tudi iz Cuitgkinga HONG KONG, 21. — Precejšnje presenečenje je izzvala odločitev nacionalistictnega predsednika države Licungje-na. da bo odpotoval v Hong Kong. On je sicer to motiviral s tem, da mu je potrebna posebne vrste zdravniška nega za bolezen, ki ga muči že dolgo časa. Govori se tudi, da misli Licungjen potovati v Ameriko in da bo njegov postanek v Hong Kongu le počitek pred tem potovanjem. Na splošno pa stvar z njegovo boleznijo ni nič preveč prepričljiva in se na razne načine razlaga. Go-vorj se o prelomu sporazuma med Licungjenom in Cangkaj-škom. Domneva se tudi, da bo v Cunkingu (ali kje drugje) zopet prevzel Cangkajšek oblast V roke. Drugi mislijo, da bi lahko Licungjen iskal v Hong Kongu stikov s predstavniki svobodne Kitajske. Možno pa je tudi, da je mož uvidel, da je njegovo predsedovanje prav za prav le še malo zanesljiva služba, pa je pustil vse skupaj in se bo preselil v Ameriko. V Cunkingu že vlada panika. Ljudje, ki nimajo čiste vesti, vznemirjajo sebe in druge s svojim odhajanjem. Nacionalisti nameravajo namreč Po celi seriji prestolnic sedaj tudi Cungking zamenjati za kako drugo mesto. Verjetno bosta to ali Cengtu ali Tajpeh. dilne vojne, letos to ni več mogoče. In to nj letos več mogoče po njihovi lastni «logiki». Kominfirmisti morajo danes pač vedeti, da II. zasedanje AVNOJ-a ne predstavlja nobene pozitivne revolucionarne vrednosti za najvišje avtoritete Kominjorma in za sedanje vodstvo Sovjetske zveze. In zato kominformisti nimajo kaj proslavljati. II. zasedanje AVNOJ-a, AVNOJ sam in sklepi tega zgodovinskega zasedanja so —• po kominformistični znanosti — plod Gestapa in nbž v hrbet Sovjetski zvezi! Vsa herojska revolucionarna preteklost socialistične Jugoslavije je za ko-minformiste ena sama gestapovsko - nacionalistično - buržoazno • imperialistična intriga. Danes ni več mogoče govoriti, da je «Titova klika» izdala sklepe II. zasedanja AVNOJ-a — kakor so to kominformisti delali lani; danes so AVNOJ in njeni sklepi peklenski načrt naperjen profi Sovjetski zvezi. In kdor proslavlja danes obletnico AVNOJ-a je za kominfoimiste, — ki so bili skregani s pametjo tako lani kakor so z njo skregani tudi letos — izdajalec in sovražnik Sovjetske zveze. In to bi morali vedeti tudi naši kominformisti. • Mi razumemo njihovo 'zagato! A težko je našim zmešanim kominformistom požirati tako huda protislovja; a kaj hočete? Djudje se še spominjajo, da so s svojo lansko «pro-slav o« poveličevali AVNOJ in njegove sklepe, hkrati pa jih izrabljali za blatenje nove socialistične Jugoslavije. A letos? Letos ne morejo več povzdigovati niti AVNOJ-a. ker so tudi to zgodovinsko obletnico «najvišji» kominformisti oblatili in erazkrinkalin. Kaj sedaj? Mimo te obletnice pa spet ne moreš, ker je tudi borba našega ljudstva s tem zasedanjem tesno povezana in je na njem našla tudi svoj izraz. Res nerodna akrobacija za naše kominjormiste! Tudi njihovi uradni govorniki so temu primemo dobro izbrani. Našim Lonjrircem, na pr., bo II. zasedanje AVNOJ-a «proslavljal» sam šef tržaških kominformistov Vidali, ki je narodno-osve-bodilno vojno našega ljudstva in jugoslovanskih narodov zasledoval z razdalje pet do šest. tisoč kilometrov. Tako se ti demagogi in sleparji skušajo igrati z našim ljudstvom, ki je krvavelo in umiralo takrat, ko je to od njega terjala njegova čast in narodni ponos! Ukaz št. 202 ih kommformisHčna resnost V zvezi z ukazom št. /C2 prinaša člančič, včerajšnji «11 Lavoratore« ki je zelo lep pri-kominformisličnc <(logi- S&au ® slovenski občinski ',3{inc b miljski ali tria-‘PreQovori v svojem kjhi j,em jeziku — provo-'! ,U stališče pa Jih v S bnič ne moti, da ne Moe ie nadalje po- \ystr,k-ako se boriio za ens°iena*atO prCH,.> demokracije! Kakšne svobode m kakšne demokracije? Tiste ki sloni na fašistični zekrmo-daii izpred 8. seotemhm 1943? ReS krasen Primer keminfor-mistične logike, resnosti j„ «re. volucionamev, doshdno-ti! ta - ko TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR ■S sejo občinskega sveta občino Devin-Nabrežinu Pesniku Proračun za leto 1930 sprejet Igu Grudnu ;Bo stavka uslužbencev INAM zaključena?!; Torek 22. novembra Torek. Jezdimir Sonce vzide ob 7.12,. zatone od 1(5.29. Dolžina dneva 9.27. LUna vzide ob 10.03. zatone cb 17.5». Jutri sreda 23. novembra Klement, Kavijola spominsko ploščo! Primanjkljaj bo znašal 12.221.333 lir,županova plača pa 40.000meseč-no - Kako „zavedni" Slovenci služijo interesom slovenskih volivcev Včeraj popoldne se je občinski svet občine Devin-Nabreži-na ponovno sestal z namenom, da zaključi razpravljanje o občinskem proračunu za leto 1950. Se preden pa so prišli k razpravljanju tega vprašanja so nekateri svetniki predlagali, da bi se seja čimprej zaključila, ker je na pol praznik. Zato so se vsi sporazumeli da bodo sejo zaključili ob 17.30. Terčon je otvoril razpravo o letnem proračunu. Naštel je dohodke za leto 1950. Glavni dohodki so najemnine občinskih kamnolomov, občinski davki in pristojbine ter občinska užitnina. Bilo je govora o družinskih davkih, q davkih na živino in o občinski užitnim. V proračunu znašajo redni dohodki 20.362.537 lir. Proračun dohodkov so svetniki soglasno odobrili. Pri ugotavljanju izdatkov se je razvila debata okoli vprašanja, ali sta potrebna za nabre-žinsko občino dva poljska čuvaja ali samo eden. Delo čuvajev je iakole porazdeljeno: prvi mora skrbeti predvsem za njive okoli Nabrežine, kjer se redno dogaja, da ljudje, ki nimajo lastne zemlje, hodijo jemat na tuje in s tem seveda oškodujejo kmeta; drugi pa mora skrbeti, da se take stvari ne dogajajo pri Sv, Ivanu in okoliških vaseh. Nekateri svetniki so bili najprej mnenja, naj se Čuvajska služba odpravi, vendar so se kasneje vsi izjavili, da se vnese v proračun samo eden. V zvezi z dobavljanjem vode po vaseh, je letni proračun obremenjen za milijon lir. Tajnik občine pa je neduhovito takoj dodal, da je dobro, da ni vode, ker bi se sicer letni proračun zvišal na dva milijona. Da bi se vsaj delno krili izdatki je nekdo celo predlagal, da bi se tudi potrošnja vode obdavčila, vendar so se svetniki temu pomisleku uprli, ker bi tak korak utegnil vzbuditi med množicami nezadovoljstvo in bi se večina med njimi odpovedala vodovodu ter bi raje uporabljala vodo iz lastnih vodnjakov. Debata o tem vpraša- nju je bila prenesena n.;. februar. Posebno vprašanje je predstavljal občinski zdravnik in živinozdravnik. Na seji je bilo določeno, da bodo določeni dnevi, kdaj se bosta zdravnika nahajala po določenih vaseh, da se bo s tem nudilo prebivalstvu več zdravniške kontrole. V proračunu je tudi postavka 5,742.890 lir za slovenske šole. Tukaj bi omenili, da se vodijo razgovori v zvezi s slovenskim vrtcem v Devinu, kjer imajo svoje zavetišče tudi otroci iz Sv. Ivana. Vendar se pojavlja pri prevozu otrok iz Devina v Sv. Ivan težkoča, ker ni prave zveze ;n morajo otroci zaradi tega čakati poldrugo uro na avtobus. To vprašanje je občinski odbor že načel, vendar se ni dovolj pozanimal, da bi ga rešil. Ker se zima naglo približuje bo treba to vprašanje nemudoma rešiti. Skupni izdatki za leto 1950 znajajo po proračunu 32,583.870 lir. V proračunskem letu bo torej znašal primanjkljaj 12 milijonov 221.333. Občinski tajnik je pojasnil, da bodo zaprosili Vojaško upravo, da bo ta primanjkljaj krila z denarjem iz svojih fondov. Dodal pa je, da treba nedvomno izkoristiti, da se ta deficit v bodoče odpravi. Ze v letu 1951 bo s turizmom, ki se bo razvil predvsem v Ses-ljanu, krit precejšen odstotek de.icita. Pri 8. točki je bilo govora o mesečni plači župana. Po daljših razgovorih, ki so rodili več predlogov, so sklenili, da se da županu mesečno 40.000 lir. Plača ke mu obračuna od 27. julija dalje. Občinskim odbornikom pa se bo za vsako sejo dalo po 700 lir. Seja je bila odgodena na prihodnji ponedeljek ob 14 uri. Na seji je bilo zanimivo u-gotoviti dejstvo, da se prav tisti, ki se smatrajo' za «zavedne» Slovence, kaj radi poslužujejo italijanščine kot občevalnega jezika na sejah občinskega sveta. Tako je Agnelettov župan ob neki priliki dejal, da bo govoril italijanski, ker bi sicer «ne končali debs.te o proračunu«. Kominformisti pa »demokratom« niti ne oporekajo. O-bratno! Celo kosajo se z njimi, kdo bo bolj dosleden pri uporabljanju - italijanščine. Vprašamo jih, če se tako služi interesom svojih volivcev, v imenu katerih tako radi vedno obstajajo možnosti, ki jih bo | govorijo? Lepo uspela pionirska prireditev v Plavjah V nedeljo popoldne je bila v zvezi z razvitjem pionirskega prapora pionirske družine v Plavjah prijetna prireditev, katere se je poleg domačih pionirjev udeležilo tudi večje število predstavnikov desetih pionirskih družin iz Trsta. Po otvoritvenem govoru in petju pionirske himne so z vsemi svečanostmi razvili lep prapor. Sledil je izbran kulturni spored, kakršnega že dolgo časa nismo videli na naših odrih. Posebno pri znanje gre pionirskemu pevskemu zboru, ki je še posebno povzdigniltadomači pionirski praznik. Zbor je odpel: «Pozdrav., Primorski», uZdravljicoe, uNoč je zbežala za gores in «Jutri gremo v na- pad«. Bogat spored, saj je obsegal nič manj kot 22 točk, je obsegal pesmi zapete v duetu( deklamacije, igranje narodnih pesmi na harmoniko, deklamacije in baletne točke, ki so jih pionirke izvajale po napevih narodnih pesmi. Po končanem sporedu so priredili vsem pionirjem zakusko. Prostovoljni prispevki so bili nabrani za novoletno jelko. Težka nesreča na delu Po uspeli naših šo (Nadaljevanje s 1. strani.) se bo moral tej svoji vlogi hočeš nočeš odpovedati. Od neke delegacije, ki se je oglasila pri gospodu polk. Marshallu, smo zvedeli, da je polk. Marshall povedal «no-vost», da je letos na slovenskih šolah 200 otrok manj kot lansko leto. Mi vse to sami vemo in tudi vemo, da bo število šolskih otrok padalo še kako leto, kar je nujno, ker so sedaj violam, odnosno bodo v prihodnjih letih všolani vojni letniki. Toda to še ni razlog, da bi morali sedaj odpuščati učiteljstvo na debelo, zato da bodo ostali čez par let, ko bo število učencev zopet naraščalo, brez učiteljstva. Parletna izkušnja nam kaže, da je postati slovenski učitelji na Tržaškem zelo težko: tu je vprašanje državljanstva, rezidence, spričeval, ki niso priznana, ni končno te lahko Se FSS proglasi za — upeto-kolonašas. Poleg vseh teh stisk in nadlog je še dejstvo, da je slovensko učiteljsko osebje povprečno izredno staro, ker prevladujejo starejši nad mlajšimi, in v par letih bo odšlo mnogo učiteljstva v pokoj. Kako bi bilo potem enostavno zmigniti z rameni, g. Andri, kajne, in reči: »Saj mi bi vam dali več razredov in več šol, a kaj, ko nimate Slovenci - učiteljev». Gospod polkovnik Marshall pa je pozabil povedati, da je padec rojstev SPLOSEN pojav v vojni, in ni nič povedal, KOLIKO učencev ima letos italijanska šola MANJ v primeri z lanskim šolskim letom. In tudi ni povedal, koliko italijanskih učiteljev je bilo letos odpuščenih ali premeščeni h v Italijo, kjer učiteljstvo gotovo še krvavo potrebujejo. Razumemo g. polk. Marshalla, razumemo, če si prikličemo v spomin poročilo generala Ai-reya Varnostnemu svetu, v katerem smo pred slabim letom čitaii: vStevilo učencev italijanskih šol se je malo SPREMENILO. Število učencev, ki so se vpisali v prve razrede slovenskih osnovnih šol, pa je PADLO». Tako nedolžna uporaba različnih izrazov, ki pa jasno osvetljuje — pristranost anglo-ameriške vojaške uprave, ki favorizira vse tiste, ki se besno bojijo za aVitalianita di Triestev. In prav ta diskriminacija, prav to zapostavljanje slovenskega ljudstva je povzročilo, da se ]e prav v šolskem letu, na katerega se nanaša Airegevo poročilo, vpisalo v L razrede italijanskih šol v mestu .71 otrok popolnoma slovenskih staršev, ki niso bili toliko od-tbinl, da bi kljub diskrimina- ciji vpisali svojega otroka v ono šolo, v katero spada. Očitna pomoč, ki jo vojaška uprava nudi onim, ki še sanjajo o asimilatorski moči dvatisočletne kulture, pa ne bo zlomila naše odporne moči, ne bo uničila naše narodne zavesti. Naše ljudstvo je kot trdoživo drevo, ki so ga že sto in stokrat oklestili, ki so mu tudi veje polomili, a vendarle je še vsakokrat vzbrstelo na novo. Naše drevo ima globoke, globoke korenine v domači, slovenski zemlji. Slovensko ljudstvo nenehno pošilja s svojih sestankov O-svobcdilne fronte, prosvetnih društev, rediteljskih svetov itd-protestne resolucije na vojaško upravo. Objavljamo spodaj danes dve takšni resoluciji, prva je iz Bazovice, katera npsj 240 podpisov, druga pa iz Uropade z 78 podpisi. Resolucije se glasijo: VAŠČANI BAZOVICE se upravičeno zgražajo in ostro protestirajo zaradi neupravičene ukinitve 22 slovenskih razredov od strani ZVU v coni A Tržaškega ozemlja. Protestiramo to tembolj, ker Je TUDI NASA VAS OB ČUTNO PRIZADETA Z UKINITVIJO ENEGA RAZREDA. Te metode nas spominjajo na raznarodovanje pod fašistično Italijo. Mi Bazovci smo doprinesli v tej zadnji vojni dovolj žrtev tudi za to, da ?e našim otrokom nudi neokrnjen pouk v materi' nem jeziku in da se jim nudijo VSE MOŽNOSTI šolanja, kar se Je nam staršem pod fašističnim režimom prepovedovalo. ZAHTEVAMO, DA SE V INTERESU NAŠIH OTROK IN NAŠEGA UČITELJSTVA TA KRI VICNA UREDBA UKINE! Bazovica 1». novembra 1949. SLEDI 249 PODPISOV !> Sk lz dnevnega časopisja smo prebivalci GROPADE zvedeli, da Je Včeraj se j€ v tovarni Ros-signoli na Elizejskih poljanah huje ponesrečil 591etni delavec Roncelli Giovanni iz ulice Re-voltella 51. Ponesrečenec je delal na račun tvrdke Bressi in so se nanj pri delu zvalile debele železne cevi. Pri tej nesreči si je huje poškodoval levo nogo.tako da se bo moral zdraviti 40 dni. Dne 29. t. m. bo prva obletnica smrti pesnika primorskega Krasa, Iga Grudna. «Votel je Kras», je tožil še pred tridesetimi leti naš pesnik Oton Zupančič. Danes to ni več res. Primorski Kras ima svojega pesnika. Rodila ga je Nabrežina, prestolnica slovenskega primorskega Krasa, na katerega je navalil z največjo besnostjo italijanski imperializem z dveh strani, z zapada in z vzhoda. Ni naključje, da se je ravno tu rodil pesnik, borec, branitelj tega lepega koščka naše zemlje. Ze l. 1920. je glasno in svečano protestiral pred vsem kulturnim svetom proti za-sužnjevanju našega Krasa s pesnisko zbirko aPnmorske pesmi». V času narodno-osvo-bodilne borbe je prehodil vso Kalvarijo našega ljudstva z internacijo v Italiji, Padovi in nato na otoku smrti — na Rabu. Iz tega gorja se je rodil visok človečanski protest proti nevidenemu fašističnemu barbarstvu, s pesniškim zlivom, ki ga je zapisal in izdal v zbirki «V pregnanstvo». Od tu je pesnika borca pot peljala v partizane, v Prekomorsko brigado in od tu v Beograd, Ljubljano — na delo. Narod, ki ne zna ceniti svojih mož, — jih ni vreden, je že stara modrost. Ne, naš Kras, Nabrežina nočeta biti nehvaležna svojemu velikemu sinu! Ze pred približno dvema mesecema se je po sklepu Slovensko - hrvatske prosvetne tveze ustanovil «Odbor za postavitev spominske plošče Igu Grudnu»: Vladimir Bartol predsednik, Andrej Budal in Slavko Pertot podpredsednika, Jelinčič Zorko tajnik, in še pet odbornikov, članov Prosvetnega društva algo Grudenr, v Nabrežini. Odborovo delo je obrodilo sad. V nedeljo 27. t. m. bo odkrita spominska plošča Igu Grudnu, na pročelju njegove rojstne hiše v Nabrežini, sko-ro točno na obletnico njegove smrti (29. nov. 1948.). To V obvestilo in vabilo vsem slovenskim kulturnim Kraševcem! ODBOR Tiskarski delavci še vedno vodijo pogajanja - Kovinarski delavci v borbi Včeraj je stavka uslužbencev administrativnih uradov INAM še vedno trajala. Ker pa so uslužbenci prejeli razna nepotrjena poročila, češ da je by do-sežerj sporazum, medtem ko so druga poročila govorila, da ostaja položaj neizpremenjen, so se vsi uslužbenci Zavoda za bolniško zavarovanje zbrali na skupnem sestanku ter določili, da bodo stavko nadaljevali, dokler ne bodo natančno poučeni o poteku pogajanj, ki jih vodijo sindikalne organizacije z vodstvom INAM. V teku včerajšnjega dne bi morali uslužbenci prejeti točno poročilo o poteku pogajanj. V primeru, da je bil sklenjen sporazum v vseh perečih vprašanjih, bi se morala stavka administrativnega osebja danes zaključiti. Ker pa nismo do zadnjega trenutka prejeli nikakega obvestila glede tega vprašanja, ne vemo, če se stavka danes še nadaljuje, ali pa so se uslužbenci že vrnili na svoje delo Zato bomo o tem vpr.ašanju še poročali v naši prihodnji številki. Nadaljujejo se še vedno pogajanja za rešitev spornega vprašanja glede tiskarskih delavcev, katerim nočejo tukajšnji delodajalci priznati pravice do iste delovne pogodbe, ki je bila pred kratkim sprejeta za italjuuskc tiskarske delavce. Sindikalni predstavniki vodijo še vedno pogajala z združenjem indu-strijcev, ki so pa ostala do sedaj brez uspeha. Kovinarski delavci še vedno niso dosegli uresničitve svojih zahtev. Sicer se vodijo še vedno pogajanja, toda uspeh teh je kot vedno negativen. Združenje industrijcev vztraja kljub vsemu pri svojem zadržanju ter noče niti slišati o zahtevah kovinarskih delavcev, čeprav so ti z raznimi statističnimi podatki dokazali upravičenost teh. Zopet nočni napad razuzdanih mladeničev V nedelio ob 23.30 je prišel v bolnišnico 201etni Gerini Vi-nicio iz ulice Donatello 2, ki je imel močno ranjeno Zgornjo ustnico in poškodovano nosno kost. Povedal je, da je bil v družbi svojih prijateljev in prijatelijc v ulici Centi. Tam pa je nasšal prepir med njimi in skupino neznanih mladeničev. Ko se je Gerini poslovil od svoje družbe in odšel proti domu. so ga neznani razuzdani mladenči sledili in ga napadli. SPOMINSKI DNEVI 1891 je umrl A. O. Kovalevski, znameniti ruski embriolog. Rojen je bil leta 1840. OF Množični sestanek OF v Bazovici bo danes 22. t. m. , cb 20 v dvorani gostilne Gruntar. PROSVETNA DRUŠTVA Moški pevski zbor Prcsvetnega društva, v Nabrežini ima redne pevske vaje vsak torek iri petek. Prosvetno društvo Barkovlje ima jutri 23. t,- m. ob 20.30 izredno sejo. Na to sejo vabimo tudi zastopnike množičnih organizacij. Predsednik. Pevci in pevke prosvetnega društva v Barkovljah čestitajo svojemu članu to-varišu Pertotu Brunu in njegovi ženki k veselemu dogodku, t. j. k tOjstVu naslednika. Ml sestanek tainikev OF Danes 22. t. m. ob 16 bo redni sestanek okrajnih tajnikov QF na sedežu v ulici Rug-gero Manna 29. Prosimo za točnosti Tajništvo. Zopet poskus samomora V noči med nedeljo in ponedeljkom so ob dveh jn pol prepeljali y bolnišnico 251etno Vatto Anno iz ulice Campa-nelle 201. Ugotovili so, da je zastrupljena z nekim narkotičnim sredstvom. Uslužbenci Rdečega križa so nesrečno žensko prišli iskat na dom neke njene prijateljice na Lar-go Panfilli, kjer se je tudi zastrupila. Tudi prijateljica ni znala povedati, s kakšnim sredstvom je poskušala napraviti samomor. Prav tako so neznani tudi vzroki, ki so jo dovedli do tega nesrečnega koraka. iraoiii Tiskovni urad civilne policije ie sporočil, da so včeraj popoldne jugoslovanske oblasti vrnile civilni policiji Marijana in Josipa Miliča; ki sta pred tremi meseci svojevoljno prekoračila državno mejo. Smrtna nesreča 66-letne žene Tudi 7 letni Marino Matassi iz Milj je podlegel poškodbam avtomobilske nesreče v Miljah - ue ena avtomobiska nesreča v Trstu V nedeljo ob 12 je 66 letna Ana Stuparič, poročena Gar-bassi, iz ulice del Peggio 3 skušala prekoračiti cesto y bližini pomola Gulli. V istem trenutku je privozil kamion, ki ga je šofiral neki ameriški vojak in nesrečno ženo podrl na tla. Po-nesrečenko so takoj prepeljali v glavno bolnišnico, kjer pa je ob 0,30 po polnoči podlegla poškodbam. Včeraj ob 3.30 po polnoči je pod!*;el poškodbam v tržaški bolnici tudi 71 letni Marino Matassi iz Milj. Njega je v petek povozil avtomobil, ko je zjutraj hotel če enkrat pozdravit: svojega očeta, ki je šel na delo. Ko je bil mali Marino na sredi ceste, ga je oče opozoril, naj gre na pločnik. V istem trenutku, ko se je nesrečni otrok obrnil, da bi stekel proti ploč- niku, na je prevozil avtomobil znamke «Ardea», ki je last Baccamina Giuseppe iz ulice XX. Septembra. Avtomobil je s polno močjo trčil v otroka in ga povozil. V bolnišnici so ugotovili, da je nesrečnemu fantu prj nesreči počila lobanja. Včeraj pa se je zgodila še ena prometna nesreča, in sicer ob 23 zvečer y ulici Navali. Av tomobil Fiat 1100 je podrl Renato del Vecchio, ki stanuje v ulici Michele 10. Avto se po nesreči ni ustavil, temveč je vozil naprej. Ponesrečenko so nato prepeljali z avtotaksijem v bolnišnico, kjer go ugotovili zlom leve ključnice in poškodbo leve noge in leve strani čela. Luigi Zecchin, ki je šofiral avtomobil, se je kmalu po nesreči javil na policiji. Iz življenja ASIŽZ V soboto zvečer 19. t. m. je bil sestanek v Plavjah, in sicer za Zgornji del vasi (Badihrta). Na sestanku sta govorili tov. Marica in tov. Grozdana. Razpravljali 3ta med drugim obširno o problemu slovenskega šolstva v zvezi s sedanjo ofenzivo na slovenske šole. Zene so pazljivo sledile vsaki besedi in vse ogorčene sprejele protestno resolucijo, ki jo bodo ponesle na ZVU. Govorile so tudi kaj bodo storile, da bi bil Dedek Mraz, ki bo prinesel novoletno jelko, čimbolj obložen z darili. Nočna služba lekarn De Leitenburg. trg Sv. Ivana 5, tel. 6924; dr. Praxmarer, trg Unita 4, tel. 5478; Prendi-ni, ul. T. Vecelio 24. tel. 90-180; Sponza, ul. Montorsino 9 (Rojan), tel. 29.690; Harabaglia v Barkovljah, tel. 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93-245 imata stalno nočno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8700, papirnati šterling 1570, telegrafski dolar 670, dolar 660, švicarski frank 154, 100 francoskih frankov 172, avstrijski šiling 22, zlato 1080. Odredba promelne policije Jutri 23. t. m. Prometna policija poziva vse vozače, da se na križiščih, kjer so svetlobni znaki, čimbolj tesno uvrstijo v dveh ali več vrstah kakor pač dopušča širina ceste, da se tako skrajša prehod onega dela ceste, kateri je označen za. pešce. Na ta način bo čakanje na križiščih skrajšano in se bo promet hitreje vršil. ob 14 * ulici Ruggero Manna 29 glavnega odbora za noV?kai .jelko. Naj nihče ne mani ' -"•j Pritožne knjige na policijskih postajah Na spodaj označenih sedežih administrativne policije so občinstvu na razpolago pritožne knjige, kamor bo lahko vsakdo vpisal svoje morebitne pritožbe in prijave, v kolikor so v zvezi s policijsko službo. Vse pritožbe in prijave, ki se tičejo policijskih organov, pa morajo biti naslovljene na poveljstvo policije v palači prefekture na trgu Unita. Poveljstvo policije: Prefektura, trg Unita. I. sektor: Ulica Madonna del Mare 13; II. sektor: ulica Muda Vecchia 2: III. sektor: ulica del-la Guardia 36; VI. sektor: Istrska ulica 3,1; VII. sektor Lo-njerska cesta 1; VIII. sektor: Miramarska cesta 115. Druga premiera SNG v sezoni 1949-50 Pavel Golia: Sneguljčica Prireditev se je udeležilo veliko število ljudi, vendar je moralo zaradi premajhne dvorane več sto oseb oditi - Zahtevamo dostojno dvorano za kulturne prireditve Slovencev v Trstu Nedeljska premiera SNG aSneguljčica« najbolj zgovorno govori, kako nujno potrebna je dvorana za kulturne prireditve slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju. Dejstvo, da je bila škedenjska dvorana tako nabito polna in se je moralo zaradi tega več sto obiskovalcev odreči krasnemu kulturnemu užitku, najbolj opravičuje zahtevo svetnika Ljudske fronte v. občinskem svetu, ki odločno zahteva za kulturne prireditve Slovencev na Tržaškem ozemlju tako dvorano, ki bo v polni meri ustrezala našim kulturnim potrebam. To je zahteva vseh Slovencev v Trstu, to je življenjsko vprašanje, ki ga je Ljudska fronta postavila v mestnem občinskem svetu, vprašanje, ki je Vedno boli/ živo in ki bo moralo biti rešeno v prid vseh Slovencev v Trstu. Pisanje za otroke je zelo resna 'zadeva in kdor piše za otroke, ima zelo težko delo. Vživeti se mora v otrokovo gledanje na svet, ki ga še ne pozna in ki ga šele sproti, polagoma dojema z izpraševanjem in z Imtnim nekritičnim razmišljanjem, t> njegovo čustveno življenje, ki je prav gotovo bolj živo kot pri odraslem človeku; vživeti se mora tudi v otrokovo domišljijo, ki dopušča marsikaj, v kar odrasli človek ne more več verjeti. Pa so neuki ljudje v tem vendarle še mnogokdaj podobni otrokom, ker tudi oni verujejo še v čarovnice, v zli pogled ter razne druge vraže. Zamctanejil je svet otrokove domišljije, otrok pa čuti vendarle potrebo po pn.prostem tolmačenju dogodkov v svetu. Za otroka veljata dve načeli, do katerih zavzema subjektivno stališče, zaradi tega kčr čUtl že sam v sebi - Ti nagon po samoohranitvi vojska 'u'p rava" ponovno 'podvze-1 d«Še načeli sta načelo dobr&te la ukrep, ki sledi ostalim, s Kate- -1-1 - r„~„« - ,n. rimi se hoče nas Slovence oropati pridobitev narodno osvobodilne borbe, z ukinitvijo 22 slovenskih razredov in odpustom učitčljev. Ni se še poleglo naše ogorčenje zaradi Izgona naše priljubljene učiteljice Trostove, ko se tej nezaslišani krivici pridružujejo nove. Ponovno moramo ugotoviti, da so se kakor tedaj, tako tudi danes pri teptanju našlb narodnostnih pravic vidalijevci znašli na isti liniji z italijansko reakcijo in tujo okupacijsko oblastjo, ko z raznimi hinavskimi nastopi v občinskih svetih in kot župani pomagajo rušiti naše pravice. Grcpajci, ki prav dobro poznamo to protiljudsko politiko, ki Jo izvajajo okupacijska oblast in njeni sodelavci, pozivamo vse demokratično ljudstvo, da se tem nezaslišanim krivicam upre ter nadaljuje borbo za spoštovanje osnovnih narodnostnih pravic! Smrt fašizmu — Svoboda na. rodu! Gropada lt. novembra IS4Š. SLEDI 7» 1’ODPiS in zlobe. Jasno je, da mu je dobrota, predvsem lista, ki mu jo drugi nudijo, zelo pri srcu, ker čuti, da bo le v dobroti vsakdo laže uspeval. Kako so pa nastali? pravljice? Tudi človeštvo je poznalo nekoč svo-o otroško dobo, dokler niso izsledki 'znanosti prodrli tudi med ljudi. Ljudstvo je pa tudi vedno čutilo potrebo po umetnosti in med ljudstvom, med odraslim svetom, so iz te potrebe nastajale bajke, ki imajo zgodovinsko podlago, pravljice itd. Sicer pa imajo tudi pravljice neko dejansko osnovo, ker si je človeštvo v svoji otroški dobi skušalo nagonsko z domišljijo raztolmačiti razne njemu nasprotne pojave,proti ka*er:mxe je moral vsak dan boriti. Zato je človek vse te zle in dobre sile poosebil in tako so nastali čarovniki čdfrvnire m-llči. i. rti. nnntiivi gr-a,,j duhovi. magujejo ose divje, neukrot- ljive sile itd. Po ustni tradiciji se je človeštvo spominjalo raznih živalskih velikanov, ki so v pradavnini živeli na svetu, in katerih so »z predniki bali. In tako so v domislji nastali groizoviti zmaji. Vse to so spretni pripovedovalci povezovali in pripovedovali ljudem. To je bila prava ljudska umetnost, Mladina išče umske zaposlitve in mladinsko slovstvo je ena izmed najboljših takih zaposlitev. Zato je popolnoma na mestu, da je naštudiralo SNG lani in letos po eno mladinsko igro, in sicer v taki obliki, ki je primerna, za sodobno mišljenje ljudskih množic, ki hočejo svobodo in blaginjo za vse. Borba za pravico je stara kot človeštvo. Nedeljski premieri — dopoldne v Skednju in zvečer na Kontovelu — pomenita za naše SNG nov ogromen uspeh. Režiser Milan Košič je pripravil Goljevo pravljično igro «Sneguljčico» z veliko ljubeznijo in skrbnostjo ter izrazitim občutkom za lepoto umetnosti. Njegovo vsestransko prizadevanje za popolno izdelavo vsega dogajanja je bilo vidno pri vsakem prizorčku. Združil je v enotno celoto igro odraslih poklicnih igralcev in otrok. Razpoloženje in pridih čudovitosti, oboje odmaknjeno od neke realnosti, ki bi bila vezana na kako določeno dobo, in ki je po eni strani prikazalo mračno togost zavist i in zlobe, po drugi strani pa preproščino in nebogljenost ter svetlobo dobrote, je ustvaril s svojo inscenacijo scenograf Jože Cesar. Tu mrki grad kraljice s čarovnijami, tam svetla vabljiva hi ša škratov, tam zopet narava z njeno neobčutljivostjo za trpljenje posameznika, ker narava sledi le lastnim naravnim zakonom, pa zopet prerajajoča se narava, v kateri Znova oživi Sneguljčica, ker vse, kar je lepega in dobrega, se vedno zopet dviga k novemu življenju. Simbolika, ki jo je ljudstvo v svoji domišljiji vedno čutilo. Sneguljčico, nebogljeno siroto, ki verjame v svet in v dobroto ljudi, ker je sama dobra in preprosta, je igrala prisrčno, ljubko naravno in resnično Neva Lipovčeva. Angelca Sancinova je bila jedka, ostra zavistna in zlobna kraljica in mačeha. Strup so sikale njene besede, njbno vedenje je prikazovalo sovraštvo, ki ga je le s težavo prikrivala in hlinjeno skrb za ubogo pastorko. Presit bi jo, da bi v bodoče zaradi otrok za spoznanje počasneje govorila, zato da bi lahko naš drobiž laže sledil besedam. Zlata Rodoškova in Štefka Drolčeva s*a z nemo igro, samo s kretnjami, kretanjem in pogledi podali dve dvorjanki. Sama 'zunanjost ju je, sama uslužnost do kraljice. Pomilujeta ubogo siroto, zato da zabrišeta kraljičino pretvarjanje in odobravata vse, kar ona Ukaže dekletu, češ da je to zanjo dobro. Obe igralki sta nam pokazali, kaj se da napraviti iz takih navidezno nevažnih vlog. Bili sta dve živi, resnični osebi. -Angela Rakarjeva je bila glas iz vsem ir ja, ki govo.: skozi zrcalo. Ta vloga je brezosebna. Rakarjeva je vložila v njo tegobo 1 ■ turobnost -.mišljenje usodnosti, ki je neprizadeta od vsega, kar se godi. Vzbudila pa j,e v gledalcu tudi prizvok prirodne luge in žalosti zaradi Snegulčičine krute usode. Le močna umetnica je dala lahko življenje temu realnosti odmaknjenemu nezemskemu glasu, ki prihaja ne ve a? od kod in ki ga ne govori ne resnično bitje pa tudi prikazen ne. Tu je glas odrski lik in ta glas je po Rakarjev! postal živ jn dojemljiv, Ce je zadnjič kritika zapisala, da je Ernest Zega igral v uDonosni službi« nekoliko zadržano svojo vlogo Mikina, moram pi danes z velikim veseljem ugotoviti, da je bil njegov maršal izrazit, življenjski, vsestransko resničen in brez vsakega pridržka prepričljiv po glasu, kretnjah, mimiki, Po izročevanju svojega mišljenja in čustev in z vsenl svojim nastopom. Julij Guštin je podal pravega vojaka, ki se le s težavo kroti, ko vidi krivico. Saj tak bi moral biti vojščak po ljudski domnevi. Obup zaradi krivičnega dejanja, ki bi ga moral storiti, željo bo maščevanju krivice, hvaležnost, zaskrbljenost za lastno d)~užino je prepričljivo združil v celoto Srečko Košir kot lovec. Božo Podkrajšek in Stane Raztresen sta bila posrečeni groteskni smeh vzbujajoči figuri razbojnikov Friceja in Fra-ceja. Smeha in dobre volje ni hotelo biti ne konca ne kraja, ko sta se prvič prikazala na odru in recitativno zapela Podkrajškov kuplet na ti dve figuri. Podkrajšek je zopet Prišel na svoj račun, da se je smel komično sprostiti. Dobro spadata skupaj ti dve figuri tudi po nasprotju postav in glasov obeh igralcev. Blagega, zaljubljenega viteza, sovražnika zvijač in hinavščine, je v tem smislu z zanosom odigral Silvij Kobal. Prepričljivo ga je ves čas spremljal paž Elze D’Ambrosi-jeve. Na dvaru samem se je med ostalo družbo neprisiljeno k pitat kot dvorjan Anton Požar. Elza Barbičeva je kot škrat dobro vodila svojo malo četico {n izrazito ter resnično podala lik gozdnega, nedojemljivega bitja, ki je živelo le v domnevi ljudi. In z njo je nastopilo še šest škratov, šest otrok, jn sicer Graziela Stoka, Inko Starc, Majda Novakova, Neva Čokova, Nora Jankovič, Tatjana Uršičeva. Neprisiljeno so se kretali Do odru in otro- ško prisrčno so podali male možiclje iz pravljičnega sveta. Lahen dih ter prdzomost in nvprozornost valovečih megla je igrala Tea Starčeva. Dobro so ji pomagali še drugi meglič-ni oblački in ples je ponazoril valovanje megla. Zajčki in medvedje so bili lični, srčkan je bil Zorko Ščuka kot mali medvedek, ki ga pregovarjanje meglice ne mere prepričati, da bi odšel v brlog, in ki hoče z ostalimi vred greti ubogo Sneguljčico. Na dvoru je lično zaplesala solobalet Zerjalova. Plese je dob)1 o naučila . Olga Gorjupova. Pesem škratov, M jo je napisal Božo Podkrajšek in volasbil Karel Boštjančič, si naši malčki lahko preberejo v Gledališkem listu, ki je za to predstavo dobil tako obliko, kot je njim pogodu. Kostume iz srednjega veka si je vešče in skladno zamislila ter sestavila Sonja Mikule-tičeva. Lasulje in pričeske je ustrezajoče spletla spletična Draga Pahorjeva. Prav vse je bilo treba omeniti pri tej igri, ker vsakdo in vsi so pripomogli k uspehu. * ff Zvečer je bila nova premiera na Kontovelu. Lahko tudi o te) predstavi govorimo kot o premieri, ker so bile pri tej uprizoritvi nekatere vloge v drugih. rokah. Kraljico je pri tej uprizoritvi igrata Vera Reniče-va. Zanjo velja isto, kar sem zapisal za prvo zasedbo, kajti tudi Vera Remčeva je bila močna v svoji igri. Namesto Štefke Drolčeve je nSstopila kot druga dvorjanka Ema Starčeva, Kretanje obeh dvorjank je bilo tudi pri te) kombinaciji neprisiljeno in je povedalo isto kot pri prvi zasedbi. Tudi med našimi malčki so bile nekatere dvojne zasedbe. Vlogo tretjega škrata igrata pri teh uprižorltvah izinenoma Inko Starc in Marta Werk, četrtega škrata Majda Novak jn Tatjana Godina," sedmega škrata pa Tatjana Uršič in Učka Ščuka. Tudi ti' škratje, ki so nastopili pri vččemi predstavi, so bili ljubki in prisrčni. In prav tako lepo, otroško ljubko ih brez treme je zapela s čistem a drobnim otroškim glasom Učka Ščuka kot Tatjana Uršič. Pri dopoldanski predstavi je moralo oditi mnogo občinstva, in zlasti so bili razočarani otroci, ki so tako napeto pričakoval i to igro. Jokali so, ker ni bilo več prostora v dvorani. Naj bodo potolaženi, saj bo gledališče to igro še uprizorilo. Prav tako je bila natrpana dvorana mi Kontovelu. Posebne vrste užitka je doživel odrasli gledalec, če je gledal otroke, kako s o zaverovano sledili dogodkom ha odru. kako so z rokami dajali dušfcu svojemu veselju in svojemu trepetu, kako so skušali odvrniti Sneguljičico, da ne bi pojedla hruške, in kako so ploskali, ko so kraljico zvezali. SNG bo moralo to igro še mnogokrat ponoviti. — p —1 SLOl/IiNSKIO IV A It (1II Al U cii.Enfli.išCE za Tržni ko ozmjtjjH 20. uri Danes 22. t. m. ob gostovanje v dvorani kina na Opčinah s komedijo Ostrovskega Donosna služba DAROVI IN PRISPEVKI Za novoletno i Ciro- za novoletno jelko so °db°r J vali: Glavni 10.000 lir, Zveza prU partizanov 5.000 lir, na renči ES je bilo nabran# 4.976 lir, na množičnem s®5**' ku III. rajona ASI2Z je nabranega 1.749 lir. Seja glavnega odbora za novoletno jelko . ho t ŠTEVILNO OBČINSTVO JE DO ZADNJEGA KOTIČKA NAPOLNILO VELIKO PREMAJHNO SKEDENJSKO DVORANO Dokumentarni fil® v galeriji Scorpion* Vse, ki se zanimajo za. ^ karsko umetnost, °Pozali,iii. na dokumentarni film 0 škem slikarstvu, ki bo P y vajan danes in jutri ob galeriji Scorpione. Vstop prost! ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 19« Dne 20. in 21. novembra - z - mr tr«-tn «n«9iln n ” se je v Trstu rodilo 8 “ pJ umrlo je 13 oseb, porok so bile 3. Cerkvene poroke: nf^ Crisigiovanni Salvatore^ ir*^cr spodinja Francese Eosa^,^ Majcen Giacomo in 80SP^gvit Coren Iolanda. pek Carlo in gospodinja Marta. Umrli so: 55-letna 85-letna t . 83-letna Cavalcante vfl. Tittoni Maria, bb-ieuio - jtj0l 57-letni Saitti E**,.!. Marija, sv-ietm mi'11/' ji! čevič Ivana. 30-letni Giuseppe, 76-letna Stupar*-, Garbassi Ana, 7-letni Marino, 58-letni Lugnan 0 ^ stiano, 8 mesečna Cleva t 91-letHa Leban vd. ždet Rosa, 13 ur stari Barini Jy* jj. 61-letni Mocovini Giorgio, letni Mreule Guido- l! RADIO »jf n JUGOSL. CONA ii^jj (Oddaja na srednjih J 240 m ali 1250 ^ TOREK 22. 11. t5*5 6.15- 6.30: Jutranja glas'!?' ?o!®' Poročila (v ital.) 7.0°; tjani*! čila (v slov.). 7.15: Jo8nS*1, glasba. 12.00 Lahek up0* koncert. 12.30: Uvertoj®' iot0'. Poročila (v ital.). čila (v slov.). 13.15: f) na-sopranistke Pavle PotC i3-4"' to 10 minut lahke glasJ ' jta'"' Ljudska univerza 'v j^lodb 14.00: Domače lirski^ ^tjljS**8; igra orkester radia LJ“ -ofO' 14.30: Pregled tiska čila (v ital. in slovA {M; Politične aktualnosti lv j8 17.45: Ritmična gla**ba' [ja®' Igra mali ansambl rab jel0 ljana. 18.30: Skladbe »Jh plS; in klavir. 18.45: KUlto^piin®' gled (v slov.). 19.00: >. valčkov. 19.15: poro^v.)' ital.). 19.30: Poročila 19.45: Male pevske ,7 20.00: Kulturni Pr”, * ital.). 20.15: Opera.o2A3°žadr;iv jo znani orkestri. 23.0**' ul- poročila (v ital. in sl® ,' plesi* Objava sporeda. 23.*3' glasba. KINO •K»«y ROSSETTI. 16.00: kov«, T. Povver, O. z .. EXCELSIOR. 16.00: «*» ^at»rr bežni«, Spencer Tracj> na Hepburn. nick FENICE. 16.00: «OpU». , vvell, Slgne Hasso. g. »T FILODRAMMATICO; **'F3ye, je tedni ljubezni«, a. j Miranda. . (**> ADUA. 16.30: «SlT‘T.t° rnlJsKl * ski psi« in ■■•'-"tor’"1* gel«. ALABARDA. 16.00: ščlca«, L. AIIMONIA Kalif°rn "T4 p«#1* .v.— • vnn 16 sovraštva«. Errol ■ -v }| Via de Havilland. (. BELVEDEHE. odšel«, Claudette ^ Tem,}le- 15.30: »Neb® ničlo«, Sonja Hcnl£n paš1'!'1’-AZZURBO. 16.00: «Na I GARIBALDI. ‘•'T"„rney. g* čaka«, Gene rli.1 J'boj % IDEALE. 15.30^ «D_v0 A gnil1 «Dvob°J Antonu«, E-./^tta«11#! IMPERO. 16.00: romanu Kroninazbo>.J^ romanu 1TALIA. *5'30' Marta Eggertl, q0: KINO OB MORJU. ' i poželenja«, M. F Lem*1!8 MARCONI. 15.30: letu 0«. vnminl"' MASSIMO. 16.00: «v n5tree „jt ge Raft. SldOfV 0r »SH*1 NOVO CINE. 15 Ja; Bren • jjgl Mary H»rrlsoH»; **• Krl»-ODEON. 16.0°: «UP Zetterling. V * (■ RADIO. 17.00: * yugyfl* Apache«, J0*1” ,epi(‘ Amendariz. - na z» 5 SAVCNA. 15'°°'n‘vis r>‘‘ stvo«, Bette D»v‘* črni*11 VENEZIA. »Dvoboj S bojnlkom«. .^-dje s VIALE. 14'30i,^Mlnnd' „fv'iri Olivia pe**AW,V 1110 , VITTORIA. 1600 -revvs t\'€ smrti«. Dana VITTORIO V^av0lask»»' mi Je ona P*aV j^k* Ilracher, Veronika I s TRSKI DNEVNIK RUŽN1CA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA v KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a-I.; - TEL. 70 IAZV0J IN PORAST TURIZMA [Istrskem okrožju ob pomoči ljudske oblasti obale v con; B je ®°hmio velika privlačnost »tista in letoviščarja. V 'Miru je važno -z to, da '3° na nekaterih krajih že letoviščarsko tradicijo, ■kraji samj uživajo znaten J' Pri tem mislim na Sv. 1*1 in Portorož, kjer so trii pogoji za še večji raz* »ritma kakor če obstaja «toj, *«ka oblast je podpirala Jlvo za planski in siste-?lčvig turizma v naši co-7 v letu 1948, ko je Turist-obnovii kopališče v Sv. 8*. Kljub kratki sezoni IH'Pritok letoviščarjev zelo začetku tega leta Pa EBlotili tega področja go-'%tVa na zasnovi. S® nadalje povečana ka-^ kopališča v Sv. Niko- laju, ki ima danes v svojih kabinah prostora že za 3.900 kopalcev. Ondotna restavracija sprejme lahko naenkrat 1500 gostov, kar znači visoko števi* jo. Prav tako je bilo preskrbljeno za prenočišča. Lesene hišice z dvemi in tremi posteljami so sprejele letos že 800 gostov. Enako intenzivna je bila obrniva letovišča in kopališča v Portorožu. Tamkaj so bile zgrajene na novo 104 kabine, kar je povečalo prejšnjo kapaciteto na 128 kabin. Obnovljeni so bili tudi razni hoteli, tako da je imel Hotel Central nu razpolago 38 postelj, Hotel Heli09 60 postelj, Villa Adria 70 postelj in Vila Mare 12 postelj. V Fiesu blizu Pirana so Enotni sindikati uredili počitniške domove, kjer je bilo prostora za kviLNIK O UVEDBI načinu uporabljanja živilskih potrošniških nakaznic a bi se potrošnikom v zagotovljeni preskrbi omogočil t Poleg predmetov zagotovljene preskrbe, predvsem ži-• ludi izdelkov iz teh predmetov, predpisujemo PRAVILNIK b uvedbi in načinu uporabljanja novih živilskih potrošniških nakaznic. 1. C LEN. j^iviiaijg potrošniške nakaznice imajo določeno število od-»0v (kuponov) za kupovanje žitnih izdelkov, določeno šte-8brezkov za kupovanje drugih predmetov zagotovljene e (mesa, maščobe, sladkorja, kakavnih izdelkov in %e) k) določeno število odrezkov za kupovanje predmetov Preskrbe. , trošniške nakaznice Imajo naslednje število odrezkov ut)ovanje žitnih izdelkov: „r 51 a nakaznice 'n°vne: 8-1 b*.......................... 8-3......................... b-i b-2 ...................: • b-3......................... G .......................... Število odrezkov z ožnačbo: I. II. III. Skupaj 173 45 22 240 123 30 1.1 164 99 15 11 125 74 13 — 89 74 15 — 89 74 15 — 89 74 — — 74 15 — 15 15 — — 15 Pakup drugih predmetov zagotovljene preskrbe imajo nakaznice naslednje število odrezkov: nakaznice Število odrezkov maščobe meso sladk. kakav, kava 100 £ 250 E 100 g 100 g 50 g : ! 12 12 15 — 3 1.1 10 12 — 2 10 8 10 — 2 4 3 15 1 — G 4 10 a — 8 5 10 3 — 6 7 6 — — 5 8 16 — — 5 12 10 — — navedene tako, da oddajo pri nakupu ,a vseh potrošniških nakaznicah so odrezki za posa-e Predmete enotni in se glasijo na enako količino. 2. C LEN. * *otr, za žitne izdelke: ošniki lahko kupujejo na odrezke E) Na odrezke z označbo r na Livku, kjer se je že 18 kmetov odločilo za zadrugo, dalje v Smasti 5, v Volarjih 4 itd. Prav tako pa se pripravljajo tudi v Slanu, Idrskem, Kobaridu, ob Bači in druged za njihovo ustanovitev. Zavedni kmetje so sklenili, da morajo do volitev trikratno povečati zadružno površino in zadružno premoženje. Ker je do teh volitev komaj nekaj tednov, bo treba krepko začeti. Vendar je vedno več kmetov, ki so spoznali. kam je treba kreniti, da bo lepše in bolie in zato bodo tudi v tei svoji nameri prav Nad polovico posestnikov odsotnih - Volitve zacas-nsga upravnega odbora - Izvolitev zastopnika Delavske zbornico in Komunistične partije Italije razveljavljena V nedeljo dopoldne so se že pred 9 uro začele zbirati skupine kmečkih posestnikov, ki so prišli na ustanovni občni zbor konzorcija za namakalna dela onstran Soče. Vendar pa so pregled poverilnic in druge formalnosti vzele toliko časa, da se je zborovanje pričelo šele okrog 11.20. Dvoraka v Trgovski zbornici je bila polna zborovalcev, kj jih je najprej pozdravil župan dr. Bernardi?. Poleg njega so bili prisotni še podprefekt dr. De Paspualc. kmetijski inšpektor dr. Marsa-no, dr. Poterzio, odv. Culot, vodja vodnega magistrata v Benetkah inž. Volo in drugi. Pred pričetkom del je govoril inž. Volo, ki je opisal postanek in razvoj načrta za namakalna dela na krminsko-gradiščanskem polju in prispevek države, ki bo od skupne potrošne vsote na dve milijardi lir dala 87,5 odst., medtem ko bodo dali zainteresirani posestniki približno po 3000 lir za ha letno, na dolgoročno odplačevanje. Povedal je tudi, da Pri dveh ženah bo 26 mesecev sam llllllll!llllll!l|l||||||||l||l|||||II||||||||||||||l|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM!llllllllllllllllll|il|ll|lillllllllllimilll!|lllllllll!lllllllllllllllllllll!lltll!lllllllllllllllllllllllllllllllllillllillllllllllll!MIII!lllllllllllllllllllllllllllillll!llllllllll vrat proti lini Le redkokdaj slišimo, da so | svoj greh, potem pa se je izgovarjala na vse mogoče načine in se hotela opravičiti izgovarjajoč se na vojno. Stermatie pa, ki je dobro pozna) ženin značaj, ker je bila vedno lah-koživka, jo je kratko malo zapustil in odiel v Mestre, kjer je dobil zaposlitev v neki restavraciji za begunce, kamor mu je pozneje sledila tudi njegova žena. Novembra meseca 1947 pa je zopet prekinil vse zveze s svojo ženo in se preselil v Videm, kjer se je kmalu ujel in tudi civilno poročil z neko drugo. Svoji novj izvoljenki je seveda zamolčal, da je že več let poročen, in da ima živečo ženo in otroka. Stermatig se ie včeraj pred sodiščem zagovarjal, češ da ni vedel, da je bigamiju kaznivo dejanje, končno pa, da je njegova druga zeha dobro vedela kakšen je njegov položaj in da ga je zato često opajala z močnimi vini, tako da ni vedel kaj dela in se ni niti poročil v treznem stanju. Javni tožilec dr. Biancardi je ob koncu razprave predlagal, naj obtoženca kaznujejo na dve leti in 9 mesecev zapora, branilec odv. Veritti pa je prosil za zmanjšanje kazni. Sodišče, ki se je strinjalo s tožilcem, je 'naložilo obtožencu za dvoženstvo dve letj in možje te naše dežele nezvesti svojim ženam, kajti naš človek ljubi nadvse svojo zemljo in svojo družino, na katero je tesno povezan, dasiravno mora za kruhom v tujino, kjer se mu ponujajo raz.lane prilike, da bi se lahko izneveril domovini in domu. Toda med te dobre može ne spada 4dletni Ster-tnalič Anton iz Dreke in zato se je moral v sredo dne 16. novembra zagovarjati pred videmskim sodiščem. Po njegovi izjavi smo mogli beležiti, da se je Stermatič nahajal zaradi dela leta 1940 v Istri. Tukaj se ie seznanil z 281etno Marijo Zatella, š katero se je nato poročil in še istega leta se jima je rodila hčerka. Naslednje leto je bil poklican k vojakem. Ko pa je dobil kmalu nato dopust za obdelovanje svojega polja, je med tem časom izvedel, da mu žena v času njegove odsotnosti tli bila zvesta. Leta 1943 je bil interniran v Nemčiji. p(> osvoboditvi pa se je vrnil y Pulj in tedaj je izvedel, da mu je žena rodila brez njegove vednosti sinčka in da je imela ljubavno razmerje z neznanim človekom. Ko se je vrnil na ženin dom, i mu je ta sprva hotela prikriti na posebnem obrazcu, kj ga prizadeti lahko dvignejo ha anagrafskem ur.adu. II. DEL *VT 1 h 1Donov'1 krmar in KPafroditu. Tako) yk) I, Povezovati jadra. *l(i 8i , Bo,agoma udar jala v k Jadrnico v prl- ^ 7 sogtstl. ra.'« "nazai r.pafrodit: K: na so zaškripala, y.H, !a s« prišli v .C;* "kazal E| V’ *hdiie PoloPil in zapičil ', *»ni,a se Je stresla, neko-S ?VH| Jr obs,ala. V morje S StrMunleek- Vanj sta N t°siai ln Numlda, no-na ladji in po-V *Vl'uh Spiridion ni ’ n' l"*' *n dneve je i-nu »Oa !jark'. Zaril se je V1 vr«1rovom. Pokril s 11 * denarjem in “Jih v groznem strahu. «Ce Jih ulove?n Zamižal Je vselej ob sami misli in se stisnil v klobčič ter objel svoj zaklad. Kadar se mu je vrnil zopet pogum, ko Je na ladji vse počivalo In so doneli le udarci tolkača veslačem, je odgrnil umazane plahte, odvezal vrečo s tisoč zlatimi bizan-tinci ter s slastjo tipal po zlatnikih, prešteval Jih s potnimi rokami in spuščal tiho na kupček. Ce mu Je iz tresoče se roke zdrknil zlat ln Je tanko zacingljalo, je vselej vztrepetal. Vso dušo mu Je objela nedosežna sladkost ob tem glasu, hkrati pa mu je grozen strah zgrabil mozeg, da je pokril z vsem telesom svoj zaklad in prlsluškal dolge trenutke, če ni glas koga zbudil ln privabil dolgo roko, ki bi se iztegnila iz mraku in segla po denarju. Ko Je prebil strah, je štel dalje, preštel do zadnjega, spravil, (esno zaveza! vrečo in pričel razmišljati, česa bi se lotil. Pri-skoparit si Je toliko, da bi lahko brez dela živel. Ne. Sklenil je, da v Toperu izstopi in gre v Solun ter nepoznan započne majhno trgovino. Zato Je tako silno hrepenel, da bi se mogel izkrcati. Toda Epafrodtt Je šel, z njim Numi-da, moštvo spi brezskrbno spanje, on pa bedi, čaka in se trese. Naj sedajle pridejo ladje iz Bizanca.., Zadrgetal je ob lej misli in se ozrl skozi okroglo lino Izpod krova Kakor bi ga speklo, je odmaknil obraz. Počasi se Je dvignil in pritisnil samo eno oko k lini. Zastokal je, zaječal in se zvil nad svoj zaklad. Otrpnil mu je razum, stisnil ga je toliki strah, da se Je od drgetanja stresal pod njim. Kmalu Je slišal, da je nekaj tecilo ob barko. Dvignil je gla vo ln prisluškoval. Jadrnica se Je rahlo gugala. Zopet je po- tegnil dolgi vrat proti lini in pogledal. Ob ladji je stala kupčijska barka, sklopljena z mostom z Epafroditovo ladjo. Na mostu Je videl ljudi, ki so stopali iz tuje barke na krov. Zaslišal je nad seboj stopinje. Usta so se mu razprla v krik. Toda glasu ni bilo iz grla, zaječal je in objel zaklad ter miže čakal smrti. Ladja se je zibala, umirjevala, stopinje nad njim so prihajale in odhajale, vračale se zopet in utihnile. Spiridion je bil po vsem telesu oblit od strašne groze. Se enkrat se je nagnila jadrnica, zarožljale so verige, nato vse tiho. Pod vesli je pljuskalo morje. Drgetajoč kakor topolov Ust se Je vzpel na vrečah in pogledal skozi lino. Tuja ladja se Je oddaljila in v temi izginila. Evnuh se je oddahnil in v zahvalo molil vero. Takoj nato pa se Je ladja vzburila. Pod krovom so se zasvetile luči, vsi sužnji — sedaj svobodni služabniki — kr mar, Numida in Epatrodit, vse se je zbralo na krovu prav tik evnuhovega ležišča. Epatrodit je obstal sredi njih. Odet Je bil X navadno prepro- sto obleko popotnega prekupca. ca ogorelo, da ga je Spiridion komaj spoznal. ((Končana je pot, končana vaša služba,« je začel Epafrodit s tihim glasom. SužnjPso se pripogibali, nekateri iz vrojene navade poklekali. ((Stojte, svobodni ste. Vsakemu sem pripravil plačilo za trud, da lahko počije, potem poišče slednji službe koder koli.« - Nekateri so zaceli glasno ihtet). uVsi veste, kaj se je zgodilo v Bizancu, vsi veste, da visi smrt nad menoj.n Ihtenje je postajalo glasnejše, nekateri so dvigali pesti in stiskali čeljusti. »Hvala vam, zvesti ste mi bili, In upam, da ob slovesu ne bo med vami izdajalca.« Dvigali so se prsti kakor za prisego. Ali vse glave so se okrenile v kot na Spiridionovo ležišče. Tudi Epafrodit se Je ozrl na evnuha. ((Tegale sumite? Spiridion, ali res?» (Nadaljevanje sledi). dva meseca zapora in poravnavo vseh sodnih stroškov. Grmeli Namesto k sinu pred sodnika Štiriindvajsetletni Martinčič Kvirin iz Grmeka pri Sv. Lenartu je nekega dne v poznih urah na vsak naijin hotel priti do svojega sipa, ki se je zdravil v čedadski bolnišnici. Mož je bil tako nadležen in poleg tega še precej vinjen, da so ga naznanili oblastem. Is Čedada Zdravniška pomoč revnim Sporočamo, da morajo biti prošnje za vpis v seznam revnih za brezplačno zdravniško pomoč vložene na občinskem uradu do 30. 1. m. Za vpis v ta seznam imajo pravico le tiste družine, ki nimajo nobenega člana vpisanega v bolniški blagajni in ki so brez dohodkov. Po končanem roku ne bodo dajali vse prihodnje leto ne-V/ključenim v ia seznam zdravniške pomoči, razen v izjemnih primerih. Prošnje morajo biti pisane Iz Kanalske doline Novo pokopališče v Trbižu V nedeljo 13. t. m. je domači župnik g. Fontana v prisotnosti oblasti in množice domačinov blagoslovil novo pokopališče y Trbižu. Dosedanje pokopališče je postalo premajhno ln so že več let le s težavo naši; prostor za nove grobove. Čestokrat se je zgodilo, da so v jami( ki je bila izkopana za hov grob, našli še nestrohnjena človeška trupla, kar seveda ne odgovarja zdravstvenim načelom. Razen tega ja je bila še ta neugodnost, da leži pokopališče v bližini stanovanjskih hiš v središču mesta, okrog župnijske cerkve. Ljudje tam okrog sg se začeli zaradi tega že pritoževati. Končno so vendarle dosegli, da So 9e odločili za gradnjo novega pokopališča izven mesta, na kraju imenovanem Flezzut. 2e leta 1912 so govorili o tej preložitvi, a do izvedbe tega načrta ni bilo mogoče priti, ker ni bilo potrebnih sredstev. Sele letolnjo pomlad ie občinska uprava uredila to zadevo in pričela z delom. Pokopališče še ni popolnoma dograjeno, vendar pa bodo odslej tukaj pokopavali trbiške mrliče. Proračun za vsa dela znaša približno pet milijonov lir. Iz Jutnelj sla MII duMla. pa... V začetku tega tedna sta se v vaško gostilno ,kjer je bilo zbranih nekaj gostov iz vasi, zatekla na požirek pijače ■tudi dva finančna stražnika. Nekaj časa sta poslušala slovensko govorico, ker sta pa sama preveč zabita, da bi kaj razumela, sta začela zabavljati proti gostom in zahtevati, naj govorijo po italijansko. Kot razlog sta navajala to, kar bi domačini lahko rekli njima, namreč, da ne znajo ne slovensko in italijansko. Njun najbolj atehtenn dokaz za tako trditev pa naj bi bili slabi uspehi naših otrok v šoli. Ko bi se ta dva brihtna gospoda malo bolj pozanimala o teh uspehih, bi prav gotovo kaj takega ne zinila, saj so tudi šolske oblasti priznale, da so najboljši uspehi baš na slovenskih šolah. bodo od 8000 ha kompleksa za izboljšanje izločili tiste predele, za katere bi se izkazalo, da bi bilo na njih namakanje neekonomično. Na zborovanju je bilo od celotnega števila okrog 7000 posestnikov, ki imajo v raznih katastralnih občinah področja 7933 ha obdelovalne zemlje, zastopanih samo 1548 posestnikov z okrog 3000 ha obdelovalne zemlje, ali manj od polovice kompleksa, ki pride y poštev za namakanje. Razen dveh so vsi prisotni odobrili sklep, da se ustanovi konzorcij. £e pred glasovanjem so prečitali ministrski odlok o namakalnih delih in dnevnji-ed za to zasedanje, ki je obsegal, tri točke: ustanovitev konzorcija, volitev začasnega upravnega odbora in odobritev statuta. Zastopnik Delavske zbornice je pTedlžrgaf' spremembo vrstnega reda teh treh točk, pa njegov predlc(g ni bil sprejet. Volitev začasnega upravnega odbora je bila tajna in se je zavlekla od 14,30 do 17 ure. Ob 19,45 je podprefekt. ki je vodil zborovanje, objavil izid volitev. V odbor je bilo izvoljenih naslednjih 1 ljudi: inž. Jožef Candussi iz Romansa (1508 glasov), TurUs Rinaldo iz Slovrenca (913 glasov), Visin-tin Ivan iz Krmina (888 glasov), Brandolin Ferruccio iz Gradiške (869 glasov), Medeot Donato in Martinis Peter vsak po 613 glasov. Pri glasovanju sta dobila dovolj glasov tudi Sergio B’abbro (Delavska zbornica) in Rudolf Batti (KPI), vendar njuna izvolitev ni bila potrjena, ker nista posestnika na namakalnem področju. Zaradi pozne ure na ta dan niso razpravljali o tretji točki, odobritev statuta in so debato o njej odložili na nedeljo 11 decembra, ko bodo sklicali ponovno zborovanje. Skil) za olroite idrilsldli ludarisv Ze pred enim letom so idrijske žene odprle v Idriji dom igre in dela. Ze v tem prvem letu svojega delovanja je ta Ustanova žela prav lepe uspehe. Mnogo idrijskih mater lahko sedaj brez skrbi opravlja svoje delo ker vedo, da so pod nadzorstvom strokovnih vzgojiteljic njihovi otroci v dobrem varstvu. Otroci imajo v domu igre in dela zadostno in prav dobro hrano. Vzgojno osebje in uprava se trudita in nudita otrokom čim več zabave in pouka. Večkrat se zgodi, da otro. ci vkljub prijaznemu prigovarjanju svojih mamic, ne marajo več iz tega dečjega doma domov. V zvezi s to ustanovo pa so zadnji čas nastali novi problemi. Ker se dom tako lepo razvija, So postali dosedanji prostori v šoli učencev za gospo darstvo pretesni in bo treba misliti na njihovo ureditev kje drugje, ter bodo istočasno uredili tudi otroška igrišča. Ob pomoči množičnih organizacij, šolskega patronata in rudniškega sindikata pa bodo vrli Idrij. čani tudi to vprašanje zadovoljivo rešili. Na sporedu raznih manifestacij, ki jih bo v okviru semnja sv. Andreja organiziralo tuj-skoprometno društvo y Gorici, je tudi razstava trgovskega blaga, za katere organizacijo se briga pokrajinska zveza trgovcev. V ta namen je Zveza že ustanovila poseben odbor, v ka. terem so: Anton Orzan kot predsednik: Alojz Moncaro, podpredsednik ter odborniki; Boris Chersevani, Ferruccio Leghissa, Gvido Primas, Bruno Rosconi in Aldp Zaccarelli. Razstave se lahko udeležijo vs| trgovci katerekoli vrste, pod pogojem, da izvršujejo svojo trgovino v goriški občini. Namen te razstave je pokazati izbiro in kakovost blaga, ki ga nudi goriška trgovina, In ki ni v ničemer manj vredno od blaga na bližnjih tržiščih in da tudi cene na našem trgu niso višje od onih po drugih krajih. Stroški za razstavo bodo zelo majhni; ker se nanašajo samo na izdatke za opremo. V nedeljo 20. t. m. ob 11 uri je imel zgoraj imenovanj odbor svojo prvo sejo v dvorani bivšega Ljudskega doma y. ul. Petrarca. Tudi blagovna razstava bo prirejena y te J dvorani v času od 3. do 11. decembra. Na seji sq govorili o podrobnem načrtu in delu za opremo razstave. Poleg pripravljalnega odbora se je udeležilo seje tudi več trgovcev, ki mislijo razstaviti svoje blago ob tej priliki. Tudi ostale, ki žele ime. ti prostor na razstavi, vabi Zveza, da se čimprej javijo, ker ni mnogo prostora na razpolago. Novo (MSe ea Travnika! Kakor poročajo iz neuradnih virov, je dobil občinski upravni odbor v Gorici ponudbo, ki jo je stavilo neko podijetie iz Vidma, za gradnjo novega gledališča v Gorici, ki naj bi imel,, prostora za okrog 1500 sedežev1. Poslopje hočejo graditi na Travniku, poleg cerkve Sv. Ignacija, če bi jim občina brezplačno odstopila potrebno zemljišče. Ce bo občinski odbor sprejel ta predlog, bodo menda začeli z deli ie prihodnji mesec, v kolikor bo seve-do dopuščalo vreme. Računajo, da bi na ta način bila zgradba gotova in tudi notranje urejena to oktobra prihodnjega leta. Poleg občinske uprave pa mora dati dovoljenje tudi oblast, ki nadzoruje gledališča in kinodvorane. Verjetno pa bodo tam večie težave, ker sedanjim kinolastnikom’ prav gotovo ne diši. da bi si nakopali le enega konkurenta. Pač Pa bi ne bilo konkurenta, če bi se občina enkrat odločila in prepustila primerno dvorano tudi za slovenske prosvetne ortoeditve, ki jih gor!ški Slovenci tako zelo pogrešamo. PO SILI DOMOV Goriška kvestura je včeraj poslala z izgonskim listom domov 191etnega Pezzetta Dominika Iz Spilimberga (Videm), ki je na ta dan dostal svojo kazen y goričkih zaporih. IZGUBLJENA LISTNICA Včeraj je javila 351etna Ma-nias Mafalda iz Gorice, ul. E. Toti št. 4, da je pri svojih opravkih izgubila denarnico, v kateri je bilo 8410 lir in več dokumentov ter slik-. Tudi mi se strinjamo Zadnji sil Lune dl« piše v svoji kroniki med drugim: «V tem oziru bi radj videli, da bi v Rimu končno vzeli v poštev potrebo po poklicu na odgovor pred sodiščem tistih ubijalcev in izdajalcev, ki še svobodno jedo italijanski kruh.» V7 tem oziru se tudi goriški Slovenci pridružujejo njegovemu predlogu, ker je še vedno prevet snoparskih zločincev na raznih mestih v državnem aparatu, namesto da bi pred sodiščem odgovarjati za svoja dejanja, ki so pripravila državo v danilšnje stanje. Zal je bila epuracija samo farsa. KINO EDEN, 17: »Krčma v Jamajki« Custerja«, E. Flihn. VITTOHIA, 17: (.Poljubi ljubeznivosti in udarci«, B. Crable in J. Fayne. CENTRALE, 17: ((Vesela dvojčka«, O. Hardy in S. Laurel. MODERNO, 17: »Preveč soprogov«, J. Arthur in F. Mac Murray. VERDI, 17: «Zgodba generala M. 0'Hara. DEVETO KOLO NOGOMETNIH TEKEM Borba med vodečimi postaja zanimivejša OB KONCU PLAVALNE SEZONE PREGLED JUGOSLOVANSKIH USPE! Piran - Gorica 1:1 (0-01; Sv. Ivan - Novi grad 1-1 (0-1); Sv. Ana - Ponzianina 3:2 (1-1); Aurora - Opčine 3:0 (1:0); Brtonigla - Montebello 1:0 (0-0); Meduza - Arrigoni 1:1 (0:1) Ob pogledu rezultatov vseh šestih tekem nedeljskega nogometnega prvenstva za Tržaško ozemlje, se nam takoj odpre zanimiva slika. Zmaga Sv. Ane nad Ponzianino ji je pomagala, da se je postavila v lestvici za dve mesti više, dočim je Ponzianina zlezla prav za toliko mest navzdol. Neodločeni izid Meduze s le neporaženim Arrigonijem je za koprsko moštvo lep uspeh. Drugo koprsko moštvo Aurora pa se je z zmago nad Opčinami prerinilo na čelo lestvice s točko razlike pred Arrigonijem. SiceT ima Arrigoni ie eno igro na dobrem, vendar mu bo prednost lanskega prvaka gotovo delala preglavice. Brtonigla. ki je to nedeljo na domačem igrišču premagala tržaško moštvo Montebela, se ie s tem pomaknila za dve mesti više. Da so se od1 šestih nedeljskih tekem končale tri neodločeno in vse z 1:1 pomeni, da so se moštva že nekako izravnala. Tako postajajo tekme vedno bolj zanimive in moramo ob koncu nedeljskih tekem stalno spreminjati lestvico. Ne vemo samo kaj čaka Montebello, da se tako krčevito drži zadnjega mesta, ki ga bo verjetno tudi prihodnjo nedeljo obdržal, saj ima za nasprotnika močno moštvo Ponziamine. AURORA JE KLJUB SLABI IGRI ZMAGALA Aurora je sicer zmagala, ni pa prepričala. Njena igra je pustila Videz nenačrtnega podenja igralcev za žogo. Samo fizična premoč Koprčanov jim je pomagala, da so y prvem polčasu zabili enega, v drugem pa dva gola. Poraz Opencev še ne dokazuje njih tehničnega neznanja, saj imajo fantje mnogo smisla za skupno igro, vendar pa je v glavnem dokaz, da jim manjka redni trening. Dokler ne bo vsak od njih obvladal ustavljanja žoge in njenega sistematičnega podajanja soigralcem, kar bodo dosegli edino s poštenim treningom, ne moremo govoriti o uspehu. Isto velja za vratarja Puriča, ki je zelo čuden pa-tron: večkrat ubrani nekaj zelo težkih' situacij, potem pa spusti v svoje svetišče docela nedolžen strel. Vsa igra Aurore je bila precej meglena. Edini, ki je bil nekoliko razgiban, je bil levo krilo Zeto. Prvi gol, ki so ga dosegli, je padel v zadnji minuti prvega polčasa z 11-metrovko. Roko na srce, sodnik Bukovec, je bila res potrebna najhujša kazen? V drugem delu igre je bil v dvajseti minuti avtogol (Sossi E.). Zadnji gol pa je padel v 36 minuti, ko je desno krilo podal (Ponzianina) je sredi drugega polčasa izključil Carlina, ki je pasel lenobo, NI HOTELO BITI SREČE V nedeljo dopoldne sta igrali na igrišču v Kopru moštvi Sv. Ivana in Novega grada. Lepa SV. ANA JE TO NEDELJO UGNALA PONZIANINO žogo (Zetu, Id jo je z glavo poslal v mrežo. NEPRIČAKOVANA ZMAGA SV. ANE Naslednja nogometna tekma na igrišču pri Sv. Ivanu je bila čisto druga pesem. Borba med Sv. Ano in Ponzianino je bila ostra in raivo igre na primerni višini. Morda bi zato bolj odgovarjal neodločen izid, kajti v prvem polčasu je bila vidna premoč Ponzianine, v drugem pa Sv. Ane. Tekmo je dobro držal sodnik Blason. Ze takoj ob začetku igre se prvi znajdejo igralci Sv. Ane, ko povede v 15 minuti Vižintin II. brez težav svoje moštvo v vodstvo. Sedaj jePonzianina hotela za vsako ceno izenačiti, kar se ji je 10 minut kasneje posrečilo, ko je Tomasini z ostrim diagonalnim strelom zastresel V nasprotnikovo mrežo. Odslej so na igrišču prevladovali belo-plavi, katerim se upirajo edino Gleria I., Cadelli in Paoli. Drugi polčas pa nam je pokazal izpremenjeno sliko. Vseh 45 minut je prevladovala na igrišču Sv. Ana, ki preide v 2Q minuti v vodstvo. Kazenski stre! (Cadelli) jim prinese eno točko, nekaj minut kasneje pa Gleria I. doda še eno. Sele tri minute pred koncem se posreči Ponzianinj zmanjšati razliko golov. Najboljši igralec je bil Tomasini, kateremu bi takoj sledil Cadelli. Trener Giorgi igra Sv. Ivana prejšnjo nedeljo s koprskim prvakom Auro-ro je pripomogla, da je za sedanjo tekmo vladalo precejšnje zanimanje. Vse je namreč pričakovalo, da se bo Sv. Ivan pokazal v prav takšni luči in ker tega ni storil, je lahko zadovoljen z neodločenim izidom. V prednost je prišel Novi grad v sredi prvega polčasa po kazenskem strelu, ki ga je zabil Verginella. Igra se je nato nadaljevala s slabimi izgledi za Sv. Ivar.'. Na noben način se jim ni hotela nasmehniti sreča. Tik pred koncem igre je šele uspelo Germanu, ki je pokazal trdo glavo, ko je iz 30 metrov razdalje poslal žogo v gol. Neodločen izid je Sv. Ivan zadržal na istem mestu v lestvici, dočim je Novi grad pomaknil nekoliko niže. GORICA JE PRIJETNO PRESENETILA Dosti gledalcev je bilo to nedeljo na igrišču v Piranu, kamor je prišla igrat Gorica, ki je vse prijetno presenetila. Posebno dobra je bila njena obramba in del napada (Ladini, Mosenich). Pirančani so potegnili za seboj na igrišče številno občinstvo, ki je prišlo na svoj račun. Mislimo namreč na prave gledalce, ki uživajo ob lepi igri in pustijo v nemar osebne simpatije. Da je bil izid neodločen, je krivda domačega moštva, ki r.i imelo v napadu OSTRE KAZNI NEDISCIPLINIRANIM IGRALCEM OBJAVA št. 1 NOGOMETNEGA ODSEKA ZDTV Nogometni odsek ZDTV je na oji seji dne 16. t. m. izrekel skaj težjih kazni, ki bodo en-■at za vselej napravile konec sredom, ki se zadnje čase če-e pojavljajo na nogometnih riščib. Prvi pogoj dobrega >ortnika je tudi njegovo po-tšanje, ki lahko kvarno vpli-i v primeru nediscipline tako t druge športnike, kakor tudi i občinstvo. Da bi temu za ;elej napravili konec, se je orala ZDTV poslužiti ostrih izni. Nikakor ne bi bilo prav, I bi šli mirno mimo tega, kar : je primerilo 4. t. m. pri no-»metni tekmi med Novim grami in Arrigonijem, ko so v ičetku drugega polčasa, tako ralci, kot lunkcionarji, nasko-li sodnika. Zaradi tega je komisija izdrla najtežjo kazen vodji Arri-mija Fiorellu Viezzoliju, ka-rega je za vselej izključila Iz eze. Drugi vodja D’Este Guer-no je izključen iz zveze do 1. 12. 1950. Tretji vodja in ralec Dudine Mario, je prav iko izključen do 31. 12. 1950. si imenovani so člani Arrigo- pa so dobili trije igralci Sv. Ivana in sicer: Villatorre Roberto, Negro Oliviero, in Pregare Giordano. RAZPISAN JE ŠAHOVSKI TURNIR V TRSTU Z LEPIMI NAGRADAMI Šahovski odsek ZDTV v Trstu razpisuje turnir z nagradami. Najboljši igralci Trsta so vabljeni, da se tega turnirja udeležijo. Igralni dnevi bodo dvakrat tedensko po strogih turnirskih pravilih, Vpisovanje sprejema ZDTV v ul. Machiavelli 13 II. vsak dan od 18 do 19. Pri vpisu pla- čajo dijaki 50 lir, ostali 100 lir kavcije. 16-LETNI SAHOVSKI MOJSTER V JUGOSLAVIJI Na državnem šahovskem prvenstvu v Jugoslaviji je 16-letni Ivkov dosegel predpisano število točk za naslov mojstra. S tem je postal najmlajši mojster v Jugoslaviji in po letih drugi najmlajši mojster na svetu. Zanimivo je, da si je osvojil mojstrstvo prav z zmago nad mojstrom Pucom, kateri je V lanskem tekmovanju zasedel tretje mesto in ki je bil v letošnjem tekmovanju poleg Gli-goriča še edini nepremagan. najboljšega dne, medtem ko je morala obramba napenjati vse sile. S to, lahko bi rekli-zmago, so si Goričani opomogli. Prehiteli so Novo Gorico in Umag. Sodnik Schiavon iz Kopra je dobro sodil. VSA IGRA NIC POSEBNEGA Vso tekmo v Brtonigli med domačini in Montebellom iz Trsta bi lahko kratko označili z dvema besedama: nič posebnega. Toliko brezplodnega beganja za žogo po igrišču že dolgo nismo videli. Bil je videz, kot da je glavna skrb igralcev, da se nočejo pretegniti. Nekaj lepšega je pokazal drugi polčas. Monbebelličani so bili sicer v napadu, vendar so bili domačini tisti, ki so zabili gol irj sicer v 32 minuti (Motica) in s tem dosegli svojo drugo zmago v tej sezoni. Vsi podvigi Monte-bella da bi izenačil so se izjalovili. In tako Montebello še vedno samuje na koncu lestvice. MEDUZA JE USTAVILA ARRIGONI Najbrže ni bilo nikogar na igrišču, ki bi verjel, da se bo Meduza tako upirala Izolanom. Da bo tekmo Arrigoni na vsak način dobil, je potrjevalo tudi dejstvo, ko je v 32 minuti po Gordiniju prišel v vodstvo. Vse je bilo mnenja, da je ta gol v prvem polčasu šele nekakšen uvod za številne gole, ki bi padali po odmoru. Vendar se kaj takega ni zgodilo. Koprčani so se nenavadno popravili in lahko bi rekli, da že dolgo nismo videli tako lepe igre Meduze. Ze precej časa pred golom je bilo slutiti, da ga bodo Koprčani napravili. Ko se je Sabadinu v 34 minuti to posrečilo, je bilo na igrišču objemanja, ploskanja in tihe sreče na obrazih igralcev Meduze in njihovega občinstva. Tako je torej Meduza to nedeljo edina v do- 9 VRATAR PURIC (OPCJNE) SE JE POGNAL ZA ZOGO sedanjem tekmovanju prisilila Arrigoni, da je delil točko. S tem ga je seveda ustavila v prodiranju in dala možnost drugemu koprskemu moštvu Aurori, da ga je enkrat prehitela. NOGOMETNE PRVENSTVENE TEKME V NEDELJO 27. T. M. Ponzianina - Montebello ob 18 na stadionu «1. majn Sv. Ivan - Brtonigla ob 12.30 na stadionu «1. maja Opčine - Nova Gorica ob 14.30 na stadionu «1. maja Umag - Sv. Ana ob 14.30 na igrišču v Umagu LESTVICA Aurora s 7 U 2 22 7 14 Arrigoni t 6 1 1 34 5 13 Piran t 4 3 1 18 8 11 Sv. Ivan 9 4 3 2 14 15 11 Sv. Ana t 4 2 2 18 14 10 Meduza 9 3 4 2 12 12 10 Ponzianina 0 4 1 3 20 14 9 Novi grad § 3 2 4 13 12 8 Gorica S 2 2 4 13 19 6 Brtonigla t 2 2 4 6 18 6 Umag 6 2 1 3 11 10 5 Nova Gorica 7 2 1 4 17 17 3 Opčine 9 2 0 7 11 33 4 Montebello i 1 0 7 8 33 2 Kar prehitro je pričela letos pihati ostra jesenska burja, ki nas je prisilila, da smo morali obleči zimske suknje. Z e samo ob misli na vodo nas pričenja mraziti, vendar Pa bomo spregovorili nekaj o plava- sanjah in si krajšamo zimske milsece s sestavljanjem statistik in bilanc pravkar minule sezone. Ozrimo se kar na naše najbližje sosede Jugoslovane. Ze od nekdaj so oni imeli odlične tekmovalec S dolžin skega bazena v. času pod ■nat, je dolžan vsakdo do'. S™ me pr?d njim klobuk, e. takih Jugoslovanov, zopet na prvih brata Marijan in M,slav o ™ nju. Plavalna sezona je sicer končana, vendar pa ima io športniki še vedno priliko za trening. Vrhunski tekmovalci pridno trenirajo v zimskih bazenih, da bi pričakali novo sezono pripravljeni za častno zastopanje svojih držav. Pri nas v Trstu, kjer nismo tako srečni, da bi imeli 'zimski bazen, plavamo v teh časih samo v IDILIČNO KOPALIŠČE V. PRIJETNEM ZATIŠJU tič pred Iličem, Kartica Puincevi. Najboljši ‘.r-,h Guerra bi bil v Jugoslaviji*,, deveti na lestvici naje plavalcev na 400 m. | pavi MAJ 1950 Priprave za 1 tel ovad ni n a sto P Pri pregledu so bile vaje odobrene V soboto 12. t.m. ie bil pregled telovadnih vaj za nastop 1. maja 1950 v koprskem gledališču. Prikazano je bilo 8 različnih vaj: skupne vaje za člane in moški naraščaj, skupne vaje za članice in ženski naraščaj, vaje za deco od 6 do 10 let in za deco od 10 do 14 let. Kot posebnp točke, ki bodo izvajane na tem nastopu, so bile prikazane vaje z obroči za članice in ženski naraščaj, vrhunske proste vaje za člane in članice in folklorna točka. Predvajanje, ki se ie pričelo ob 17 in trajalo dve uri, je povsem uspelo. Komisija je odobrila vaje, ki bodo v kratkem razmnožene jerpripravlje-ne za telovadce. Vse predložene in sprejete proste -vaje za nastop prvega maja v prihodnjega leta so lažje kot so bile sploh do sedaj. Vaje pa tudi zelo učinkovite, živahne, s pestrim menjavanjem slik. Se pray posebno pa se odlikujejo z novosti, ki jih doslej še nismo videli. Tako bodo n. pr. pri vajah za člane, telovadci med izvajanjem tudi peli in sicer Venturinijevo «Pesem bratstva«. Pri vajah za članice se bodo stalno menjavale njih pozicije, s čemer bodo prikazane žive menjave šahovskega polja. Vaje za deco so prilagojene otrokom in bodo prikazale igre in razne plese. Pri posebnih točkah je treba omeniti folklorno, ki bo prvič izvajana v taki obliki v Trstu. Posebnost bo zlasti v pestrosti bary oblek, v stiliziranih narodnih plesih, kolih in pa v narodnih glasbenih motivih. Vaje z obroči zahtevajo visoko telovadno tehniko, prav tako kot vrhunske proste vaje. Vseka- Karla Boštjančiča, povezovala ves nastop, oziroma izvajanje prostih vaj. Predvajanju v koprskem gledališču so prisostvovali številni predstavniki množičnih organizacij in slovenski in italijanski telovadili strokovnjaki. Redna telovadna vaja na stadionu „1. maj“ Razpored redne telovadbe na stadionu I. maj je sledeč: Moška in ženska deca od 6 do 14 let vadi vsak ponedeljek, sredo in petek od 14 do 16. Člani, članice, moški in žen- ski naraščaj (vsi nad 14 let) vadijo vsak ponedeljek, sredo in petek od 20 do 22. Vstop v dvorano za telovadbo je dovoljen samo s telovadnimi čevlji, (copatami) in zato je dolžnost vsakega, da si jih preskrbi. Ni nujno, da morajo biti čevlji iz gumija, lahko so tudi iz platna ali katerega koli blaga. Madžarska-Svedska 5:0. Veliko presenečenje je vzbudila viseka zmaga madžarske reprezentance proti Švedski v nogometu. plavalce. Spomnimo se samo najvidnejših predstavnikov Žižka in Cererja, ki kljub svojim 35 letom še v-tdno uspešno tekmuje in je nedavno zboljšal voj lastni in jugoslovanski rekord na 100 metrov (metuljčka) v zavidljivem času 1:11,7. Kljub nekaj odličnim posameznikom ni smatral pred vojno nihče Jugoslavije za velesilo vodnih športov. Bila je naravnost ogromna razlika med maloštevilnimi zveždamj in ostalimi, da o ženskah sploh n° govorimo. Vojna se je končala in začeti je bilo treba skoraj s početka. Jugoslovani se niso ustrašili težav, krepko so pljunili v roke in se poslužili edinega recepta, možnega v športu — množičnosti. Tisoči in tisoči mladih jan-tov in deklet je plavalo pred očmi izkušenih trenerjev, ki so odkrili in še odkrivajo med njimi talente, ki že danes sestavljajo večino državne reprezentance. S podporo oblasti so zboljšali svoje čase tudi predvojni reprezentanti (klasičen primer sta ravno Cicrer in dr. Defikipis). In tako razpolaga danes Jugoslavija z moštvom, ki mu ni enakega v svetu razen v Madžarski, ZDA in Japonski. Oglejmo si sedaj številke. Največji napredek se kaže nedvomno na dolgih proga'' prostega stila, Na 1300 m plavata brata Stipetič v času pod 20 minut, štirje pod 21 minut, medlim ko ie čas desetega na lestvici 12.25,8. S tem časom bi bil deseti Jugoslovan rekorder v marsikateri evropski državi. Odlični so rezultati in povpre-ček tudi na 400 m. Ko preplava Prehajamo na šprinlej ali plavanje na kratke P’ Moč. neke države v računa po njeni sta/eh'’ # m, saj so potrebni za dob „ zultat kar štirje nadpbVP in vsi istočasno razpolotftJ" movalci. Pod 9 minuHriL.fi-vale doslej samo tri štaKrJ ponska, ZDA in Madžara- ^ četrtem mestu že dobi™0 ^ prezentanco Jugoslavije ^ t.z , - o j som, ki le za 3 desetinke *^ de presega 9 minut. Dva p ^ $ ca sta, ki plavata stalno ^ Ki*u pod minuto: Skanata, na Reki v borbi s čd1 prvakom Janyjem izrmp 5J 58.4, in Stipetii MarUf ,* sekund. Deseti na c# prišel na cilj v oasu lM?^ bi bil v drugih državah ^ pe rezultat, vreden štovanja. ^« Viden napredek je prsnem stilu, ne toliko sičnem, ki se je P° n0Kpril d narodnih pravilih o' j,]nejie‘ modernejšega in radona- $ ga «metuljčka«, v kater vedno suvereno vlada- *rUifjo* iv c- m i ( T žTmIU I Cerer. Sledi pa mu cel mladih moči, kot so Df »■ Kor pes, Žvokelj, Kuč r. Bd> ner, Željan in Javorn.k. Rakava . rana je za ‘ NOGOMETNI TURNIR V LJUBLJANI kor bodo te vaje zapustile lepe vtise na. gledalce in bodo nudile užitek tudi izvajalcem. Imena avtorjev vaj na samem pregledu niso bila omejena in jih tudi do sedaj še ni nihče zaupal. Cim nam bo to znano, jih bomo objavili. Za zdaj vemo samo, da bo glasba Na velikem nogometnem turnirju v Ljubljani, ki bo trajal od 25. do 27. t. m. bodo nastopila sledeča moštva: Odred iz Ljubljane, Branik iz Maribora, Dinamo iz Zagreba ter reprezentanca iz Istre. V reprezentanci Istre bi prišli v poštev sledeči igralci: Manzin, Fonda, Grigio in Venier (Piran), Do-brigna, Vattovani, Apollonio, Carini, Brus, Parenzan, Fantini, Corrente in Favento (Koper), Gordini in Pugliese (Izola) ter Italo (Brtonigla). Vsi imenovani igralci so vabljeni na sestanek, ki bo jutri 23. t. m. ob 13.30 na koprskem igrišču. Prinesti morajo s seboj vso potrebno opremo. Kongres mednarodne boksarske zveze v Oslu je predložil revizijo skupin amaterskih boksarjev. Dosedanjim kategorijam amaterskih boksarjev bodo priključil; še dve novi, in sicer lahko welter in lahko srednjo kategorijo. Težina boksarjev y vseh 10 kategorijah je po novem predlogu takale: mušja kategorija 51 kg (prej 51), bantam 54 (54), peresna 57 (580, lahka 60 (62), lahka wel-ter 63 (—), ivelter 67 (67), lahka srednja 71 (—), srednja 75 (73), poltežke 80 (80), težka kategorija nad 80 kg. VARŠAVA — Prijateljsko srečanje boksarskih reprezentanc Poljske in Finske v Helsinkih se je končalo 7. zmago finskih boksarjev z 10:6. Ravan je kapitan - griva je riva (reva) - grič pa hudič Inako prepoved izvrševanja ikcij do 31. 12. 1950 sta do-a tudi igralca Arrigonija nvenuti Emilio ter Gianni Liro. Lažjo kazen, t. j. opomin !J BI REKLI K TEJ SLIKI SD AURORO IN OPČINAMI? Pri Munhu v Cufrovi grapi je posestvo staro že več sto let. Vse njive so kot na nekaki dolgi polici, ki se je pred milijoni let odtrgala od skalovja Sebreljske planote in stvorila v grapi nekoliko polozine. To je izrabil davni prednik, izkopal in iztrebil grmovje, napravil njive ter ob strani postavil hišo. Tedaj je pričelo teči življenje takole: pomladi je posejal in posadil njive, poleti pokosil strme senožeti, jeseni spravil pridelke, pozimi pa jih porabil. Tako iz roda v rod, kot mlin, mehanično, mrtvo, neživljenjsko. Niti pedi napredka v stoletjih! Razlika je bila le ta, da so se menjali gospodarji. Sedanja družina je na posestvu že kakih sto let. Gospodarji so tako ušparovni«, da hodijo bosi k maši in si čevlje obujejo šele, ko pridejo v bližino cerkve, Dolgo poslopje služi za vse gospodarske potrebe; za stanovanje, za hlev in za shrambo vseh pridelkov. Polento je s slamo. C e malo poznaš svet, se vprašaš: je življenje tako malo vredno, da bi ga zabunkal v to grapo, da ne boš videl napredka? Ne, več je vredno in večje razgledanosti! Pa ie dva primera bom pokazal. Visoko na Sebreljskem vrhu je kmet Grapar. Ta je z vsem navdušenjem pomagal v borbi z vso družino. Večkrat je iz | ‘//oiieii/fe | Cf (/'(Hf/tl/t | Iso cini iziti ti | iiiiiiiiiiiiiiiimtiimiiiiiJiiiiiiiiiTi Neuklenjeni v stare tradicije? temveč naprej? vedno naprej pravil, da se bo z osvoboditvijo preložil na boljše. Dane s se mu nudijo vse mogoče prilike, pa se ne more odločiti. S starim ne more pretrgati. Prav enak mučenik je bajtar je že 40 ovac, ki so pričele o-živi jati zapuščene pašnike. To je začetek. Več pa bo še prišlo. ZAVnAll BO TREBA GLOBOKO IN ODUOCNO V PAS-NISKE ZADRUGE!- Obnovljene hiše v Sebreljah; V ozadju Krn in Jaiovmfc Podutrovec v strmini nad Ho-tenjsko grapo. Njiv ima komaj za nekaj naglavnih rut, iz katerih pridela toliko, da ne more ne živeti ne umreti. Tudi on bi lahko prišel na boljše. Kako takim dopovedati, da bodo razumeli? Edino z zgledom. Ta jih bo prepričal o škodljivosti njihove tradicionalne nezac.zanosti na staro. Ta zgled je že dan. Na Utrah To je stara ljudska modrost, ki izraža težave obdelovanja sveta v visečih in strmih legah. Skozi stoletja je človek poizkušal nadvladati vse težave in si osvojiti pripomočke, ki so mu olajševali življenje. V trdi in težki NOB pa smo združeni priborili nekaj zelo velikega: položili smo trdne temelje tudi za zadružni razvoj kmetijstva. To je zelo velika pridobitev, ki se je mnogi še ne zavedajo. V zadrug ah se bosta delavec in kmet osvobodila vsega izkoriščanja. V lepi zadružni proizvodnji bosta delavec, ki v tovarnah skrbi za obleko, obutev, posodo, obdelovalne stroje in drugo za kmeta, ta pa za kruh, meso, in drugo za delavca, izmenjavala svoje dobrine eden z drugim brez mešetarjev in kapitalistov. Tu sem doma in poznam razmere, zato sem hotel dobiti nekako sliko o nadaljnjem razvoju živinoreje in pašništva. Povzpel sem se visoko na Se-breljski vrh in od tam pregledal vso planoto. Prav na grebenu so se pasle štiri debele krave. Po pokošenih senožetih zeleni gosta otava, iz katere sili jesenski podlesek. Temu delajo družbo rožnati jajčar, bela enoperka in smetlika. Usedel sem se v travo, da zberem še nadaljnje vtise. Te vtise mi je podal stari Miha, ki je bil v mladih letih ovčji pastir, zato mu tu podajam besedo: Slari krovec Miha govori «Btl sem komaj desetleten poba, ko sem že pasel 120 ovac naših kmetov iz gornje vasi. Takrat je bilo pašništvo zelo razvito. Vsaka vas je imela svojega, pastirja, samotni posestniki pa so tako somostojno pasli po več kot 20 ovac vsak. V Kurjem vrhu je za nekaj bajtarjev pasel 40 ovac Krivčev Tomaž. Tudi goveje živine in koz je bilo takrat več kot danes. Poleg tetja so vsi vedji kmetje sejali še lan. Večji posestniki so pridelali do 150 funtov prediva. Vsi so takrat, to je pred dobrimi 60 leti nosili obleke iz domačega sukna. Večji kmetje so bili tudi tkalci tako: Kožušč, Pagon, Mlakar, Ivane, Dolinar, Jereb, Močnik v Stavnici in drugi. Platno je bilo treh vrst: pražnje, hodnič-no in tule. Merili so ga na lakte, palice in brače. Za ene hlače je bilo potreba tri brače platna. Ako je bil mož močan pa so rekli: «Tri brače za ene hlače, če so velike riti, ga more pa še več biti«. Počasi je prenehalo pašništvo in tudi setev lanu. Življenje se je spreminjalo zelo hitro. Koze je Zadnji prodal Kovač v Stopni-ku. Ta.pa se je zelo težko od ločil. Dejal je: «Pes te, pes te, (da. bi te pes), rajši prodam bajto kot koze«. Takrat je bilo tudi podnebje Stari Miha, ki je 65 let delal slamnate strehe. precej drugačno, kot je danes. Koruza sploh ni dozorela. Hodili smo ponjo v Spodnjo Idrijo in je stala 3 goldinarje mernik. Spotoma smo počivali pri Grapnikarju v Kanomlji, kjer so koruzo tudi zmleli. Ce je bil kdo lačen, so mu tudi takoj skuhali podmetanico, da je laže nesel naprej. Vino so tovorili ali nosili, ker še ni bilo nobene poti. Za to so imeli posebne posode: karateljček, ki je držal 100 bokalov, barigla, 40 bokalov in faselc, 25 bokalov. Vse uradovanje je bilo takrat v nemškem jeziku. Kot značilnost za primerjavo z današnjimi razmerami moram še pove-dato, da je pred 65 leti dobil župan Jože Klemenčič 12 goldinarjev za eno tele, njegova žena pa 15 goldinarjev za eno po-lovnico kumine. Ta je bila zelo iskana. Vsako jesen je prišel ponjo Prihodnik iz Masov. Tovariš Miha, (ki ga vidite na sliki), ima že 82 let, pa mu lica še nekako mladostno rdijo. Skoro vse življenje je bil Strehar, saj je ta poklic izvrševal celih 64 let. Njegov delovni o-koliš je bil poleg Sebrelj še Kanomlje, Vojsko, Stopnik, Šentviška gora Gornja Trebuša in Hotenje. Prekril je več km2 streh v svojem življenju. Njegov poklic je bil nekako med nebom in zemljo, zato je bila tudi njegova razgledanost širša. Zaslužil je boljše življenje kot ga ima danes. To pa zato, ker sc nič ne pritožuje. KONEC hrbtni stil. l endar se_ jasni nibo. Čeprav se-leC,: javil izrazit hrbtni p!aval^,t vendar po vpreček k ur Ijiv, saj plaiui na PrOii.0K deseti s časom 1:16.9. je rekorder na 100 Skanata 1:12,2 in le Vt ffr' setinki je slabši Ret11 j: r ki je še zelo mlad iKrtfi-, svetil le hrbtnemu Se nekaj besed o G. je bil do nedavnega v pDc°., nemarjen sektor. Ed'* 1 ka mednarodnega .7 bila Zagrebčanka ML medtem ko plavalk t* . kramla ni bilo takih. ' lahko brez bojazni P' sovrstnicami. drugih «' ^pr«V u vo presenečenje jf, K*. ((Enotnost# iz r« pred kakimi tremi fe7s mčemo. iz nič ustl ekipo deklet, starih ' ,jso let. Dalmatinci seveda^ fiii teli zaostajati in s° vat [.jv roko angažirali vse, in hodi v krilih 00 mestih, ter si loko bre mlade plavalke, vzioi;: rimi največ obvtata ^ ki”ič in Cewna DraO j^gfili Se in še bi mogli a^ Ki jugoslovanskih p,/tv<* _ tištr.,. v resnici dobri. nvm gledamo v bo gosJovan-kega V1«-''Ldk"-..^ ta in ničnega nJfNu teif-j prihedn-ih nlimmjs Jaaos^tti v Helsinških bo en0 i?" igrala Prav gotovo odločujočih vlog. Mladinska Mgfi prireditev v LuL - V nedeljo 27. t. nj- ^ 9 V nedeljo 27. t. ”, 1 jan t mladinska ta reditev katere se b05\ la tudi dva Tekmovanje, ki DO,. te)i dan bo prav za«« pl zastopnikov 12. ja s« zanimivo. Upajm°, častno odrezala! ^ ja NOGOMET ZA SVETO Trvensivd „ ™RC,JA ■ S v V nedeljo je bl1® z., ♦zvkivm V ncucijv j- a gvv nogometna t(*"iaurcijo >n prvenstvo med ^ jo. Visoka zmaga Tur** pd kazala meč ,‘a"* J noŠp" i metašev. Prihodnje tekme turške rep1 sedaj pridobilejia kodanj Boksaj «*n ^ nje med se % ki Je bilo v Kod»U . g 6;2. čalo z zmago Dam* Na mednarodni dirki po Evropi. «£ 7 nje leto ba^J* hD iill k a ov a,- . do }?' šef' 3. septembra,^ g do 1 ' tembra, ali pa tembra. STOCKHOLM^ premagala Sve . skeni srečanju s __ Telefonska številka 83-51. OGLASI: od 8.30-12 in ^"^1^.°Tel.°83-51.‘ Cene^oglasov!“zY“v£k'mm višine v SIHniTstolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100,'osmrtnice 90 Ur. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, št. 6, IIJ. nad. — Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 Odg. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. m., m :. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pelltco Ml., Tel. 11-32-Koper, ul. Battlstl 301a-I, tel. ■ ;5 ečno 1 NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, me. emskc,*‘* Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Irtozen ^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani*6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.