Naročnina Dnevna Izdajo za državo ŠHŠ mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedel)ska Izdala celoletno vjugo-alavlll SO Din, za Inozemstvo 100 D \ S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pellt-vrsta mali oglasi po I SO ln2D,veCJl oglasi nad 45 nun vlilne po Din 2"50, vrli ki po 3 ln 4 Din. ▼ uredniškem delu vršilca po IO Din p Pr. vcCtem O naročilu popust Izide ob 4 zjutraj r.^zen pondeDKo ln dneva do prazniku Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici it. 6 111 ttokoplsi se ne vračajo, nefranklrana plnma se ne spre/emajo * Uredništva telefon Stev. 30, upravnlStva Stev. 328 Političen list sat slovensKi narod llpruva /e fKapllurJeul ul.St.O - Čekovni račun: CfuUl/ana štev. 10.650 In 10.3-Uf xa Inserate. Sara/evoSt.7563. r.agreb it. 39.011, Vraga In Dunaf it. 24.797 Za krščansko družino. Krščanska kultura, ki pomenja za človeštvo — tudi z zgolj zemskih vidikov — izhod iz teme v luč, iz labirinta barbarskih blodenj na pot napredka in neomejenega razvoja navzgor, temelji na družini. Ta družina je čuvarica krščanskih predanj od roda do roda, ona je prva in najzanesljivejša šola najbistvenejših krščanskih naukov in čednosti: strahu božjega; brezpogojne, požrtvovalne ljubezni do bližnjega in posebej do šibkih in bednih; spoštovanja do starejših, do žene; sramežljivosti, ki jo označuje Solovjev za najizrazitejši in najplemenitejši izraz človečnosti, in s tem lepih, čistih običajev. Na tem temelji ves družabni red, ki omogočuje in pospešuje mirno delo na vseh poljih plemenitega človeškega prizadevanja. Ako pade krščanska družina, pade krščanska kultura in svet se pogrezne nazaj v poganstvo. Zato je umevno, da bdi katoliška Cerkev nad družino kakor nad punčico svojega očesa. Dolgo dobo, skoraj dvatisoč let jo je varno vodila skozi vse viharje in zmeae tn jo ohranila do danes. S tem si je stekla za človeštvo nevenljive zasluge. In danes, ko se zgrinjajo nad družino silnejši viharji nego kdaj prej in se zdi, da se bliža njen konec — stoji katoliška Cerkev v njeno bran na okop-jih. V tem so se nasprotne struje iz vseh sil prizadevajo, da ponižajo zakon v navadno trgovsko pogodbo na odpoved ali ga sploh odpravijo in s tem družino v krščanskem zmislu uničijo, započenja cerkev novo mogočno akcijo za ohranitev in okrepitev družine kot temelja ?a obnovo človeške družbe. Najboljši katoMški umovi, vse katoliške organizacije rn ustanove sodelujejo pri tej akciji. Znamenit v tem pogledu je bil posebno XIII. »Socialni teden« Azione Catholica, ki se je prav te dni vršil v Genovi. Geslo mu je bilo; »Družina temelj kraljestva Kristusovega.« Predavatelji, odlični znanstveniki: bogo-slovci, sociologi, pravniki, so obdelali vsa vprašanja, tičoča se družine. V naslednjem le prav kratek pregled teh predavanj: Predsednik comm. Colombo je v svojem otvoritvenem govoru izjavil, da smatra Azione Cattolica za svojo največjo nalogo, da sodeluje v bitki za družino. Lepo je opisal pomen krščanske družine za narod in državo: »Od pokristjanjenja družine ima narod vse pričakovati: kajti krščanska družina pomenja trdno zgrajeno družino; pomenja stalno rast prebivalstva; pomenja nov razcvet javne blaginje; pomenja nepokvarljiv element reda in socialnega zdravja; pomenja disciplino, spoštovanje do zakonov; pomenja vdano ljubezen do velike družine domovine; pomenja torej veličino domovine. Elementi, ki razdirajo družino, razdirajo narod, kar nam pričajo zgledi narodov, ki so nekoč gospodovali svetu.« (To naj si zapomnijo tudi naši državniki in naši zakonodavci! Prav posebno pa naj si bodo v svesti svojega razdiralnega dela tiste naše politične skupine in tisti naš tisk, ki si laste državotvornost in največjo narodno popustljivost, a izpodkopavajo krščanski temelj družine in rušijo krščanska etično-moral-na načelal) Prof. Don A. Bernareggi je v svojem ve-lezanimivem predavanju osvetlil »naravne temelje zakona in družine«, kakor jih pojmuje katoliška doktrina. Ta doktrina daje družini dvojno funkcijo: da zagotovi ohranitev vrste in v svojem naročju pripravlja bodoče člane družbe, državljane in vernike. Ta cilj jc plemenit, toda ne najvišji, potreben, toda le za družbo: zato bi se motil, kdor bi trdil, da je zakon nad celibatom in bi zahteval obveznost zakona za posameznike. — Dalje je ugotovil: Vzgoja otrok spada med neodtujljive pravice družine in država si ne more prisvajati pravice edinega vzgajatelja, z mo-nopolskim režimom, ne da bi pri tem kršila naravno pravo staršev. — Neodstranljiva svojstva zakona so: enotnost in ncrazdružlji-vost ter hierarhalnost; enotnost pa je najvažnejša, ker je v družini vse enotno. Prof. Andrej Oddone je govoril o »Nadnaravni povzdigi družine«. — Plameneč je bil govor prof. G. B. Briaveschija o rušenju krščanskega zakona v zakonodaji. Rekel je med drugim: Po petdesetletnem trdovratnem razdiralnem delu ni preostalo drugega, nego da se požanjujejo sadovi, ki sta jih sejala liberalizem in sektarstvo. Na raznih poljih se poznajo sledovi tega narodnega dela, ki ni ničemur prizaneslo, niti ne domačemu svetišču. Zdi se celo. da i« osredotočilo svoje pšice prav posebno proti družinskemu redu, proti temeljnim načelom, na katerih sloni zakonska družba. Proti krščanskemu zakonu, ki je v vseh dobah prinašal toliko blagodejnih učinkov, so postavili svoj lastni zakon, tako-imenovani civilni zakon, to je zakon brez vere in brez Boga. Država jc stegnila svojo roko po zakonu, določa pogoje za njegovo veljavnost, razvezuje in veže, kar more zvezati samo Bog in ločiti smrt. Iz civilnega zakona je vzniknila razporeka, ta rakrana, ki muči ubogo moderno družbo; a iz razporoke poganja sedaj svobodna zveza. Tu ni več samo kriza družine, marveč to je popoln polom civilnega zakona samega. P. Avguštin Garagnani S. J. je osvetlil pogubne učinke splošne izprijenosti in nemorale na družino. Družba je prišla tako daleč, da je popolnoma izgubila čut za javno sramežljivost; v zakonsko življenje in družino že pljuska val frivolnega vživanja, očetovski in materinski čut propadata. Mladina s svojo sprejemljivo dušo je izročena pohujšanju, ki se zgrinja nad njo od vseh strani. Razmere ?o obupne in le tista sila, ki je nekoč dvignila poganski svet iz najglobljih nižin matcriali-zma in blodenj v sijajne višine krščanske popolnosti, je zmožna, da tudi topot reši družbo pogina: katoliška Cerkev. Odvetnik Camillo Corrsanego je izvrstno izpodbil vse razloge, ki jih navajajo pristaši razporoke, prof. F. Tredici je govoril o dolžnostih očetovstva in pozival očete, naj se vrnejo k strogi, toda plemeniti moralni doktrini Cerkve, ki more edina zadovoljiti in osrečiti pošteno, lepo dušo. Nadaljnji govorniki so obdelali vprašanje o socialnih problemih, ki se tičejo družine: njeno gmotno zavarovanje, stanovanjske razmere, skrb za matere, do-jenske, mladino itd. Tako je katolištvo na delu za blagor družine in s tem celokupne družbe Belgrad, 24 sept. (Izv.) Na današnji seji je ministrski svet razpravljal o delovnem programu narodne skupščine. Izredno zasedanje se bo pričelo 4. oktobra. Na dnevni red pridejo sledeči zakonsk. predlogi: Zakon o osred- nji upravi, sprememba stanovanjskega zakona in nettunske konvencije. Redno zasedanje se bo pričelo 20. oktobra. Najprej pridejo na dnevni red trgovinske pogodbe z Anglijo, Albanijo, Francijo in Mažarsko. Belgrad, '24. sept. (Izv.) Podpredsednik radikalnega kluba Aca Stanojevič je imel tekom današnjega dneva več sestankov z odličnimi radikali-pašičevci. Med drugim je imel dolg sestanek s Krsto Miletičem in II. Mihaj- lovičem. Politični krogi pripisujejo Stanoje-vičevemu bivanju v Belgradu velik pomen. Jutri ali pojutrišnjem bo odpotoval Stanojevič v Cavtat k Pašiču, da mu bo poročal o položaju v Belgradu. Propadanje Radičeve stranke. ~ Snovanje novih skupin. Belgrad, 24. sept. (Izv.) Minister za šume in rude dr. Nikola Nikič se je zvečer odpeljal v Zagreb. Kakor se v obveščenih krogih trdi, se bo v Zagrebu sestal z zastopniki HFSS in se bo z nj;mi pogajal o fuziji obeh političnih skupin. O tej spojitvi se že dalj časa govori. >Hrvat demantira, da nima ta spojitev nobenega izgleda. Vendar pa zatrjujejo poučeni krogi, da so pogajanja že zelo daleč dospela. Potemtakem zastopa »Hrvat« mnenje, ki ga ima proti fuziji ena skupina HFSS. Zagreb, 24. sept- (Izv.) Hrvatska stranka prava (frankovci) je začela z akcijo za sestavo novega bloka, kateremu naj bi se pridružili federalisti, ki pa niso za sodelovanje prav nič razpoloženi. Zato se misli, da bodo frankovci rušili samo Radičeve postojanke, kajti pri ostalih hrvatskih strankah niso našli zase simpatij. Belgrajska občinska uprava potrjena. Belgrad, 24. sept. (Izv.) Državni svet je danes razpravljal o pritožbi, ki so jo vložili radikali proti občinskim volitvam. Pritožbo je zavrnil. S tem je novo izvoljena občinska uprava potrjena. Tukajšnji politični krogi so izid posvetovanj o pritožbi pričakovali z velikim zanimanjem. Demokrati so sklep toplo pozdravili. Odlok državnega sveta je prodrl z večino glasov. Dva člana sta podala votum separatum. Obisk češkoslovaških parlamentarcev Belgrad, 24. sept. (Tzv.) Popoldne se je vršila seja pripravljalnega odbora za svečan sprejem češkoslovaških parlamentarcev, in sicer v predsedstvu narodne skupščine. Seji je predsedoval skupščinski predsednik Trifkovič. V imenu Jugosl. kluba je v tem odboru posl. Smodej. Pri seji ga je nadomestoval poslanec Žebot. Spored slavnosti je sledeč: , Popoldne dne 3. oktobra prispejo Čehi s posebnim vlakom v Subotico, kjer jih bo sprejelo odposlanstvo naše skupščine. Od Vr-basa do Sremskih Karlovcev bo vlak spremljalo naše zračno brodovje. Vlak prispe v Belgrad ob 8 zvečer. Pozdravni govor bo imel Marko Trifkovič. Belgrad bo okrašen. Glavne ulice se bodo razsvetlile z električnimi žarnicami. 4. oktobra bo ob 11. uri slovesna seja narodne skupščine, katere se bodo udeležili tudi češkoslovaški parlamentarci. 5. oktobra si bodo Čehi ogledali Avalo, nato bodo prisostvovali polaganju temeljnega kamna Češkoslovaškemu domu v Studeniški ulici. Zvečer bo slovesna predstava v gledališču. Zvečer ob 10 bo slovesna večerja pri češkoslovaškem poslaniku g. Šebi. 6. oktobra se bodo od 8 odpeljali z delegacijo naše skupščine v Srbijo. Obiskali bodo Topolo in druga mesta. 8. oktobra se bodo vrnili v Belgrad in odpotovali v Zagreb, kamor bodo dospeli ob 19. uri. Istega dne zvečer se bodo odpljali v Split, iz Splita na Sušak s parnikom, od tam pa z vlakom v Ljubljano, kamor bodo prispeli v pondeljek 11. oktobra ob 11. uri dopoldne. Ako se bo kralj še nahajal na Bledu, bodo obiskali tudi Bled. Obiska se bodo udeležile vse stranice češkoslovaškega parlamenta, tudi nemške. De-j legatov bo okoli 100. Češka in slovaška ljudska stranka bosta poslali 20 do 30 poslancev. Nakupovanj va?nt. Belgrad, 24. sept. (Izv.) Fin. minister je pod št- 18.700 z dne 12. septembra izdal sledečo rešitev: »Banke, ki imajo pooblastila za nakupovanje deviz in valut, in menjalnice, ki so pooblaščene za poslovanje z valutami, morejo na potne liste za tiste države, kamor so potuje, prodati našim državljanom tuja plačilna sredstva v različni denarni vrednosti, in sicer za Romunijo, Bolgarsko, Grško, Albanijo v znesku do 8000 Din, za ostale države pa 12.000 Din. Ta odredba bo stODila v veljavo. čim se objavi v »Službenih Novinah«. Vse dosedanje tozadevne odredbe izgube svojo veljavo. Belgrad, 24. sept- (Izv.) Ljubi Jovanoviču se je njegovo stanje poslabšalo. Težki kapi so se pridružile še druge komplikacije. Bolnik ne more nikamor in leži večinoma v postelji. Belgrad, 24. sept. (Izv.) Vojni minister Dušan Trifunovič je obolel. Raditega se ne more udeležiti kontrolne preiskave v orožarni v Kracujevcu. Razprava o davčnem zakonu. Belgrad, 24. sept. (Izv.) Davčni odbor je razpravljal o členu 123, ki govori o odmeri davka. Poslanec Š k u 1 j predlaga, da se davkoplačevalcu da rok, v katerem se mu mora dovoliti ponovna cenitev. V smislu stavljenega predloga se besedilo člena 124 predrugači. Člen 126 govori o obdavčenju brez davčnega odbora. V dolgi debati se je zahteval rok, v katerem se mora rekurz rešiti. Ravnatelj za neposredne davke Letica na to ni pristal, pod-tajnik Neudorfer se sploh ni oglasil. Drugi predlog so začeli podpirati radikali. Spor je rešil poslanec Miletie. ki je predlagal, naj se člen odloži za pozneje. Ravnotako sta se rezervirala člena 120 in 130. Poglavje členov 132 do 135 govori o obravnavi pritožbe. Člen 133 govori o sestavi reklamacijskega odbora. Člen se odloži. Pri členu 134 je poslanec Škulj predlagal. da davčni odbor pretresa vse predložene pritožbe, ne samo obrazložene, kakor pravi zadnji predlog. To dolsri debati se jo člen pridržal. Seja se jutri nadaljuje. Belgrad, 24. sept. (Izv.) Na seji finančnega odbora so sklenili, da bo v soboto ponoči odpotovala delegacija finančnega odbora v Krrgujevae. kjer se bo vršila kontrola nad gospodarstvom tamošnjih orožaren in družili podjetij vojnega ministrstva. Finančni odbor bo orožarno v Kragujevcu pregledoval dva dni. Jugoslovanski klub zastopata Franc Zebot in Karel Škulj. Proeled gospodarstva na državnem posestvu v Rel ju se bo izvršil pozneje po odhodu češkoslovaških parlamentarcev. Trai.al bo več dni. Finančni minister hoče priti do dna velikanskim deficitom na škodo državne blagajne. Prosvetni minister v Zaorpku. Zagreb, 24. sept. (Izv.) Sem je prispel prosvetni minister Miša Trifunovič. Obiskal je zagrebške prosvetne zavode. Sprejel je depu-taeijo zagrebških vseučiliških profesorjev. Izjavljal je, da se bo zavzel za večje dotacije za zagrebško vseučilišče v proračunu'. Poudaril je, da se bo zavzemal za zgraditev novega boljšega poslopja. Nadalje je obiskal nadškofa dr. Bauerja in se ?. njim razsrovarjal o položaju katoliške cerkve v državi. Glede odvzetja cerkvenega imetja ie izjavil, da se bo to vprašanje rešilo v soglasju z episkopatom. MEHMED SPAH0 V ZAGREBU. Zagreb, 24. sept. (Tzv.) Sem je prispel narodni poslanec dr. Mehmed Spnhn v zasebnih poslih. Govori se, da bo stopil v stik s političnimi krogi. H0MATIJE V SPLITSKEM OBČINSKEM SVETU. Split, 24. sept. (Tzv.) V splitskem občinskem odboru je prišlo med posameznimi občinskimi strankami do sporov, ki se obetajo razviti v oster konflikt, ki bo prišel do očitnega izraza na prihodnji seji. ZMANJŠANJE FRANCOSKIH ČET V RENSKEM OZEMLJU. Pariz, 24. sept. (Izv.) Uradno objavljajo, da zmanjšanje francoskih čet v renskem ozemlju ni v nikaki zvezi z zadnjimi nemško-fran-coskimi razgovori. Znižanje čet je sklenilo zunanje ministrstvo že prej. ANGLIJA IN TANGERSK0 VPRAŠAN,TE. London, 24. sept. (Izv.) Listi poročajo, da bo tangerski problem glavno vprašanje na se-stanku, ki se bo vršil med Cbauiberlainom in Mussolinijem. V interesu Anglije je, da se doseže čim boljša rešitev med Italijo in Španij« v tem vprašanju. KRIZA NA ŠPANSKEM. London, 24. sept. (Izv.) Po poročilih >Dr1-ly Chronicler se nahaja Španija v veliki krizi. Položaj je dalje časa nevzdržljiv. \lj bo pioral iti kralj, ali pa odstopiti general Primo de Rivera. Najbrž bo popustil Primo de Rivera. Kot njegovega naslednika imenujejo sedanjo-ga podpredsednika kabineta Martineza Amida. PREMOGOVNA STAVKA SE šE NADALJUJE London, 24. sept. (Izv.) Rudarji so stavili nove predloge, ki naj bi bili baza za pogajanja. Podjetniki in vlada so sklenili, da so predlogi nesprejemljivi. Ministrski kabinet bo sedaj znova razpravljal, kako najti pot k spo-razumu. — Kralj je podpisal proklaniacijo, a katero se s 1. oktobrom podaljša izjemno stanje še za en mesec. Parlament bo prihodnji ponedeljek razDravlial in izglasoval ta dekret. Težka nesreča naših letakev v Pragi. Praga, 24. sept. (Izv.) Na praškem letališču Kebly je 22. septembra pristala jugoslovanska vojaška zračna eskadrila, ki sestoji iz petih letal tipa Berguet 14. Eskadrilo vodi pol-kovnik-pilot Jugovič. Goste so prišle pozdravit mnoge odlične osebnosti in zastopstva vojaških in civilnih oblasti, med drugimi jugoslovanski poslanik v Pragi Nešid, vojaški ataše Nenado-vič, načelnik češkega vojaškega zrakoplovstva Ceček in častniki 1. letalskega polka s polkovnikom Smetano na čelu. Goste je pozdravil general Ceček v imenu ministra za narodno hrambo in industrijec Kumpera za aero-klub. V imenu Jugoslovanov se je zahvalil polkovnik Jugovič. Nagovori so poudarjali iskreno prijateljstvo, ki vlada med obema slovanskima armadama. Zvečer so priredili gostom na čast svečan banket. Jugoslovanski letalci so si ogledali praške tovarne za letala in so obiskali razstavo avtomobilov. Češkoslovaško časopisje poudarja, da pomeni ta obisk novo etapo utrditve prijateljskih odnošajev med vojaško aviatiko Češkoslovaške in Jugoslavije. Mažarske oblasti so delale sitnosti. Vizum so izslavilo z dvodnevno zamudo. Dovolile niso, da bi eskadrila letela strnjeno preko ma-žarskega ozemlja, ampak v presledkih. Zato so se letala zbrala šele v Bratislavi. Praga, 24. sept. (Izv.) Danes dopoldne ob 10 sta po nesreči trčila skupaj pri dviganju na letališču v Kbelu jugoslovanski aeroplan Breguet 1 in en češkoslovaški aeroplan, ki je služil za poskusne polete. Pri tej nesreči sta bila takoj mrtva vodja jugoslovanske eskadri-le polkovnik Jugovič in češki kapitan Ko-strva. Jugoslovanski letalec N j e g o v a c, eden najboljših jugoslovanskih Ictalcev, katerega so težko ranjenega prepeljali v bolnico, je podlegel težkim poškodbam. Težko ranjena sta tudi en jugoslovanski in en češki mehanik. Polet jugoslovanske eskadre v Varšavo je zaenkrat preložen in bo najbrž sploh odpovedan. Hom nasilja nad katoličani v Mehiki. Newyorlc, 24. sept. (Tzv.) Kulturni boj v Mehiki se nepretrgano nadaljuje. V Zamori so vojaki aretirali dva katoliška agitatorja in ju takoj ustrelili. V zastrašilo so mrtvi trupli obesili na javnem prostoru blizu mestne liiše. Upor indijanskih rodov se še ni polegel. Indijanci zahtevajo, da odstopi državni predsednik Calles. Vlada pripravlja velik vojaški napad na indijansko taborišče. Štirje bataljoni pehote, topništvo in več vojnih letal bo napadlo naenkrat. Indijanci so razdrli vse železnice ob Tihem morju na dolžini več kilometrov. Calles hoče Indijance uničiti. V mestu Coalcomane je obsedno stanje. Tamošnji župan ni hotel izročiti svojih poslov in se je z 200 možmi zabari-kadiral v občinsko hišo. Šele ko so vladne čete Sv. Stoika obso?a fran- reakdonarle. Pariz, 23. sept. (Izv.) Organizacija »Action Francaise«, ki se nazivlja katoliško, ima to veliko napako, da hoče biti najbolj šovinistično, nacionalna in dejansko njeni zastopniki večkrat govore in pišejo v duhu, ki nima s krščansko občestvenostjo nikake zveze. Poleg tega stoji ta organizacija po svoji tradiciji še vedno med rojalisti in v tej za katoličana čisto postranski zadevi noče popustiti in se prilagoditi razmeram. S tem seveda katoliški stvari in francoskim katoličanom sploh silno škoduje. Opozicija proti »Action Francaise« raste zlasti med katoliško mladino. Ker vsi opomini in svarilni koraki v okviru organizacije same niso zalegli, so mladi katoliki segli po javnem sredstvu. V ta namen so naprosili kardinala Andrieuta, nadškofa v Bordeauxu, naj se izjavi o »Action Francaise«. Kardinalova izjava je ostra kritika te organizacije. Kardinal je zlasti obsodil ultra roja-listično in nacionalistično propagando vodje »Action Francaise« Charles Maurrasa. Obsodil je moralno in socialno smer te organizacije. Dejal je, da se »Action Francaisc« imenuje katoliška samo, ker ji tako kaže, ona vzgaja samo navidezni katolicizem, za katerim se skriva ateizem, ona stremi za družabnim redom, ki ga je treba obsojati, ker so gradi na dobičku posameznih privilegiranccv in na zaničevanju in poginu ljudskih mas. To ostro kardinalovo obsodbo je potrdila tudi sveta stolica in izrekla nadškofu v Borde-auxu posebno priznanje za odločen nastop. »Action Francaise« se je opravičila v po-sebnem članku, ki so ga podpisali vsi njeni voditelji razen Charlesa Maurrasa. Toda že dne 16. septembra je izdala oklic, ki vabi k pristopu in podpori »Action Francaise« na način, ki smeši kardinalovo izjavo in izjavo svete stolice. »Osservatore Romano« je odgovoril na to izzivanje in ugotovil, da je nastop »Action Francaise« vzbudil v Rimu največje razočaranje in se končno vprašuje: »Ali ni ravno ta najnovejši nastop »Action Francaise« eviden-ten dokaz za praktičen modernizem in lajici-zem, pred katerim je popolnoma upravičeno svaril francoske katoličane, zlasti katoliško mladino častiti nadškof v Bordeauxu?« Seja skupščine Društva narodov. Ženeva, 24. sept. (Izv.) Današnja skupščinska seja Društva narodov se je pričela ob 5. uri popoldne. Takoj v začetku seje je vzbudila zanimanje izjava kitajskega delegata Šao-šin-šua, v kateri je protestiral proti obstreljevanju kitajskih mest od angleških parni-kov. Angleški zastopnik Cecil je takoj podal izjavo, da navedeni podatki niso resnični in da še ni končana preiskava o teh dogodkih. Po tej prekinitvi je prešla skupščrna na dnevni rod. Lord Cecil je v svojem govoru izražal prepričanje, da bo razorožitvena konferenca gotovo dovedla do uspehov. Skupščina je za tem obravnavala celo vrsto zanimivih vprašanj, predvsem poročilo o delovanju medza-vezniške komisijo, o finančni vzpostavitvi Ogrske in Avstrije. Finančna stabilizacija na Ogrskem se smatra kot zasigurana, ravnotako jo tudi gospodarsko in finančno postavljena napadle od vseh strani, se je moral udati. Newyork, 24. sept. (Izv.) Mehiška poslanska zbornica je odklonila prošnjo mehiških katoliških škofov in duhovnikov, da naj se spremene protiverski, členi ustave. Zbornica utemeljuje svoj sklep s tem. da ne more upoštevati akta, ki ga niso podpisali polnopravni državljani, ampak katoliški duhovniki. Rim, 24. sept. (Izv.) V mestu Mehiko je bilo aretiranih v noči na 21. september okoli 1100 katoliških gospa, ki so taino opravljale skupne molitve. Duhovn;k, ki je vodil pobožnost, je navduševal, naj katoličani vztra;ajo do mučeniške smrti. Policija je vdrla v dvorano, aretirala vse gosoe in jih vrgla v podzemeljske policijske zapore. na trdno podlago Avstrija. Avstrija bo sedaj v stanu, da sama prevzame odgovornost za državni proračun. Delo v skupščini tako napreduje, da bodo seje najbrže zaključene že v soboto. ..... škof. Veliko pozornost je zbudilo prvo in drugo moskovsko potovanje podjetnega učenjaka M. d'Herbigny-a, ki sc je lansko jesen in letošnjo pomlad nad mcsec dni mudil v Moskvi. Še važnejše je njegovo tretje rusko potovanje v začetku avgusta, ko jc odpotoval v Moskvo —kot škof. V juliju je bil posvečen za škofa, a ta posvetitev se iz važnih razlogov ni objavila. O tem je poročal »Osservatore Romano« šele 7. septembra v dopisu iz Moskve. Ta dopis sporoča, da je na praznik Marijinega Vnebovzetja, dne 15. avgusta, imel škof Mihael d'Herbigny slovesno pcnttfikalno mašo v francoski moskovski cerkvi sv. Ludovika; pri slovesnosti sta bila uradno navzoča francoski in italijanski poslanik. Dne 22. je imel slovesno mašo v poljski moskovski cerkvi sv. Petra in Pavla, dne 23. avgusta pa je delil sveto birmo mnogim odraslim in otrokom. »Osservatore Romano« 21. seotembra pa poroča, da se je škof M. d'Herbigr.y dne 8. septembra vrnil iz Moskve in bil naslednji dan od svetega očeta sprejet v privatni av-dienci. S tem jc uradno razglašena nenavadna novica, da je mladi učenjak jezuitskega rcoa postal škof. V Moskvi je imel dne 5. septembra še slovesno procesijo s sv. Rešnjim Telesom. Potem pa se je moral vrniti. Škof d'Herbigny jc v cerkvenem govoru v moskovski cerkvi sv. Ludovika javno povedal, da ga je sveti oče dal posvetiti za škofa v dokaz svoje očetovske ljubezni "Jo Rusov, da bi mogel katoličanom raznih narodnosti v Rusiji prinesti tem obilnejši blagoslov. Nadalje jc poudaril, da je njegovo bivanje v Rusiji čisto verskega značaja in -nima nobenega političnega ali diplomatičnega namena. In res poroča »Oss. Rom.« 21. septembra, da škof d'Herbigny ni iskal nobenih stikov z vlado in tudi ni prišel v nobeno do-tiko s komisariatom za vnanje posle razen v noči od 3. na 4. sept., ko mu je vnanji komi-sariat ob eni po polnoči po policiji naznanil, da mu ne more podaljšati dovoljenja za bivanje v Rusiji. S tem jc stvarno in uradno razpršeno fantastično ugibanje evropskega časopisja o namenih M. d'Hcrbignya v Rusiji. Posvečcnje jezuita M. d'Herbignya za škofa je izreden in nenavaden dogodek v ccr-kveni zgodovini zadnjih stoletij. Po strogih redovnih pravilih jezuitskega reda je to velika izjema. Mladi učenjak {rojen leta 1888.) je pokazal toliko znanstvene temeljitosti, obenem pa toliko spretnosti in požrtvovalnosti, da je eden glavnih svetovalcev in pomočnikov sedanjega papeža v vzhodnih cerkvenih vprašanjih. Odlikuje sc po veliki ljubezni do Rusov ln do Slovanov sploh. Razumljivo jc, da ga je sveti oče hotel izredno odlikovati z škofovskim redom in mu s tem v rimskih krogih zagotoviti primerno mesto kot svojemu odličnemu svctovalcu. TIFlJg y jfANNOVRU. Hannover, 24. sept. (Izv.) Število na tifusu obolelih »e je danes zvišalo na 1727 oseb, število mrtvih žrtev ie narastlo na 113. Slavenska banka ustavila izplačila. Kakor se nam poroča, je prišla Slavenska banka v težkoče. Neugodne gospodarske razmere v državi ter nepovoljno poslovanje nekaterih industrijskih podjetij njenega koncema v zvezi s porastom tečaja dinarja so močno oslabile položaj banke. Ko je v zadnjem času eden veledelničarjev s forsirnno oddajo deln!c, po katerih umevno ni bilo primernega povpraševanja, močno oslabil tečaj delnic, se je v/.budilo nezaupanje v krogih vlagatel'ev ter povzročilo močno dviganje vlog. Ker banki tem velikim zahtevam ni morda udovoljiti, je uvedlo kra'evno podišče v Zagrebu nad isto predsteča\ Kl;ub temu se nadaljujejo pogaiania v cil'u sanacije banke ter so se interesenti kal't tudi upravni svetniki izjavili pripravljene k -»natnim žrtvam, da se poskusi doseči mirna likvidacija banke. S privatne strani smo prejeli k temu poročilu banke informacijo, da se bo skušalo v slučaiu mirne likvidacije posebno ozirati na manjše vlagatelje. Skupsie et?rn®*ne Maribor, 24. septembra. Danes dopoldne se ie vršila pod predsedstvom velikega župana dr. Pirkma;eria konferenca avstrijskih in jugoslovanskih delegatov radi osnovan:a skupnih obme'nih postaj v Pliberku in Dravogradu. So'e so se udeležili zastopnik; obeh centralnih vlad, železnice, carine in poPcrske oblasti. Po po'dravu je predf-ednik določil red konference ter ugotovil, da gre za nraktfčno izvedbo celovškega sporazuma iz leta 1921.. ki določa skupne žele-n;ške postaie za železniško, carinsko in potnopolicijsko službo obeh obmejnih dr/av no Jesenicah, v Pliberku, Dravogradu, Mariboru in Radgoni. Ker tvori vprašanje skupnih obmejnih postaj enoto, je smatrati obravnavanje današnega dnevnega reda, ki se tiče skupnih postaj v Pliberku in Dravogradu, za pričetek ureditve vseh zgoraj označenih skupnih postaj, ki naj bi začele kot take poslovati istočasno in če le mogoče že z uveljav-lieniem novih voznih redov, to je maja 1927. Po daljšem temeljitem razpravljanju glede predpogojev za ureditev skupnih postaj v Pliberku in Dravogradu, se je na podlagi izjav prisotnih delegatov obeh držav ugotovila soglasnost v naziranju, da je osnovanje istih s sorazmeroma majhnimi preureditvami v kratkem času izvedljivo. Eventuelne potrebne stavbne adaptacije in razpored v uradu se določi po ogledu na licu mesta. Dosegel se je popolen spora-um v vseh točkah, o katerih se je na konferenci razpravljalo. Ob zaključku je predsednik konference izrazil željo, da bi se započeto delo glede skupnih obP-e^nih postaj nadaljevalo ter čimprej pr šlo do popolnega sporazuma in s tem do prome'nih ola'šav, katere pričakujemo od ureditve skupnega obmejnega prometa. V končnem nagovoru se je zahvalil vodja avstrijske delegacije ing. Lubenik predsedniku dr. Pirk-rraerju za uspešno vedstvo konference. Danes popoldne so se pogajanja zaključila ter podpisal zapisnik. Jutri se izvrši lokalni ogled v Pliberku in Dravogradu, katerega so udeleže člani delegac:je. Potrebna je še končna odobritev obeh centralnih vlad. SCr&$£€t&a. mladtiJfea Jutri, v nedeljo, dne 26. septembra, se vrši V. redni občni zbor Krekove mladine, centrala Ljubljana, ob 9 dopoldne v Akademskem domu Miklošičeva c. 5. Jutrajšnji občni zbor krščansko-socialistične mladine utegne biti vrlo zanimiv. Pri vsem delu Krekove mladine vlada velika resnost, vse delo preveva duh nezmagljive vztrajnosti in energije, duh borca Kreka. Čas prepričevanja o potrebi, pomenu in nalogah Krekove mladine je za nami! Organizacija že stoji! Po agilno-sti, zavednosti članstva prednjačijo naši Krc-kovci vsem slovenskim delavskim društvom. Občni zbor ne bo samo formalna izvolitev novega odbora, ampak se bo bavil z najrazličnejšimi praktičnimi načrti, ki bodo velike važnosti za organizacijo. Dnevni redi 1. Volitev overovateljev zapisn;ka zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora, 3. Poročilo nadzorstva, 4. Poročilo overovateljev. 5. Volitev predsedstva, nadzorstva in razsodišča. 6. »Krekova socialna šola« (poroča centralni tajnik). 7. Slučajnosti. A Prazno govorjenje. O značaju SLS je za. čela pihati tudi belgrnjska »Samouprava«. Ker pa ponavlja stokrat premlete in stokrat zavrnjene fraze »Jutra« o tej zadevi, ji nimamo ničesar odgovoriti. Mi smo jih itak do temelja pobili v svojih tozadevnih člankih pred kratkim..Naj zato melje »Samouprava« svoje otrobe prosto naprej. A Nemce je SDS pri volitvah v Trgovsko zbornico za božjo voljo prosila, da naj jo podpirajo. Cele SDSarske delegacije so romale k Nemcem, jih moledovale na kolenih za glasove in se jim laskale. Jako zanimivo je, da se je »Jutro« cel čas volivne borbe v svojih člankih, noticah in beležkah na višje povelje skrbno iz-egil alo vsakih napadov na Nemce. Izgledalo je že čisto kakor kak germanofilen list. Zdaj pa, ko je volivni akt pri kraju, se zaletava v združeno gospodarsko listo, češ, da so jo podpirali Nemci. Hinavščina, tvoje ime je — »Jutro«. A Po nemarnem imenuje »Jutro« v nedeljskem uvodniku imeni škofov Jakoba Mis-sije in dr. Mahniča. O Jakobu Missiji pravi, da je zaničeval slovenstvo in slovenščino, a mi vsi vemo, da je tako ljubil svoj narod, da sc je ves žrtvoval za njegovo duhovno obnovo, za njegovo večno, pa tudi časno srečo, Recimo le, da bi bilo res, kar »Jutro« trdi o njem — česar pa ne priznamo — da- je nam-reč zamislil in na široko utemeljil SLS; vprašamo :ali ne bi bil s tem najbolj dokazal svoje ljubezni, svoje dalekovldne skrbi za slovenstvo? Kdo pa danes zastopa slovenstvo, ako ne SLS? Morda »Jutro« in njegova srranka, ki odrekata Slovencem celo narodno individualnost in ne more dočakati, da b! se slovenski jezik vtopil v srbohrvaščini in bi slovensko ime izginilo s površja zemlje? Saj priporoča zdaj svojim celo, naj se ne vpišejo več kot Slovenci, ampak kot »Jugosloveni!« — Še bolj po nemarnem imenuje »Jutro« dr, Mahniča, o katerem pravi, da je pisal, »da je narodnost smrtni greh«. (»Jutro« očividno smatra svoje Čitatelje za popolne idijote, ker bi se drugače vsaj toliko potrudilo, da bi pisalo zmiselno.) Mahnič je toliko storil za Slovence in Hrvate in njihovo narodno kulturo, on je tako visoko dvignil in s svojim mučeni-štvom posvetil to našo narodno državo, da se človeku zdi kakor oskrumba, ako imenuje njegovo ime »Jutro«. Ko o »Jutru« in njegovih ljudeh ne bo več ne duha ne sluha, bo slovenski in hrvatski narod visoko častil svojega kulturnega apostola in dobrotnika dr-Antona Mahniča. A Premalo dobre volje po pravici očita merodainim činiteljem »Narodni dnevnik«, ker nočejo Vpostaviti občinske samouprave v Ljubljani, dasi to zahtevata tudi SKS in NRŠ. Pač znak, kako majhna je moč in vpliv SKS in slovenske NRS v Belgradu. Čemu potem sploh tak režim podpirata? 3. oktobra ves brežiški in krški okraj v Brežice na shod dr. Korošca ki bo ob 11 dopoldne na vrlu in dvorišču »Narodueca douias v Brežicah. Socialni vesžnilc Znamtvene metode v industriji. Zadnja številka :Industrial and Labour Information« (tedensko poročilo mednarodnega urada dela) vsebuje poročilo prvega sestanka odbora »Internacionalnega združenja v svrho študija za izboljšanje položaja človeka v industriji«. Zastopane so bile nastopne države: Nemčija, Avstrija, Danska, Anglija, Francija, Holandska, Švedska, Švica, Ogrska, Italija in Združene države. O znanstvenih metodah v industriji se Je vršila posebna diskusija. Uvodni govor je imel Lillian M. Gilbreth, inžener iz New Jerseya, Združene države. Opozarjalo se je na to, da v industriji ni samo mesta za inženerje in narodne gospodarje, temveč tudi za psihologe, fi-i ziologe, psihiatre, biologe in druge specialiSte-znanstvenike, ki se bavijo s človekom. Vsi ti se pečajo z različnimi stranmi istega problema in njih sodelovanje pri znanstvenih razglabljanjih v'industriji je življenska potreba. Posebna po. zornost se je obračala na dejstvo, da se znanstvena razglabljanja razširijo na nova polja, Razen v produkcije, konzume, pisarne itd. so našla dostop tudi v bolnice, šole, ječe, da celo v gospodinjstvo. Posebna važnost se je polagala na sodelovanje delavcev. Kjer bi se isto upe-: Ijalo, se ni treba bati razočaranja rezultatov. Združenje si Je slavilo kot glavno nalogo, ; da predvsem obstoječe razmere v industriji, v kolikor pride v poštev človek, kontrolira, daje poročila in pojasnjuje spremembe, njih dobre in slabe strani. Sprejet je bil sledeč sklep: Znanstveno vodstvo kakega obrata je le tedaj znanstveno, ako upošteva vsake gospo, darske faktorjo in predvsem polaga važnost na človeka. Bistvena naloga gospodarstva je, da izloči vsako nepolrobno utrujenje. Gospodarski naprelck mora korakati roko v roki t zako-noin o zaščiti delavstva in obrtnim nadzorstvom. Upostnviti in vzdržati dobre delovno pogoje, je smatrati kot eno najvažnejših nalog gospodarstva. RUSKA ŠPIiTONAŽA NA POLJSKEM. Varšava, 24. sept. (Tzv.) Kakor poročajo iz Vilne, so tam odkrili na široko zasnovano špijonažno službo za Sovjetsko Rusijo. V vzhodnih pokrajinah je bila špijonaža razpredena no samo v vojaški upravi, temveč tudi v železniški, poštni in politični oi«*hi. Oblasti so dosedaj aretiralo žo 30 oseb, t Kaf se godi doma Blagoslovljene nove cerkve sv. Frančiška v Šiški. Opozarjamo še enkrat, da bo v nedeljo, dne 8. oktobra blagoslovljena nova cerkev sv. Frančiška. Začetek ob pol 10. url dopoldne: blagoslov, govor in pontilikalna sv. maša; popoldanska po-božnost ob 3. uri popoldne. Polovična vožnja po železnici vam je dovoljena. Udeleženci naj zahtevajo na postaji ,kjer vstopijo, mokri žig no vozno karto. V Ljubljani naj karte ne oddajo; v Šiški pa bodo dobili izkaznice in se bodo z isto karto peljali nazaj domov. Natančnejši spored bomo še priobčili. Prosimo gg. dušne pastirje, da jutri pri «lužbi božji vernikom to oznanijo in priporočijo. Nova železnica Kogatec--Krapina. Razdalja komaj 18 km loči dva železniška tira pri Rogatcu in Krapini, ki ju je končno vendar potrebno zvezati. 2e dolgo vrsto let se je prigovarjalo na to delo. Pretekli ponedeljek pa je bila na licu mesta komisija, v kateri so bile zastopane vso upravne, železniške in vojne oblasti, trgovski krogi in domače občine in župnije. Komisija je imela nalog določiti, kod naj gre nova proga. Najpreje bi se uporabila zato dosedanja industrijska železnica. Cez Sotlo bo treba zgraditi most, pri Lupinjaltu bi prešla železnica na hrvatsko ozemlje, kjer bi šla skozi predor proti Krapini, tam pa se priključila že obstoječi progi Zagreb—Krapina. Pomen nove, dasi kratke železniške progo pa ni le krajevne, pač pa za splošen tujski promet zelo velik. Mariborska oblast bo po tej novi prog: dobila direktno progo s hrvatskim zaledjem. Rogaška Slatina bo južnim krajem veliko bližje kot dosedaj preko Zidanega mosta. Poleg tega p° je ta železniška zveza v stratcgičnem oziru neprecenljive važnosti. Zato je želeti, da se pristopi takoj po končani komisiji tudi na delo. Napredek Msrlbora. Novi mariborska avtoškropilnik so prepeljali Jz carine pod šupo mestnega vodovoda na Teznu, kjer montirajo na voz oba reflektorja in razne druge malenkosti. Avtoškropilnik, ki je za Maribor posebnost, so si ogledali strokovnjaki in izrekli vozu občudovanje ter priznanje Kruppovi tvrdki v Essenu in mestni občini, ki je pokazala tako znatno denarno požrtvovalnost pri nabavi tega ve-likomestnega avtomobila. Voz je opremljen z vsem potrebnim in ima tudi vsak najmanjši del v rezervi tako, da je daljše prekinjanje delavnosti radi eventuelne poškodbe izključeno. Za vodstvo škro-pilnika sta določena dva šoferja in sicer g. Gracer, ki je šofiral doslej mestni traktor in njegov po-magač bo Deželak. Dva moža zadostujeta, da obvladata ogromni voz pri škropljenju, čiščenju cest in pri razkopavanju snežne gazi v zimi. Le v slu. čaju požarne potrebe bodo morali pomagati pri razvlačevanju gasilnih cevi in brizganju vode mestni gasilci. Obema šoferjema razkazuje vodja mestnega vodovoda in motorni strokovnjak g. Vogler posebnosti kompliciranega mehanizma. Gospod Vogler je bil namreč osebno navzoč v Essenu pri prevzemu voza, kjer so mu natančno razkazali celi mehanizem. Te dni bo nastopil novi avtoškropilnik, ki bo v čast mariborski občini, svojo prvo poskusno pot po mestnih ulicah. Maribor ima zelo lepo mestno kopališče, ki je znano po okusni opremi in strogi snagi. Najnovejši načrt glede mestnega kopališča je: elektrifikacija. Uporaba premoga in pare pride v Mariboru malo v vpoštev, ker že kuri in goni vse elektrika. Za kurjavo v kopališču se uporabi letno veliko premoga in bi bila elektrika veliko cenejša. Seve bo stala instalacija električnih peči precej, a to se bo izplačalo v primeroma kratkem času, ker je kopališče vedno polno. Elektrifikacija mestnega kopališča je torej v resnem načrtu in pomenja znaten napredek. Aretacija dveh nevarnih sleparjev. Ljubljanska policija je imela včeraj srečen dan. Zasegla je kar dva skrajno nevarna in podjetna lopova, ki imata na vesti cel venec raznih sleparij in goljufij. Kot smo že poročali pred par dnevi je bila na Taboru napadena neka Ema Kavalarjeva, ki se je vračala z večernim vlakom iz nekega izleta. Na trgu Tabor je stopil iz sence pred njo neznan moški, ji zastavil pot, dvignil roko in zaklical: »Denar ali pa te zako-ljem!« Dekle se je seveda hudo prestrašilo in je zaklicalo na pomoč. K njeni sreči je res prišel mimo neki moški, ki je roparja prepodil. Tako se je lopovu posrečilo, da je odnesel pete. Še isti dan pa je bila napadena pri Kolinski tovarni delavčeva žena Marija Haclerjeva, doma iz Jarš. Ko se je vračala proti domu, se ji je nenadoma pridružil neznan moški, še mlad in čedne postave. Ko sta prišla do tovarne za klej, pa jo je začel neznanec nadlegovati. Žena je neznanca pozvala, da naj jo pusti pri miru in naj hodi svoja pota. Ta pa jo je pograbil z eno roko za tilnik, z drugo jo je udaril po obrazu in ji skušal zamašiti usta. Pri tem jo je skušal podreti po tleh. Ženi pa se je posrečilo, da mu je potegnila roko od ust in je začela kričati na pomoč, nakar je lopovski napadalec odskočil in izginil na ljubljanskem polju. — Po opisu udeleženk pri obeh napadih so aretirali kot osumljenca 30 letnega zidarja Filipa K i n e z e. Mož je doma iz Crnič pri Gorici, dela pa v okolici Kolinske tovarne in stanuje v delavski baraki stavbne družbe »Obnova« za tovarno. Ta Kineze je v začetku vse tajil. Nerodno je bilo samo to, da ni mogel izpričati, kje je bil v času, ko sta se izvršila oba napada. Ko pa so ga predstavili na policiji ženi Haclerjevi, ga jc takoj in' brezdvomno spoznala, tako po postavi kakor po obrazu in govoru. Tam kjer se ji je namreč pridružil kot spremljevalec, je bilo namreč še precej svetlo. Po sličnosti napadov so ga tudi osumili, da je on izvršil tudi predrzen napad na Miklošičevi cesti, kjer je iztrgal iz rok Mariji J e 1 -nikarjevi iz Dobrne ročno torbico, v kateri je imela denarnico in 330 Din gotovine. V tem času je bilo prijavljenih še več podobnih napadov v mestu in okolici. Pod pritiskom teh dokazov je predrzni lopov klonil in se udal. Pri tem so tudi ugotovili, da je ta Kinezar silno nevaren človek in da je bil že radi ropa kaznovan. Po prestani kazni je pobegnil v Zagreb, kjer je gotovo izvršil tudi več zlodejstev. Ker so mu postala tudi tam tla že prevroča in je bil uverjen, da je ljubljanska policija nanj že pozabila, se je vrnil zopet v Ljubljano, kjer mu pa sreča ni bila mila. Predali so ga sodišču, ki je uvedlo obsežno preiskavo in podjetnega in nevarnega napadalca bomo imeli priliko videti pri prihodnjih porotah. V torek, dne 21. t. m. pa so aretirali v Ljubljani nekega še komaj 19 letnega fantalina Ferdinanda Srpana. Tudi ta jo kljub svoji mladosti že star in nevaren grešnik, ki ne zaostaja dosti za prvim, samo s tem razločkom, da je izvrševal svoje lumparije na drug način. Bil je v službi pri tvrdki Singer in drug in je imel zastopstvo za škofjeloški okraj, kjer se je tudi največ držal. V tej službi je bil fant od meseca maja. Pri svojem poslovanju je poneveril družbi od raznih strank vplačane zneske za dobavljene stroje. Tako je poneveril vplačani znesek gostilničarja Guzelja v škofji Loki v znesku 4100 Din. Krojač Franc Pfeifer na Studenem mu je plačal 1-100 Din, železničar Hafner na Trati pa 150 Din. Ves ta denar je seveda porabil možakar zase in ve se, da ni ravno slabo živel. Poleg tega pa je oškodoval mož tvrdko Singer pri kontrolnih markah po 100 in 50 Din za 8590 Din. Ko pa je začutil, da mu že pričenja slaba presti, si je napravil štampilko »Singer & Comp. tovarna šivalnih strojev — oddelek Škofja Loka.< Dalje si je nabavil tiskovine tvrdke in si je napravil več potrdil, češ da je upravičen kupiti si na račun tvrdke obleko, perilo in čevlje in sicer proti odplačilu v mesečnih obrokih. Svojo srečo s tem potrdilom je poskusil najpreje pri Zibertu v Prešernovi ulici v Ljubljani. Tam pa so mu rekli, da se s takimi kupčijami še ne pečajo. Nato pa se je obrnil na tvrdko Berna-tovič na Mestnem trgu. Tam pa je imel več sreče in je res dobil na obroke zimsko suknjo in en plašč za 2200 Din. Suknjo je takoj zastavil v mestni zastavljalnici za 200 Din, plašč pa je prodal nekemu kavarniškemu natakarju za 100 Din, katere je seveda zapll in zabunkal. Nato pa je prešel na druge vrste lumparije. Dne 20. t. m. se je zglasil pri Rudolfu Grazerju, uslužbencu pri upravi »Jutra«, in ga je prosil, da naj mu posodi za kratek čas kolo, češ da se mora takoj peljati k nekemu peku v Vodmat. Toda mesto v Vodmat se je peljal na glavni kolodvor, kjer je oddal kolo kot tovorno blago na naslov Ferdinand Srpan — Škofja Loka. Pri oddaji pa se je dal izplačati tudi od železniškega blagajnika 200 Din kot predujem ali tako zvani »Barvorschuss«. Drugi dan ob 9. uri dopoldne se je zglasil pri peku Piškulinu in ga prosil, naj mu posodi kolo, češ da ima nujen opravek v Dev. Mar. v Polju in dobi tam večji znesek denarja. Ker ga/ Piškulin ni imel doma, ga je peljal k sosedu Gri-serju, ki je kolo res posodil, seveda pod njegovo garancijo. Srpan pa se ni peljal v Dev. Mar. v Polju, marveč je šel zopet na kolodvor, kjer je oddal kolo kot tovorno blago pod naslovom »Singer Škofja Loka*. Na to kolo pa si je dal izplačati od železniškega blagajnika kar 500 Din predujma. Končno je prišel v Ljubljano, kjer je pohajkoval podnevi, nočeval pa je v raznih ljubljanskih hotelih in prenočiščih, kjer pa je povsod zjutraj po francosko izginil. Končno se je mera njegovih grehov napolnila in pred včerajšnjim od 2. uri popoldne ga je doletela roka usode odnosno stražnikov pendrek v Prešernovi ulici in sedaj je na varnem v zavarovanem oddelku Sodne palače, kjer bo počakal svoje sodbe. e»iie novice k Velik mladeniški tnbor. Dne 10. oktobra se vrši pri Sv. Jurju ob Šcavnici velik mladeniški tabor pod vodstvom mil. g. kano-nika Fr. Casla iz Maribora. Ob pol 10 slovesna služba božja za mladeniče, potem zborovanje, po večernici žaloigra v 3 dejanjih »V satano« vih verigah«. Mladeniči sosednjih Marijinih družb, mladeniških zvez, Orli in drugi ste povabljeni. d i -e udeležite te prireditve, ki se vrši pr' . eni vremenu. k Merska prireditev logaškega okrožja, ki bo v nedeljo 26. septembra v Gorenjem in Dolenjem Logatcu, se bo začela s sv. mašo ob 10 v Gorenjem Logatcu. Mašo bo daroval zve-zin predsednik č. g. Tone Dolinar, peli pa bodo pri maši združeni zbori iz Gor. in Dol. Logatca. Zirov, z Vrhnike, Unca in Rakeka. Peli bodo: Premrl št. 2 iz masnih (stara zbirka), Sattner: S cvetlicami Te venčamo iz zbirke »Šmarnice« 6, Kimovec št. 2 iz »Očenaša«, in Gerbič: Ti o Marija iz njegove zbirke »Če-ščena Kraljica«. Popoldne bodo ob 2 pete litanije M. B.: na koru vsi pevci združeni: Mav: Obhajilna št. 6 in Povsod Boga! Vabimo vse, ki ljubijo lepo pobožno pesem, naj ne zamude prilike, ki je še niso imeli v Logatcu! -k škof dr. Akšamovič v Belgradu. V Belgrad je do?pel djakovski škof dr. Akšamovič kot gost belgrajsltega nadškofa Rodiča. Škof dr. Akšamovič je obiskal zastopnika ministra za vere Trifunoviča in vladnega načelnika Uzunoviča. k V pravnem oziru smo šli nazaj, v jezikovnem pa strašno napredujemo. Neko okrajno glavarstvo potrebuje ex offo mrtvaški list in piše svojemu podrejenemu županstvu: Zahtevajte od nadležnega župnijskega urada ex offo mrtvaški list... — Pred prevratom so bili župni uradi z glavarstvom coordinirani, zdaj so celo občini subordinirani. — Tu smo šli toraj na^aj. A v jezikovnem oziru pa naprej. Le primerjajmo Nemce. Nemci so molili pred 200 leti: wir beten dich niedertriichtig an. Stoletij je bilo treba, da je dobila beseda »niedertrachtig« pomen »demutig«, a pri nas ie od prevrata sem beseda »nadležen« dobila pomen ^pristojen«. ■k Komisar za agrarno operacije v mariborski oblasti. Minister poljedelstva je postavil za komisarja za agrarne operacije v mariborski oblesti Ivana Pokorna, ki je že prevzel uradne posle. Uradni sedež komisarja ostane začasno v Ljubljani, Turjaški trg 3, imel pa bo počenši z oktobrom uradne dneve v Mariboru, v palači velikega župana, soba št. 9, pritličje desno, in sicer vsak prvi četrtek v mesecu od 10 do 13. Stranke, ki imajo bližje v Ljubljano, se morejo zglasiti v navadnih uradnih urah tudi v Liubljani. k Poprava potov na Rakeku. Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani je razpisalo v Uradnem listu 81 od 7. septembra za 30. september Krščanska ženska. Moderna ženska je že zdavnaj čutila, da nima onega moškega elementa moči, dos?od-nosti in duhovitosti. V njej je skrita »anima christiana«, ki se hoče razviti na vse kraje, ki se hoče osvoboditi iz ozkih spon samega spolnega bitja in ki se upira enostranski vzgoji in izobrazbi. A ko je moderna ženska pričela slediti tem svojim stremljenjem, je popolnoma zašla. Hotela je postati tovarišica moškega in doseči, da bi bila enakopravna z njim, pa se je na ta način razvilo iz nje nekaj narejenega, nekaj polovičarskega. Nobene celote ni bilo več v njej, one celote, ki je edina vredna upoštevanja in ki edina porodi enakopravnost. Mislila je priti v moške poklice, da bi si tako priborila duševno enakopravnost, a v resnici so zašli moški poklici med ženski svet in so si žensko popolnoma osvojili, bodisi z ozirom na izobrazbo, kakor tudi na izvrševanje dela. Moderna ženska jc zašla v politiko, da bi prišel ženski glas do svoje pravice. A prišlo je obratno — strasti ljudskih trum so žensko še bolj ravznele kot moške, in kultura je izgubila vsa sredstva, da bi zadušila posirovelost duš, v katero pridejo ljudje s politiko. Tudi krščanstvo deluje na to, da bi bila ženska enakopravna, da bi izravnala razlike med moškim in žensko. A to se dogaja vse drugače, kakor pa jc poizkušai doseči to moderni človek", ki se brez pravega smotra premetava iz enih vezi v druge. Krščanstvo oplo- | ja oba spola s čednostmi drugega spola, vendar tako, da en spol ne izgubi svojih značilnosti, temveč se te značilnosti še poglobijo in ozačijo. Krščanstvo je zanetilo v duši moža večno-ženski element sočuvstvovanja in jc | tako ustvarilo viteštvo, s katerim Jc postal mož še bolj možat, ker se je podvrgel veliki disciplini ljubezni. Krščanstvo je zanetita v duši ženske večno-moški element, a ne tako, da bi napravilo iz ženske moško žensko, temveč tako, da bi dobila ženska moško moč, s katero bi postala vsa drugačna kot mož, da bi bila taka, kakor pravi sv. Avguštin o svoji materi: »Bila je sicer nežna žena, a je bila radi svoje vere kakor mož!« Krščanstvo je popolnoma na novo združilo samoljubje in sa-mozatajo; ne tako, da bi ena sila slabila drugo, temveč tako, da je preneslo duha nepremagljive moči v samozatajo in je tako ustvarilo močno samozatajo. Krščanstvo je preneslo ono junaštvo, ki ga je sicer dobiti le v vojni, v ljubezen in je tako ustvarijo junaško ljubezen. Združilo je na ta način najmočnejše z najnežnejšim, združilo ljubezen v voljo, ki svet premaga in je ustvarilo ljubezen, tako ljubezen, ki premaga vse na svetu. Ko so se tako združile prej ločene lastnosti, so nastali : oni veliki ženski značaji, one velike ženske, mučenice, ki so šle radostno in janaško v j smrt. Iz korakov krščanskih mučenic zvenijo j odmevi korakov rimskih legijonarjev. Tu se ; je vse ono, kar je najbolj nežno, opasalo z vso močjo in junaštvom, ki se celo smrti smeje v obraz. Na podlagi te krščanske tvorbe in z vidika tega ideala ženske, ki se blesti v krščanstvu, moramo presojati vse naloge ženske. Ženska bo le tedaj enakopravna z moškim, če bo stopila kraljestvu moškega dela s kraljestvom popolne ljubezni nasproti. To seveda ne pomeni, da bi se spet zožile vezi ženske duše in ženskega življenja, temveč pokaže le oni jasni smoter, kako naj se ženska izpopolnjuje in deluje med svetom, ne da bi pri tem izgubila kaj svojega. Moški je tehnični in politični organizator; ženska pa mora dati dušo tej organizaciji. Iz nje morajo iziti najnežnejše vezi med človekom in človekom. Ženska mora pokazati ono umetnost, kaj se pravi, da se človek poglobi v drugega človeka; mora dati duha domačnosti, koder utihne zaljubljenost v svojo lastno osebo, koder nastopijo namesto moči, ki življenje trgajo na dvoje, one blažene moči, ki prinašajo miru. Zatorej je najvišji in najvažnejši ženski poklic ta, da sc izpopolnjuje v ljubezni. Ce ženska ne doseže tega poklica, potem je vse žensko delo kakor mrtvaški ples — in človeška kultura se bo razbila radi sovraštva. (F. W. Foerster.) Popoln poraz sc doživeli često oni, ki nc gledajo tudi na zunanjost. Treba si omisliti jesenski prvoršnik ali raglan, ki jih najkrasnejš" izdeluje in najceneje prodaja DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA. licitacijo za tlakovanje in popravo potov do carinarnice na Rakeku. Smotreno započetemu delu županstva od julija 1924 je končno uspelo dobiti za to potrebna denarna sredstva. S projektiranimi deli se Rakek vsaj nekoliko spravi v tako stanje, kakor ga zahteva njegov položaj kot važna obmejna postojanka. V dosego denarnih sredstev so mnogo pripomogli strokovno izdelani načrti g. ing. Josip Pavlina, obL autor. inženerja v Ljubljani. kr Velikanska iznajdba je brezdvomno to, da morete za borih 10 Din dobiti dandanes krasen, popolnoma nov štirisedežen avto, mladega konja, molzno kravo, radioaparat, obleke, ure itd. v izredno bogati loteriji Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami, ki ima 1000 krasnih dobitkov. Ako tudi Vi želite dobiti enak dobitek, naročite takoj čimveč srečk. Ako naročite in razpečate 100 srečk, si na lahek način zaslužite 400 Din; če pa raz-pečate 10 srečk, pa dobite tri srečke brezplačno. Pišite takoj na naslov: Loterijski odbor r Sv. Petru pod Sv. gorami. k Vojaška odlikovanja. Na predlog mi« nistra za vojsko in mornarico so odlikovani: Z redom Belega orla 5. vrste: kapetan bojno ladje Adolf Mladič, redni profesor Franjo Baj-de, poročnik bojne ladje 1. razreda Anton Kli-nar, rezervni pehotni major Albert Rup, rez. peh. kapetan Riko Jug, rez. art. kapetan 2. r. Evgen Kline in Artur Klein, rez. sodni kapetan 2. razreda dr. Viljem Kozina in dr. Josip Kolinčič; z redom Sv. Save 4. vrste: rez. peh. kapetana 2. razr. Dragutin Jurkovič in Vladimir Terzina; z redom Sv. Save V. vrste rez. peh. kapetan Branko Arko, rez. peh. poročnik Ante Kovač, Milorad Kozjak, in Maks Kovačič, rez. art. kapetan 2. razreda dr. Vladimir Lev-stek, rez. art. poročnik dr. Andrej Gostiša, rez. konj. kapetan 2. razr. Dragotin Viland in rez. adm. poročnik dr. Ivo Ržen. ■k Pomočnik ministra za šume in rudnike. Za pomočnika ministra šum in rudnikov je imenovan Lujo Novak, kabinetni načelnil-istega ministrstva. kr Upokojitve v šolski službi. Upo1-so: Simon Bezjak, šolski upravitelj mažu, okraj Ptuj; Martin SotoŠek, šols, vitelj v Zetalah, okraj Šmarje; Ivan h šolski upravitelj v Dobju, okraj Šmarje; i Brumen, šolski upravitelj v Teznu, okraj ribor, dodeljen prosvetnemu oddelku v Mb boru. k Iz poštne službe. Poštni uradnik Franjo Rifelj je premeščen iz Novega Sada k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani. * Prosvetni svet. Dne 1. oktobra se snide Glavni prosvetni svet na svoj redni sestanek. Na dnevnem redu bodo važne rešitve. •k Učiteljska imenovanja. Imenovani so: Za stalnega strokovnega učitelja v Slov. Bistrici Janko Kerže, začasni upravitelj meščanske šole v Žalcu; za stalnega učitelja v Šoštanju Miloš Tajnik, stalni učitelj v Kranju; za stalnega učitelja v Belici, okraj Čakovec, Dragotin Kos, stalni učitelj v Sv. Bolfenku na Kogu; za stalnega šolskega upravitelja v Učji vasi, okraj Ljutomer, Zdravko Kovač, učitelj meščanske šole v Žalcu; za stalnega šolskega upravitelja v Št. Jerneju, okraj Krško, Janko Golob, stalni učitelj na državnem vzgojevali-šču v Ljubljani; za stalnega učitelja II. deške osnovne šole v Mariboru, levi breg, Rudolf Mencin, stalni učitelj I. deške osnovne šole v Mariboru; za stalnega učitelja III. deške osn. šole v Mariboru Silvester Rode, stalni učitelj I. deške osnovne šole v Mariboru; za stalnega učitelja I .deške osnovne šole v Mariboru Peter Loparnik, šolski upravitelj v špitaliču pri Motniku. •k Lastniki srečk prostov. gasilnega društva v Kozjem se obveščajo, da je žrebanje loterije vsled raznih ovir preloženo. Žrebanje pa se preloži le za 3 do 4 tedne. kr Knjižnica za slepe. Ze dalj časa so naši sotrpini želeli in pogrešali primernega čtiva v Brailovi pisavi, da bi se izobraževali in s tem tudi krajšali čas. Ta želja pa se jim nI mogla izpolniti, ker nimamo dosedaj primer-nih sredstev za nakup tiskarskega stroja. Zato pa so si nadele slovenske požrtvovalne dame pod vodstvom gospe prof. Minke Skabernetove težko nalogo izpolniti slepim njihove želje. Pričele so same tiskati ročno s tablicami. To je seveda zelo naporno in počasno. Izvršile so dosedaj 62 knjig. Vsebina je zelo raznovrstna. Zastopani so naši najboljši slovenski pisatelji kot Prešern, Cankar, Tavčar i. dr. To knjižnico so dale v oskrbo Podpornemu društvu slepih, ki bo pričelo takoj s poslovanjem. Bodi izrečena vsem požrtvovalnim damam, zlasti pa gospo prof. Minki Skabernetovi v imenu vseli sotrpinov najiskrenejša hvala! — Podporno društvo slepih. •A Poziv. Prosim g. Josipa Rojca, bivšega narednika-vodnika 45 pp., da mi javi svoj naslov. — Medvešček, Saobračajno odelenje Generalne direkcije, Beograd, Krimska 13. .g sli © Nova cerkcv sv. Frančiška v Šiški dobi nov zvon. Danes teden smo poročali, da bo morebiti šlo, če bodo šiškarji pridno prispevali za veliki zvon, danes pa vam že lahko povemo, da bo zvon slovesno nameščen v novi cerkvi že 2. oktobra letos popoldne, toraj dan pred blagoslovljenjem naše cerkve. Občinstvo se je izkazalo res požrtvovalno, tako da je že danes pokrit velik del stroškov za nabavo zvona; zato najtoplejša zahvala vsem dobrotnikom! Nadalje pa prosimo za naklonjenost one, katerih do sedaj še nismo obiskali ali pa sicer niso imeli prilike prispevati, da nam bo mo. goče plačati še ostali dolg. — Natančen spored za celo slovesnost dne 2. in 3. oktobra bomo objavili jutri. O Jutri bo na Rožniku za letos zadnje duhovno opravilo: ob 9 dopoldne sv. maša s pridigo, ob 5 popoldne pete litanije; obakrat bo darovanje za cerkev. O Imenovanje v Narodnem muzeju. Za restauratorja umetnostne zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani je imenovan akad. slikar g. Fran Tratnik, dosedaj umetniški konzu-lent pri velikem županu. © Prosvetno društvo pri sv. Krištofu ima V nedeljo 3. oktobra prvi redni občni zbor. Odbor vabi vse člane k udeležbi. O Notranja konprogaoija gospod ičen pri uršulmkah v Ljubljani ima svoj prvi shod v novem šolskem letu jutri ob pol 3 popoldne. Prosi se polnoštevilno udeležbo! 0 Dr. Bleiweis ne ordinira od 1. do 30. oktobra. © Premog po znižani ceni deli danes in v ponedljek 27. septembra od 3 do 6 vojnim invalidom, vdovam, svojim revnim članom Združenje vojnih invalidov, vdov in sirot, krajevni odbor v Ljubljani. Zglasiti se je točno ob navedenem času v društveni pisarni. 0 Petkov trg. Poleg običajnih živil, mesa, zelenjadi in sadja je bilo včeraj na trgu tudi izredno mnogo raznih izrazito postnih jedil. Gob lisičk, jurčkov, mlečnic in mavrahov so prinesli iz ljubljanske okolice in celo iz Gorenjske. Samo drnge so bile precej. Na ribjem trgu so se dobili domači kapeljni iz Grabna po 20 Din kg, dalie lepi lipani, lini (tako pravijo naši ribiči šlajmu), klini in črnovke. Posebno lepe in velike so bile ščuke domače in pa iz Cerkniškega jezera. Povpraševanje je bilo veliko, toda cene so bile inalo previsoke. Tudi ..ličnih domačih mlečnih in nilevskih pridelkov je bilo zadostno na trgu. © Drobne policijsko vesti. Policija je včeraj aretirala neko mlado žensko, in sicer radi odprave plodu. Aretirana je priznala kar je storila in je tudi povedala, kdo ji je pri tem loomagal. Uvedena je obsežna preiskava, ki zna imeti zanimiva odkritja, o čemer pa pred zaključkom ni mogoče poročati. — Vloženih je bilo dalje ludi precejšnje število raznih ovadb, kakor radi tatvine, obrtnega reda. pasjega kontu maca in največ kot vedno radi prestopkov cestno policijskega reda. O Neprevidna voznika sta pustila svoie konje na cesti brez nadzorstva in sta šla eden v trafiko, drugi v gostilno. Konja sta peljala naprej, postala sta nemirna in eden se je že začel plašiti. K sreči so prišli ljudje, ki so konja ustavili in poklicali stražnika, ki je počakal lahkomiselna voznika in ju ovadil. — Radi napačne vožnje, namreč po levi strani ceste, sta trčila na vogalu Marijinega trga in AVolfove ulice dva kolesarja, oha še mlada fanta. Imela sta srečo, da se nista dosti poškodovala, pač pa ste precej poškodovani njuni kolesi. O Popravljamo. V notici »Razne tatvine v Ljubljani« smo v včerajšnji številki priobčili tudi vest, da je bila ukradena g. Hinku Priv-šku v baru >Odeon« na Poljanski cesti rjava usnjata aktovka. Poučeni smo od merodajne strani, da g. Privšku aktovka ni bila ukradena. marveč je bila le pomoloma zamenjana. S tem napačno informacijo popravljamo. 0 Telovadni čevlji najboljše vrste in najcenejši le pri znani tvrdki »V o i k a«, nasproti Mestnemu domu. 6563 O Pri Sedmici v Mostah se dobe danes in jutri krvave in mesene pečene klobase. Se priporoča Franc Černe, gostilničar. 6535 JLAH □ Dan smrti škofa Slomška se je obhajal včeraj 24. t. m. s službo božjo v stolnici in v kapelici na njegovem grobu. Kapelico so za ta dan šolske sestre prav okusno ovenčale. Častilci Slomškovi so ves dan prihajali na njegov grob sc mu poklonit in priporočat. □ V mariborsko bogoslovje se je do zdaj za 1. letnik priglasilo 9 abiturijentov. □ Mestni magistrat naznanja, da se bo v slučaju suhega vremena začelo s škropljenjem cest z dospelim cestnim motornim škro-pilnikom. Pri škropilniku zaposleno osobje ima nalog, da škropi cesto z največjo pazlji- vostjo z ozirom na pasante. Da pa se stroj časovno čim najboljše izrabi, mora voziti s precejšnjo brzino in se vsled tega občinstvo naproša, da se mu pravočasno izogne in ga ne zadržuje po nepotrebnem. □ Pretep med delavci v tovarni Ježek v Molju. Pretekli četrtek so se delavci v Je-žekovi tovarni in pozneje zunaj na cesti med seboj stepli. Pozneje je prišel eden v naše uredništvo, kjer je izjavil, da so ga štirje Orjunaši tako pretepali, da bi dobil težke rane, če ne bi ušel, to pa zato, da so izsilili njegovo službeno odpoved. Ker se nam je zdel slučaj neverjeten, smo se obrnili na tovarno po pojasnilo, kjer pa smo prejeli lako-ničen odgovor, da naj si iščemo informacije pri tistem delavcu. Ne razumemo, kako nam je tvrdka mogla našo naklonjenost s tako gesto zavrniti, da nismo mogli ne delavca zavrniti in ne moremo danes javnost, ki o tem dogodku precej razpravlja, poučiti, kar bi bilo tudi za tvrdko bolje. □ Nedeljski počitek v brivnicah. Načelstvo obrtne strokovne zadruge brivcev v Mariboru nam pošilja sledeče: Veliki župan mariborske oblasti je z odločbo z dne 25, avg. 1926 št. 436-5 razveljavil sklep zadruge glede popolnega nedeljskega počitka. Proti tej odločbi bo zadruga vložila priziv na ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu in Je začasno popoln nedeljski počitek še vedno v veljavi in morajo torej brivnice in damski česalni saloni biti ob nedeljah v mestu Maribor skozi l celi dan zaprte. Celokupna deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani je z naredbo z dne 10. oktobra 1919 št. 706 Uradni list št. 161 odredila popoln nedeljski počitek v obratih brivcev, frizerjev in lasničarjev za mesta in trge, ki štejejo nad 5000 prebivalcev. Ta na-redba je še vedno v veljavi in ima moč zakona in je veliki župan mariborske oblasti ne more in ne sme razveljaviti. Proti tistim, kateri sc ne bi ravnali po tej naredbi, bo načelstvo vložilo ovadbo na obrtno oblast I, stopnje. Da je ta naredba še vedno v veljavi, je potrdilo tudi Veliko županstvo v Ljubljani s svojim dopisom z dne 3. avg. 1926 o, št. 706-161. — Strokovna obrtna zadruga brivcev za mariborsko oblast. □ Zveza privatnih namoščencev, po.lruž-nica Maribor, naznanja svojim članom, da se vrše redni sestanki zopet vsak četrtek od pol 8 do 9 v društvenih prostorih pri »Zamorcu«. Obenem se vršijo poučna predavanja vsak prvi četrtek v mcsecu; prvo predavanje bo v četrtek 7. oktobra, in siccr se bo predavalo »Zakon o trgovskih nastavljencih«. □ Svetovni potniki so v Mariboru vsakdanja prikazen. Zlasti Nemce je prevzela neka manija potovanja po svetu. V četrtek se je vozil skozi Maribor na kolesu neki Otto Man iz Flensburga v Nemčiji. Prepotoval je že celo zapadno Evropo in sedaj nadaljuje potovanje v Azijo. □ Zobozdravnik dr. med. Herman Sedaj, bivši asistent na vseučiliščni zobni kliniki v Gradcu se je naselil v Mariboru kot kom-panjon dr. Sambrinosa in ordinira v njegovih ordinacijskih prostorih v Gosposki ulici 2-II. od 8 do 12 in od 14 do 17. □ Slaboumna je postala neka T. Ana, 24lctna hčerka hišnega posestnika T. na Koroški cesti. Prepeljali so jo v ljubljansko umobolnico. Ponovno moramo pri tem opozarjati, kako mučno je to, da nima mariborska bolnica nobenega oddelka za začasno nastanitev umobolnih. Te reveže najprej spravljajo v bolnico, tam jih zavrnejo, potem jih vozijo zopet domov in po dolgotrajnem romanju sem in tja pride tak revež v Ljubljano, kjer je pa šele vprašanje, če bo sploh sprejet v umobolnico, ki je vedno prenapolnjena. Sicer pa je ludi že zadnji čas, da dobi mariborska oblast svojo umobolnico. □ Policijski drobiž. Včeraj je mariborska policija izvršila 3 aretacije. Prijavljenih je bilo 20 slučajev raznih prestopkov, največ radi cestno-policijskega reda. Množijo se tudi slučaji prestopanja državne meje brez dokumentov. Mariborska policija dobiva skoro dnevno osebe, ki so hotele na omenjeni način prekoračiti mejo, da jih eskortira v občine, kamor so pristojne. Je -Sr Tečaj »Brezalkoholna Produkcije« v Celju se je moral radi tehničnih ovir prclo-| žiti na nedeljo dne 10. oktobra t. 1. © Cerkveni koncert. Slovensko pevsko društvo se pridno vadi za cerkveni koncert, ki se bo vršil v prid novim orglam v minoritski cerkvi dne 24. oktobra. © Čebelarska podružnica za Ptuj in okolico priredi dne 3. oktobra ob 9 dopoldne v šoli na Bregu pri Ptuju čebelarski tečaj za prezimovanje čebel in za praklično kuhanje voska. Predaval bo potovalni učitelj g. Juran-čič. Vabljeni so tudi nečlani. © Preselitev. Advokat dr. Rajmund Sad-nik je že pred nekaj leti opustil svojo odvetniško pisarno. Sedaj se je stalno preselil v Gradec in bo samo poleti bival na svojem posestvu na Mestnem vrhu. © Sejmsko poročilo. Na živinski sejem dne 21. septembra so prignali 175 volov, prodali pa 72 po Din 8.25—7 zn ko živo teže; 274 krav, prodanih 149 po Din 6.50—2.25, no najnižji ceni so prodajali klobasarioe: telela do 10—8 Din; 110 juncev, prodanih 31 po Din 7—4.75; 125 junic, prodanih 41 po 8—5.50 Din; 21 bikov, prodanih 12 po Din 7.50—5.75; 96 konj, prodanih 45 in sicer 19 konj, 16 kobil in 10 žrebet. — Na svinjskem trgu 22. septembra so pripeljali 395 svinj, prodali pa 114. Plemenske svinje po 9—10.25 Din, prolenki po 11—12 Din, debele pa po Din 12.50. Prasci po 275—300 Din. Majhni prasci po 60 Din. Knjižnica kat. prosv. društva na Vrhniki se otvori v nedeljo dne 26. septembra ob 9 dopoldne. Odprta je vsako nedeljo in praznik od 9—10. Vpisnina za nove člane je 5 Din. Od vsake knjige se plača pri izposoditvi malenkostna odškodnina. Knjižnica je nastanjena v I. nadstropju stare šole. Cerklje ©2* Krki Umrl je pri vojakih v Kruševcu Martin Žičkar s Cešnjic v tukajšnji župniji. Zbolel jo nagloma. Bil je dober fant. Najsrečnejša šola je gotovo naša. Lani smo imeli počitnice od srede aprila do septembra; letos smo 6. septembra pričeli šolo, a 18. t. m. so se že zopet pričele počitnice, ki bodo trajale — kot pravi g. šolski upravitelj — najmanj do 10. oktobra. — Ali ni lo prijetno? Lani je bila bolezen vzrok, letos pa ne vemo kaj. Oni, ki jih šola ne veseli, se radujejo nad tem. Kdor pa misli resno, pa je v skrbeh za izobrazbo naših otrok. Brezalkoholni tečaj priredi okrog 1. oktobra tukajšnje Prosvetno društvo. Natančneje še sporočimo. V Dolu je umrl v sredo popoldne fotograf Davorin Stakovnik. Bolehal je dolgo na ledvicah. Pokojnik je bil zvest pristaš SLS in naročnik »Slovenca«. Pokopali so ga včeraj na Dolu. Naj v miru počiva! Osebna vest. Gvardijan frančiškanskega samostana č. g. o. Odilo Ilajnsek se je vrnil iz Savinjske doline, kjer se je mudil dalje časa v zadevi nadaljevanja samostanske stavbe. — Od štiritedenskih orožnili vaj v Celju se je vrnil sodnik okrajnega sodišča g. Josip Kolšek ter zopet nastopil svojo službo. Pohvalno diplomo je dobil tukajšnji orlovski odsek za agilno prodajo srečk v prid orlovskemu Stadionu. Osnovno šolo obiskuje v 8 razredih 200 dečkov in 175 deklic, in sicer: la. razred 17 dečkov, 19 deklic; Ib. razred 19 dečkov, 16 deklic; 2. razred 28 dečkov, 32 deklic; 3. razred 16 dečkov, 24 deklic; 4. razred 38 dečkov, 25 deklic; 5*. razred 35 dečkov, 28 deklic; 6a. razred 23 dečkov, 14 deklic in 6b. razred 24 dečkov in 17 deklic. Poštni nabiralniki. Na kolodvorskem poslopju je poštni nabiralnik, o katerem marsikdo misli, da se iz njega pobira in odpravlja pošta neposredno pred odhodom vsakega vlaka. Po naših informacijah pa se zgodi to le redkokdaj; večinoma se pobira pošta le po enkrat na dan in še ta se odnese v mesto, odkoder se še le odpremlja na vlak. Nujno hi bilo želeti, da se ta praksa predrugači. Sploh pa bi nasvetovali poštni upravi, da omisli pri posameznih nabiralnikih male tablice, ki bi naznanjale čas, kdaj se iz njih pobirajo poštne pošiljke. Upravo bi stalo to malenkostne dinarje, občinstvu pa bi bilo zelo ustreženo. Prosimo torej! Stavbeno gibanje. Naše zadnje tozadevno poročilo moramo izpopolniti v toliko, da si je postavil lično enodružinsko hišico tudi železniški kretnik g. Anton Verbič. Stavba je že dogolovljena in se je družina pred nekaj dnevi vselila. — Tovarnar g. Marijan Treppo zida veliko, moderno in vzorno gospodarsko poslopje. Delo naglo napreduje in bo stavba v nekoliko dneh pod streho. — Usnjarski pomočnik g. Josip Kostevc stavi v bližini Hrastince malo, leseno hišico kot začasno stanovanje, dokler mu ugodnejše finančne razmere ne dovolijo, da si sezida primerno hišo. — Pomanjkanje stanovanj je namreč tudi pri nas silno veliko, zato gledajo posamezniki, da na kakršenkoli način pridejo do lastne streho. Ko bi se tudi država in občina ojunačili, da bi zidali za svoje nastavljence, bi bilo kmalu dovolj stanovanj na razpolago. £&škWal-ly« za red E bo v četrtek dne 30. t. m. Ljubljanski gledališki abonma. Priglasi za abonma za seaono 1926/27 se še vedno sprejemajo in sicer v pisarni gledališke uprave, vhod v Gradišču, dnevno od 9. do 12. in od 3. do 5. ure popoldne. MesFffinGF&Uzo gledišče Narodno gledališče pripravlja v drami »Veroniko Deseniško«, Nestroyevo ljudsko veseloigro »Danes bomo tiči«, angleško veseloigro »Miss Hobbs« od Jeroma-Jeromea, Langerjevo »Periferijo«, Molnarjevo »Bajko o volku« i. dr. Opera študira Leoncavallove »Glumače« (Bajazzo, Pa-gliacci); pripravlja pa Massenetovo »Manon« in Pucciiiijevo »Madame Butterfly«. Opereta bo naštudirala to sezono »Lepo Heleno«, »Orlov«-a in »Grofa Luksenburškega« — Sezona se otvori dne 1. oktobra z, »Veroniko Deseniško« v prisotnosti avtorja g. Otona Župančiča in v režiji nadrežiser-ja ljubljanskega gledališča g. prof. Šesta kot gosta. Mariborski gledališki abonma. Rok za prigla- se se podaljša do nedelje dne 26. septembra. V interesu občinstva naprošamo, da se sleherni abo-nira iimpreje, najkasneje pa do 26. t. m., ker bo pozneje abonma podražen. Sl€mJ$£i Cerkveni Glasben5 k 1926, št 9-10 je izšla s sledečo vsebino: Dr. Josip Mantuani: Janez Pier-luigi iz Palestrine; Fran Ferjančič: Ivan Mercina kot učitelj, glasbenik in zvonoslovec; Jan. Ev. Ga-šparič: Tečaj za organiste v Mariboru od 5. do 8. julija; Franc Kramar: Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi; Anton Anžič: Drobnarija iz Londona; Dr. P. Bernardin Sokol O. F. M.: Pregled savremene italijanske glasbene literature; Organistovske zadeve; St. Premrl: Koncertna poročita; P. Hugolin Sattner: Cerkven koncert v Zireh; Dopisi (Vrhnika, Cerkveni pevski zbor v jetnišnici deželnega sodišča v Ljubljani, Vrhnika, Bačka, Sv. Barbara v Slovenskih goricah pri Mariboru, Slovenjgradec, iz Gorice); Glasnik za cerkveno in svetno glasbo: oglašene in deloma ocenjene so Oskar Devovo Koroške narodne pesmi, Sianko Premrlova »Slava Brezmadežni«, Franc Maroltove masne pesmi, Karel Bervarjeve blago-slovne in Ivan Mercinov Slovenski pritrkovavec; Naši glasbeni listi; Razne vesti; To in ono; Darovi; Popravek; Listnica uprave. — Glasbena priloga prinaša spremenljive speve: introit, gradual, ofertorij in kotnunijo za novi praznik Kristusa Kralja, ki se bo obhajal 31. oktobra, zložil Stanko Premri; evharistično pesem »Odprite se, nebeški dvori«, zložil Anton Jobst, in motel »Cor dulce«, zložil Ivan Pogačnik. — »Cerkveni Glasbenik« izhaja kot dvomesečnih in velja celoletno 35 Din, za dijake 20 Din. Dobe se tudi posamezni iztisi glasbene priloge. Današnja po 3 Din (8 strani). Uredništvo in uprava v Ljubljani, Pred škofijo št. 12, II. mji&e im remje Dom in svet št. 6. Vsebina: I. Leposlovni del: 1 Pesmi: Tone Seliškar: Slavospev mestu. — Ant. Ocvirk: Skrivnost: 2. Drama: P. Claudel: Marijino oznanjenje. — 3. Proza: Iv. Pregelj: Osmero pesmi. — N. Velikonja: Pismo (odlomek iz romana »Slovenija«. — Fr. Bevk: Julijan Sever. — II. Prosvetni del: 1. Članki: Fr. Mesesnel: Ivan Grohar. — SI. Vurnik: K spoznanim in družabnim vrednotam subjektivno-individualne metode. — Avg. Žigon: Kranjska zhbeliza v cenzuri. — 2. Zapiski: 1 f dr. Fr. Detela. — 3. Ocene: Veber: Estetika (A. U.)."— S. Miličič: Borovi i masline (M. Jare). — 4. Beležke: Novi prevodi naših del v italijanščini (Res). — Italijani o Župančič j (Res). — Izjava KTD in uredništva. — VII. Ilustracije: Dela Ivana Groharja: Sejavec (v barvotisku), Sv. Ciril in Metod, Mati, Kamnitnik, Mož z vozičkom. Krompir, Stara Loka. »Mladost« Vsebina 9. številke: Po vrnitvi ia Rima. — I. Podlesnik: Dr. Janez Ev. Krek in Orli, — J. Klug: Junaštro. — L. Turšič: Zamera. — Caranlanus: Narodna misel. — F. Strah: Zamujen sestanek. — Ololtar J.: Kako smo potovali v Ameriko? — V. K.: Škodljivost prahu. — F Neubauer: V poletnem večeru. — Orlovska himna. — To in ono: Telovadba in šport. Raznoterosti. Nove knjige. Tolmačev nabiralnik. Za šalo in zares. — Slika: Orlovska družina v Hotedršici. »Marijin list«. Preteklo soboto je izšla sep-lemberska številka prekmurskega mesečnika »Marijin list«. Številka vsebuje: Rojstvo matere svete Družine. Mali apostol. Rojstvo Marijino. Novomašni blagoslov. Nekateri pregovori sv. Frančiška in njegova vsakdanja molitev. Rojstvo bi. D. Marije. Na novo je začel moliti. Debel kovač kot angel. Prostost. Glasi iz doma in sveta. — »Marijin list« je izključno nabožen. Pisan je v prekmurskem dialektu^_ UMETNICA V STROJEPISJU. Mlada Angležinja Miss Woodvard je najbolj izurjena tipkarica na svietu. Ona piše s strojem tako hilro kakor povprečno hitro či-lamo glasno. Pri tekmovanju je po narekovanju pisala 173 besed v minuti. V takem tempu vzdrži celo uro. Je pa tudi plačana temu primerno, kajti ona prejema 1000 fuulov mesečno, kar znači malenkost 275 tisoč Din 1 ali nad on milijon kron. d&iida ze 0asa _ ca> f pt o t» S-a. a F ° I < J m r- S ' S. n s p 3 S53?3 P 1 » ^ »T. < 32 ti IU E> —' 73, A (U o a. tc -2- ■— c m ST C. c* c H OO, O O 3 2. g § co P' a pjf «! ro." ° fH ° & P S B I & p.s 1 P< 3 UNDERWOOD pri Lud. Baraga, LJubljana Selenburgova ul O/l, Telefon Stev. »SO. UNDE Gospodarstvo Hmeljarjem I Hmelj je obran in skoro ludi že prodan. Hmelj- ako leto je končano m že se je pričelo novo. Umestno je torej, da že sedaj opozarjamo hmeljarje na najnujnejša opravila. Minulo leto je bilo leto raznovrstnih živalskih in rastlinskih škodljivcev. Hoteli so nam željno pričakovani pridelek uničiti in nas prikrajšati pri naših dohodkih. Bogu hvala, da v tem boju nismo podlegli in da smo vsaj deloma rešili naš pridelek in ga spravili v denar. Ker pa hmeljski škodljivci ne mirujejo in nam bodo v večji ali manjši meri zopet napovedali boj, je nujno potrebno, da z mobilizacijo od naše strani že sedaj začenjamo. Kaj nam je storiti? — Ker se bolhači, uši, škržati, stenice in še mnogo drugih škodljivcev nahaja v stanju jajčic, ličink, bub ali v stanju doraslih žuželk na hmeljskih listih in trtah, na njivskem plevelu in na drugih odpadkih, je nujno potrebno, da vse to spravljamo na kupe in sežigamo. S sežiganjem, ki bi se moralo od poljedelskega ministrstva obvezno naročiti, bi se uničevali tudi trosi pogubljive peronospore, ki nam je že tri leta zaporedoma povzročevala hude preglavice. Ker pa prezimuje vsa hmelju škodljiva golazen tudi v razpoklinah in pod skorjo hmeljskih drogov, treba jo je tudi tu zasledovati in pokončevati z ognjem in vodo, knkor se je to hmeljarjem na poučnih shodih v tekočem letu priporočalo in razlagalo. Najboljše sredstvo v zatiranju živalskih škodljivcev so pa nasadi na žico, za katere se pa naši hmeljarji ne ogrevajo preveč — pa so vendar nujno potrebni in priporočljivi. Še nekaj! Hmeljarjem se je letos ves veliki trud in vso prizadevanje povodom obdelovanja hmeljskih nasadov še precej poplačal in umestno je, da se jim priporoča mo dro ravnanje s svojimi dohodki Hmeljarstvo je podobno igri na borzi — dobiš pa tudi zgubiš. Za dobrimi leti pridejo slaba in prav slaba in nujno potrebno je, da imamo za ta slaba leta nekaj prihranjenega denarja, s katerim moremo kriti naše izdatke in vzdrževati naše nasade tudi v slabih letih. Nespametno je torej, ako hmeljar ne ravna modro s svojimi dohodki in jih izdaja za nepotrebne stvari. Najopabncjše pa je. ako se hmeljar v dobrih letih udaja. s svojo ženo in otroci poguhonosnemu pijančevanja. Nazadovanje delnic Trboveljske premogokopne družbe in Slavonske banke. V zadnjem času je bilo zaznamovati naglo padanje delnic Slavenske banke, ki so v teku 10 dni padle od 50 na 12—13 Din. Poročali smo že tudi o pogajanjih z Ljubljansko kreditno banko radi prevzetja Slavenske banke. Kakor smo čuli, se pogaja Slavenska banka radi prevzetja tudi z neko drugo večjo banko. V zvezi s padcem delnic Slavenske banke so pričele padati tudi debiice Trboveljske premogokopne družbe, ki notirajo danes v Zagrebu 290—3<)0 Din. Kakor znano, ima Trboveljska premogokopna družba večino delnic Slavenske banke. »Neues VViener Tagblatt« poroča, da težkoče Slavenske banke ne morejo vplivati na finančno stanje TPD, ker so se delnice, ki se nahajajo v portfeju TPD, že v predzadnji bilanci popolnoma odpisale. — Z ozirom na padec delnic TPD poroča današnja >Prager Pressev, da je TPD kot posestnica majoritete pri Slavenski banki, držala od časa do časa večja dobroimetja pri tej banki, katera pa je v zadnjem času dvignila, tako da razen zgube na vrednosti delnic težkoče Slavenske banke ne morejo vplivati na finančni položaj TPD. Izkaz o stanju Narodne banke z ilnn 15. t. m. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram stanju z dne 8. t. m.) Aktiva: kovinska podlaga 420.0 (+ 7.4), posojila 1518.5 t— 1.3), račun za odkup kronskih bankovcev 1151.9, račun začasne zamenjave 351.3, državni dolg 2966.3, vrednost zastavljenih državnih domen 2138.4, saldo raznih računov 363.2 (+ 95.2), skupaj aktiva 8909.7; pasi v a : glavnica 30.0, rezervni lond 8.0 (+ 0.3), bankovci v obtoku 5638.6 (+ 12.0), državne terjatve po računu začasne zamenjave 351.3, državne terjatve po različnih računih 71.8 (+ 36.5), obveznosti po žiru in druge obveznosti 588.6 (-f 40.7), terjatve države za zastavljene domene 2138.4, ažija za kupovanje zlata 83.0, skupaj pasiva £909.7. Podaljšanje ležarine prostega roka v naših lukah. Z odlokom od 7. sept. je prometno ministrstvo odobrilo, da se, za časa trajanja slabega vremena ali sličnih neugodnosti, podaljša ležarine prosti rok v sledečih pristanišču ili postajah: Bakar, Dubrovnik, Zelenika, Metkovič, Solin, Split, Sušak in v pristanišču Šibenik. Nov tarif za potniški promet. Kakor se poroča iz Belgrada, je železniška uprava izdelala nov potniški tarif, po katerem naj bi se znatno znižnle vozne cene, in sicer pri potniških vlakih za kratke oddaljenosti in pri brzovlakih predvsem za večje oddaljenosti. Ogromne škode v našem železniškem in pomorskem prometu. V članku »Vlada i štednjac za- hteva belgrajska »Politika« od vlade pojasnila glede sledečih vprašanj: 1. Kdo je kriv, da se je zrušila železniška proga Mala-Krsna—Topčider, ki bi morala po proračunu stati 50 milijonov dinarjev, medtem ko so stroški gradnje znesli 157 milijonov dinarjev; 2. kdo je kriv, da se je že v 1. 1925. užgal premog zagrebškega železniškega ravnateljstva, s čemer je bila država, po cenitvi komisije oškodovana za 25 milijonov dinarjev in 3. kdo je kriv, da se je pristaniški nasip v Bakru, ki je stal državo 6 milijonov dinarjev, popolnoma zrušil tri mesece potem ko je bil izvršen. — List zahteva od vlade, da se krivci sodnijsko zasledujejo. Rapidno zboljšanje nemške trgovinske bilance. V prvih osmih mesecih tekočega leta je Nemčija uvozila za 6004 milijonov mark, izvozila pa za 6423 milijonov mark. Trgovinska bilanca je bila torej v tem času aktivna za 329 milijonov mark. Če to podatke primerjamo z odgovarjajočimi podatki lanskega leta, tedaj opazimo rapidno zboljšanje trgovinske bilance. Izvoz se je dvignil za 837 milijonov mark, uvoz pa je padel za 2583 milijonov mark. V prvih osmih mesecih lanskega leta je bila nemška trgovinska bilanca še pasivna za 3091 milijonov M. Vsled zboljšanja konjunkture se je v zadnjih treh mesecih dvignil uvoz sirovin, kar je povzročilo začasno pasivnost nemške trgovinske bilance, vendar je to pasivnost smatrati le za prehodni pojav. Pripomniti je še treba, da reparacijske dobave Nemčije niso upoštevane pri izvozu. Dne 24. septembra 1926. DENAR. Zagreb. Berlin 13.47-13.50 (13.485—13.515), Italija 206.42—208.42 (206.56—208 56), London 274.40-275.20 (274.40—275.20), Nevvvork 56.451 — 56.654 (56.425-56.625), Pariz 156—158 (156-158), Praga 7.965- 7.995 (7.965-7.995), Curih 10.9275— 10.9575 (10.9275-10.9575), Amsterdam 22.651-22.751 (22.677—22.737). Curih. Bolg)-.-..1 9.1475 (9.145). Budimpešta 72.50 (72.50), Berlin 123.25 (123.25), Ifaliia 18.93 (19.0225), London 25.1175 (25.1225), Ne\vyork 517.50 (517.50), Pariz 14.28 (14.45), Praga 15.325 (15.33), Dunaj 73.025 (73.025), Buknrcšt 2.73 (2.78) Sofija 3.75 (3.7425), Varšava 56.75 '57), Amsterdam 207.30 (207.30), Bruselj 13.775 (13.80). Dnnaj. Devize: Belgrad 12.49—53, Kodanj 187.80—188.20, London 34.33—43, Milan 25.92— 26.02, Newyork 707 —709.50, Pariz 19.53-63, Varšava 78.15—65. Valute: dolarji 704.18—708.18, fr. frank 19.62—19.78, lira 12.47—53, češkoslovaška krona 20 90-21.02. Pra^a. Devize: Lira 122.80, ZncTeb 59.9». Pariz 92.67, Lonoon 163.75, N.evvyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 72—73.50, vojna odškodnina 307—310, za.-tavni listi 20-22. korri. zadolžnic^ 20—2'?. Celiska 193-196, Ljublj kreditna 165—170, Merknntilna 92 - 94, zaklj. 92, Praštediona 866—870, Slavenska 12 bi. Kred. zavod 165—175. Strojne 112 bi., Vevče 104 den., Stavbna 55—65, šešir 104-104, zaklj. 104. Zagreb. 7% invest. posoj. 72—73.50, agrari 41—43, voina odškodnin« 306.50—307.50, kasa 307 -307.50, okt. 309—310, H^v. esk. 100—101, Kred. 101—102, Hipobanka 55-56, Jugobanka 91.50—92, Praštediona 865—867.50, Ljublj. kreditna 165 zaključek, Slavenska 12—13, Srpska 130 den., Eks-ploatacija .'—30, Šečerana 350—360, Gutmann 215 —?35, Slavex 111 bi., Slavonija 31—31.50, Trbovlje 290—300, Vevče 105-115. Dunaj. Podcn.-savska-jadran. 830.000, Živno 705.000, Alpino 166.900, Krariska industrijska 296.000, Trbovlje 407.000, Hrv. esk. 150.000. Iskani 124.000. Hipobanka 69.000, Avstr. tvornice za dušik 242.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Bukovi pragovi: 2.60 m 14X24X14 otesani, dobava do koncem aprila 1927, plačilo proti akreditivu, fco meja za kom. 37 den., bukovi pragovi: 2.^5m 2^X22X12K, dobava do koncem marca 1927, plačilo proti akreditivu, fco meja za kom. 33 den., deske 24 mm. 4 m dolž., suhe, I., II., media 23, 24, fco meja 510 den., skorete 13 mm. 4 m dolž., media 21, 22, I., II.. fco meja 540 den., deske 25 mm, od 2—m dolž., od 9.15 cm šir., suhe, lepo izdelane, za 100 kg fco meja 60 den. Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 260 bi., pšenica domača nova, fco naklad, post. 285 bi., koruza fco vag. nakladalna postaja 165 bi., rž domača, fco nakladalna postaja 210 bi., oves novi, fco nakl. post. 155 bi., fižol beli novi, fco vag. nakl. post. 170 bi., krompir rani, fco vag. slov. post 95 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podravinn, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov post. 100 bi. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ MALI OGLASI Vsaka drobna vrsl co l-SO Din ali vsaka besede SO por. Nojmanjil og'as 3 ali 5 i: ln. Oglasi na devet vrstic se računalo viie. Za odgovor znamko Na vpraianfa brci znomlie ne ocluov^rjrmo I SlllllllRMi■■■■■■■■ ffl SI ■ B E B E Sprejmem VAJENCA VAJENCA soreimem za pekovsko obrt. Stanovanje in hrana v hiši. Vse drugo po dogovoru. Valentin Brežan, Cerklje pri Kranju. 6541 PLETILJA izurjena vseh vrst pletenin, iščo mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. G534. UČENCA s primerno šolsko na-obrazbo, sprejme takoj A. SUŠNIK, železnica -Ljubljana. 6551 Grem za HIŠNIKA za plačilo želim stanovanje. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Stanovanje«. žel. uradnik izvožbau v tarifni stroki, star 3", let, Zeli (rajne zaposlitve v pisarili večjega podjptja. — Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca• pod šifro ežel. uradnik« St. 6558. za mizarstvo in kupim la suhe hrastove in orehove DESKE dolžine 2—6 m, debeline 3—10 cm. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Josip Kurnik, mizar, Zg. Šiška pri Ljubljani. MVVkJU ne ordiirra od 1. ito 30. ektobre . m zopet redno orcfinira. tja sposoben, starejši, popol. samostoj. delavcc s strokovno šolo, dober kalku-lant, samski, se išče za večjo stavbeno, strojno in šlcdilniško - ključavničarsko delavnico. Samo zanesljivi, dobri dclavci in dobri kalkulanti naj pošljejo ponudbe na Posredovalnico za službe J. OSENJAK — PTUJ. Vremensko poroko Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 24. septembra 1926. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Barometer Topiotn » C' Rel. »leun Vrler in bnlna » m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin fl tn "«ŠT e a m S kraj čas ot> ofmiovanju v mm do?h 7 762-1 12-2 90 mirno 10 18-2 11-9 8 762-7 12-2 90 mirno 10 Ljubljana (dvorec) 14 760-2 17-8 58 S 3 6 19 760-5 15-0 70 W 3 8 21 761-4 140 74 mirno 8 Maribor 762-5 11-0 90 SE 1 10 1 16 10 Zagreb 762-6 12-0 96 mjrno 10 1 - 12 Belgrad 8 762-1 11-0 95 mirno 10 18 U Sarajevo 762-9 10-0 92 mirno 3 15 7 Skopl|e 762*4 16-0 53 E 1 0 23 7 Dnbrovnflc 759-1 16-0 66 mimo 3 28 12 Split 7 10 Praga ■ 6oM 9-0 N 3 10 3 15 8 Barometer je rei1 ,an na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Najvišje temperatare veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za 25. septembra: spremenljivo, s kratkimi premenibami na bolje: temperatura se zniža. Sprejme se več gospodov in gospodičen na stanovanje in hrano. Domača dobra kuhinja, solidna postrežba, zmerne cene. — MARIBOR, Splavarska ulica 5. 6507 KOVAŠKI pomočnik razumen dečko - vojaščine prost - z dobrimi spričevali, se sprejme pod usodnimi pogoji v lntro izumitev KOT IfCHJAC k večji parni lokomohili pri neki lesni industriji na deželi. — Ponudbe pod: »Kurjač« št. 6-162 upravi »Slovenca«. MOČNO UČENKO" poštene kmetske hiše, sprejme v trgovino z mešanim blagom D. Ribizel, Sv. Jernej, pošta Loče. IGRALNO DOZO (Spioldose), kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Doza« 6549 POSODIM hišnemu posestniku; za obresti zahtevam prazno SOBO s kuhinjo ali souporabo. -Ponudbe pod »Garancija«. Prazna soka primorna za duhovnika, v bližini Soutjukobske ali trnovsko cerkve, Re Išče. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod «Pra, no«, 6522 Marko čutič kotlar MARIEOR Slovenska ulica štev. 18, priporoča vseh vrst kotle za žganje in perilo po najnižji ceni. 6508 Pletilni STROJ št. 7 jc naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod štev. 6492. Veletrgovina z mešanim blagom išče za takoj n in enega MLAJŠEGA POMOČNIKA. - Ponudbe na upravo lista pod št. 6519. m Lorenz - Selektor aparat s 4 žarnicami, popolnoma j nov, s prvovrstno opremo in rezervnimi deli, ceno prodam. Naslov: Gassner v Tržiču. 6458 Proda ali zamenja se graščinsko posestvo, 100 oralov, pri Celju, za posestvo, podjetie ali hišo v Avstriji. - Karol Breznik, Celje, Dolgopolje 1. hrastove in bukove, ku-za pekarno, zdrav in mo- I puje parna žaga V. čan, se takoj sprejme. - j SCAGNETTI - Ljubljana. SCHMID, pekarna, Maribor, Jurčičeva ulica št. 6. v novi hiši, post. Vižmarje, se odda. Prednost družine broz otrok. - Naslov pove uprava lista pod štev. 65111. Glinasta peč iti. hiša v Rožni dolini je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. - GAI.E — Rožna dolina cesta V, št. 24. 6110 T. RABIČ *} Ljubljana ^J Steklena strešna oneka velika, pripravna za vel. dvorano ali za 2 kmečki ; peči, radi prezidave ugod. je zopet na zalogi pri naprodaj. Kmetski hra- »ZDRUŽENIH OPEKAR-nilni in posojilni dom v ™ Ljubljani, Sodna ulica 1. NAH« d- d- v Ljubljani, ^m GR1TZNE litllno n«Pcstopek za izdelovanje niti iz viskoze s pomočjo kislih kopelji iz amonovih soli« (Verfahren zur Herslellung von Visko6efaden ver mitelst sauren Ammonsalzbodern) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. - Ponudbe na ING. MILAN ŠUKLJE LJUBLJANA :-! Selenburgova ulica štev. 7. «* Najpopolnejši MS^fTm STOEWEB ^^m^^SS^^fe^ šivalni stroji za šivilje, kro.tače in čevljarje ter za vsak dom. Proden !i nabav. $tro\ oglejte si to izrednost uri tvrdki L.UARAGA Mubl|ana Selenburgova ulica št. 6/1. Brezplačen pouk 151. iaim. Teleton štev OSO ZAHVALA vsnm onim- so spremili našega nepozabnega sina Lojzeta oziroma brata in svaka na njegovi zadnji poti. Posebna zalivala 66. gg. duhovnikom, čč. šolskim sestram, gg. govonlkom, pevskemu društvu, gasilnim društvom, društvom Orla, darovalcem cvetja in vsem, j