DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 95. CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 22nd, 1931. LETO xxxiii—VOL. xxxiii Jeklarski trust pravi, da Ostra kritika napram de- bo bodočnost lepa. So zvišali pokojnino Hcboken, N. J., 21. aprila. Je- lavskemu tajniku vlade radi nasilne deportacije Washington, 21. aprila. Novi klarski trust, znan pod imenom delavski tajnik v kabinetu pred- United States Steel Corporation, sednika Hooverja, Wm. N. Doak Laglje je razporočiti se danes kot poročiti Newyorski župan ponosno Nocoj je jugoslovanski ve- je imel letno zborovanje delni- je začel tako silno hiteti z depor-čarjev. Pri zborovanju je pre- tacijo tujezemcev, o katerih se vladoval velik optimizem glede sumi, da so prišli nepostavnim bodočnosti. Predsednik trusta, potom v deželo, da je bil te dni James A. Farrell, se je izjavil podvržen ostri kritiki od raznih glede bodočnosti sledeče: "žalost, vplivnih ameriških krogov. Kri-o katefri se zdi, da je prevzela | tike so zadnje dneve priobčili vso deželo, ni še odnesla poguma , sledeči: Civil Liberties Union, naši družbi. Poslovanje sicer ni!senator Walsh iz Massachusetts, bilo V najboljšem stanju, toda kongresman Sam Dickstein, biv-preživeli smo že več enakih kriz, ši pomožni generalni zvezni -in še vedno seje obrnilo na bolje, pravdnik Donovan in drugi. De-Poslovanje v februarju ni bilo lavski urad vlade tako hitro de-nič boljše od poslovanja v janu- portira razne tujezemce, da je arju, in že smo pričakovali, da | med njimi mnogo, katere po bomo imeli slabo prvo četrtletjej nedolžnem doseže usoda. Zlasti leta. Toda v marcu so se razme-: se sedaj nekateri senatorji in re preobrnile. Gradbena dela se S kongresmani ter Civil Liberties množijo, naročila prihajajo, ta-! Union zanima za slučaj nekega ko da smo prepričani, da bo le-, laškega političnega begunca po tošnje leto veliko boljše kot je bi-; imenu Serio. Ta je bil v Italiji lo lansko. Ves svet zre na Zedi- j obsojen v smrt, ker je agitiral njene države. Naša dolžnost je,! proti Mussoliniju. Posrečilo se da prvi vzpostavimo industrijsko | mu je pobegniti in dospel je v ravnotežje, ne da bi čakali, da Ameriko. Tu so ga pa kmalu pride Evropa prva k sebi." Far-! prijeli radi komunistične agita-rell je nadalje povedal, da so cije. Obsojen je bil v deportaci delnice podjetja v letu 1930 prinesle 9.8 procentov dividbnde, kljub temu, da se je poslovalo s , 43 procenti normalnosti. Od 15. marca do 31. marca, letos, je delalo pri jeklarskem trustu 79,-000 delavcev polni čas, 145,366 jih je bilo deloma zaposljenih in le 7,490 jih je bilo brez vsakega dela. Seja delničarjev je tudi sklenila, da se uslužbencem jeklarskega trusta zviša pokojnina. Uslužbenci lahko gredo v pokoj, ko dosežejo starost 65 let, in ko dosežejo starost 70 let, morajo iti v pokoj. -o- Ruski kozaki, ki niso vedeli, da je car odstavljen Moskva, 21. aprila. Ruska sovjetska znanstvena komisija, ki se je podala pred več tedni v severno Sibirijo, je našla ob bregovih Indigirka reke večjo naselbino ruskih kozakov. Naselbina je bila tako odrezana od sveta, da prebivalci niso še ničesar slišali o boljševikih. Prepričani so bili, da car Nikolaj še vedno vlada v Petrogradu. Prebivalci te pokrajine so potomci kozakov, katere je tja pregnal ruski car Ivan Grozni, ki je v letu 1535 osvojil Sibirijo. jo. Serio je ponovno izjavil, da če ga deportirajo v Italijo, bo tam takoj usmrčtn, torej ga ameriška vlada pošilja v gotovo smrt. Serio je izjavil, da naj ga pošljejo v Rusijo, da gre tja na svoje stroške. Rusija je tudi izjavila, da ga sprejme. Toda delavski tajnik Doak, ki je v takih slučajih absoluten gospodar in zadnja inštanca, je izjavil, da Amerika z Rusijo nima diploma-ticnih stikov, torej ga ne morejo tja spustiti, pač pa bo deportiran v Italijo. Za njega se je sedaj zavzelo več vplivnih ljudi, in zadeva še ni rešena. odgovarja republikancem na razna očitanja New York, 21. aprila. Newyorski župan Walker je danes dal oster odgovor svojim kritikom, | ki so ga napadli radi njegovega privatnega in javnega življenja. Povedal je svojim napadalcem, da če so brez greha naj mečejo kamenje na njega. Noben newyorski župan- še ni bil predmet tolikih napadov in sramotenj kot župan Walker, toda slednji ne ostane nikomur ničesar dolžan in točno odgovori na vsak napad. čer v S. N. Domu, kamor ste vsi vabljeni Menda nismo imeli še enake prireditve v našem Slovenskem Narodnem Domu kot jo bomo imeli nocoj zvečer, v sredo, 22. aprila. Običajno je, da smo sami med seboj, da praznujemo to ali ono, toda nocoj poseti naš narodni hram Amerikanka, Mrs. Stella Marek-Cushing, odlična umetnica, priprosta mlada žena, ljubezniva, ljubeča naš narod, katerega je dobro spoznala tekom let, ko je bivala v lepi Sloveni- "Kar se tiče mojega privatnega I ji in v Jugoslaviji sploh. Ne da življenja," je rekel župan Walk- J bi obvladala našo govorico, pa si er, "sem pripravljen istega vsak j je tekom svojega bivanja v Ju-trenutek primerjati z življenjem igoslavi j i zapomnila toliko naših farizejev, ki pošiljajo sramotil-j najlepših pesmic, katere tako ne tirade v svet." Na ta način je j lahno in razločno zapoje, da se odgovoril Walker republikanske-! človeku milo stori pri srcu, ko jo mu odboru, ki mu je očital, da i posluša. Kako ona spoštuje naš ponočuje v nočnih lokalih in pije opojno pijačo. "Moja vest je čista," je nadaljeval bojeviti demokratski župan, "in ničesar ne želim bolj, kot da pridem na plan ob istem času s farizeji, ki me obtožujejo. Pogledali si bomo iz oči v oko pred Bogom in pred ljudmi." župan Walker zahteva od governerja Roosevelta, kateremu so bile izročene obtožbe od strani republikanskega odbora, da zavrže pritožbo, ker je neupravičena in brez vsake podlage. Vsa Amerika se zanima za napade, naperjene proti newyor-škemu županu, proti kateremu je upeljana že ena preiskava. -o- Nemški fašisti zahtevajo odstop Hindenburga Berlin, 21. aprila. Nemško časopisje, ki piše v interesu nemških fašistov, ki stoje pod vodstvom Adolf Hitlerja, zahteva, da sedanji nemški predsednik Hindenburg odstopi. Fašisti pravijo, da stari nemški predsednik republike nima več zaupanja večine nemškega naroda. Nova španska vlada namerava spraviti ex-kralja pred sodni stol Smrtna kosa Umrl je Frank žust, star 41 let, stanujoč na 6216 St. Clair Ave. Doma je bil iz žiri na Notranjskem. Tu je bival 25 let. Zapušča soprogo in štiri sinove Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda na 1105 Norwood Rd. Preostali družini naše iskreno sožalje, ranjkemu pa naj bo ohranjen blag spomin! Vest iz domovine Mr. Rudolf Kenik je dobil iz domovine žalostno .vest, da mu je umrl oče Franc Kenik, star 85 let. Doma je bil iz Brezovega Dola, fara Ambrus pri Žužemberku. V soboto, 25. aprila, se v njegov spomin vrši maša zadušnica v cerkvi sv. Lovrenca ob pol 8. uri. Prijatelji so prijazno prošeni, da pridejo. •Radi lepote Dr. Henry J. Schireson, ki je načeljeval zavodu za olepšavo ženskih obrazov, je tožen sedaj od več žensk na $147,500 odškodnine, ker jim obrazov in ostalih delov telesa ni olepšal, pač pa "lepoto" celo pokvaril. Izlet v Detroit Pevski zbor "Zarja," odsek Soc. kluba št. 27 se udeleži koncerta pevskega društva "Svoboda" v Detroitu, 26. aprila. Kdor hoče iti z njimi naj se priglasi v S. N. Domu v prostorih Kluba. Voznina tja in naažj je samo $3.50. Zbor odpotuje iz Cleve-landa v soboto, 25. aprila, ob polnoči iz nove železniške postaje na Public Square. Nekaj izvanrednega Kdor želi priti do lepe, moderne hiše z jako lepim in velikim lotom, se naj zglasi pri Mr. Frank Jakšiču na North American Trust banki. Hišo je pre vzela Slovenska Dobrodelna Zveza na sodniji. Mr. Jakšič je pooblaščen, da jo proda. Smrtna kosa Za srčno hibo je preminul Imbro Posavec, rodom Hrvat, stanujoč na 1366 E. 39th St. Star je bil 55 let. Zapušča soprogo in dve hčeri. Pogreb se vrši v četrtek pod vodstvom A. Grdina & Sons. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin. Prva nevihta V pondeljek večer smo dobili v Clevelandu prvo nevihto z gromom in strelo. Blisk je udaril v več poslopij in dreves. Strela je povzročila precej škode. Nekaj drobnih novic iz na selbine Barberton Madrid, 21. aprila. Generalni državni pravdnik nove republike španske se je danes izjavil, da bo republikanska vlada postavila bivšega španskega kralja pred sodni j o, da se bo zagovarjal radi svojih činov zlasti glede zadnjih treh let svoje vlade, četudi 30 nemogoče dobiti tozadevno španskega kralja v Madrid, pa se bo sodba vseeno vršila v njegovi odsotnosti. "Mi bomo bivšega kralja moralično ravno tako uničili," se je izjavil generalni pravdnik, "kot so to fizično naredili Rusi z nekdajnim ruskim carjem. Dokazali bomo, da je bil kralj Alfonso navadni žepni tat." Ministerstvo je začelo preiskovati trgovske transakci-ie Alfonsa. Kralj je podajal razne koncesije Amerikancem kot Angležem. Zlasti je bila ameriška tvrdka Standard Oil Co. deležna več privilegijev, za katere je morala kralju prav drago plačati, a je kompanija potem za svoje produkte toliko več računala. Medtem pa vlada po Španiji popolen red in mir. Starodavna monarhija, o kateri se je mislilo, .da ne bo mogla preživeti republike, posluje kot bi bila republika že sto let. Ljudstvo mnogo pričakuje od nove vlade, ki pa ni še stalna, ker se bodo junija meseca vršile volitve, pri katerih bo narod dal navodila voditeljem vlade, katere smernice naj vzamejo v bodočnosti. -o- Mr. John Vujovič je prejel pretečcni teden poročilo iz domovine, da mu je preminula soproga Mara. Pred dvema letoma je odpotovala v domovino v namenu, da si zboljša zdravje. Z njo .sta tudi dve hčerki. Prizadetim naše sožalje! — Bolnikov imajo v Barbertonu sedaj toliko, da kar bolniki bolnike obiskuje-ijo. Pretečeni teden je prestala težko operacijo Mrs. Jožefa Žagar z Wooster Rd. Nahaja se še v bolnici. — Mr. Frank Virant Kleparska dela Jerry Glavač, poznani slovenski klepar, 1052 Addison Rd. se priporoča Slovencem za popravila pri hišah, za strešne žlebove, ventilacije, furneze in enaka dela. je šel pa kar v clevelandsko kliniko. Pravi, da je bolj gotov, da bo še en čas dihal. — Mr. Jože Podpečnika .se sedaj dobi tudi samo v postelji. Mu ni prav po volji, pa kaj hoče. Vsem želimo skorajšnjega okrevanja. — Mr. Joe Rihtar je zapustil našo naselbino pretečeni teden. Odšel je na farmo v Sullivan, O. Pravi, da mu je zelo všeč. Hčerka Mary se pa nahaja še do konca šolskega leta tukaj in sicer pri Mrs. Muzik. — V barbertonski naselbini bo 27. aprila birma. Kar skoro v vsaki hiši se pripravljajo, tako da- bo samo nekaj manj kot 200 birmancev. Sedaj bi pa bilo res treba Ribničanov, da bi nam cerkev razrinili, ker sicer jih bo moralo polovico zunaj ostati. -o- Vrnitev iz domovine Preteklo soboto se je vrnil iz lepe zelene štajerske dobro poznani naš rojak Mr. John Kramer, s svojo soprogo vred. Počuti se prav dobro in prav prijazno pozdravlja vse svoje znance in prijatelje. Prav dobrodošel zopet v naši sredini. Nove revolucije v Južni Ameriki. Ameriške vojne ladje so na potu tja Washington, 21. aprila. Ameriške trgovske in vojne ladje se zbirajo ob obrežju republike Honduras, kjer je zbruhnila nova revolucija. Honduras se nahaja severno od republike Nicaragua. V Hondurasu se nahaja 1,250 ameriških državljanov, ki so v nevarnosti za svoje življenje. Republika Honduras ima štiri večja pristanišča, kjer imajo ameriške kompanije svoje zaloge sadja. Zlasti se iz teh pristanišč eksportirajo banane za Zedinjene države. Križarke Memphis, Marblehead in Trenton dospejo vsak čas v ta pristanišča, da ščitijo ameriške držav-ljr.no. Ameriške ženske in otroci so bili že vsi pripeljani iz notranjosti dežele v pristanišča. Predsednik republike, Mejia Co-lindres, se je izjavil, da revolucija še ni potlačena, toda ne bo imela uspeha. -o-- rod, kako ga ceni in pozna slovenske vrline, ki jih poseduje naš mali, a značajni narod! Vse to bi rada Mrs. Stella Cushing povedala našim ljudem. Tp bo storila nocoj v dvorani S. N. Doma. Da ima vsakdo priliko priti, j s vstopnina samo 50 centov, da se pokrijejo stroški, ker umetnici sami ni za denar. Za njen nastop nocoj je Ameriško-Jugoslo-vanski Klub pripravil izvanred-no fin program, tako da boste imeli polno vžitka. To bo večer, katerega boste še dolgo pomnili. Otvorilo bo večer hrvatsko tamburaško društvo "Balkan," ki je pred nekaj tedni tako krasno sviralo pri slovenskem radio programu. Potem pa nastopi slovensko pevsko društvo "Lira," ki bo zapelo "Morje Adri-jansko." Prišlo bo več častnih Turki ne smejo streljati, ko luna mrkne Smyrna, Turčija, 21. aprila. Več Turkov je bilo te dni aretiranih v tem mestu, ko so strelja- g0st0V"iz vseh krajev, "ki' bodo li na luno ob času, ko se je poja- j oredstavljeni narodu v dvorani, vil lunin mrk. Stara vraža P" | Nato bo imel pozdravni govor dr. Turkih je, da so prepričam, da1 George Kolumbatovič, rodom kadar luna mrkne, da neki volkjHrvat; ki je generahli konzul žre luno. Turki morajo streljati i jugoslavije v Chicagi, in ki je na tega volka. Vlada je prepovedala to streljanje, ki se pa še vedno pojavlja. Predsednik poljske republike si zniža plačo Varšava, 21. aprila. Vsem državnim uradnikom poljske republike je bila znižana plača za 15 procentov. Tudi predsednik Mo-sicki je privolil, da sprejme znižane plačo, da si tako opomorejo španske finance. * V turških gledališčih ne smejo igrati iger, v katerih se pripeti umor. Krivoprisežnik V Pittsburghu so detektivi aretirali nekega Louis Frish-mana, trgovca, prijatelja Hy-mie Martina, radi krive prisege. Frishman je prisegel, da se je nahajal Hymie Martin na dan februarja, ko se je izvršil umor councilmana Potterja, v Pittsburghu ,dočim je sam Hymie Martin pričal, da je bil tedaj v Clevelandu. Frishman najbrž zna še več podrobnosti o umoru. Boste zadovoljni Poznana Zavasky Hardware trgovina na 6011 St. Clair Ave. vam nudi v teh dnevih, ko je treba čistiti v hiši in okoli hiše, razne predmete, ki jih potrebujete Druga obletnica V petek, 24. aprila, ob 7. uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Vida brala sv, maša v spomin druge obletnice za pokojnim William Avsec. Prijatelji in znanci pokojnega so prošeni, da se številno udeležijo. V zavodu revnih V Warrensville zavodu za revne je preminul Štefan Bazar, star 65 let, rodom Hrvat. Pogreb ranjkega se vrši v četrtek iz prostorov A. Grdina & Sons. Naj mu bo lahka ameriška zemlja! Gasolinska postaja Naš rojak Mr. John Košuta je prevzel gasolinsko postajo na Chapman Ave. in 185. cesti. Nudi vam dobro Mobil olje in gaso-lin. Poskusite, boste gotovo zadovoljni. Busi gredo Mestna zbornica je včeraj glasovala, da busi cestne železnice ne smejo več operirati na Carnegie Ave. Operacija teh busov je prinašala preveliko zgubo. * V francoskih pokrajinah, nalašč za to priliko prišel v Cleveland. Po govoru generalnega konzula bo predstavljena mična, lepa umetnica Stella Cushing. Izvajala bo nato svoj program, ki se tiče naše rodne grude, po kateri je umetnica potovala in se navzela naše narodne pesmice, glasbe ter zgodovine veselja pa tudi žalosti in trpljenja našega naroda. Umetnica bo v jasnih besedah pripovedovala o tem, kar je doživela in s pesmicami in glasbo tolmačila svoje dogodke v Sloveniji. Naš odlični pesnik, Mr. Ivan Z o r m a n, bo spremljal umetnico pri njenem nastopu. Nekaj posebnega bo nastop naših Slovencev in Slovenk, bratov Hrvatov in sester Hrvatic, kot tudi bratov Srbov v narodnih nošah. Po končanem programu bo vzeta slika vseh, ki se udeležijo v narodnih nošah, zaeno z umetnico vred. Vsi oni, ki pridejo v narodnih nošah, so prosti vstopnine, sicer je pa vstopnina samo 50" centov. Tako lepega večera nismo še imeli v naši naselbini, in vsakdo, kdor le more, naj pride nocoj v dvorano S. N. Doma. Videli bo-.ste nekaj novega, program je bogat, in prav zadovoljni in ponosni boste odšli domov. -o- tozadevno, po izvanredno nizkih cenah. Preberite oglas in stopi-j kjer raste najboljše grozdje, je te potem v Zavasky trgovino. | slana zamorila vinograde. Morilec ženske ' V policijskih zaporih pazijo na 29 letnega Aaron Gordona, ki je te dni umoril prijateljico žene, da se je lahko polastil $2,500 vrednosti draguljev, katere je zastavil, da je dobil denar, kar gal je izdalo. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN BOMB) SLO VI NI AN DAILY NSWSPAFBR Published dally except Sundays and Holiday* NAROČNINA: Ca Ameriko In Kanado na leto ....15.50 Za Cleveland, po polti, celo leto »7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po polti, pol leta M.60 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto 15.50; pol leta 13.01 Za Ivropo celo leto 17.00, pol leta <3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne poilljatve naslovite: Amerlika Domovina, <117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0631. JAMES DEBBVIC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 180S, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1171. No. 95. Wed., April 22nd, 1931. O bolniški podpori Navadno je veljalo pravilo, da kadar so bili dobri časi je bilo več članov te ali one bratske podporne organizacije bolnih kot v. slabih časihi Kajti če se je delalo, so se ljudje tudi ponesrečili, zboleli radi naporov in sploh oslabeli: ln bolniškmi skladom je bilo iti treba globoko v blagajno, da so izplačale vse upravičene zahteve. Bolniška blagajna pri Slovenski Dobrodelni Zvezi je sicer v sijajnem stanju, toda ako bodo izplačila tako visoka kot so bila meseca marca, tedaj navaden asesment ne bo zadostoval. Sicer se zaenkrat še nikomur ni treba bati povečanega asesmenta, toda dobro pa je, če se zavedamo položaja, da nismo preveč sigurni, nakar pozabimo na čuječnost in pazljivost, ki mora biti vedno na mestu. V bolniškem skladu Slovenske Dobrodelne Zveze je danes nekako $187,000. To je sicer ogromna svota za članstvo Zveze, in višja kot jo ima sploh katera druga slovenska ali hrvatska bratska organizacija v Ameriki, vendar je treba tudi pomisliti, da se lahko najboljša blagajna izprazne in izčrpa, ako stroški presegajo dohodke. Poglejmo najprvo na dohodke, ki jih prejema bolniški sklad Zveze. Nekako $160,000' bolniškega sklada je naloženega kot prva vknjižba na razna zemljišča članov Zveze. Ta denar nosi okroglo $10,000 na leto obresti. Te obresti pov zročajo, da ne postane bolniški sklad zaenkrat pasiven. Članstvo Zveze plača na leto nekako $70,000 v bolniški sklad ,ki je razdeljen v tri razrede, namreč po $5.00 na teden podpore, po $7.00 in po $14.00 podpore na teden. Skupaj ima torej bolniški sklad Zveze približno $80,000 dohodkov na leto, raje nekaj dolarjev več kot manj. / Ako hočemo, da bolniški sklad vsako leto dobro napre duje, da smo sigurni, prvič, da dobi vsak zahtevano podporo, ki je do nje upravičen, in drugič, da ostane koncem leta nekak preostanek, ki se naloži v rezervo, moramo pač tako obratovati, da stroški ne bodo presegali dohodkov. Parkrat zadnje mesece se je zgodilo, da so stroški pre segali dohodke. Na primer, marca meseca se je plačalo za bolniško podporo $5,500, za porode $165.00 in za operacije pa $1,700.00, kot vidite iz danes priobčenega računa Zveze na tretji strani lista. Vsega skupaj se je plačalo iz bolniškega sklada v marcu mesecu $7,365. Ako bi se godilo vsak me scc tekom leta bi se iz bolniškega sklada plačalo v letu $88,-380. Dohodki pa ne znašajo več kot $80,000 na leto, torej bi bili tekom leta prikrajšani za nad $8,000, kar bi se moralo odpisati od bolniškgea sklada. Dober gospodar mora vedeti, kaj nese, kako nese, kje ga čevelj žuli, kje so izdatki preveliki, kako dohotke povečati, sploh kako voditi vso stvar, da ne pride do katastrofe. Bolniški sklad pri Slovenski Dobrodelni Zvezi je skrajno potrpežljiva stvar. Malo preveč smo bili nekdaj ponosni na njega, pa smo ga zlorabili od konvencije do konvencije, ne oni, ki so bolni, pač pa ker se je čimdalje več zahtevalo od bolniškega sklada, ne da bi se asesment še kdaj zvišal. Ako ne bi vsaka konvencija zahtevala novih bremen od bolniškega sklada bi bilo danes v njem nad $400,000. Seveda je tudi brezmiselno, da bi se kopičila tako ogromna svota, toda dobro je, da pogledamo, kaj se je godilo. Pred pet najstimi leti je vsak član plačeval 75 centov na mesec v bolniški sklad za $7.00 tedenske podpore. In še danes plačuje vsak član isti asesment za isto podporo. Toda pred 15. leti se iz bolniškega sklada še ni plačevala izvanredna podpora, kot se plačuje danes, pred 15. leti se ni plačevalo še za operacije iz tega sklada, pred petnajstimi leti je bila odškodnina za ponesrečne pol manjša kot je danes, ali z drugimi besedami, konvencije so tekom let naložile trojno novo breme bolniškemu skladu, ne da bi se asesment za en cent zvišal. Porodne podpore so vzele na primer, $11,-000 iz tega sklada, operacije nad $70,000, in izvanredna podpora nekako $5,000.00. Iz tega vidite, kako ogromno podporo deli Slovenska Dobrodelna Zveza, ne da bi kdaj bili člani prisiljeni plačati en sam cent izvanredne naklade. Paziti pa moramo neprestano, da so dohodki vsaj tako veliki kot so stroški in poslovali bomo potem še nemoteno naprej kot smo zadnjih enaindvajset let. Previdnost je vedno na mestu. pravi pustjak. Toda, da ne pozabim, omenil sem, da smo skromni, zato pa tudi v tem smislu sporočam javnosti, da bomo imeli v Slovenskem domu na Holmes Ave. v nedeljo 26. aprila koncert, ki ga priredi pevsko društvo "Soča;" začetek ob sedmih zvečer. Nimam namena bombastično delati reklame, lahko pa trdim, da zbor "Soče" dobro napreduje s člani, ki so večinoma doma iz onih krajev, kakor nam pove ime društva. Zbor ima izbornega pe-vovodjo v osebi Mr. Rudolf Per-dana. Da se pa ljudem nudi nekaj izrednega, moram omeniti, da pri koncertu sodeluje hčerka pevo-vodje, gdč. Jeanette Perdanova in g. Svetozar Banovec. članstvo. "Soče" si šteje v čast imeti v svoji sredini ob ;koncertni slav-nosti take goste. Kako naj torej zberem besede, da povem, da se nudi to pot občinstvu res pravi koncert, kakoršnega še "Soča" ni imela prilike nuditi javnosti, z skromno vstopnino 50c. Več sto vstopnic je že razprodanih in ni dvoma, da bo udeležba povoljna. Vstopnica je veljavna obenem za zgornjo dvorano po koncertu, kjer bo kohcertriral Simčičev orkester poskočne melodije. Kdor se spominja živahne zabave zadnje prireditve, bo gotovo posetil tudi sedaj to izredno prireditev. Član zbora. Cleveland (Collinwood), O. ,vati veliki pomen in mogočni mo-—Saj je bilo že precej časa tiho, ralni 4uspeh, katerega smo Slo-liikdo ni črhnil besedice. Menda ; venci v širnem Cleyelandu dose mi ne bo kdo oporekal, če mislim, gli ravno na tem polju, katerega da moramo enkrat tudi taki ljud- zaeno uživa tudi naša mladina v je v javnost priti, ki v svoji vedno širšem obsegu, skromnosti posečamo druge pri- Ako hočemo začutiti razliko reditvein potem pa kar naenkrat med našimi ljudmi, kjer so dru-porečemo: "Aha! Zdaj bo pa na- štveno bolj spojeni in kjer niso, še žegnanje!" Vsaka skupina je treba obiskati le različne na-ljudi, ki jih imenujemo društva selbine in kmalu se vidi. V in klube, imajo svoje dobre cilje, Clevelandu, moramo priznati, da katerih medsebojni odnošaji tvo- smo vsestransko učlanjeni v vse-rijo naše društveno življenje, mogočih društvih, tako, da mora Zelo na široko bi se dalo opiso-, biti oni, ki nikamor ne spada, Cleveland (Collinwood), O. —Bilo je že objavljeno, da so se društva, spadajoča k Slovenski Dobrodelni Zvezi, šest po številu, ki se nahajajo v Collinwoodu, združila v skupni akciji, da pomagajo svojim stalnim dobrim članom plačevati vsaj mesečni-no. Povprečno smo vsi enako prizadeti, zato ni bilo nič več kot prav, da se za tako akcijo skup no zavzamemo. Naj mi bo dovoljeno dati tu priliko iz naravnega življenja. Ozrimo se na čebelice, ki nosijo skupaj in hrani j O; svoj, .življ enski predmet — med. (Seveda, kadar rojijo, takrat imajo menda konvencijo). Toda jaz mislim, da kadar pride njih sovražnik, da jim hoče pobrati, kar so znosile skupaj, tedaj združeno skočijo za tem nebodigatreba. Seveda, o razliki med pridnim človekom in čebelico bi se dalo filozofirati, toda v smislu čebelic imamo mi odnosno skupnega sovražnika ir skupno se moramo boriti proti njemu. Mi imenujemo brezposelnost našega sovražnika in ker je ne moremo ujeti in pretepsti, moramo iskati izhoda kakor vemo in znamo. Finance celega sveta se poglabljajo v čudne smeri in ker smo odvisni od njih ysi do zadnjega plebejca, moramo z njimi računati. Torej dne 10. maja priredijo skupna društva, ki so sledeča po številkah: 8, 22, 23, 27, 45 in 51, veliko veselico, spojeno z bogatim programom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vsa društva ir> tajniki, ki so v posesti -vstopnic, naj vzamejo na znanje, da so vstopnice po 50c z dvema srečkama, ki sta prosti. Srečke so po 25c in kdor kupi vstopnico, ima dve srečki brezplačno, ali obratno: ako kupite dve srečki, je vstopnica prosta. Skupna društva so se oprijela naših trgovcev, ki so zopet postali žrtve prosjačenja. Toda naj bodo vsi v zavesti, da te žrtve ne bodo pozabljene. Naše geslo mora biti: čim hujši pritisk slabih časov, tem bolj se moramo zavedati, kam se zatekamo v sili. Naši trgovci so se tako sijajno odzvali našim nabiralcem daril, da jim moramo dati priznanje, kar se bo še pozneje objavilo. Seveda moramo dati priznanje našim nabiralkam in nabiralcem dobitkov, kajti prositi ni prijazno delo, je pa vredno priznanja, ako se prosi v plemenit namen. Zastopniki vseh omenjenih društev imajo skupni sestanek v petek 24. aprila v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer. / Za skupni odbor: M. L. S elevelandskega hriba.— Čakaj, Jaka, danes jih boš pa tudi ti nekaj slišal od Franceta iz Našega Doma, ko si se obregnil ob tisto palco, ki stoji pred mojo hišo in se dviga 20 čevljev proti nebesom. Saj mi je Johana takoj drugi dan povedala, da si takoj iskal informacije o tisti palci, komaj si v hišo stopil, kaj da tisti drog pred hišo dela in zakaj je tako tanek. Vem da te je skrbelo, kako sem ga oklestil tako visoko pa še brez lestve. Pa ga ne tako, kot si ti pisal, da ga vsako leto izkopljem, oklestim in zopet nazaj vsadim. Te pa nisi pravilno pogruntal. Veš kako ga oklestim ? Vse člane Našega Doma, kar jih je na elevelandskem hribu skupaj skličem, pa ga pri-pognemo, da ga oklestim. Ker bo pa moje drevo drugo leto bolj debelo in bolj močno, bo treba več moči, da ga pripogne-mo. Zato pa tudi gledam, da bi bilo več članov pri Našem Domu, da mi ga pomagajo pripognit. To drevo je simbol za naše društvo. Za vsacega novega člana požene en čevelj na novo. Lansko leto je zrasel 12 čevljev, letos bo pa več kot še enkrat toliko — ma strela če ne! Veš, Jaka, srečen si lahko, da nisem še tisti večer zvedel, kakšnih informacij si tisti večer iskal. Jaz bi te bil zrihtal z mojim teranom, kakor sem že marsikaterega. Pa bi ga bil vseeno, da mi ni Johanca branila, ki je rekla: "Terana pa nikar, France, kako bo pa Jaka domov prišel? Naj se mu kaj zgodi po poti, kdo nam bo pa kolono pisal in nas zabaval?" Ampak če bi bil jaz A'edel, da ti je bilo tisto moje drevce na poti, bi bil rekel: "Ajdcnker, pa naj ga zaprejo, saj je tudi kejha za ljudi." To ti pa povem, če biHi bil jaz terana prinesel, pa bi se bil odpeljal proti Akronu, mesto na Rožnik. Tako se je vozil nekdo drugi, kar ti bom sedajle povedal. Lansko jesen pride neki rojak s elevelandskega' hriba k meni in tega sem si vzel na muho, da ga zrihtam, da se bom potem smejal. Ko se je poslovil od mene, je imel do doma samo pet minut hoda, pa je prišel šele enkrat zjutraj. Menda je zavil v napačno smer, pa hodi in hodi, pa nikjer ne najde domače hiše. Končno se znajde na E. 55. cesti in Broadway. Ta razdalja vzame mene, ki sem dober za hojo, dobro uro. Rojak se ozira, kam bi jo sedaj mahnil, ko drži toliko potov na vse strani. Pa pripelje mimo ulična železnica, rojak pa — hop — nanjo. Vpraša sprevodnika, kam se peljejo ir ta mu odgovori, da naravnost na St. Clair Ave. 'Tje se pa že ne bom peljal,' reče rojak in skoči na prihodnjem postajališču z voza, potem jo pa mahne peš nazaj na Broadway. Komaj pride na Broadway, že zagleda drugo ulično železnico, pa se te poprime. Ker ni bila prejšnja prava, bo ta gotovo, pa niti ne vpraša, kam se peljamo. In kam se je pripeljal? Naravnost na Harvard-Denison in 49. cesta, šele tam se mu je zjasnilo, kje da je. Tam vzame potem ulično železnico na E. 93. cesto in potem pa še 105. na cleveland-ski hrib. Smilil se mi je v dno srca, ko sem to zvedel. Pa bi tega nikdar ne bil zvedel, da ni tolmačil vso stvar mojim sosedom. Vem da bo hud, ko bo to bral in da me bo takoj poyabil na marjaš, da mi da priložnost povrniti tisto stvai in da bi bil tudi jaz enkrat nočni romar. Vidiš,. Jaka, tako bi se bilo tudi s teboj zgodilo, če bi ti bil dal terana pit. Pa nisem tega storil radi tvoje Johance, ker imam tudi jaz Johanco in so Johance vse fejst punce. Veš, še skoraj rajši bi videl, če bi bila Ančka. Kadar bi bila jezna, pa bi jo vprašal: "Ančka, boš pila šnops?" Ona bi pa rekla: 'Bi ga, bi ga, pa ga vsega sam požreš!" No, če vam ni tega zadost, bom pa še navrgel, kot oni Žid, ki je prodajal razne stvari po 25 sol-dov in je kričal: Vse to dobite za 25 soldov! Pa še ni dosti! Pa še ene ringelce za Micko, Johanco, Polonco in Francko in Lenčko, pa Marjanco in špelco — vse za 25 soldov. Pa bi še kaj napisal, pa nimam več papirja. France iz Našega Doma. -o- Silna družinska tragedija radi ločitve Syracuse, N. Y., 21. aprila. V hiši Webster Wainwrighta se je pripetila včeraj silna družinska tragedija. Mož je prišel k svoji ločeni ženi in jo prosil, da se vrne k njemu. Ker je žena zanikala vrnitev, je mož prijel za revolver in ustrelil tri svoje otroke, dve hčerki in enega sina. Po tem činu je šel in se obesil. Ce verjamete al' pa ne. Tukaj se bo bralo, ko pripoveduje stric Pavle dogodek iz mladih let, kako sta se z njegovim botrom Tomažem prvič peljala po železnici: "B'oter Tomaž, Bog mu daj večni mir, je bil mož, ki vse veruje, samo tega ne, kar je čisto naravno. Tisto malo človeške učenosti, kolikor je sam razum&l, mu je bilo božje delo, vse pa, če* sar ni razumel, je imelo po njegovem svoj izvor v peklu. Člo- DOLŽNOST NAS KLIČE Vsak narod, kateremu je do življenja in ceni lastno grudo, rad vidi, če pride sladkost narodne besede iz ust tujerodca, ki je vzljubil dušo našega naroda. Veselo je beležiti dejstvo, da je ameriško-jugoslovanski klub v Clevelandu, kateremu predseduje Mr. Anton Grdina, pod vzel akcijo, da priredi danes, 22. aprila ob 7:30 zvečer jugoslovanski večer v Slovenskem narodnem domu, pri katerem večeru bo gostovala prijateljica našega naroda, Mrs. Stella Cushing. Morda bo rekel, da imamo zabav in drugega dovolj in da ta večer ne bo nič kaj posebnega, Napačno bi si tolmačili, če bi se udali takemu mišljenju. Povda-riti hočem, da ima ta .prireditev dalpkosežen narodni pomen, posebno ker živimo v tujini in ljud-j.e, kateri hočejo med nami nastopiti so tisti, v katerih deželi mi živimo. Njim se hoče našo lepo besedo nesti med svoj narod in jo propagirati, da nas drugi spoznajo v naši višinski točki kulture in civilizacije. Tujci so ponosni na naš jezik in na naše narodne običaje. Ni jih sram iste s ponosom proizvajati, zato je pa tem bolj naša narodna dolžnost, da s svojo udeležbo pokažemo, da jih globoko razumemo in smo jim hvaležni za njih dobro voljo. Udeležimo se tega večera v velikem odzivu. Joško Penko, zastopnik A. D. Na kaj pazimo pri pripravljanju sirove hrane Sirova hrana, ki naj bi jo uživali nekaj vsak dan brez izjeme, sestoji po večini iz zelenjadi in sadja in je neprecenljive važnosti za naše zdravje. Od nje pa imamo vso korist le, če jo znamo pravilno pripraviti. Pri pripravljanju sirove ali presne hrane je namreč potrebno mnogo več pazljivosti, skrbnosti in natančnosti nego pa pri pripravljanju kuhanih jedil, če se na to ne oziramo dovolj, tedaj nam je taka hrana lahko v škodo, namesto da bi nam koristila. Predvsem velja pri izbiri presne hrane pravilo, da vzamemo zanjo samo najboljšo, svežo ze-lenjad in sadje. Slabe, ovele in nagnite, objedene, črvi ve ali kakorkoli pokvarjene robe ne da-jajmo nekuhane na mizo. Pa to še ni vse! Ta skrbno izbrana živila je treba pred uporabo še zelo natančno in skrbno očistiti. Večina živil je več ali manj onesnažena od zemlje, gnojnice, pa tudi od umazanih rok in podobnega ter polna bakterij, če ze-lenjad ali sadje skuhamo, se te snovi pri kuhanju ničijo. Pri sirovi hrani pa jih je treba odstraniti s temeljitim čiščenjem in pranjem. Začnimo s solato in ostalo ze-lenjadjo, ki jo uživamo sirovo. Pri tej odstranimo najprej vse, kar je ovelega, nagnitega ali. že pretrdega (olesenelega). Nato denemo tako otrebljeno zelen j ad za nekaj časa v slano vodo in jo patem še skrbno (pri solati listič za lističem) operemo v tekoči vedi ali pa vsaj v veliki skledi vode. V slani vodi naj se namaka posebno vso tisto zelen j ad, v kateri so lahko črvi, gliste in druga golazen. Tako je na primer zelje, karfijola, solata itd. Potem, ko smo vzeli to zelen j ad iz slane vode, jo moramo seveda splaktniti v več čistih vodah, da odstranimo iz nje sol. Za pranje zelenjadi vzamemo čim večjo skledo, ki naj bo polna vode, tako cla je zelen j ad narahlo v njej. Najbolje je uporabljati za to ved- polnoma napačno je tudi, če samo odcedimo vodo in nalijemo nanjo drugo, namesto da bi vzeli zelenjad iz posode ter odlili nesnago z vodo vred. Sadje, ki ga mislimo jesti ne-olupljenega, moramo mokro dobro zbrisati ali še bolje umiti. Če saj ni brez napak in je morda črviv, tedaj mu taka mesta iz-režemo. Zelenjad in sadje, ki ga pa lupimo, ni potrebno tako skrbno umivati. Notranjost sadja je namreč popolnoma čista, brez nesnage in brez bakterij. Jagodičasto sadje, ki raste divje (borovnice, gozdne jagode in robidnice) je v splošnem malo onesnaženo. Preden ga uživamo, ga le poškropimo s curkom vode ali ga za kratek čas potopimo v vodo. Več previdnosti pa zahteva pripravljanje malin in vrtnih jagod. S tem, da jih operemo v vodi, dostikrat to sadje še ni zanesljivo čisto; nekateri trdijo, da se uničijo vse škodljive kali na jagodah, če jih namakamo dobre pol ure v rdečem vinu (ki ga pozneje lahko dalje porabimo). Kdor bi se pa navzlic tej skrbni pripravi sirovih jedil bal, da bi mu škodovale, naj pomni tole : že sesekljano ali na drug način zdrobljeno in pripravljeno zelenjad ali sadje lahko pokapamo s citronovim sokom; organske kisline v citroni uničijo namreč gotovo še morebitne preostale nevarne bolezenske kali. KAKO JE NASTAL RES-TAVRANT Podjetni ljudje so odprli trgovine, kjer so prodajali razna živila: sir, salame, šunke itd Prišli so odjemalci in kupovali. Kmalu pa so se oglasili nekateri, ki so zahtevali poleg kosa sira ali salame, še kos kruha, dobili so -— sendviče. Kmalu je prišlo v navado, da so sendviče pojedli kar na mestu in trgovec jim je dal na razpolago visoke stole, ki so stali ob dolgi ozki mi- no eno in isto posodo, ki je nejzi (counter), kamor so si udob-uporabljamo za kaj drugega. Ko I no naslonili komolce. Odjemal- mislimo, da je zelenjad zadosti oprana, jo pustimo še par minut v vodi, ter jo končno prav previdno poberemo iz nje. Na ta način ostane vsa nesnaga, ki se je med tem časom vsedla, na dnu in jo z vodo vred odlijemo. Z vodo torej pri pranju zelenjadi nikakor ne smemo štediti. Po- cev je bilo čimdalje več, in atoli ob dolgi mizi niso zadostovali. Trgovec je postavil na sredo trgovine m^le mizice, okoli vsake mizice pa po štiri stole. Tedaj je bilo pa potreba strežnikov ali strežnic, ki so nosili zahtevane jedi na mizo in tako je nastal — restavrant. vek, najvišje bitje na zemlji, je na primer zmožen strojiti živalske kože in si napravljati čevlje, da ga ne zebe v noge; ta dar ima od Boga. če pa gre človek in si napravi strelovod in celo iznaj-de telegraf in telefon, pa ni to čisto nič drugega kot hudičevo delo. Tako je imel boter Tomaž Boga za dobrosrčnega starčka, hudiča pa za prebrisanega kramarja, ki mu ne moreš priti do živega in kateri, če le more, pri vsaki priliki potegne ljudi in Boga. Drugače pa je bil boter Tomaž moder mož. Njemu se imam zahvaliti za marsikatere nove prtene hlačice. Vsako leto je šel boter Tomaž na božjo pot k Mariji Pomagaj. Bilo je dan hoda do tja. Ko sem postal trdnih nog (jaz in naša koza sva bila tedaj edina pri hiši, katerih oče ni mogel dohiteti, če je tekel z bičem za nama), je hotel vzeti boter tudi mene seboj k Mariji Pomagaj. 'Lahko gre,' je dejal ^oče, 'bo vsaj videl novo železnico, ki so jo pravkar speljali na Jesenice.' "Bog naju varuj, da bi kaj takega videla!' je zavpil boter. 'To je vse le prevara!' 'Tudi lahko,' je dejal oče. Z botrom sva se odpravila nalašč po tisti poti, ki drži preko hribov, da bi ja ne prišla v bližino peklenščkovega voza, ki dr-dra po dolini. Prideva na vrh hriba in se ozreva po lepem gorenjskem polju. Ravno sredi doline leze po tleh dolga rjava stvar in nad njo se dviga oblaček dima. 'Jezus Marija!' zavpije boter. 'Je že res! Beživa, fant!' In stekla sva z vrha po nasprotnem pobočju hriba. Na večer prideva v dolino, toda — ali ni boter vedel za pot, ali pa ga je preslepila radovednost, namesto k Mariji Pomagaj sva prišla do velikanskega kupa kamenja in za njim je zevala v hribu črna luknja, tako velika, da bi lahko postavil hišo vanjo. In naravnost v to luknjo je držala železna cesta. Boter je dolgo časa molče stal in majal z glavo; slednjič je za-mrmral: 'To je torej tista železna cesta. Ampak laž je vendar le, da bi se vozili v to luknjo.' Vsakemu človeku je moralo biti jasno, da pri tej stvari ni vse v redu, a vendar nisva mogla proč. 'Boter,' sem dejal tiho, 'ali ne slišite bobnenja v zemlji?' 'Res je, fant, nekaj bobni/ Nato pa je boter prestrašeno zastokal. Po železni cesti se je bližala črna stvar. V začetku se je zdelo, da stoji, toda postajala je vedno večja in se bližala z glasnim sopihanjem, iz žrela je pa puhala oblake pare in dima. 'Križ božji!' zavpije boter. 'Saj to so cele hiše!' In res, prej smo mislili, da je za lokomotivo privezanih par gorenjskih parizar-jev, na katerih sede ljudje, zdaj pa sva videla celo vrsto pravih hiš z okni, skozi katera gledajo ljudje. In kako hitro gre to in kako piha, da bi se človeku skoraj zmešalo! Nihče več tega no ustavi, sem si mislil. Tedaj pa boter obupno vzdigne roke in zavpije: 'Jezus, Jezus, zdaj se peljejo res v luknjo!' In že je bila pošast s svojimi sto kolesi v globočini. Nekaj časa se je še videla lučka, potem je pa vse izginilo, samo zemlja je še bobnela in iz luknje se je tiho in leno valil dim. Boter si je z rokavom obrisal potni obraz in je strmel v tunel. Potem me je pogledal in vprašal : 'Si ti tudi videl, fant?' 'Tudi jaz sem videl.' 'Potem ne more biti prevara,' je sam zase za-mrmral, 'in prav se jim godi-ljudem, ki so skočili v tisto luknjo, kdo jih je pa silil, te vprašam?' Ker nisem vedel, kdo jih je silil voziti se po tunelih, sem lepo molčal. Ko sva prišla k Mariji Pomagaj, je bilo že temno, šla sva v cerkev in opravila svoje romarske pobožnosti. Potem sva v gostilni skromno povečerjala in odšla na seno spat. (Konec jutri) rambasha, 3770 Louis Champa, 4221 Prank Hribar, 4741 Leopold Goltz, 5541 Rudolph Patte, 7859 Frank. Oki-čki, 8568 Louis Champa, 8569 Andrej Renko, 8813 Mike Latkovlch. ........ Pasivni: 390 Anton Lipoid, 395 ...................................................................................................................Anton jaloveC| 1521 Martin Kuhar. Glasilo S. D. Z. Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 18. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Sedež v Cleveland-u, O. 6233 St. Clair Avenue. Telephone: ENdicott 0886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK. 6217 St. Clair Ave. I. Podpred. FRANK CERNE, 6033 St. Clair Ave. II Podpred. JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62r.d St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: 1) JANKO N. ROGELJ. 6207 Schade Ave. 2) LOUIS J. TIRC, 6117 St. Clair Ave. 3) IGNAC SMUK. 6120 Glass Ave. POROTNI ODBOR: 1) LOUIS BALANT. 1808 E. 32ml St., Lorain, O. 2) LOUIS JERK1Č, 971 E. 76th St. 3) AL11INA NOVAK, 6036 St. Clair Ave. FINANČNI ODBOR: 1) FRANK M. JAKŠIC. 6111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN, 10511 Nottingham ltd. 3) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. KERN, 62S3 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, Iti sc tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. __ Vse pritoibine zadeve, ki jih je rešil društveni po-rotni odbor, se PoSiljajo na predsednika porotnega, odbora rutin OUUWl, ov ---- . . Louis Balant 1808 E. 32nd St.. Lorain, O. Račun med krajevnimi društvi in S. D. Z. za mesec marc 1931 — Asesment št. 209 Umrli: 17 Anton Peterle, 109 Joseph Zupančič, 3747 Michael Stare. Prestopil k št. 27: 32 Anton Vardi-jan; k št 6: 1398 Anton Kermavnar. Svobodomiselne Slovenke, št. 2 Pristopil: 9591 George Braidich Jr, Zvišala posmrtnino od 4'C na 3'C: 9456 Josephine Jeglich. Prestopile k St. 23: 5675 Rose Rupnik, 626 Lucija Junk, 5623 Uršula Snyder. Suspendirana: 6172 Antonija Je-senovec. Slovan, št. 3 Suspendirana zopet sprejeta: 5547 James Spetich, 5177 Frank Modic. Suspendirana: 6177 Felix Kordish, 3331 Louis Modic. Pasivna: 726 Rudolph Boltauzar. 4430 Joseph Pegritz. Sv. Ana, št. 4 Pristopile: 9592 Frances Centa, 9593 Anna Vadnal. Suspendirane zopet sprejete: 9063 Zofi Možina, 9064 Angela Možina, 5179 Agnes Gostic, 3395 Josephine Lustik, 3607 Frances Ko.šer, 3844 Cecilija: Starin, 5042 Josephine Martin-; cic, 1228 Mary Gorenc, 6212 Mary ' Gornik. Zvišala posmrtnino od 2'C na 1A'C; i 3186 Josephine Cebulj. Suspendirane: 1153 Frances Čuč-nik, 6216'Pauline Ceperlo, 9017 Anna Kurnick, 1416 Mary Jerič, 3371 Mary Jurlina, 6210 Anna Evcnmarg. Pasivne: 9461 Anna Berkopec, 9462 : Paula J. Messinger. Črtane: 3799 Mary McCauly, 8837 Mary Kokal. Umrla: 3270 Jennie Lozar. Napredni Slovcnci, št. 5 Pasiven zopet sprejet: 3779 Tom Žerovnik. Suspendirani: 6520 John Tomažič, 3584 Anna Kožel, 6096 Louis Kožel, 1584 John Erbežnik, 2965 Frank Si-vec, 7685 Mary Jazbec, 8653 Julia Verbič, 5798 Frank Race, 2964 Anton Zaje, 5932 John Mervar, 5311 John Verbič. 4857 Matt Verbič. Slovenski Dom, št. 6 Pristopili: 9594 George St rekel. 9595 Rudolph J. Skufca, 9596 Matt Persic, 9597 Albert Kadunc, 9598 Frank Kikolj, 9599 Mike Metrovic, 9600 Anton Škul. Suspendirani zopet sprejeti: 3818 Joseph Skufca, 6534 Albert Zaller, 4576 Fanrk Kosten. Prestopil od št. 1: 1398 Anton Suspendirani: 9236 Antonla Stre lekar, 7094 Anton Zorko, 4634 Anna Pleskar, 6532 James Jancher. 8295 c "d Frances Smajdek, 4149 Charles E -■f: Krall, 1429 Mary Kline. Pasivna: 7603 Frances Kelhar. Suspendirana: 5874 Ignac Pižem, 302 Lovro Hrovatin. Pasiven: 5819 John Hrovat. Anton Martin Slomšek, št. 16 Pasiven zopet sprejet: 6692 Anton J. Hočevar. France Prešeren, št. 17 Pristopil: 9611 Anton Ravnikar. Pasiven zopet sprejet: 7499 Steve J. Lučič. Umrl: 769 Martin Alič. Sv. Ciril in Metod. št. 18 Pristopil: 9612 Joseph F. Lushin. Suspendirani: 4120 John Valant, 4123 Joe Bedene, 5455 Anton Novak, 800 Anton Gregorac, 3000 Ignac Vidmar 3255 Louis Skulj, 5298 John De-jak, 6852 Anton Gregorac, 6934 Frank Bizilj, 8878 Frank Umek, 2960 Frank Skulj, 3320 Louis Skulj. Pasivna: 8879 Frank S. Bender, 9203 Frank F. Birk. Črtan: 9202 Frank Boje. Bled. št. 20 pristopili: 9613 Mary Oblak, 9614 Joe Peffer, 9615 Jennie Simoncic, 9616 Mollie Hrovat. Suspendirani zopet sprejeti: 7833 John Ursic, 2038 Martin Kodeh. 4139 Julka Magovec, 2818 Mary Sraj, 4130 John Sraj, 2020 Anton Rodič, 8883 Mary Gundič, 5585 Mike Budalec. Suspendirani: 2022 Ignac Koračin 2859 Kristan Lozar, 2683 Frank Papež, 2684 Mary Papež, 8881 Rose Papež, 2818 Mary Sraj, 4130 John Sraj 2010 Joseph Smrekar. Pasivni: 4695 Peter Predovič, 8108 Lovro Faletov, 5585 Mike Budalec. American Slovenians, št. 21 Pristopila: 9617 Rose Fundak, 9618 Imbro Turek. Pasiven: 8894 Steve Radman. Odstopila: 9327 Peter Celik, 9336 Agnes Celik. Collimvoodske Slovenke, št. 22 Pristopila: 9619 Mamie Eržen. Susepndiranc zopet sprejete: 4996 Jožefa Rotar, 3502 Rose Lesjak, 5673 Josephine Legan, Suspendirane: 3736 Frances Bol-din, 5673 Josephine Legan, 9390 Mollie Skrabec. Pasivne: 2942 Terezija Ziberna, 4603 Valerija Pintar. Prestopila k št. 8: 7945 Dorothy Šuln. Združene Slovenke, št. 23 pristopila: 9620 Theresa Zakrajsek. Suspendirane zopet sprejete: 2350 Rose Bostjancic, 2673 Frances Fab-jan, 6285 Margaret Boldan. prestopile od št. 2: 5675 Rose Rupnik, 5623 Uršula Snyder, 626 Lucija Junk. Suspendirane: 5812 Mary Zakrajsek. 3899 Anna Zupančič, 3528 Mary Poie, 4448 Rose Fritz. Pasivne: 3850 Frances Zaje, 587? Albina Kralic. Črtana: Antonette Olesinski. Kraljica Miru, št. 24. Pristopile: 9621 Josephine Blatnik. 9622 Mary Udovec. PEGAM IN LAMBERGAR POVEST Spisal Dr. Fr. Detela 1 Slovenec .......................................................I(.13 2 Svobodomiselne Slovenke ................ 3 Slovan .................................................. , 239.99 4 Sv. Ana ................................................ 5 Napredni Slovenci .............................. 359-41 0 Slovenski Dom .................................... ?96.98 7 Novi Dom ............................................ '64.64 8 Kras ..................................................... '•2340° Glas Clevelandskih Delavcev.......... Mir .............................•■•■••.................. Danica ....................................... 10 11 12 14 10 17 18 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 567.56 757.45; 315.16 Kibniča'z:::::::::::::::::.................i 39742 Clevelandski Slovenci A. M. Slomšek............................... France Prešeren ........................... Sv. Ciril in Metod......................... Bled ............................................... American Slovenians ................. Collinwoodske Slovenke ........... Združene Slovenke .................... Kraljica Miru .............................. Dom ............................................. Soča .............................................. Blejsko Jezero ............................ Majnik .......................................... Euclid ........................................... Triglav ......................................... Warrensville ................................ Bratska Sloga ............................. Državljan ................................... Danica ......................................... Valentin Vodnik ......................... S. Y. M. C.................................. Sv. Cecilija ................................. Martha Washington ................. Volga ........................................... Clairwood ................................... Slovenska Bistrica ................... Sloga ........................................... Slovenski Napredni Farmer..... Modem Crusaders ..................... Jutranja Zarja ........................... Magic City Juniors.................. Brooklynski Slovenci .............. Conneaut .................................... Naš Dom .................................... Eastern Star .............................. Massillon ................................... Golden Star ............................... Comet ......................................... Srca Jezusovega ...................... Ilirija 433.15: 99.50 365.3 T 354.90 644.221 431.49; 257.44 216.23 203.22 173.03: 126.54; 626.82: 177.04: 210.61! dlM' 143.66; 105.68: 61.71 148.931 157.501 95.13, 318.64 136.94 53.981 114.40: 192.471 42.18 65.24! 127.34: 102.061 29.10 50.57| 48.58 135.981 48.57 25.69 40.62 20.94 52.25 59.08 265.43; 219 ; 104 i 734.00 872 86.00 160 322.06: 243 1,094.00: 72] 1,227.57: 530 207.00 260 348.00; 369; 125.00 169 99.00 174 235.00; 171 32.00: 48i 152.00 1461 91.00 176; 310.00! 3061 94.00 184 170.50; 132 286.581 109. 198.001 125; 71.00, 93 29.50'; 54; 213.00 266; 652.00: 87, 68.43: 32.00 10.95; 72 3.30: 22 30.75; 210 Novi Dom, št. 7 Pasiven zopet sprejet: 3233 Frank 6.75; 45 Krančar. 18.40: 122: 3.15, 21 34.20! 229 12.55 87 Suspendiran: 605 Joseph Poles. Črtan: 9287 Andrej Bačnik. Kras. št. 8 Pristopili:: 9601 Vincent Zgonik, 35.85| 239 9602 Mary Grill, 9603 Karol Košir. h!i0; 95 9604 Pauline Pelan. 6+ Suspendirani zopet sprejeti: 2125 74 John Saletel. 5003 John Babič, 4024 32 Rudolph Koželj, 3513 Jennie Koželj, 42 j 2907 Joseph Spendall, 1837 Steve Jur-59 sinovic, 3052 Martin Podgorlec, 8712 Adamič, 3150 Mary Dremel 9.60 ll.lOj 4.30 6.30 9.30 951 44 62! 471 31; 68 78; 501 43.00; 52.00; 62.00: 26.00; 102.00 38.50! 168; 58.00: 73 i 26 | 62 i 95: 20: 311 85; 56: 26 271 241 62; 37: 121 20 141 281 29 262.00! 52.00 57.00 56.00 28.00 30.00; 6.90 44 8.10 49 14.10 93 14.85 100 4.65 31 17.55 117 13.95 93 5.55 31 2.05 17 3.00 2; 5.70 39 10.95 73 3.90| 21 9.00 60 1.05! 7 .45 2 .90 6 6.10 39 .90 6 1.35 9 1.8C 10 1.2C 8 .90! 6 2.10; 14 2.55! 17 o.oo; 40 1.35 9 .90 6 1 1.65 11 1.20 8 29.10j 196 Josie Adamič, 3150 Mary ifi'fifil 111 5349 Zvišal podporo od 2'N na 2'C: 4711 >hn Benčič. Zvišal posmrtnino od 5'B na 2'N: 150 Joseph Stradijot. Prestopila od št. 22: 7945 Dorothy uln. Suspendiram: 6065 Louis Krapenc. 383 Joseph Russ, 6053 James Dež- A v miru je bil vpliv cesarjev mogočen, in bratski samostani so se bali zamere z vladarjem. Samostan je osameval; in ko so bratje veselo napi vali kneginji in Vitovcu, so morile opata skrbi, ki so podile spanje od njegovih oči. Da vztraja, če tudi sam, na strani celjske kneginje, za to je bil odločen, a skrbela ga je nadvse mržnja med kneginjo in Vi-tovcem, ki mu ni bila neznana, če se ne dožene sloga, bodo zaman vsi napori; in če pade Celje, se mora vdati samostan. To so bile neprijetne misli, ki so ga nadlegovale, da je hodil semter-tja po sobi ali po obzidju. Trdnjava ga je spominjala mladih let, ko je sukal meč in kopje, zatorej se je tudi rad izprehajal po njej in, razmišljal temno bodočnost. Tako so ga bile tudi ta dan še pred zoro zdramile skrbi, da je ostavil sobo in hitel na mrzli zrak. Nebo je bilo oblačno, in le zamolkla svetloba, ki je odsevala od snežne odeje, je kazala predmete bolj ali manj razločno po daljavi. Naenkrat se zazdi opatu, da je potemnela široka pot proti kranjski strani. Senca se je gostila in premikala in.začulo se je kakor stopanje mnogih nog po mehkih tleh. Strme je napenjal opat oči in zrl nepremično na čudno prikazen, ker ni še verjel sam svoji slutnji. A kmalu je prešel dvom; bila je množica vojakov, in razločilo je uho že ________ - „,_ dobro znani žvenket orožja. Ka- 0d 3'C na 2C: ker okamenel je stal nekaj časa Suspendirane: 7520 Josephine Wid- opat, Ko pa se je Četa približala mar. 8605 Anna Perčun, 6889 Frances , vzdignile lestve, mu Kenik 6722 Angela Gregorčič. 10\u m su se »""'b'" ^ » Dom. št. 25 je burno šinila kri po vsem tele- 96« zau9r JObn Breznikar''; su; zakričal je na pomoč in hi- Pasivne: 5185 Frances Potišek, 4859 tel sam na nevarni kraj. iro- Mary Koračin. .. bente g0 se 0£lašile Od Vseh oglov, Soča, st. /io ., v v , . pristopil: 9626 Joe Puitz. in kakor v mravljišču, katero je PristopmeiSk0962r'joeŠtF27Giavich/predrl s palico poreden fant, ta-9628 Benjamin Krištof, 9629 Frank 1 ko je vse oživelo po samostanu. Krištof, 9630 Carl Champa, 9631 John p Jen g prvi naskakovalci pri- BaSendfr2anf S^t °spSa: 3526 j ,ezli do predprsja, je bil že trop Rose Piškur, 8915 Joseph Polanz Voiakov pripravljen, da odbije Prpetnnil od št 1: 32 Anton Var- 1 1 , d Prestopu Od St. liapad. Tem pa so hiteli na po-. Suspendiran: 5466 John Jane. mQ- drugi od vseh strani. Pokon- M9633k'juiia3Adamic, 9634 Cu so bili takoj menihi in mešali Mcrella. 4318 Joseph Ostanek. 5292 Frank Jevnikar, 5972 Frances Demoj-zes 6235 John Trepal, 5949 Joseph Barbish. Pasivni: 7613 Henry Čeme, 9188 Helen Permush, 6043 Ralph Baučar, Črtana: 3847 Agnes Nagode. Glas Clevelandskih Dclavcev, št. 9 Pristopil: 9605 Joe Cimperman. Suspendirani zopet sprejeti: 2181 do se med vojake, da se z oroz Pristopile: Jožefa Adamič. Pasivna zopet sprejeta: JMl^ jjfim y ^ ustayijo napadnikom Krištofov naklep je izpodletel. drew Bombach, bach. Suspendiran: 6444 Frank Sezon Pasiven: 7191 Joseph Zupec. Euclid, št. 29 Pasiven: 5487 Mike Marinčič. Črtan: 1463 Ignac Lasnik. Umrl: 9047 Matt Nemec, prestopila k št. 54: 8492 Frances Triglav, št. 30 i in vik prestrašenih ljudi. Voja- pristopila: 9635 Mary Kochcvar. mi hiše in 5akaU Warrensville, st. 31 Suspendirani zopet sprejeti:__ 3781 novega povelja, Kristot pa se je Ko so bili sovražniki odbiti, je ošteval opat poveljnika in stražnike, ki niso bili storili svoje dolžnosti. Iz vasi pa se je razlegal krik JosephPJ° zelle, tZ Anna TrS posvetoval s častniki. Pasi je 8757 Louis Canalez 8613 . . —, »h --I-—- 2284 Stefan Andolek. Suspendirani: 7987 Angela Yappel, 9104 Anthony 4549 Jakob Konjar. Mary Rogel, 53!28 M^ f gel 5236 6417 Tony Fifolt, 7902 Edward Fifolt, J 4075 Leo Sovič, 2993 Frank Rebel, 2803 Anton Fifolt Sus^ndnana. »u 4845 Frank Papež, 4847 Louis Papež j 5334 Angela Keg^vic 5293 Joseph Nose, 7442 Joseph Rolik,! 9218 Stefan Duvan- Anthony Kuhel. Pasivni: 7720 Charles Turk, 7441 i Modern Crusaders, št. 45 Pristopil: 9647 Frank Modic. Suspendirani zopet sprejeti: 7309 Helen Moskerc, 8697 Joseph Sturm, 7300 Mildred Bartol, 8801 Frances Oblak, 8943 John Modic, 7470 Olga Boyce, 7324 Anthony Kumel, 8550 Martin Pierce. Suspendirani: 8941 Jennie Kozlev-car 8548 Mary Novak. 8699 Edward 1 Znidarsic, 9009 Charles Pirih, 9008 8140 Anna Lekan, 'SKUPNO ..........................................,..|$14,775.47I $8,982.57,6993 S437.9012931 bilanca 28. marca 1931................................ Dohodki za mcsec marc 19.11 Ascsmenti krajevnih društev................................................$14,775.,47 Obresti čekovnih prometov.................................................... ^ Obresti od posojil na posestvih........................................... 9>D?7 '7 krošnje in nova posojila.............................. ' Državljan, št. 33 pristopila: 9636 Mary Spendal. ,hn Strojin, 8084 John Yerse. , gttJSFS&r. Črta": Mhift T10' B549 Louise Pristopile: 9606 Mary Hočevar,: 7456 Anee a Kmrt, 5390 cnarles r | ^ VaJenUne zimmcrman, 9607 Mary Janczic, 9608 John Jane 1 Jak, 5606 Louis irauei. jo;;Cph Perpar, 6323 Otto Zim- ............................$800,492.32 zic. . Vaent ta V.odnlik, Sfc £ merman. 8945 Josephine Kozlevcar, Suspendirani zopet sprejetij 6671 j ^topil: 9637 9158,7319 August Znidarsic, 7325 Frank Znidarsic, 5841 Mary Cerar, 25.00 Frank Strah, 2855 Anton Zukovec. ' ^vna. 5514 Rose Kovač 4773 Antonija Gnidovec, 1367 Michael: Edith Kovacn^ na 3>N: 7527 ; Louise Levstik. Gnidovcc, 3122 Joseph Rogel, 40821 Znl2ai poaporo ou . pasivna: Club, št. 36 Anna Jerina, Skupaj .......... posmrtnino .... bolniške podpore porode ............ ^Peracije ............. '-'Pravni stroški ., .........................................................$24,529.35 Stroški za mesec marc 1931 ......................$ 1,700.00 ........."......... 5,517.57 ............. 165.00 ................ 1,500.00 .............. 1,122.35 7306 Joe Tekaucic, Brooklynski Slovcnci, št. 48 Skupaj 10,104.92 uumuv^, Joseph Rogel, 4082 Martin Krese, 2806 Mary Novak, 1804 John Vrtačnik John Legan, 2456 Anna Legan. 2634: Slovenian YounK Men s C ud, Joe Novak. 8765 John Legan Jr. an , Xard Kovačič. 7228 pristopila: 9648 Julia Chcsnik. Suspendirani: 4038 Rose Račič Joe Prebil. 7001^Edwaxa K^va . I)onl. št. 50 indrej Šinkovec, 2628 Mary Ma- ! J^ Tom^in 9400 Fra^k Udov^c^ Pristopili: 9649 Martin Skocaj, 9650 4063 Thomas Tekaučič, G071 William ^ , ^^ ^^^ Za(Jnik n„„ Strah. 9477 Cecilija Dolenc, 5264 ^"k Yase 5818 Anton j £ " h clgQi 9653 Frances Ore- 2637 Mary Šinkovec, 4074 Mike Ska-vak. 6734 Victoi J. fvcue, juu hoyec g654 Pauline cigoi, 9655 Mary lcc. JEckart. Haffner. Kisner 9656 Mary Zeleznik, 9657 May Pasivni: 4206 Anna Martisic, 28061 ^Suspendiram .^56^8 ^ f^ ^1^ ------ ------ «« ver, Mary Novak, 8976 Mary Kržic. 2634 8213 John ErbcmiR jcnnneGusUncic. 9660 Frank Stauti- Joe Novak. 7098 Frank Rudič, 7770 Champa 7001 EdwardI *ovacic, g661 Antonia Barbic, 9662 An- 7098 rranu uuaic, mu ----m„nk Peneov 8191 har ___________ ^cbitek meseca marca 1931........................................................................ '4,424.43 ^^^^^ Vrt' | Svta S, Proslk/ 4664 drew L. Bates, 9663 Anton Strojin, Bilanca 31. marca 1931.................... ...................$814,916.75 P. Kogoj, tajnik. -O SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH S. D. Z. Z A MESEC MARC, 1931— ASESMENT ŠT. 209 Črtani: 4207 Joseph Kovač, 8092 Frank Vene. Umrl: 3404 John Miklaucic. Danica, št. 11 Pristopila: 9609 Jennie Jerič. Črtane: 9308 Agnes Trebar, Justine Brodnik. :--Ribnica, št. 12 cic 9013 Frank Prudick, 9062 Paul pristopil: 9610 Frank Roje. Korensck Jr., 43 Ignac Kasic, 1305 Suspendirana zopet sprejeta: 7829 John Slogar, 2131 Jernej Babich, 6146 Genovefa Blazich, 6679 Lawrence Ludwig Smolic. 7327 Joe Bizjak. Goljot. ^ „ 39 Frank Oblak, 62 Suspendirani: 4099 John Pucelj, oot-trL^ »*"•;"';"; ^kavec" 5717 John Zlatorepec. Suspendirana zopet sprejeta Steve Hrovat, 2444 ^p^vna mO Fnmk Adamič. 4279 Frances čuk. i Charles Slapnik. 1 Umrl: 5904 Louis J. Mlllavec. I Slovencc, št. 1 Pristopili: 9587 Michael Šval, 9588 Joc Sadar. 9589 Joseph Novak, 9590 AOthony Vidmar. Suspendirani zopet sprejeti: 9 "J'rank Matjasic, 21 Joseph Likovich, Frank Bizil, 199 Frank Globokar. 709 Joseph Somrack, 1324 Mike Sod-2538 Martin Matkovich, 5286 AntOn Kolenc, 5622 Frank Matjasic, ms Frank Hlad, 7195 Sam Papež, '^65 Joseph Stermolc, 8043 Edward J. patjasic, 8346 Steve Marolt, 8816 A11- Mulce, 8825 Joe Mlakar. 8826, .... ------------------, py-ul Korensek 8831 Vincent Zupan- Bernard Martich, 366U Kuznmti Ha- KoUic Lcopok™ Fuvlan, 133 Joseph Fajdiga, 3544 John Marinšek, 6572 James Pe- 6751 149 Frank Kaprol, 401 Louis Cusnik trovcic. 6682 John Saurich, 7773 An- Vovk. 1036 Frank Grandovec, 1346 Joseph ton Bučan. r,ric^nll ~~9638 Louis Novak. Bogolin, 1412 Herman Volpe, 1561 Pc- Clevelandski Slovcnci, st. 14 pristopil. 9638 J-ou ter Jalovec, 1598 Mike Skerjanc. 1788 Suspendirani zopet sprejeti: 1159 ^ .^ovenska Bistrica, st. 42 John Stcr ekar. 2260 Louis Kaprol. Jakob Lenarsic, 3861 Frank Widigoj, pristopili: 9639 2366 Joseph Grandovec, 2428 Math 9483 Dominic Russ, 26 John Welko- 9640 Maria Mele Odstopil: 8273 Andrew L. Bates. Umrl: 8282 Joseph Cigoi. „., j* št. 37 Eastern Star, št. 51 su^f«; sprejeta: ,53,! E^f^TJ««. Martha WashinBton, st. 38 Suspendirana ^5780 Mary Krajec. , „r sorcjct: 9129 Suspendirani: 9004 Paul Jankovich, G807 Stanley Kozely, 7433 Kozcly, 8435 Alice Mismas. Comets, št. 54. Suspendiran zopet sprejet Marko Banda,! Vincent Preskar Jr. 3434 Joseph Suspendirani: 9127 Ella Kozai, 8992 Frances Strumbly, 8127 Florence Clairwood, St. 40 . B^topUa 0d St. 20 : 8492 Frances : Nemec. Agnes Lcsnak, Srca Jezusovega, st. jj 9641 Anna Beach. pristopila: 9665 Valentin Kovacic, 83 Dominic kuss, no mi wci^u- mtu ' • „fi4Q prnnf,pc Mi- qfifi6 Carl Pispek. Kolar, 2833 Rudolph Patte, 3082 Mar- vrh, 584 Frank Jerina 1943 ^ f™ SnO^Edth, ^SusSndhLK 9414 Steve Adamič. 3134 Ferd Starin, 3214 | Lenarsic. 315 Joe Gaspei, 2677 Frank j tovMW^ 9640 AiiUM»»y Yelenc. I tin Dolhar, Primož Kogoj, glavni tajiUk. bil namreč prvotni in, če se prav premisli, pametni načrt ta, da se takoj umakne iz Gornjega grada, ako se mu ponesreči naskok, se vendar ni mogel odločiti, še enkrat bi rad poskusil srečo, kakor jo izkuša nesrečen igralec obladati s trdovratnostjo. Mladi častniki, ki so vsi slutili, česa da želi poveljnik, in se večinoma bali, da. ne bi s previdnimi sveti kazali boječnosti, so bili tega mnenja, da naj se samostan oble-že. Ako bi prišla pomoč iz Celja, se vrnejo brez težave na Kranjsko. Nasvet je obveljal. Takoj so pričeli kopati rov, da utrde taborišče, pomeknili so prednje straže daleč doli proti dolini in si razdelili hiše po vasi. Vznemirjen je hitel Gregor k znani hišici ob potoku, da se ne bj kaj zalega storilo Tajdi in njeni m,atfri. Vojaki so bili ravno vlomili v vežo in razbijali ob vrata v sobo, ko jih je ustavil Gregor. Klical je potem ženski, da sta ga spoznali in mu odprli, prestrašeni po nenadnem napadu. On ji je miril in tolažil in se opravičeval, kolikor je mogel. "In kaj nama je zdaj storiti?" je tarnala mati. "Ali smeva v samostan?" Gregor je obžaloval, da ni več možno. V Tajdi pa se je oglasilo rodoljubno srce, ko je videla samostan obležen, sovražnika v vasi in razdejane lepe sanje o zmagi celjskega orožja. Bridkost ji je netila pogum, in hudo se je jela znašati nad Gregorjem, ker jo je jezilo posebno to, da je ravno on, ki' ga je ona vendar nekako čislala, prišel nad njeno domačijo. "Ali se morava takoj pobrati iz hiše?" je popraševala nejevoljna. "Smeva li vzeti kaj s seboj ? Ali naju boste popolnoma oropali?" Gregor je odgovarjal užaljen, da ni razbojnik, da naj odstopita le en del hiše za malo časa, najboljše naj ohranita zase, po vojni pa se bode povrnila vsa škoda. Ona ga ni poslušala in mu le očitala, kako da vrača samostanu gostoljubnost in prijateljem prijaznost, ki so mu jo bili izkazali. Komaj se je začel Gregor izgovarjati, da mora pač izpolnjevati ukaze drugih, mu je segla zopet v besedo in se borila trdovratno kot prava Evina hči za zadnjo besedo. Ko pa je bila povedala, kar ji je bilo na srcu, so se ji udrle gorke solze po lepih licih; obrnila se je proč in ga ostavila, potrtega, da jo je moral tako zopet videti. Tudi ona je bila vsa nesrečna in zdelo se ji je, da ne more in ne more ostati pod eno streho z njim. Še ta dan se morata preseliti z materjo k sorodnikom v Mozirje, in potem naj gospodari on, kakor se mu ljubi; a ona ga ne pogleda nikdar več. Mnogo jo je stal ta trdni sklep, a ne bila bi ga pre-menila za ves svet. čakala je matere, ki se je dogovarjala z Gregorjem o nastanjenju vojakov. Ta je uvidela, da Gregor ne more ravnati drugač, in hvaležna mu je bila za toliko ozir-nost; neljub seveda je sovražnik, bodi še tako pravičen in prijazen. Zagovarjala pa ga je proti hčerinim tožbam. Opat pa je opazoval s tiho za-dovoljnostjo Lambergarjevo po-čenjanje. Prepričan, da ne opravi sovražnik nič proti samostanu, je vedel tudi, da ga stisneta kmalu glad in zima. Tema naravnima silama je treba priskočiti 11a pomoč, si je mislil in namignil poveljniku, da naj napade z izbranimi vojaki oblegalce, da jim požge hiše, kjer so se bili nastanili in imeli shranjen živež in vojno pripravo. Takoj je začel poveljnik zbirati r ado volj ni-ke. A da se nekaj pripravlja, je slutil tudi Lambergar, ki je videl, kako se menjajo vojaki po obzidju, in koliko je prihitelo moštva na stolpe. Imel je za boj pri pravi j en močan oddelek, drugi pa so zapeli zvonovi k večerni-cam, so se namah odlprla samostanska vrata, in od treh strani jc planila na sovražno četo posadka. Vnel se je vroč boj. Na-padniki, katere so izpodbujali z obzidja svojci z besedo in rokami, so izkušali predreti sovražno ogrado in zapaliti hiše. Leteli so po strehah ogorki in smolnjaki; a sneg se je izkazal dobrega ogtijegasca; kadar pa se je kje prijemala lesenine iskra, so tlačili in gasili vojaki in od njih prisiljeni prebivalci. (Dalje sledi.) DNEVNE VESTI Alfonso se bo v kratkem gotovo odpovedal London, 21. aprila. Španski kralj Alfonso, ki je samo začasno odstopil, se bo v kratkem za stalno odpovedal prestolu, da bo lahko mirno živel privatno življenje. Baje je storil to na nasvet angleških bankirjev, ki mu . niso hoteli dati denarja za ob-novljenje monarhije. In bogatini bodo sedaj zapustili Florido Tallahassee, Florida, 21. aprila. Država Florida je vedno oglaševala po drugih državah, da ne bo upeljala davka na ded-ščine, da bi s tem napeljala bogatine, da se stalno naselijo v Floridi. Včeraj je pa državna posta voda j a sprejela postavo, ki naklada davek na zapuščine. Hud potres so čutili v gorenjem New Yorku Albany, N. Y., 21. aprila. Jako močan potres so danes čutili v severnem delu države New York kot tudi ponekod v državi Massachusetts. Vendar ni bilo povzročene posebne škode. Močan potres so čutili včeraj v Denverju, Colo. * Revolta na Portugalskem je bila s silo zadušena. MALI OGLASI Stanovanje se da v najem, tri sobe, garaža. 1133 Norwood Rd. (95) Sprejme se dva poštena fanta na stanovanje in hrano, ali tudi brez hrane. Pri mirni' družini brez otrok. Lepo in čisto stanovanje, blizu ulične kare. Velik prostor za avto zadaj. 1420 E. 40th St. (96) Dele dobijo 15 mož z avtomobilom. Zglasijo naj se 11a 15322 Waterloo Rd. (97) Stanovanje čedno ,ima štiri sobe, se da v najem. Garaža na razpolago. Stanovanje je spodaj. Oglasite se na 19206 Mohawk Ave. (95) Išče se Jože Klanjšček, samec. Pred dvema letoma se je nahajal v Clevelandu. Kdor kaj ve za njega, naj sporoči na 1107 E. 64th St. ' (97) 9535 8802 V naznanje Članicam Slovenske ženske Zveze, podružnica št. 10 se naznanja, da se bo pobiralo mesečne prispevke v petek, 24. aprila od 7. do 8. ure zvečer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. — Tajnica. 8278 V najem se da stanovanje obstoječe iz 5 sob, kopališča, furnez. Tudi garaža na razpolago. 5614 Carry Ave. (96) Zamenja se farme za mestno posestvo. 107 akrov farma, ima 16 krav, poslopja v prvovrstnem stanju. 50 akrov farma, 7 krav, dobra poslopja. Oglasite se pri Dudas Realty Co., 4222 Lorain Ave. Tel. MElrose 0040. (97) Stanovanje j a ko čedno se da poceni v najem. 6 sob zgorej. Oglasite se na 10560 Remington Ave. (95) Stanovanje se dn v najem. Hiša sama za sebe. Pet sob in kopališče. 1162 E. 60th. St. Slovenska šivilja se priporoča ženam in dekletom. Izdeluje obleke po najnovejši modi in to po najnižjih cenah. Oglasite se na 1128 E. 63rd St. zgorej, zadej. (97) AMERICA'S BIGGEST SELLER f--- *at*S9HBBB 59c IZDELANE PO VAŠI MERI! Najnovejši vzorci in kroji so sedaj na razstavi Hlače izdelane po meri, po $3.75 NEZAHTEVANE OBLEKE IN SUKNJE S POGREBNI ZAVOD J l Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. > g Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. | % K502 ST. CLAIR. AVE. ENdicott 0583 i J COLLINWOODSKI URAD: | J 453 East 152d Street Tel.: KEnmorc 3118 \ 2290 East 55th St 404 East 156th St. 6905 Supernor Ave, 5121 Woodland Ave. Ali želite popraviti vaše žlebove, postaviti fornez ali kako drugo kleparsko delo? Zglasite se pri nas in gotovo bomo vam postregli prvovrstno po zmerni ceni. COMPLETE SHEET METAL WORKS J. F. DOLINAR 6925 St. Clair Ave. HEnderson 4736 HENRIK SIENKIEWICZ POTOP iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE (Nadaljevanje) "Pozdravljamo te, gospod, z vsem srcem kot brata in bodočega tovariša!" je rekel Jan Skrzetuski. Harlamp se je kar prijel za glavo. "Tak človek se nikdar ne po-grezne!" je dejal, "iz vsake vode vzplava in še slavo prinese na breg!" "Ali vam nisem pravil tega!" je klical Zagloba. "čim sem ga le ugledal v Kejdanih, takoj sem si mislil: to je vojak in odločen mož! Ali se spominjate, da sva se takoj začela poljubovati. Res je, da je Radzivil propadel po moji zaslugi, toda tudi po njegovi. Bog me je v Bilevičih navdahnil, da ga nisem pustil ustreliti . . . Gospoda, ne spodobi se, da sprejmemo takega junaka na suho, da bi nas ne obsodil, da smo neodkritosrčni." Ko je Rzedzian slišal te bese- dar, saj še nisi izvedel vsega, a iskati ga, imaš še čas. S kom pojdeš? Kje ga najdeš?" Kmitc bi morda ne bil poslušal, ali zmanjkalo mu je sil, ker je bil oslabljen od ran; zgrudil se je na stolico, se uprl s hrbtom ob zid in zaprl oči. Zagloba mu je podal čašo vina, on pa jo je zgrabil z drgeta-jočimi rokami in jo izpraznil do dna, razlivajoč tekočino po bradi. "Saj ni še nič izgubljenega," je rekel Jan Skrzetuski, "treba je le čim večje razsodnosti, ker imaš opraviti si tako imenitnim gospodom. Z naglostjo in nepremišljenim korakom lahko po-gubiš gospodično Bilevičevo in sebe." "Poslušaj Harlampa do konca," je rekel gospod Zagloba. Kmitic je stisnil zobe. "že poslušam potrpežljivo." "če je gospodična radovoljno de, je takoj odpravil Tatarja s odpotovala," se je oglasil Har- kožuški, sam pa se je odpravil s slugo po pijačo. Gospod Kmitic pa je mislil le na to, kako bi čimprej izvedel o usodi Olenke. "Ali si bil navzoč pri tem?" ga je vprašal. "Da, saj se skoro nisem genil iz Kejdanov," je odgovoril no-sač. "Do-sp.el je knez Boguslav k našemu knezu vojvodi. Za večerjo se je j ako nališpal, da so kar oči bolele pri pogledu nanj, in videti je bilo, da mu je gospodična Bilevieeva zelo padla v oči, saj skoraj da ni godel od zadovolj-nosti kakor maček, če ga pogla-diš po hrbtu. Toda o mačku pravijo, da moli očenaše, če jih je pa knez Boguslav, jih je gotovo na hvalo hudiču. In milil se je, laskal, se priporočal . . ." "Nehaj vendar!" je rekel gospod Volodijovski, "preveliko muko vzbujaš vitezu." "Nasprotno! Le govori, gospod, le govori!" je zaklical Kmitic. "Pravil je torej pri mizi," je rekel Harlamp, "da! tudi za Rad-zivila ni nobena sramota ženiti se s šlahčankami in tudi on sam bi hotel rajši vzeti šlahčanko, nego one kneginje, ki mu jih je ponujal francoski kralj, a se jaz ne spominjam njih imen, zakaj bila sc tako čudna, kakor bi kdo . . ." "To ni važno!" je rekel Zagloba. "Torej je to govoril najbrže radi tega, da bi si pridobil gospodično; to smo mi takoj razumeli, se začeli spogledovati in delati opazke, meneč, da se pripravlja naskok na njeno nedolžnost." "In ona? In ona? . .." je vprašal razvneto Kmitic. "Kot dekle iz imenitne krvi in dobrih manir ni kazala nobene zadevoljnosti ter ga niti pogledala ni. Ko pa je začel knez Boguslav govoriti o tebi, je takoj uprla pogled vanj. Nekaj groznega je nastalo, ko je povedal, da si se mu baje ponudil za pest zlatnikov ugrabiti kralja in ga živega ali mrtvega izročiti Švedom. Mislili smo, da uide gospodični duša, toda jeza nate je bila tako velika, da je premagala žensko slabost. Ko pa je začel praviti, s kakim studom je zavrgel tvojo ponudbo, šele takrat ga je začela hvaliti in hvaležno gledati nanj, potem mu pa tudi roke ni več odtegnila, ko jo je hotel odpeljati od mize." Kmitic si je pokril oči z roko. "Bij ga, bij, kdor v Boga ve- Naenkrat je skočil od mize. "Zdravstvujte, gospodje!" "Kako? Kam?" je vprašal Zagloba in mu zastavil pot. "Kralj mi da dopust in jaz pojdem in ga najdem!" je rekel Kmitic. "Za rane božje! čakaj ven- larnp, "ne vem, ker nisem bil pri njenem odhodu. Vem pa, da je gospod mečnik rosienski ugovarjal; najprej so ga pregovarjali, .potem so ga zaprli v orožar-nico, naposled pa so mu dovolili, da je prostovoljno odpotoval v Bileviče. Gospodična je v hudobnih rokah, tega ne moremo skrivati, zakaj po tem, kar pripovedujejo o mladem knezu, ni noben bisurman bolj lakomen po ženski koži kakor on. če mu kaka ženska pade v oči, ne odneha, pa naj si bo tudi omožena." "Gorje, gorje!" je ponovil Kmitic. "Lopov!" je zakričal Zagloba. "čudno mi je le to, da jo knez vojvoda takoj oddal Boguslavu!" je rekel Skrzetuski. "Jaz nisem statist," je odgovoril nato Harlamp, "zato ponavljam gospodom samo to, kar so oficirji pripovedovali, in posebno Ganchoff, ki je vedel za vse kneževe tajnosti. Slišal sem na lastna ušesa, kako je nekdo vzkliknil pri njem: 'Kmitic se ne poživi po našem mladem knezu.' A Ganchoff je pravil tako-le: Več je politike v tej odpravi nego ljubezni. Knez Boguslav (pravi) ne prizanese nobeni; če se mu bo pa ta gospodična ustavljala, ne bo mogel v Tavrogih nič opraviti z njo, kakor z drugimi ne, ker bi nastalo vznemirjenje; tam namreč prebiva tudi knegi-nja s svojo hčerko, na kar se mora Boguslav še toliko bolj ozirati, ker se poteguje za roko mlade kneginje . . . Težko mu bo (pravi) se delati krepostnega, a v Tavrogih bo moral'." ' "Kamen ti lahko pade s srca!" je zaklical gospod Zagloba, "zakaj iz tega je razvidno, da dekle tu tam ne grozi nič." "čemu pa jo je odpeljal?" je zakričal Kmitic. "Dobro, da se obračaš name," je odgovoril Zagloba, "zakaj jaz takoj marsikaj razumem, nad čemer bi si kdo drugi lomil glavo vse leto. čemu jo je odpeljal? Ne zanikam, da mu je morala pasti v oči, toda odpeljal jo je tudi radi tega, da bi po njej odvrnil vse mnogoštevilne in mogočne Bileviče, če bi se hoteli postaviti proti Radzivilu." "To je mogoče!" je rekel Harlamp. "To je gotovo, da mora v Tavrogih brzdati prirojene strasti in ne more iti do skrajnosti." "Kje je on sedaj ?" "Knez vojvoda v Tikočinu je menil, da mora biti pri švedskem kralju v Elblongu, h kateremu je imel iti po pomoč. To je gotovo, da ga sedaj ni v Tavrogih, ker ga poslanci niso našli tam." Tu se je Harlamp obrnil h Kmiticu: "če hočeš, moj gospod, poslušati preprostega vojaka, ti povem, kaj mislim: če je gospodično Bilevičevo že zadela v Tavro- gih kaka nesreča, ali če se je knezu posrečilo v njej zbuditi ljubezen, tedaj nimaš po kaj potovati tja, če pa ne, če se nahaja pri kneginji in odpotuje z njo v Kurlandijo, je tam bolj varna nego kjerkolisibodi in ti ne bi mogel najti zanjo boljšega mesta v vsej ljudovladi, ki jo zaliva sedaj val vojne." "če si tak vročekrvnež, kakor pravijo in za kakršnega te tudi jaz imam," se je vmešal Skrzetuski, "tedaj ti je treba najprej vzeti Boguslava, potem pa, ko ga boš. imel v rokah, lahko dosežeš vse." "Kje je on sedaj?" je ponovil Kmitic, obrnivši se k Harlampu. "Saj sem ti že povedal," je odgovoril nosač, "toda v svoji bolesti "pozabljaš vse. Po mojem mnenju je v Elblongu in odrine gotovo s Karolom Gustavom proti gospodu čarneekemu." Ti torej storiš najbolje, če odrineš z nami h gospodu čarneekemu, ker na. ta način se najlaže srečata z Boguslavom," je dejal gospod Volodijovski. "Hvala, gospodje, za vaš nasvet!" je zaklical Kmitic. In začel se je iskreno poslavljati od vseh, oni pa ga niso zadrževali, ker so vedeli, da je izmučen in nezmožen razgovora, pa tudi za pijačo mu ni bilo. Zato je rekel gospod Volodijovski: "Spremim te do nadškofijske palače, ker si tako razburjen, da lahko še kje padeš na ulici." "Jaz tudi," je rekel Jan Skrzetuski. "Torej pojdimo vsi!" je dodal Zagloba. Opasali so si sablje, ogrnili se s toplimi kožuhi in odšli. Na ulicah je bilo še več ljudi nego prej. Vsak hip so srečali oddelke oborožene šlahte, vojake in služin-čad, Armence, Žide, Vlahe, ruske kmete predmestij, ki jih je upepelil požar za časa dveh napadov Hmielnickega. Trgovci so stali pred svojimi trgovinami, okna poslopij so bila polna radovednih glav. Vsi so ponavljali, da je tatarski oddelek že prišel in da pojde baje skozi mesto, da se predstavi kralju. Vsak je hotel videti ta oddelek, zakaj to je bila velika posebnost, gledati na Tatar je, ki bodo mimo šli po mestnih ulicah. Sicer je Lvov že videl te goste, ali bolje rečeno, videl jih je pred obzidjem, v obliki viharnih oblakov, ki so požigali predmestja in okoliške vasi. Sedaj pa so imeli vstopiti kot zavezniki proti Švedom. Zato so se tudi naši vitezi jedva mogli prerivati skozi te goste trume. Vsak hip je klic "Gredo, gredo!" odmeval po ulici, in takrat so se tolpe tako zgo-ščevale, da ni bilo mogoče napraviti koraka. "Ha," je rekel Zagloba, "po-stojmo malo! Spomnili se bomo nekdanjih časov, ko nismo od strani, marveč naravnost v oči gledali na te krotitelje bikov. Jaz pa sem celo bil v ujetništvu pri njih. Pravijo, da je bodoči han meni na las podoben. . . Toda kaj se bom spominjal bivših dogodkov!" "Gredo, gredo!" se je vnovič razlegalo vpitje. "Bog je izpreobrnil srca teh pasjih bratov," je govoril gospod Zagloba, "da nam gredo na pomoč, mesto pustošit ukrajinske pokrajine. . . To je res pravi čudež. Zakaj pravim vam, če bi mi bil za vsakega pogana, katerega je ta stara roka poslala v pekel, vsaj en greh odpuščen, bi bil že proglašen za svetnika in vi bi se morali dan pred mojim godom postiti, ali pa bi me na ognjenem vozu živega odpeljali v nebesa." "Ali se še spominjaš, gospod, kako je bilo takrat, ko smo potovali iznad Valadinke od Raško-va v Zbaraž?" "Kako naj se ne spominjam? Takrat si ti padel v-jamo, jaz pa sem se pognal za njimi skozi goščo na cesto. Ko smo se potem vrnili pote, se vse viteštvo ni moglo načuditi, zakaj pri vsakem grmu je ležala po ena besti^ ja." Gospod Volodijovski se je te- baš narobe, toda takoj ni nič odgovoril, ker je bil zelo presenečen; čim se je pa zavedel, so za čeli glasovi še bolj vpiti: "Gredo, gredo!" Nastal je splošen krik, potem pa je vse utihnilo in vse glave se j se obrnile v ono stran, od katere je imel dospeti oddelek. In res, od daleč se je zaslišala pretresljiva godba, trume so se začele umikati s srede ulic in se stiskati k zidovom poslopij, a na začetku ulice so se že pokazali prvi tatarski jezdeci. "Glejte no, še celo godbo imajo s seboj, kar je pri Tatar jih nekaj zelo nenavadnega." "Ker se hočejo čimbolj postaviti," je odgovoril Skrzetuski, "sicer pa imajo nekateri čkmbu-li svojo godbo, ki jim igra, če se kje za dlje časa utaborijo. To mora biti izbrana tropa." (Dalje sledi.) slovenska brivnica Frank A. Gredence 6124 st. clair ave. (prej J. Ropar) I JOHN OBLAK 1161 E. 61st Street HEnderson 2730 Kadar se selite, obrnite' se do nas Podružnica na: 1560G Waterloo Road KEninore 2174 Uradne ure v podružnici so od 9. zjutraj do 8. zvečer. PRIPOROČAM SE za popravila pri hišah; stavimo nove strehe, žlebove in fumeze. Napeljemo vsakovrstne ventilacije. Popravljamo vsakovrstne stvari, spadajoče v kleparsko obrt. Cene zmerne, delo jam-čeno, preračuni zastonj. JERRY GLAVAČ 1052 Addison Rd. HEnderson 5779 naznanilo in zahvala TTzixxixXmixxixiiiXXOa ,W»V\WMMVVHrtUWMVWHWWi i HARRY F. ' GUENTHER 16159 st. CLAIR AVE. corned Holmes Ave. Slovencem dobro poznana lekarna, kjer dobite vedno najboljša zdravila. Imamo 30 let izkušnje! Globoko potrti silne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt zamahnila s svojo koso in pretrgala nit življenja našemu ljubljenemu sinu in bratu John Sintič IMBRO GRDOVIC sewer • builder 15411 Daniel Ave. V COLMNWOODU Se priporočam *ttttytttxtxxxxxxxxxxxttt LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAŽALEC LEDU1 IN PREMOGA 1194 E. lG7tli St. Pokličite: KEnmore 4381 Pokojnik je bil rojen 13. julija, 1917 v Clevelandu, O., preminul je 31. marca v Emergency bolnici po kratki, tridnevni bolezni. Pokopali smo ga 2. aprila, 1931 na Calvary pokopališče. V prvi vrsti se zahvaljujemo gospodu župniku Rev. Domladovacu za ipremstvo iz hiše v cerkev in za opravljene cerkvene obrede. Iskrena hvala vsem, ki ste 'nas tolažili v teh žalostnih urah in vsem, ki ste prišli ranjkega pokropit in vsem, ki ste čuli ob njegovi krsti in ga spremili na pokopališče. Najlepša hvala darovalcem krasnih vencev: Družini Lustik iz 64th St., Mrs. Scheid in Son, družini Fr. Za vlrsek, Employees of Stahl Gear & Machine Co. Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. maše: Družini Lunder iz Dibble Ave., Mr. in Mrs. Dolson, družini V. Mola, družini Matt Arko, Mrs. Rose Posega, družini Adamich, Will-son School Cleaners:: Agnes Jeric Moliy Dusa, Rose Cesnik, Mary Ab-ram in Jennie Zagorc. Lepo se zahvaljujemo tistim, ki so dali svoje avtomobile na. razpolago pri pogrebu: Družina Strumbelj iz 49th St., Joe Kinkoff, Mrs. Petrovčič družina Louis Perne. Lepa hvala po grebniku Anton Grdina in Sinovi za lepo oskrbo pogreba. Ti pa, preljubi in nikdar pozabljeni sin in brat, počivaj v miru božjem in lahka naj Ti bo rojstna zemlja! Žalujoči ostali: Rose Sintič, mati. Rese Scheid, Angela Jasinski, sestri. Martin, Frank, Anthony, Edward, bratje. Cleveland, O., 21. aprila, 1931. A. F. Svetek Co. POGREBNI ZAVOD 478 East 152d St. 15222 Saranac Rd. KEnmorc 2016 GLenville 5751 AMBULANCA NA RAZPOLAGO VSAK ČAS POZOR! Naznanjam cenjenemu občinstvu: Belim Ljubljančanom in Collinwoodčanom, da sem prevzel GAS0L1NSK0 POSTAJO (GASOLINE STATION) na E. 185th St. in Chapman Ave. Ako še niste poskusili dati v motor vašega avtomobila Mobil olje in Mobil gasolin, denite ga enkrat za poskušnjo in videli boste razliko, f Pri meni dobite prijazno in točno postrežbo. Se priporočam. John Košuta E. 185th St. in Chapman Ave. najemite 40 čevljev visoko lestvo za $1.00 NA DAN mi jo dopeljemo in odpeljemo COCHRAN'S BARVA ZA ZUNAJ ZNATNO ZNIŽANA $2<95 za galono 5 galon skupaj, po $2.75 galona tudi dutch boy white lead Cist linseed olje in Cist terpentin Quality barva po $2.25 galona vrtne gumaste cevi znanega izdelka po znižanih cenah 50 čevljev % moulded cev------------------------- 50 čevljev •% xclr moulded 50 čevljev % Goodrich moulded cev 50 čevljev % Goodyear wingfoot cev^....... Zavasky's Hardware and Auto Supply 6011-13 St. Clair Ave. ENdicott 5141 Frank V. Opaskar ODVETNIK 1119 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na E. 93d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. 64th St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W daj spomnil, da je bilo takrat