MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUGOSLAVTi s«, aas »tembra 1927. Letnik Lil 0- t^jf^m. U*o L mm i mm m • Li^tt EDINOST in upcmfttvoj Tnt 1% ulica S. Pcmcmoo d A*kl JO. T«-IM DoflM Mi M poMNo isklfutoo undaiMru, oftUai. nkla-i te d«nar pa uprainittTu. Rokopisi n im vračajo. Nefranklraaa M M ■prafamajo. — La»*. zalofta In tfck Tiakarn* «Edfao«t». ▼ Gorici: alica Gtosu« Catila—III 7, L n. - TalsL It 321 Obrni in odgovorni urodaik: proi. FWp P«i& HMski te pntanent Var&ava, 22. Močna roka maršala Pile ud-skega, ki se je bil v prvi polovici maja lanskega leta z uprizoritvijo krvave vojaške vstaje polastil državnega krmila, se je kmalu pričela čutiti v notranji politiki Poljske. Maršal Pilsudski je bil že od samega začetka izjavil, da je nastopil za blagor Poljske in proti strankam, Jci so radi medsebojnih prepirov o-virale normalen razvoj obnovljene poljske republike. Človek, ki bi energično posegel v politično življenje, je bil takrat bre« dvoma potreben. Vendar pa je bilo takoj jasno, da Pilsud3ki »e bo imel lahkega dela, če bo hotel uvesti nekakšno diktaturo, omejiti pravice parlamenta in zmanjšati s tem vpliv strank na vodstvo državne politike. In res se je kmalu po nastopu Pilsudskega pričel med njim in parlamentom boj, ki se še sedaj nadaljuje in je baš v teh dneh prišel spet do jasnega izraza v peticiji poslancev, da se skliče parlament, čemur je moral predsednik republike ugoditi, in v takojšnji revanši vlade, ki je takoj odgodila izredno zasedanje, komaj se je bilo pričelo. Že več krat je izgledalo, da bo Pilsudski parlament razpustil, kajti plede strank je tudi po majski revoluciji ostalo vse pri starem, vendar pa se to ni zgodilo. Stari maršal je najbrž računal, da ni še prišel čas za nove volitve t ©i- je sklenil počakati, da poteče mandat sedanjega parlamenta. Zato je skušal Čim bolj ojačiti moč eksekutiv-ne oblasti, dočim so se stranke združevale v prizadevanju, da mu kolikor mogoče zagrenijo vladanje. Sprva je sicer vlada prilično še dobro izhajala s parlamentom, ker je bil parlament po prevratu desorientiran ter je sprejemal avijo. Zastofmaki strank so predio«« nekaj pm* ostrih resolucij proti vladi. TSr ko se je ponovil prejšnji slučaj. Vlada je spet odgodila »ejm m senat za dobo enega meseca. Revolucija maršala Pilsud-skega je bila obrnjena pred vsem proti rovarjenju strank, zato ni čudno, če se Pilsudski sedaj ne ozira preveč na normalne parlamentarne običaje. Odločil se je, da bo vladal tudi brez parlamenta in preko njega, ko ga itak loči le še malo mesecev do novih, rednih državno-zborskih volitev. To mu je tem lažje, ker sedanji sejm ne uiiva prevelike priljubljenosti pri najširših plasteh naroda. tov-raM miitra o priliki obeda na «Satumijl» Neaplja NEAPELJ, 23. (Izv.) Danes ob 10.30 je priplula v neapeljsko pristanišče motorna ladja «Sa-turnia». Na pomolu «Pisacane» so pričakovali novo ladjo prometni minister on. Ciano, kardinal Ascalesi, višji komisar neapeljskega mesta on. Castelli, predsednik poslanske zbornice on. Casertano ter drugi zastopniki oblasti in povabljenci, ki so se takoj podali na krov ladje, čim je ta pristala ob pomolu. V ladjini kapelici je kardinal Ascalesi blagoslovil novo ladjo in imel kratek govor, v katerem je prosil blagoslov nebes za novo ladjo, za italijansko trgovinsko mornarico in Italijo. Ob 14.30 se je vršil na krovu ladje v čast ministru on. Cianu in zastopnikom oblasti obed. Po obedu se je dvignil comm. Anton Cosulich, ki je pozdravil goste ter povdaril, da je lepa ladja plod neumorne volje družbe Cosulich in občudovanja vredne ladjedelnice Julijske Krajine. Ima pa za prometnega ministra dve prošnji: da pomaga trgovinski monarici s čim večjimi krediti in da nudi svojo pomoč onim ladjedelnicam, ki utegnejo vestno vršiti svojo nalogo. Comm. Cosulich je zaključil svoj govor s pozdravi botri ladje princezinji Ivani, Nj. V. kralju, predsedniku vlade in z vzklikom Italiji. Comm. Cosulichu je odgovoril prometni minister on. Ciano, ki je izjavil, da je vprašanje pomorskih kreditov že urejeno. Potreben je samo še tozadeven pravilnik, kajti načrt tozadevnega odloka je bil že odobren na seji ministrskega sveta. Kot minister in kot star mornar, je dejal on. Ciano, se raduje nad tem praznikom trgovinske mornarice in njene zastave, ki bo plapolala na vseh morjih sveta, koder bo plula ta mogočna ladja, katero šta zgradila genij italijanskih tehnikov in marljivost italijanskih delavcev. V petih letih, je dejal minister, je dosegel italijanski narod več uspehov, nego drugi narodi v sto letih, in je lahko ponosen na število svojih ladij in še bolj na pomorsko-gradbe-no tehniko. Je to prva motorna ladja, ki bo smelo rezala valove oceana. Ob koncu svojega govora se je spomnil minister umrlih Alberta in Oskarja Cosu-licha, ki sta zasnovala gradnjo te velike ladje. Za prometnim ministrom je govoril še senator Salata, ki je v svojem govoru omenil ponos, s katerim je spremljalo prebivalstvo Julijske Benečije novo ladjo na njeni prvi poti. Spomnil se je nenavzočega delavstva, ki je ladjo zgradilo in pa ladji-ne posadke. Finančni minister pri načelnik« vlade RIM, 23. (Izv.) Davi je načelnik vlade sprejel finančnega ministra on. Volpija, s katerim se je dalj časa razgovarjal o perečih finančnih vprašanjih, in podtajnika v ministrstvu za korporacije on. Bottai-ja, ki mu je poročal o delovanju korporacij-skega ministrstva. RIM, 23. (Izv.) Nocoj je odpotoval on. Volpi v Benetke, kjer bo prisostvoval mednarodnim letalskim tekmam za kupo Schneider. Na letalu je odpotoval tja tudi državni podtajnik on. Bottai. Porotno on. Kelnzzn RIM, 23. (!*▼.) Davi se je po daljšem presledku spet sestal stalni odbor ca žitno bitko, katerega predsednik je on. Musso-Hm. Današnji seji je predsedoval podpredsednik odbora minister on. Belluczo. PO otvoritvi seje je obrazložil podpredsednik navzočim odbornikom definitivne uspehe letošnje žitne bitke in so ti uspehi jako zadovoljivi. Nato je on. Belluuo poročal o nadaljnjih odredbah, ki jih je izdalo ministrstvo za gospodarstvo za prihodnjo Sitno bitko. Te odredbe so bile sprejete z velikim razumevanjem, tako da je upravičena nada, da se bo prihodnja žitna bitka zaključila le še. z večjimi uspehi. Težave, s katerimi se mora boriti poljedelstvo vBled novega gospodarskega poloftaja, ki ga je ustvarila revalutadja lire, nikakor ne bodo potrle poljedelcev, ki bodo ravno s to preizkušnjo dokazali svoje velike vrline in svojo nezlomljivo vero v zmago. Za ministrom sta povzela besedo še glavni ravnatelj sa poljedelstvo profesor Brtei in profesor De Cillis, ki sta razpravljala o kmetskih preiskuševal-nih nasadih. Po teh razpravah je odbor odobril začrtani program in za njegovo izvedbo dovoljene potrebne fonde. Pred zaključkom seje je razpravljal odbor še o žitni razstavi, ki se bo otvorila v Rimu dne 9. oktobra. Ob otvoritvi te razstave se bodo udeležencem žitne bitke porazdelile nagrade. Otvoritvi razstave in razdeljevanju nagrad bo prisostvoval tudi načelnik vlade on. Musso-lini, ki bo imel ob tej priliki važen govor. PMeoi.Hs»floiiaBiifiizBD v ženevskem fali ju ŽENEVA, 23. Sinoči je imel predsednik konfederacije faši-stovskih sindikatov on. Rossoni v prostorih fašija «Tito Meni-chetti» v Ženevi v francoskem jeziku predavanje o fašizmu. Obrazložil je pričetek tega novega gibanja, govoril je o italijanskih strankah pred vojno, o ustanavljanju interventističnih in revolucionarnih fašijev v letu 1919., o nacionalnem dubu in socialnem značaju fašijev, o pohodu na Rim in obnovi države na osnovi hierarhičnih načel, o korporacijskih zakonih, o novem delovnem redu in soglasju velikih ljudskih mas z obnovitvenim delom on. Mussolinija. Svoje predavanje je on. Rossoni zaključil z naglašanjem, da fašizem ni stranka, marveč enotni državni gospodarski sistem italijanskega naroda. Predavanja so poslušali z zanimanjem ne samo Člani fašija, ampak tudi mnogi povabljeni tujci in italijanski funkcionarji, ki se udejstvujejo pri ženevskih mednarodnih organizacijah. Predavatelju so ob koncu ploskali. Veliki faSfatovBkl svet bo skH« t Bvrembrn? RIM, 23. (Izv.) Rimska «Tribu-na» pravi, da bo po njenih informacijah. veliki fašistovski svet sklican bržkone v prvih dneh novembra in sicer takoj po proslavi praznika zmage. Kmetijski krediti RIM, 23. (Izv.) Jutri zjutraj se bo vršil pod predsedstvom on. Belluzza v ministrstvu za gospodarstvo sestanek, ki bo posvečen vprašanju kmetijskih kreditov. Poleg višjih uradnikov ministrstva za gospodarstvo se bodo sestanka udeležili zastopniki velikih in onih manjših kreditnih zavodov, katerih delovanje se nanaša predvsem na poljedelstvo. Ni izključeno, da se bo udeležil sestanka tudi glavni tajnik fašistovske stranke on. Turati. Za gmotno podpiranje zemljiške melioracije se namerava ustanoviti državen konzorčni zavod. Izpred posebnega trllramala RIM, 23. Na včerajšnji seji posebnega tribunala so bili zaslišani obtoženi komunisti, ki jih je devet po številu in ki so bili obtoženi zarote proti državnim oblastem in hujskanja k razrednemu 'sovraštvu. Državni pravd- _ je vojni odvetnik comm. Ctardft, zagovornika so odvetniki Grassi, Martorelli, Barberisi in Bucciarelli. Po zaslišanju obtožencev so bile zaslišane priče. Seja se je isključila ob 18.30. JinshveisM ministrski svet h državna zdravilišča BEOGRAD, 23. (Izv.) Danes popoldne se je od 17. do 21. ure vršila seja jugoslovenskega ministrskega sveta. Ministri so po seji izjavili, da se je ministrski svet bavil izključno le z državnim proračunom. . Na predlog« ministra za narod-vo odravje je bil sprejet sklep, da se vsa državna zdravilišča odstopijo oblastnim samoupravam. Le zdravilišče Vrnjačka banja se bo prepustilo v privatno eksploatacijo. Nadalje je bil določen kredit v znesku 3 milijonov 350 tisoč dinarjev za zgradbo 13 stanovanjskih hiš v Novem Sadu za tamošnje želez-ničarje. _ Udeleženo! tajske«« kongresa v Zagreba ZAGREB, 23. (Izv.) Danes dopoldne so prispeli v Zagreb iz Ljubljane odnosno iz Bleda udeleženci mednarodnega kongresa za tujski promet. Tekom popoldneva pa so si gostje ogledali mesto in okolico. V nedeljo odpotujejo na Plitviška jezera in od tam dalje v Dalmacijo. Pirandelov «Henrik IV.» v Beogradu BEOGRAD, 23. Včeraj so vpri-zorili v Beogradu «Henrika IV.», delo italijanskega dramaturga Pirandella, ki ga je prevedel Manojkovic. Beograjsko občinstvo je z zanimanjem sledilo predstavi in burno ploskalo posebno Raši Pavlo vicu, ki je igral v glavni vlogi. Avstrijsko m nemško pravo bosta izenačeni BERLIN, 23. Na včerajšnji se--ji parlamentarne komisije za refonmo memškega kazenskega prava je pravosodni minister Hergt obrazložil vtise, ki so jih nanj napravile razprave v avstrijskem narodnem svetu glede zakonskega osnutka o novem avstrijskem kazenskem pravu. Minister Hergt je dejal, da pričajo te razprave o splošni težnji vseh avstrijskih strank — tudi opozicionalnih — po čim prejšnji dovršitvi kazenskega zakonika in izenačenju avstrij skega prava z nemškim. Na seji nemške parlamentarne komisije za reformo nemškega kazenskega prava se je izrazila. tudi misel, naj nekateri njeni člani ob prvi priložnosti navežejo stike s člani tozadevne avstrijske parlamentarne-komisije za reformo avstrijskega kazenskega zakonika, da se omogoči medsebojno sodelovanje pri reformi obeh kazenskih prav. _ Grški zarotniki bodo deportirani ATENE, 23. (Izv.) Mnogo pristašev Pangalosa, med katerimi so tudi višji vojni in mornariški častniki, je bilo obsojenih na deportacijo na otoke, ker so pripravljali vstajo, ki bi imela izbruhniti dne 25. septembra v Soluna Revolucionarno gibanje je imelo saslombo v velikem številu grških podčastnikov. Da se prepreči eventuelen prevrat, so vsa javna poslopja, posebno pa pošto in brzojavni urad, zasedli vojaški oddelki, ki jim je odrejeno, da morajo takoj streljati, čim zapazijo najmanjše znaka napada s strani upornikov. S Ut venskih upornikov obsojenih na smrt BERLIN, 23. Sodišče v Tau-roggenu v Litvi je zaključilo proces proti komunistom, ki so nedavno poskusili izvesti državni prevrat. Obsojenih je bilo 8 upornikov na smrt, 9 pa na večletno težko ječo. SPOKANE, 23. (Izv.) O dveh letalcih, ki sta se ude^žila pre-kokontinentalnega poleta New-york-Spokane in o katerih je zmanjkala vsaka vest, poročajo, da je bil Schiller primoran pristati v Billingsu, ker mu je smanjkalo bencina, Stinton pa je moral pristati v Missouli, ker se mu je pokvaril motor. Oba letalca sta ostala nepoškodovana. noti snema De Rivera o novi španski netrodni skupščini MADRID, 23. General Primo de Rivera je bil včeraj pri kralju. Kmalu nato je dal razposlati španskim listom daljšo noto, v kateri pravi, da še ni točno določeno, kako se bo sestavila nova španska narodna skupščina. Nadalje pravi general De Rivera, da se vlada ne bo dala varati in da ne bo dopustila, da bi bilo špansko javno mnenje glede nove skupščine enostransko poučeno. Vlada, pravi general v svoji noti, bo podvzela v ;em oziru najstrožje mere proti vsakemu, ki bi hotel upropastiti Španijo, katere vlada je sicer diktatorična, a ta diktatura ni osebna. Obsedno storile v Mesu PARIZ, 23. Iz Šanghaja poročajo, da je pričela včeraj zvečer v Hankovu sredi ene naj->olj obljudenih ulic oborožena tolpa nenadoma streljati na oddelek vojaštva, ki je spremljalo nekega ujetnika v vojaškem kroju v jetnišnico. Zdi se, da je bil tisti ujetnik eden izmed tamkajšnjih komunističnih voditeljev in da so ga aretirali na nekem japonskem paraiku. Vojaštvo se je pričelo braniti z orožjem in več mimoidočih je bilo ubitih. Jetnik je zbežal, mesto njega pa so aretirali več napadalcev. V Hankovu je bilo proglašeno obsedno stanje. Ulice so bile zabarikadirane in so krožile po mestu močne vojaške straže. * Pripetil se je na drugem koncu mesta tudi spopad med Kitajci in japonskimi vojaki. Jar-ponska straža, ki so jo napadli z bajoneti, je odgovorila s streli. Japonci so takoj pričeli streljati še s strojno puško. Napadalcev je bilo več ranjenih, eden pa je bil ustreljen. Vzpostavljen je bil končno red. Neka japonska križarka je v Hankovu izkrcala 200 mornariških strelcev. Letalska nesreča v HemfUI BERLIN, 23. (Izv.) V bližini Schleiza se je pripetila težka letalska nnesreča. Letalo, ki vzdržuje promet na zračni progi Berlin-Monakovo, je iz doslej neznanih vzrokov padlo na tla. Potnike so z velikim trudom izkopali izpod letala. Med potniki je bil baron Maltzahn nemški poslanik v Združenih državah. Pilot in štirje potniki, med njimi tudi poslanik Maltzahn so bili mrtvi. Med ranjenci sta tudi ravnatelj letalske prometne družbe «Luft-Hansa» von Armin in višji železniški u-radnik dr. Redi. Letalo >e moralo zadeti ob tla z veliko silo, kajti del kril se je odtrgal in odletel 25 metrov da!eč vstran. Letalo v plamenih BEOGRAD, 23. (Izv.) Iz Petro-varadina poročajo, da se je danes popoldne pripetila na petro-varadinskem letališču spet težka letalska nesreča. Poročnik Dragoljub Vasic je pred posebno vojaško komisijo izvajal izredno težke in nevarne letalske vaje. Ko je bil z letalom v precejšnji višini, se je letalo iz nepojasnjenih vzrokov vnelo in treščilo na tla. Tako letalo kot pilot sta popolnoma zgorela. Ruth Elder poleti že danes preko oceana? NEW-YORK, 23. (Izv.) Letalka Ruth Elder je še vedno odločno pripravljena nastopiti svoj pre- kooceanski polet, kot je sama izjavila, bo startala bržkone jutri, v soboto, 24. t. m. Izjave Litvinova demontirane PARIZ, 23. Agencija «Havas» sporoča., da niso resnične Litvi-nove izjave, da bi bil dosežen popoln sporazum med Francijo in Rusijo glede ruskih dolgov in da bi se imel v bližnji bodočnosti skleniti sporazum glede ruskih kreditov v Franciji. Francoska delegacija pri francosko-sovjetskih pogajanjih bo dala tozadevno še podrobnejša pojasnila, taJko da bo vsa zadeva in položaj pogajanj povsem jasen. Objavila bo tudi vse potrebne ratifikacije. -- Irska vlada ostane nespremenjena ' LONDON, 23. Irski izvršcval-ni (ministrski) svet, ki mu na-čeljuje Cosgrave, se je končno-veljavno odlomil, da bo nadaljeval svoje delo in da se ne vlada ne njena koalicija zaenkrat no bo spremenila. Nekateri ministri so se sicer upirali temu sklepu in so zagovarjali misel, da bi bilo treba De Valero, načelnika republikanske stranke, prisiliti, da prevzame vlado in odgovornost. Zadostovalo bi le nekaj mesecev njegovega vladanja, pa bi se mu moglo dokazati, da je bil njegov volilni program plitev in sploh neizvedljiv. Toda, končno bi se tudi ta poskus izvedel le na račun naroda. In spričo tega se irski ministrski svet ni oprijel te misli. Irsko vlado čaka ureditev in rešitev še mnogih vprašanj. Predvsem bo morala najti na londonskem denarnem trgu posojilo, za katerega bo moral jamčiti poleg drugega tudi trden položaj irske vlade same. Tudi radi tega je moral obveljati sklep predstavnikov vladne koalicije v izvrševalnem svetu svobodne irske države. Irska javnost je to odločitev v glavnem sprejela z zadovoljstvom Velik poiar v mestu Ploestl v Romuniji BUKAREŠT, 23. (Izv.) Na postaji Ploesti se je vnelo 300 železniških vagonov, ki so bili nar tovor j eni z bencinom. Požar je izbruhnil včeraj in so bili zaman vsi napori, da bi se pogasil ali vsaj omejil. Mestu samemu, v katerem je več petrolejskih čistilnic, grozi nevarnost, da ga vsega ne zajamejo plameni. Ameriška denarna podjetja lo zakup čehoslovaških železnic PRAGA, 23. (Izv.) Poleg po-nudbe ameriške finančne sku-pine, ki je pripravljena prevzeti v zakup vse čehoslovaške državne železnice, je sprejela če-hoslovaška vlada tudi ponudbo Morganove skupine, ki hočo prevzeti v zakup telefon in brzojav. V svrho pogajanj je odposlala čehoslovaška vlada te dni v A-meriko posebno delegacijo, da pripravi vse potrebno za even-tuelno sklenitev tozadevne pogodbe. Vandervelde se bo oženil PARIZ, 23. Iz Bruslja poročajo, da se bo znani belgijski zunanji minister Vandervelde v tem decembru oženil 2 gospo Beekman, doktorico zdravstva. Zaroka se bo vršila uradno. Poročila se bosta > Franciji. DNEVNE VESTI Sindikalni prispevki trgovskih astaibencev Tržaška pokrajinska zveza trgovcev opozarja vse prizadete na naslednje: Sindikalne prispevke morajo plačati vsi nastavljenci pri trgovskih podjetjih, tudi težaki, delavci, vozniki, strežniki itd. Ce se podjetje udejstvuje tudi industrijsko, se morajo plačati prispevki, o katerih je govor, samo za one nameščence, ki so zaposleni pri trgovski panogi. Letni prispevki delavcev so sorazmerni njihovi celotni plači in se pridržijo v mesečnih obrokih. Kakor je bilo že javljeno, mora za tekoče leto vsak delodajalec pridržati od plače za mesec avgust, vse prispevke od januarja do avgusta in obenem prispevek za september ter plačati vse to do 30. t. m. na tek. račun št. 1—3205 Faš. sindikalne organizacije (Tržaški pokrajinski urad), in sicer potom formularjev, ki se dobe brezplačno v prostorih pokrajinske zveze tr* govcev (ul. Galatti 20). Vsak delodajalec mora javiti imena vseh, ki so nastavljeni pri njegovem podjetju. V to svrho se dobijo posebni obrazci (brezplačno) na pokrajinski zvezi. URNIK ZA PEKE Municipij opozarja, da s 30. septembra poteče doba, tekom katere je veljal za ponočno delo v pekarnah izredni poletni urnik. S 1. oktobra se delo v pekarnah ne bo smelo pričeti pred uro, ki jo določs zakon o odpravi ponočnega dela «SATURN1A» V NEAPLJU Včeraj ob 10.30 je «SaturniM srečno pristala v neapeljski luki. n. tUlUKMTt v rma, an« z*. »epiemoru i»r/. TR2ASII BLAGOVNI TRO 23. 9. 27. Dane* je bil trg proti pričakovanj u precej padel. Glavni pridelki so sicer vzdržali na svoji višini, ostala zelenjava pa je v marsičem odpovedala. Trg se je zdel poplavljen s krompirjem in zeljem. Vendar pa cene teb dveh pridelkov niso padle, kar dokazuje, da je — kar se tiče krompirja in zelja — trg bil enak včerajšnjemu. Sadja je bilo na trgu manj kot včeraj. Prevladalo je uvoženo sadje, med tem breskve. Cešplje so bile boljše zastopane kot včeraj in celo popustile v ceni. Na splošno je bil danes trg zelo miren in kupčije srenje. Največ se je prodalo krompirja. Ob zaključitvi današnjega tržnega dne je tržni komisariat izdal naslednji izkaz cen: Zelenjava: rdeča pesa za kuho 90-140, lir za stot; navadna pesa 120-180, korenje 140-160, navadno zelje 70-90, vrzote i0-&), vodne dinje 80-140, čebula 40-60, fižol v stročju 50-220, fižol v stročju za luščenje, lisast in svetlorumen 100-200, locike 120-240. malancane 60-140, zelenordeča paprika za kuho 70-140, krompir 50-80, zeleni poper za kuho 140, specijelni pozni grah 340, paradižniki 40-130, radič 80-420. čpinača 200-400, Selen 100-220, buče za kuho 200-280. Sadje: češplje 55-90, breskve 50-500, fige 40-80, limone 35-45 lir za zaboj, melagrane 100-120, jabolka 35-150, hruške 50-220, grozdje 100-300. i xf\ Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. 111 —mmamt———— Iz tržaškega življenja Nesreče pri dale in druge nezgode Ko je 39-letni težak Marko Cos-setto, stanujoč v ulici Lloyd št. 16, včeraj popoldne delal na neki stari ladji, ki jo demolirajo ob pomolu Fratelli Bandiera, se mu je zdajci prevrnila na hrbet težka posoda s kisikom, tako da je mož radi sunka izgubil ravnotežje ter padel na obraz; pri tem se je tako hudo ude ril v nos, da si je - zdrobil nosne kosti. Siromak je dobil prvo pomoč na rešilni postaji, kamor ga je spremil neki tovariš, nato se je podal v kliniko o-krajne bolniške blagajne. — Včeraj popoldne je bil prepeljan v mestno bolnišnico 28-letni mehanik Anton Cjak, stanujoč v ulici Malcanton št. 13. Mladenič, ki je bil hudo ranjen na glavi, je povedal, da mu je predsinočnjim pri dolu v neki mehanični delavnici pri Sv. Soboti padel na glavo kos železa, težek kakih (i kg. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. — Idoč p osrmem,JcIflncu, ki vodi od predora Mantuzza h kapucinski cerkvi, se je 16-Ietni Alek-sij Menotti, stanujoč v ulici V. Za-netti št. 477, včeraj popoldne spodrsni! na asfaltiranem tlaku ter padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko nad zapestjem. — Mladenič se je podal na rešilno postajo, kjer je dobil prvo pomoč; nato je bil na lastno željo prepuščen domači negi. — Nesrečen dan je imela včeraj 29-Ietna šivilja Marija Furlan, stanujoča v ulici Scoglietto št. 94. O-koli 9. ure se je podala na ribji trg, da bi nakupila rib za večerjo; ko se je s tein namenom sukala o-koli prodajnih bankov, se je zdajci spodrsnila, padla ter se pri tem pobila po hrbtu. Ko je nakupila, kar je želela, se je Furlanova podala na rešilno postajo, kjer ji je zdravnik izlečil poškodbe, ozdravljive v par dneh. Toda s tem ni bilo še konec njenim nezgodam. Ko je namreč kake pol ure pozneje izstopila v ulici Giulia s tramvaja, s katerim se je vračala domov, je nenadoma privozil mimo nje neki kolesar; da bi se mu u-maknila, je ženska v naglici odskočila tako nerodno, da si je izpah-nila desno nogo v gležnju. Morala se je ponovno zateči na rešilno postajo, kjer jc dobila potrebno pomoč. Nato se je odpravila domov, kamor je to pot končno tudi srečno dospela. — Osemnajstletni Arduin Laban, stanujoč pri Sv. Alojziju-Chiadi-no št. 407, hotel včeraj zjutraj na vso zgodaj zvedeti, kako je izpadla boksarska borba med Tunne-yem in Dempseyem v Chicagu. — Bila je še gluha tema, ko je pripravil svoj radiotelefonski aparat in nestrpno čakal, da zabrni v slušalih daljni glas, ki bi zadostil njegovi radovednosti. Toda nenadoma se je pri aparatu nekaj pokvarilo in istočasno se je ugasnila luč, tako da je mladenič ostal v temi. Da bi ne zamudil tako težko pričakovanega poročila, je radovedni fant naglo vstal, da bi šel v kuhinjo po vžigalice. Toda v temi se je spotaknil ob stolico in padel, pri tem se je tako hudo pobil po glavi, prsih in rokah, da je moral, čeprav s težkim srcem, pustiti svoj radioaparat ter se zateči na rešilno postajo, kjer mu je zdravnik podal potrebno pomoč. Tržaško sodišče Tatvina m parniku jati pred sodniki Viljem Chebat, Viktor Nardin ter Aleksander Fe-derici, ki so na začasni svobodi, dočim sta Jurij Vuk ter Oktavijan Krainar uklenjena obtoženca, ki sta uklenjena pa tudi ostali oblačijo zelo «chic». Težko si človek predstavlja, da so na zatožni klopi. Tudi na obrazih se jim ne pozna hudega, ker jim kroži okrog ustnic tako vesel in brezskrben smeh, kot da so prišli gledat razpravo kakega drugega obtoženca. Zagovorniki so štirje, med katerimi je tudi dr. Brajša, ki zagovarja Jerneja Chebeta, ki je zbežal. Takoj spočetka javi zagovornik Federicija, da se obtoženec ne more udeležiti obravnave, ker je bolan. Sodnik opomni, da se ga bo sodilo v odsotnosti. Takoj nato sledi zaslišanje obtožencev. Prvi je Viljem Chebat, ki izgleda inteligenten in simpatičen fant. Je brat ubeglega F^rru-cija in zelo mlad, rojen leta 1903 na Češkem. Pripoveduje sledeče: Njege* brat, ki ga že več časa ni bilo doma v Ggorici in ki ga išče jugoslovanska oblast radi raznih zločinov ter se mora skrivati tudi pred tukajšno policijo radi dezerterstva, je prišel takrat marca meseca domov. Posodil mu je suknjo in Federici tudi nekaj frajc in podobnega. Brat je spal le par krat doma, drugače le drugod, skrival pa se je tudi pri Soči, kamor mu je on prinašal jesti. Nagovarjal je večkrat obtoženca, naj zanj razpečuje ponarejen denar, kar pa on ni hotel. Nekega dne je prišel v mesto k njemu in ga prosil, naj gre v zlatarno Gasparini, kjer naj opazuje, če jje kaj novega. Seveda on — (tako je trdil) — ni vedel, čemu ga je brat poslal. Sel je in nesel popravit u-ro. Zvečer se je zopet vrnil ponjo. Trdi, da je storil to samo enkrat, dočim izpoved o priče, da je bil tam dvakrat. Pozneje — trdi — mu je brst pri Soči, ko ga je prišel obiskat, povedal, de so prekopali zid. Ker je brat pri kopanju na licu mesta pustil suknjo, ki so jo zeaegli, trdi obtotanmc, d« mu je brat naročil, naj molči o tej stvari, da se ne bo zapletel v kakšne neprijetnosti. (Ko je bil prvič izprašan, je trdil, da mu je naročil to Krainar, kar pa sedaj odtočno zanika.) Prizna tudi, da ga je brat poslal,naj gre h Krainar ju in mu sporoči, da pride na sestanek z njim. Pa da ni vedel, zakaj se gre. Kajti rekel mu je celo, naj Krainarju ne pove, kdo ga kliče. Istotako potrdi, da je šel k Nardi-niju, goriškemu fotografu, katerega stariši posedujejo hišo, iz katere je bil narejen predor skozi zid zlatarnice, in ga povabil po naročilu brata, naj bi se z bratom sestal. Ko ga sodnik vpraša, ali je bil Nardin obveščen o tem, kar so tatovi nameravali, odgovori, da je že moral biti, ker je bil gospodar dotične hiše, od koder so kopali predor. Poleg tega sta se Nardin in njegov brat poznala že izza vojne. Misli, da je moral dati Nardi-ni njegovemu bratu ključ, predno je zbežal, ko so ga zalotili. Prizna tudi, da je dobil od Nardinija kolo, ki ga je pogodil bratu, da je zbežal proti Tržiču ter mu ga je pozneje pripeljal nazaj. Za njim je bil izprašan Krainar. Krainar je Goričan, rojen leta 1902. Tudi on se je Že davno poznal s Chebatom. Poznal ga je zlasti, ker je bil leta 1923 na Češkem njegov zastopnik za izvoz vina, pa mu je šlo slabo. Sedaj je prišel v Gorico. V resnici sta sestala, pri Čemer pa ga je Chebat poprosil le naj mu posodi 500 lir. V zameno za to mu je zasf£¥2I Chebat nekatere stvari od kolesa, ki pa je bilo ukradeno nekemu Deutschu, tovarniškemu delovodji. Za ono nameravano tatvino pa je on zvedel šele potem, ko je bral iz časopisov. Preds.: Pravijo, da ste zbežal iz Gorice takoj po poskušanem vlomu? Kaj pravite k temu?» «Ni res. Jaz sem zastopnik trgovine z nafto in sem odpotoval po opravkih v Split. «Kaj pa pravite k temu, ko so našli v vaši hiši veHko sumljivega orožja, ki se rabi pri vrtanju zidov?« Jurij Vuk iz Mirna Za njim izpraša predsednik Jurija Vuka. Je to človek, ki ima v obrazu, v svoji noši in v svojih gestah kot tudi v glavi nekaj smešnega In res, pri vsaki njegovi besedi in pri vsaki njegovi gesti se je prisostvujoče občinstvo na vsa usta smejalo. Vuk je trdil, da je že prej nekoč pomagal policiji poloviti tfbando Ličen»» (roparska tolpa.) Kmalu potem je baje on nekje omenil: «tBoste videli, kmalu se bo zopet zgodila velika tatvina, udrli bodo v zlatarnico gospe Gaspari-ni,» — «Govorilo se je nekaj o cin-ternacionalnem inžinirju Chebatu« (vsa dvorana v smehu). Zaprli so ga, ker je bil osumljen tudi drugih goljufij. «No, no, kaj pa tisto, ali niste bil lansko leto nekoč v družbi dveh ljudi, ki so ukradli, medtem, ko so se mudili v zlatarnici gospe Gasparini, zlat prstan?« «Kaj, jaz? Nič ni res! Sploh pa, kako bom jaz udeležen pri tej po* skušani tatvini, saj vendar nisem tako nesramen, da bi šel izdajat svoje tovariše in še samega sebe! Saj sem jaz prišel na kvesturo povedat, ko sem nekaj slišal v kavarni glede vlomilcev.« Zlatarica gespa Gasparini. Kristina Gasparini, 43-Ietna, ima svojo trgovino z zlatnino na Kaštelu. V njej ima vrednosti okrog 100.000 lir. Na pondeljek pred sv. Jožefom, 12. marca t. 1., je njen uslužbenec Dietz zapazil, da se v bližini neke omare v zlatarnici nahaja nekaj odkrušenega suhega apna.Takoj se mu je to zdelo sumljivo. Povedal je svoji gosopdarici, ki je odšla k sosedni gospej Nar-dini, ker se Nardinova hiša drži njene delavnice. Sprva niso opazili ničesar, ko so pa odmaknili ono omaro, poleg katere so zapazili okrušen omet, so zagledali široko izkopano luknjo. Gospa je takoj odšla na kvesturo, kjer so ji dali dva stražnika, ki sta pazila po noči na to, kdaj bodo tatovi prišli. Preds.: Ali ste poznala Vuka? «Da, imela sem vedno strah pred njim, ker je stanoval v bližini nas. Videla sem ga parkrat zvečer o-krog polnoči v družbi tistih, ki so mi lansko leto ukradli zlat prstan, kako je hodil več ur okrog moje zlatarne. Opazil je to celo stražnik. Vrh tega sem slišala vedno samo *labo od njega.« «Ste govorili kaj Nardinovi gospej o pripravah, ki ste jih delala, da bi zajela tatove?« «Ne.» «Ali ste sumila Krainaria?« «Da. Ko sem omenila o njem o-četu, je celo rekel, da je njegov sin tako prefrigan, da bi z mezincem odprl vse ključavnice.« Izprašan je bil tudi Deutsch, ki je potrdil, da so mu ukradli kolo v vrednoeti 400 lir; našel ga je pri nekem mehaniku, za katerega pa on ne ve. Nekateri ostanki kolesa so se našli v sobi Krainerja. Prinesel jih je tja Chebat Ferruccio. MareŠjalo Palumbo je potrdil to, kar je izvedel od prič in obtožen-čev. Ivan Dietz — očividno Nemec, uslužbenec pri Gasparini — je izpovedal, da je dva krat prišel k njemu Viljem Chebat radi poprave neke ure, in drugič je opazil, da se je s posebno vnemo ogledoval po zlatarnici in oziral pred vsem na ono stran, kjer je on malo pozneje zapazil luknjo. Nadalje sta bila izprašana kot priči ona dva nočna čuvaja, ki »ta ćuvala v zlatarnici. Bila sta to brata Martelanc. Zjutraj okrog 6. ure sta zaslišala sumljiv šum; predno pa sta prBla v Nardinovo hišo. katere vrata so bila zaprta, je vlomilec že zbežal skozi okn-:> na streho. Neka oseba ga je videla, kako je lezel po strehah. Povedala sta se nekaj zanimivih podal kov. Nastopilo je nato Se nekaj prič, ki jih je predlagala obramba, ki pa niso prinesle nobenih sadov. &lo se je predvsem za to, ali je tatu, oziroma onemu, ki je vrtal v zid, pomagala kaka oseba v Nardin i je- vi hiši, ki naj bi bila Nardini sama, ali ne. Odvetnik, ki je zastopal Krainarja, je predlagal, naj bi sodni dvor dovolil, da se zasliši Se nekaj prič v prid njegovega klijenta, da se ugotovi nekaj važnih zadev, ki bi služile v obrambo; toda sodni dvor je to odbil. Sledil je govor drž. pravdnika, ki je predlaga!, naj so obtoženci, ker so krivi — razen Vuka, ki se mu ne more dokazati z gotovostjo, da se je udeležil poskušane tatvine, — kaznujejo z 2 letoma jt'če, in sicer Ferruccio in njegov brat Viljem, k>er sta se polastila poleg tega še tujega koJesa, celo z 2 letoma, 6 meseci in 200 lir globe. Federici Aleksander pa Je s 100 lir globe. Po dolgem boju odvetnikov, ki so skušali kolikor toliko zmanjSa-ti krivdo svojih varovancev, je sodni dvor ob 7. uri zvečer izrekel svojo razsodbo. Obsodil je Viljema Chebata in Nardinija na eno letQ in tri mesece ječe ter na poravnavo sodnih stroškov, Krainarja na 1 leto in 5 mesecev zapora ter na 150 lir globe, dočim Ferruccija Chebata na 1 leto, 6 mesecev ter 200 lir globe. Hkratu pa še na poravnavo stroškov. Vuka in ostalega pa je sodni dvor oprostil radi pomanjkanja dokazov. LOME PRI ČRN HM VRHU Prepiri In batine Ko se je ponoči vračal neki Aloj« Tominc, staa* 29 let, iz gostilne p«>ti domu, ga je nekdo, ki ga je gotovo čakal, napadel in ga s palico udaril po glavi. Tominc je sicer omahnil, toda takoj se je znova pobral in se tako vneto branil, da je napadalca zapodil v beg. Ko se je potem privlekel s krvavo glavo domov, je povedal tam svojemu bratu, kaj se mu je pripetilo. Ta je potem šel storilca iskat in je zvedel, da je bil to neki A-loj* Rupnik, star 51 let. Naznanil ga je orožnikom, ki so ga zaprli. Rupnik je počakal Tomin-ca zato, ker sta se večkrat kregala in se pred kratkim sprla radi neke meje. IDRIJA Prestop lz mestne v dopolnilno šolo Da se olajšajo težkoče, ki so se delale do sedaj pri vstopu iz idrijske mestne Šole v dopolnilno, se je te dni razglasilo, da vsi oni, ki so izvršili drugi ali tretji razred mestne šole, lahko delajo izpit za prestop v drugi ali tretji raizrod dopolnilne šole. RAZNE ZANIMIVOSTI Tunney potoiče Dempseya v borbi sa svetovno prvenstvo v boksu. V New Yorku sta se v areni aranierja Tex Rickarda isrečala Evgenij Tunney in Jaek Dempsey. zmagal je v desetem roundu po točkah. Nad sto tisoč oseb je prisostvovalo in impresario je inkubiral nad 2 milijona in pol dolarjev Tunney je zmagal v točkah v razmerju 6 proti 5. BERUTZ-SCHOSL vodi v vseh jez-kiK Via F&bio bilii 23, pouk in pr£-1157 ODLIKOVANA tvrdka Ciovanni Obvr-snel — Trsi, Via S. Maurizio 11 — Kovaška delavnica, — Tovarna vrat, rou-Icitcs in kovinastih mrež, itd. — Popra- vila. 1124 ZL^TUrSKfc S*cvJi Tr«i> Via Kazcmi 46 Kupuje zlato srebro in krone. Fopravfja in prodaja ztatenino. '■ ene zmcrtic. fllODNI SALON 934 niMilUMU i ^ If^s s t Mu Trst, Via XXX ottobre 15 Izbsra klobuko/ od L 39 naprej. Izšel je roman Cena L 6*-, po pošSi L 7-50 asuuiaiesci acsssssisa« ibmbns« ŠIRITE „Naš glas" I Mesečno družinsko revfjo ! g Naročnina za celo leto 16 L S Naslov: | Trieste, Casella postale 343 | sa a ■ inm ms sa m aasoa urta PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman lz prošlosti (3) Spisal Jamos Oliver Curwood Prevel France Magajna. Zdaj, ko mu je nemir zginil iz srca, se je Se enkrat ozrl z iskrenimi očmi na oni del velike pokrajine, ki ga je vpodobil z ostro konico lovskega noža. Splezala eta na vrhunec Zatonskega griča, katerega krona izjemnih smrek in pozlačenih hrastov je lovila poslednji žar umirajočega dneva in ga ohranjala v sebi kakor blagoslov. Richelieu pod njima je bila ozka in počasi tekoča reka, polagoma in brez glasu ali fantastičnega £u-borenja se je plazila med skalovjem in gostim drevjem, kakor da čuti, da je velika dovodnica življenja in smrti, ki spaja Kanado z njenimi sovražniki. Daleč za njo je bilo opaziti del signorije St. Denis, •) kajti ovinek reke jo je večinoma zakrival. Proti jugu in vzhodu so se pa razprostirali valoviti hribi in brezpotni svetovni gozda, ki so se končavali šele tam, kjer se je navzdol upognjeno nebo stikalo z njimi. David je vzel rog in Anica se je stisnila v želji, da bi ne zgrešila ali prezrla ničesar, kar ji bo pokazal, tako tesno k njemu, da ji je rožnato lice slonelo na njegovi rami; svilena kita je žarela v tisočerih mehkih sijih, porojenih v žarkih zahajajočega solnca, ki so ji padali preko ramen in njegove roke. David se je smehljal s tistim čudnim, mehkim smehom, ki ga je ona tako rada sližala že v detinskih dneh. Sklonil se je in se dotaknil z licem in ustnicami žametne sladkobe njene kite ter se nato zravnal, da pokaže nekam v modrikasto dalja- •) Signorija Nikolaja St. Denis ob reki Richelieu naj se ne zamenjuje s signorijo St. Denis ob St. Lawrence, reki pod Quebecom, ki je zdaj poznana pod imenom St. *Denis Bay. - Op. pisatelja. vo divjine. «Tam na oni strani so Angleži, ki spletkarijo in prežijo noč in dan, da bi nas uničili in ki kupujejo naše skalpe od divjakov, kakor da so to bobrove kože. Ce bi mogli, bi poslali vsakega izmed nas na grmade Irokizov!« Že ob prvih besedah se je v njegovem glasu razodevala taka grenkost, da se je v dekličinih očeh prikazal odsev strahu. Z obema rokama mu je nežno stisnila roko, kajti vedela je, da kadar koli razmišlja o Angležih in njihovih Indijancih, ▼idi pred seboj sliko svojega očeta, ki so ga slednji mučili in ubili. «In sovražim jih tako,» je zaklical divje, *da sem vso njihovo deželo na risbi pokril z majhnimi zlodeji, ki jih vidiš tut» «Da,» je prikimala vsa omamljena od njegove strastne jeze. Tudi ona je do globin svoje duše ljubila Novo Francijo. «To — vse to — je vodna pot,» je nadaljeval in kazal s svojim gibkim prstom po krasno vrezani črti na izboklini roga. «To je edina pot, edina cesta med nami in na- šimi sovražniki. Iz tega vzroka je kralj podaril bojnim signoroin, kot tvoj oče, te pokrajine ob Riche-lie-u*) — hotel je, da onemogočijo vpade in zadržujejo sovražnika. Tu spodaj takoj od kraju, na tem jezeru, ki ga mi imenujemo Jezero svetegu zakramenta, Angleži pa Jurijevo jezero, so prvo angleSke trdnjave — Fort Edvard in Fort Wiliam Henry; ob vsaki teh dveh utrdb sem izdolbel lajajočega psa, kajti tam vedno lajata na nas in nas vselej tudi ugrizneta, če se ponudi prilika!» «Pa misliš, da bodo kdaj priSli do nas in storili, kar bi rada storila njihova lajajoča psa?» je zaše-petala. «Ne, če bodo tvoji gospodje v velikem mesto Quebecku imeli dovolj poguma za boj,» je dejal David. •) Reka Richelieu, ta krvava vo-dopot, ki je ločila Kanado od bri tiskih ameriških kolonij, je bilai pozneje različno imenovana, na pr.: St. John, Chambly, St. Louia in končno Sorel. - Op. pisatelja. :