NO. 220 Ameriška Domovina /Ir /VB’ E RI GPk Ul— HO IVI C AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 14, 1962 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LX - VOL. LX Rdeči Berlin, Zahod Bospor in Dardanele! V krogih zahodnilh sil preudarjajo, ali ne ibi kazalo na poskus (komunistične blokade Berlina odgovoriti z zaporo Bosporja in Dardanel. PARIZ, Fr. — V krogih Se-Verno-atlantske obrambne zveze preudarjajo med drugim tudi o tem, ali ne bi kazalo na rdečo blokado Berlina odgovoriti z zaporo Bosporja in Dardanel ladjam sovjetskega bloka. Te dve morski ožini sta v rokah Turčije, članice NATO, ki lahko vsak čas zapre izhod in vhod v Črno morje iz Sredozemskega. Vprašanje ni tako enostavno, ker je Turčija obvezana držati morske ožine odprte za vse države v nevojnih časih. Rusi so po drugi svetovni vojni zahtevali za sebe pravico do posebnih Vojaških postojank ob obeh morskih ožinah, ki bi jamčile nemoten prehod sovjetskih ladij v Vsakem času. Turčija se je tedaj ruski' zahtevi odločno uprla m dobila za svoje stališče moč-ho podporo pri zahodnih velesilah. Rusom je nemoten prehod sko-ei Bospor in Dardanele važen v moderni dobi še veliko bolj kot je bil nekdaj. V prvih treh ted-mh letošnjega oktobra je šlo skozi ožini 186 ruskih ladij ž Najrazličnejšim materialom za Kubo. Med onimi, ki zagovarjajo zaporo Bosporja in Dardanel v slučaju ruskega pritiska na Zahodni Berlin, je posebno odlo-^en De Gaulle. ------o----- Nato se je odločila za novo strategijo PARIZ Fr. — Glavni povelj-Nik čet NATO gen. L. Norstad je na televiziji izjavil, da je ge-Neralni štab NATO spremenil 8v°je strateške načrte in pomaknil glavno obrambo s sedanjih pozicij sredi Nemčije na Vzhod proti demarkacijski linici med obema Nemčijama. Trdil je, da se da braniti tudi Is hnija, ako bo NATO imela hosti čet in primernega orožja, ned primerno orožje je prištel tudi taktično atomsko orožje, pri eernur je dodal, da radi vpora-! lahkega atomskega orožja še ni treba, da bi prišlo do vpora-e strateškega orožja, kot so ^•ke bomibe, rakete z raketni-*ni glavami itd. Priznal pa je, a je danes vsaka vojna tvega-na’ tudi mala z vporabo lahkega atOmskega orožja. Portugalci Nehruju niso odpustili LIZBONA, Port. — Portu-®alska vlada je poskrbela, da ni nobeno ameriško prevozno leta z vojaško opremo in orožjem P°ti v Indijo pristalo na eriškem letalskem oporišču a Portugalskih Azorih. ^ ortugalci še niso odpustili s nhruju, da je lani vojaško za-"^nl področje Goe, ki je bilo let v portugalski lasti, Volitve španske trgovske Jen Qcldwaler poziva cflD te za ^tesnejši vltAPNietA hntlrt cvnhniltin^ nactnn nrnii flafttMI zbornice bodo svobodne? MADRID, Sp.—General Franco je pristal na predlog liberalnega politika in trgovskega ministra Calva, naj španski trgovci svobodno volijo člane trgovskih zbornic. To bodo prve svobodne volitve po 1. 1935. Od takrat so bili člani zbornic zmeraj imenovani, zato so v zbornicah še zdaj člani, ki sedijo v njih od 1. 1935 naprej. V Španiji vlada za ta poskus veliko zanimanje, saj bo par sto tisoč trgovcev lahko svobodno izbralo okoli 11,000 zborničnih svetnikov. Ne vlada samo zanimanje za potek volivnega postopka in volitev samih, veliko bolj se javnost zanima za vpliv, ki ga bodo volitve imele na politične zahteve ostalih stanov, posebno delavcev. V uradnih sindikatih bodo namreč po volitvah sedeli imenovani delavski zastopniki za eno mizo z voljenimi zastopniki trgovskih zbornic. To bo spravilo delavske zastopnike v velike zadrege. Volitve so razpisane za 25. november. nastop proti Castru WASHINGTON, D. C. — Venezuela je na zadnji seji sveta Organizacija ameriških držav predložila celo vrsto dokumentov, ki dokazujejo, kako se Castrova komunistična stranka vmešava v venezuelske notranje zadeve. Zaenkrat so objavili samo en dokument: kubansko —.. --------, -.. _. - brzojavko, ki naroča nasprotm- Barry Goldwater, republikanec^ sedanje venezuelske vlade, :z Arizone, je znan po svojem naj g ggi^etažami uničujejo ame-konservativizmu. Ko je pred-;riška podjetja. sinočnjim govoril tod, je po-1 Dokumenti V Kongu se čas izieka Združeni narodi so postavili jutrišnji dan kot zadnji čas za sporazum med Katango in osrednjo vlado Konga. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. L- Združeni narodi se trudijo, da bi dosegli združitev Katange s Kongom in s tem temu omogočili neodvisen gospodarski obstoj. Njihov čas se izteka, ker se iztekajo finančna' sredstva, določena za operacije' 'ZN v Kongu. Glavni tajnik IZ’N'Tant je poslal pred časom dr. R. Bun-cha, ameriškega diplomata, kot svojega osebnega zastopnika, da k odpustu Sievensona Vodnik konservativnih republikancev zavrača Steven-sona in predsednikove “civilne svetovalce” zaradi njihovih napačnih priporočil. NEW YORK, N. Y. — Sen. , - - I uuis.uiiiciii.1 so sprožili ostro zval predsednika Kennedya, naj 'debato ki s0 se je udeleževali odpusti poslanika pri ZN A. Sts-|posebno zastopniki malih držav, vensona in svetovalce Chester- ^ SQ zahtevali odločne kora-ja Bowlesa, A. Schlesingerja terike proti Kubi Dvanajst držav R. Goodwina. Vsi ti naj bi bili j. izjavilo, da se bodo pridruži-predsedniku dali napačne nasve-. v,saki kGlektivni akciji proti te tekom kubanske krize. 'Kubi. Zadeva bo ponovno prišla Goldwater je dejal, da bi od- na dnevni red na širši seji pripust ožjih predsednikovih sode- bodriji teden, lavcev, ki so zagovarjali popu-1 Kuban9ka kriza se bo torej po ščanje komunistom tako na Kubi 'vsej verjetnosti kmalu zaostrila kot drugod po svetu, prepričal jtudi y slučaju, da bi biia do ta-ameriško javnost o vrednosti od-lkrat zadeva z raketami in bomb-ločne politike, ki jo je predsed- niki že urejena. Dogodki v okvx-mk Kennedy pokazal ob začet- ru 0AD pa samo namigujejo, da ku kubanske krize. naša administracija ne bo imela Vodnik republikanskih kon-jprav nobenega veselja, da da servativcev je izjavil, da ne dvo- Castru v katerikoli obliki jam- mi o Stevensonovi lojalnosti in |stv0 proti morebitni invaziji. __; u„j„ dj-i RDEČI BI RADI DOBILI V SVOJE ROKEGUANTANAMO Sovjetska zveza in Kuba sta včeraj stavili pvoje predloge v zvezi z ameriško \zahtevo po (neposrednem nadzoru na Kubi in po pmiku sovjetskih bombnikov z otoka. iMed drugim zahtevata imenda tudi opustitev (ameriškega 'vojaškega Joporišča Guantanamo. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Sovjetska zveza in darstvo neoziraje se na vlado v Leopoldvillu. Novo ustavo, ki so jo izdelali strokovnjaki ZN, je načelno sprejel, pa takoj predložil vrsto sprememb. Centralistično ustavo zavračajo tudi dru-najde čim prej primerno reši- ge pokrajine. V Ekvatorialni tev za Kongo. Doslej so vsi napori Združenih narodov pokazali malo uspela. Predsednik Katange Čombe je izjavil svojo pripravljenost za združitev in povezavo z osta- pokrajini je prišlo zaradi nje celo do domačih plemenskih bojev. Združeni naredi so stavili Ka- Maroko na poti v demokracijo s CLEVELAND, O. — Maroški sultan Hasan II. je uvidel, da z albsolutno monarhijo ne more nikamor več v lUteroku, kajti vpliv alžirske revolucije se pozna v deželi na vsakem koraku. Zato je sklenil, da da deželi novo ustavo, ki naj bi bila prikrojena francoskemu vzorcu. Vlo go, ki jo v Franciji igra De Gaulle, naj bi v Maroku igral kralj. Menda je kralj Hasan II. dal sestaviti tako ustavo, da bi varovala pravice absolutne monarhije, naroda pa dala par političnih svoboščin. Kralj je že napovedal, da bo pozval narod v kratkem na re-feredum, ali je za novo ustavo ali ne. Zanimivo je, da danes tangi rok, 15. november, do katerega mora doseči sporazum z ne ve nihče razen kralja in nje- vensen se je včeraj razgovarjal z glavnim tajnikom ZN Tantom in okoli tri ure s sovjetskim zastopnikom Kuznecovom. Razpravljali so o novih sovjetsko-kubanskih predlogih za končanje kubanske krize. Izgleda, da je Sovjetska zveza podprla Castrovo zahtevo po ukinitvi ame-riškega vojaškega oporišča Guantanamo na Kubi, čeprav je Washington že v začetku razgovorov povedal jasno, da se o tem ne bo niti razgovarjal. Stevenson je po razgovorih z Rusom dejal, da so bili ti( koristni, ker so razjasnili stališča obeh strani. O podrobnosti rdečega predloga ni govoril. Zddužene države vstrajajo, v kolikor je bilo sporočeno javnosti, na zahtevi po umiku sovjetskih bombnikov s Kube in po mednarodnem nadzoru, ki naj ugotovi, v koliko je ofenzivno orožje z otoka odstranjeno, in poskrbi, da ne bo nanj zopet prišlo. Castro je zavrnil nadzor Kube od strani ZN, Mednarodni rdeči križ, ki so ga hoteli uporabiti v ta namen, je opustil načrt za nadziranje ladij, namenjenih na Kubo. Pri takem položaju je razumljivo, da Združene države nadaljuje s karanteno Kube in z letalskim nadziranjem otoka. Zadnje vesti — Povprečni ameriški visoko-šolec prebere na leto 25 knjig. Znano izvidniško letalo U-2 prišlo zopet do veljave Jasno in malo toplejše. Najela temperatura 50. CLEVELAND, O- — Vojaško izvidniško letalo U-2 nam je še vsem v dobrem spominu. Ravno za prvi maj 1. 1960 se je Rusom posrečilo, da so ga sklatili z neba, ko je letelo nad osrednjo Rusijo. Naša nerodna zun. politika je takrat osramotila ne samo našo deželo, ampak tudi takratnega predsednika Eisenhower j a osebno na zadnji nameravani konferenci na vrhovih v Parizu. Vse to je posredno tudi pripomoglo k demokratski zmagi pri poznejših predsedniških volitvah. Pa vse to spada že v zgodovino kot tudi letalo samo s svojim pilotom, ki so ga med tem Rusi spustili domov. Letalo U-2 je zadnje čase prišlo zopet do veljave, najbolj seveda v prizadetih vojaških krogih. To je namreč tisto letalo, ki ga je naša narodna obramba vporabila pri fotografiranju Kube in vseh njenih oporišč za rakete na srednje daljave. Kar je letalo fotografiralo, je Kennedy lahko vporabili kot dokaz za to, kar je zvedel iz drugih obvešče- valnih virov. Fotografije so pa služile kot dokaz za Kennedyev diplomatski nastop proti Rusiji in Kubi, ki se mu je nad vse pričakovanje dobro posrečil. Recimo vsaj v prvi fazi, kajti konca kubanske afere še ne moremo videti. Ob priliki kubanske afere je prišlo glede letala U-2 na rlan nekaj prav zanimivih podrobnosti. Ko smo na primer imeli leta 1960 afero z Rusi, nismo vedeli, da so v Moskvi že junija 1. 1956 poznali vrednost tega letala. Tega leta je namreč letalo U-2 prvič letelo naravnost nad Moskvo, za kar nas je Kremlj počastil z ostrim protestom. Vsa stvar pa je takrat ostala tajna. Niti Rusi niso objavili svojega protesta, niti naša administracija našega odgovora, ako ga je sploh dala. Rusi so rabili skoraj štiri leta, da so iznašli orožje, ki so z njegovo pomočjo sklatili z neba naše letalo maja 1960. Kot rečeno, je bilo letalo zo- pet v vporabi nad Kubo in j c se. Zakaj se je naša administracija odločna ravno za vporabo tega letala, je jasno. Ako bi se zopet pripetilo, da bi bilo letalo sestreljeno, ne bi ne kubanski ne ruski komunisti zvedeli o letalu nič novega. Vse to vedo že od 1. 1960 naprej. V resnici seje td tudi dogodilo. Pri izvidni-ških poletih je bilo do sedaj sestreljeno eno tako letalo. Prišlo je tudi na dan, kako ostre so fotografije letala U-2 Z višine 13 milj fotografira tako točno, seveda ob primernih vremenskih prilikah, da na fotografijah lahko ločijo predmete, ki niso večji od 12 palcev! Kar smo videli na fotografijah le z našimi prostimi očmi, ne pomeni dosti. Važne stvari so videli le strokovnjaki pod posebnimi drobnogledi. Teh seveda obveščevalna služba ni objavila. Uspešno izvidniško delo naših letal U-2 je zopet porinilo v ospredje vprašanje zračne kontrole kot sredstva proti nepriča- kovanim napadom. Ni treba dvomiti, da je fotografiranje iz letal doseglo med tem nov napredek. Verjetno se dajo doseči boljše in precizne j še fotografije iz večjih višin kot 13 milj, verjetno je tudi, da novejši tipi letala U-2 lahko letajo višje in sigurnejše kot tista iz lefa 1960. Vse to vodi do zaključka, da je primeroma lahko kontrolirati vsako novico, ki jo izvrtajo drugi viri obveščevalne službe, da je primeroma lahko kontrolirati tudi organizacijo novih vojaških postojank vseh vrst in celo nabiranje čet po vojašnicah. Ko se bo kubanska afera u-maknila v zgodovino, bo mednarodna poKtika morala zmeraj bolj upoštevati uspehe, ki jih je letalo U-2 doseglo nad 'Kubo. To vedo tudi v Moskvi, zato tudi ni bilo Hruščevu težko, da se je odločil, da pospravi s Kube vse, kar se da s sigurnostjo fotografirati. Pri Kennedyevi diplomatski zmagi ima torej tudi letalo U-2 svoj delež. MINNEAPOLIS, Minn. — Po poročilu F. Knebela v tukajšnjih listih je predsednik Kennedy vso svojo plačo, ki jo je prejel od ZDA razdelil med dobrodelne ustanove. Obdržal je le $50,000, ki so določeni za uradne sprejeme Ln zabave. Isto poročilo pravi, da je J. F. Kennedy podarjal svojo uradno plačo dobrodelnim ustano vam že vse od 1. 1947, ko je postal kongresnik. Predsedni kovo privatno premoženje ceni poročilo na 10 milijonov dolarjev. WASHINGTON, D. C. — Oni zbiratelji znamk, ki so upali, da bodo s tiskovno napako na 4-centni spominski znamki D Hammarskjoelda zaslužili lepe denarce, so bili včeraj močno razočarani, ko je glavna pošta objavila, da bo takih znamk dala natisniti toliko, da jih bo lahko kupil vsak po svoji želji po uradni ceni. WASHINGTON, D.C. — Kubanska kriza bo stala ZDA nekako 100 milijonov dolarjev, če ne pride sedaj do kakega po sebnega preokreta, ki bi zahteval nove ukrepe. Proračunski urad ZDA predvideva, da bo imela zvezna vlada ob sedanjem gospodarskem stanju do žele ob koncu proračunskega leta junija 1963 7.8 bilijonov primanjkljaja, kar je doslej drugi največji primanjkljaj v ZDA v mirni dobi. Največji jc bil leta 1959 v času vlade Ei-senhovverja — 12 bilijonov. HONG KONG. — Vodniki kitajskega komunizma so označili zahodnim časnikarjem Ni-kito Hruščeva kot “slabiča in izdajalca” komunistične stvari. WASHINGTON, D.C. — Astronavt Leroy Gordon Cooper, 35 let stari letalski major, je bil izbran za enodnevni vesoljski polet v Mercury vesoljskem vozilu prihodnjo pomlad. WASHINGTON, D.C. — Nem ški kancler dr. K. Adenauer je priletel sinoči ob 6:30 na le lališče Andrew let. oporišča v spremstvu svoje hčerke in zunanjega ministra G. Schroe-derja. Sprejela sta jih Mr. in Mrs. Dean Rusk. Adenauer bo danes dopoldne sprejet pred Belo hišo z vsemi uradnimi slovesnostmi. Sprejemu bodo sledili dvodnevni razgovori s predsednikom J. Kennedyem, drž. tajnikom D. Ruskom in drugimi vodniki dežele. NEW DELHI, Ind. — Vlada je včeraj objavila, da bo uvedla Iz Clevelanda in okolice Duhovne vaje za može in fante— Od 23. do 25. novembra bodo v škofijskem domu duh. vaj na 18485 Lake Shore Blvd. slovenske duhovne vaje za može in fante. Prijave sprejemajo župnišča pri Sv. Vidu, pri Mariji Vnebovzeti, Sv. Lovrencu in pri Sv. Kristini. Ne bo seje— Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ne bo imelo redne seje v novembru, pač pa letno sejo 12. decembra ob 7:30 zv. v Slov. domu na Holmes Ave. Koledarji— Navadni in verski koledarji so na razpolago brezplačno v Grdinovih pogreb, zavodih, na Grdinovem kegljišču na St. Clair Ave. in v trgovini s pohištvom na Waterloo Rd. V bolnišnici— Charles Strukel s 473 E. 142 St. je v Euclid Glenville bolnici, soba št. 821. Obiski so dovoljeni. Iz bolnišnice— Mr. in Mrs. John Barkovich z 20300 Tracy Ave. sta se vrnila iz bolnišnice in se zahvaljujeta za obiske, cvetlice, pozdrave ter vso pomoč v bolezni. Umetniške voščilnice— France Gorše je za letos izdelal novo vrsto božičnih voščilnic v znamenju “Luč prežene temo’. Na prodaj so v njegovem ateljeju na 1135 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio, tel. UT 1-6928. Goršetove voščilnice so na razpolago že 10. leto zapored. Erieview v januarju— Župan R. S. Locher je izjavil včeraj, da bodo začeli graditi Galbreathovo 40 - nadstropno stoilpnico v okviru Erieview obnovitvenega načrta 2. januarja prihodnje leto, če se ne bo zgodilo “kaj nepredvidenega”. J. A. Rhodes, ki je bil izvoljen za novega guvernerja Ohia, je dejal, da je zainteresiran v proučitvi načrta za gradnjo poslopja za državne urade v Clevelandu. Seja— Podr. št. 15 SŽZ ima nocoj ob 7:30 sejo v SND na E. 80 St. Bolgarski komunisti obetajo deželi novo ustavo SOFIJA, Bol. — Bolgarska je menda edina satelitska dežela, kjer niso spremenili ustave že od 1. 1945. Sedaj je novi režim spravil Ob oblast vse staliniste in zato lahko sklenil, da da Bolgarski novo ustavo. Kakšna boj novi režim še ni povedal. Napovedal pa je, da bo dobila Narodna skupščina več besede pri upravi dežele, da bo lažje pobijala “birokracijo, korupcijo,” in podobne komunistične nadlege. Kdaj bodo komunisti osrečili deželo z novo usta. vo, niso povedali. ’ Kaj je zadovoljiva večina? CLEVELAND, O. — Kakor jo kdo vzame. Vsekakor je pa velika razlika med pojmovanjem De Gaulla, ki ni posebno zadovoljen z večino 62c/<, in predsednikom Kennedyem, ki je v razgovorih med prijatelji označil tako večino za izredno o-gromno. vojaško vežbanje za vse sposobne moške v deželi. Ameriška domovina \ VI ■ IlOf^l 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio ~£š* National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države; $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: ^United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 220 Weds. Nov. 14, 1962 Kennedy in kongresne volitve Kennedy je hotel pri letošnjih jesenskih volitvah doseči dva politična cilja: povečati število demokratskih kongresnikov na račun republikancev in spraviti v čim večjem številu držav svoje zaupnike in prijatelje na guvernerska mesta. Tako bi mu bilo mogoče uveljaviti njegov zakonodajni program v 88. Kongresu in ta uspeh izrabiti na demokratski konvenciji v 1. 1964 kot tudi na takratnih predsedniških volitvah. Ta cilj se mu je posrečil le deloma. Volitve mu niso dale vsega, kar je želel. Da izid volitev hvali kot demokratsko zmago, je razumljivo, to delajo tudi njegovi nasprotniki. Podrobnejši pregled volivnih izidov pa govori drugače. Ako gledamo kongresne volitve v luči številk, ne vidimo nobene spremembe. Uresničile so se napovedi tistih, ki so trdili, da bo Kongres ostal v glavnem tak, kot je bil. Demokratje so dobili v Senatu štiri nove senatorje, v Domu se z enako pridobitvijo hvalijo republikanci. To pomeni križ čez Kennedyjeve politične račune. V Senatu ne rabi Kennedy nobene močnejše večine, kot jo ima. Ali ima 64 ali 68 senatorjev na demokratski strani, mu pri odnosih do Senata ne bo dosti pomagalo. Od novih štirih senatorjev ne more pričakovati dosti koristi. Morda največ še od bivšega člana njegovega kabineta Ri-bicoffa, ki je med senatorji na splošno dobro zapisan in bo lahko opravil za demokrate marsikatero koristno delo kot politična veza med Senatom in Belo hišo. Zato pa si ne bo mogel dosti pomagati s svojim bratom Teddyjem, ki se bo šele v Senatu učil, kaj se pravi delati politiko. Njegovi kolegi v Senatu ga ne bodo sprejeli z odprtimi rokami. Je zanje premlad, saj je večina .senatorjev tako stara, da bi bili lahko Teddyju za očeta. Dalje senatorjem nič ne diši politična trojka iz Kennedyj.eve družine. Kar trije bratje so: ali predsednik ali senator ali član kabineta, to je za politike v naši prestolici vendarle nekaj preveč. Republikanski senatorji bodo seveda vse te temne strani Kennedyjevega položaja kar se le da dobro izrabili in okrepili znano konservativno skupino, ki sicer v Senatu ni tako strnjena kot v Predstavniškem domu, pa je v 87. kongresu vendarle delala Kennedyju dosti sitnosti. V novem Kongresu jih bo še več. V Predstavniškem domu je Kennedy odnesel vsaj polovično zmago. Tradicija trdi, da mora vladna stranka pri vsakokratnih Kongresnih volitvah sredi predsedniške poslovne dobe izgubiti 8-10% kongresnikov, pri letošnjih volitvah jih niti 2%. To je vsekakor lep Kennedyjev političen uspeh, ki ga je pa predsednik tudi zaslužil. Še pri nobenih kongresnih volitvah se administracija ni toliko gnala kot letos demokratska, dosegla pa ni tega, kar je hotela: pridobiti za demokratsko večino še kakih 10-25 novih kongresnikov, da omaja znano konservativno trdnjavo, ki v njej živijo in delujejo republikanski in južni konservativni kongresniki. Ta trdnjava je prišla z volitev močnejša, kot je bila in že tudi napoveduje, da bo Kennedyju še bolj ne-gajala kot mu je zadnji dve leti. Spričo takega položaja bo Kennedyjeva administracija navezana na neprestane kompromise s konservativno večino v Predstavniškem domu, kar bo Kennedyjeve zakonodajne načrte še bolj ohromilo, kot jih je v prejšnjem Kongresu. Kennedy bo moral biti skromen v svoji zakonodaji, posebno v socijalni, drugače mu bo Predstavniški dom Še bolj mrcvaril zakonske osnutke, kot mu jih je do sedaj. Ne smemo namreč prezreti dveh okoliščin, ki obtožujeta Kennedyjeve odnose do Kongresa. V Kongres so se vrnili skoraj vsi dosedanji predsedniki kongresnih odborov in komisij. Ti dobro poznajo ne samo Kennedyjeve slabe točke, vedo tudi, kako o njih sodijo člani odborov. Ne bo težko, da preobrazijo zakonodajne načrte, po svoji zamisli. Na drugi strani pa ni prišel v Kongres noben nov politik z imenom in ugledom. So to samo taki novi kongresniki in senatorji, ki morajo šele delati karijero na Kapitelu. Sicer pa novih obrazov na Kapitelu ni niti 20% članstva, kar tudi odgovarja ameriški politični tradiciji. Tudi sedaj so namreč volivci pokazali težnjo, da se držijo znanih imen v politiki. Slabše se je Kennedyjeva administracija odrezala pri volitvah za guvernerje. Res je, da je število demokratskih guvernerjev ostalo dejansko nespremenjeno. Kar so jih demokratje zgubili, toliko so jih pridobili v drugih državah. Velika je razlika, recimo v kvaliteti guvernerjev. Demokratje so namreč izgubili guvernerje v velikih državah Ohio, Michigan in Pennsylvania, zato so pa zmagali njihov kandidatje v nekaterih manjših državah. Kennedy ima od tega dvojno škodo. Na demokratski konvenciji mu bo manjkalo par močnih guvernerjev, ki bi zagovarjali njegovo kandidaturo. Radi tega ne bo njegova kandidatura propadla, ampak tako se vendarle ne bo blestela v javnosti, kot bi Kennedy rad videl. Druga škoda je občutnej- ša: pri volitvah bodo v tistih državah, ki niso v demokratskih rokah, volivci brez vidnega vodstva in ravno tam bo Kennedyjeva zmaga po dosedanjih skušnjah najbolj dvomljiva. Volitve ne bodo imele samo vpliv na Kennedyjeve notranjo politiko, ampak tudi na zunanjo. Novi Kongres bo zahteval pod republikanskim pritiskom odločnejšo zunanjo politiko: manj debat in podpor, zato pa več odločnih akcij. Ako se je odločnost odnesla v kubanski krizi, za kaj se ne bi tudi drugod? To bomo velikokrat slišali tekom prihodnjih dveh let. Vendar to ne bo pomenilo spremembe v smeri naše zunanje politike. Bo še zmeraj v glavnem usmerjena proti Moskvi, morda nekaj več tudi proti Peipingu. Odločnejša politika tudi ne bo pomenila povečane vojne nevarnosti, akoravno bomo slišali tudi to trditev, celo iz ust takih politikov, kot je Hruščev. ^ ;**»*Mi*i'****'**M'***'i' um** 111 BESEDA IZ NARODA | Slovenske duhovne vaje za može in fante Cleveland, O. — Kakšno zvezo naj bi imelo sledeče premišljevanje z nami oseibno in z našo farno skupnostjo? — Leta 1900. je polovica prebivalcev zemlje pripadalo krščanskim veroizpovedim. Danes le še tretjima in še teh je tretjina v stalni nevarnosti brezverskega preganjanja. Nekdo je dejal: Ali ni čudno, zapori so vsi polni in celo manjka jetnišnic in pobolj-ševalnic, cerkve pa povečini prazne in še v nedeljah jih ljudje ne napolnijo. Brazilija, pravijo, je 93% katoliška deželaj pa niti 10% katoličanov tam ne gre k sv. maši. V Indiji dobi otrok v dveh dneh komaj toliko hrane, kolikor pri nas otrok v enem šolskem obedu itd. Našteli bi teh paradoksov lahko še veliko. Važno je, da se vprašamo: Kaj pač neki imamo mi opravka s temi in podolbnimi rečmi, saj mi tega nismo krivi, saj mi teh stvari ne moremo spremeniti. Kaj nas pač vse to briga, ko imamo svojih zadev dovolj na ramah? Po drugi strini hočemo biti kristjani z vsem, kar nam krščanstvo v našem življenju in v posmrtnosti pomeni. V življenju si želimo Njegove pomoči v vseh naših zadevah) materijalnih in duhovnih, morda v materijalnih še celo bolj vneto iščemo Njegove pomoči, nego v duhovnih. Po smrti seveda, bi radi bili deležni Njegovih obljub. Kristus je umrl, da približa nebesa nam, ki iščemo v življenju prave poti, a nb samo nam, tudi onim za železno zaveso, tudi onim v Indiji, Braziliji, tudi onim v jetnišnicah, polboljševal-nicah itd. Cerkev nas uči( da smo udje Kristusovega skrivnostnega telesa, da je Kristus naš brat. Ali torej res nimamo zveze z vsemi onimi, ki jih ne vidimo, s katerimi ne živimo neposredno v družinski skupnosti? Ali nas res nič ne briga, kako gre Kristusu našemu bratu v nas samih in v našem bližnjem? Saj je morda oni v jetnišnici, poboljševalnim iz naše skupnosti. Saj je morda naš znanec med onimi, ki spadajo v oni procent naše skupnosti, ki ne obiskuje sv. maše v nedeljah, ki ne vidi več Kristusa Odrešenika v sebi. — Ali res nimamo nobene zveze z našim bližnjim, ki živi kjerkoli v svetu? Ali mar Kristus ni Odrešenik vsem? Malo jih je, ki ne bi čutili vse šteno, tako naj živi vsak) pa bo v redu. — Ali pa naj nadenemo božjo bojno opremo; ljubezen do bližnjega, zaupanje v Njegovo pomoč, ponižnost Njegovim naukom, vztrajno! in zvestobo Njemu, ki želi miru v naša srca, v našo skupnost in med vse narode. Izvlecimo to bojno opremo iz svoje zaloge, očistimo jo, pripravimo jo, da premagamo svojo brezbrižnost do svojega bližnjega na Kitajskem, v Braziliji, v jetnišnici in v svoji fari. Pojdimo jo očiščevat na duhovne vaje, kjer nam bo Kristusov brat — duhovnik pomagal na tej božji opremi popraviti vse, kar je narobe in jo nam bo pomagal tudi nadeti, da bomo vojščaki za Kristusovo kraljestvo v nas samih in v našem bližnjem. Priglasite se na duhovne vaje čimpreje, v enem od naslednjih slovenskih župnišč: Sv. Vid — EN 1-2624; Marija Vnebovzeta — 761-0500; Sv. Lovrenc — Dl 1-0496; Sv. Kristina — AM 1-1410. Slovenske duhovne- vaje za može in fante se bodo vršile od 23. novembra zvečer do 25, novembra popoldne v škofijskem domu duhovnih vaj na 18485 Lake Shore Blvd. Pridite — ne bo Vam žal! J. M. ------o------- Pol stoletja Cleveland, O. — Dne 20. novembra letos bo 50 let, kar je prišla sem preko luže brhka devetnajstletna Dolenjka Franca Grm iz Dobrega polja. Oče njen, Anton Grm je bil že tu in ji je poslal vozno karto. Tri tedne je bila na morju in je bila kar srečna, da je dobila spet dom na suhem in sicer na Lakeside in 40. cesti, kjer je stanoval njen oče. Poldrugo leto je služila, potem se pa poročila z Lojzom Vrtovškom. 11. avgusta 1914 je bila poroka v župni cerkvi sv. Vida. Poročal je tedanji kaplan, sedaj msgr. John Oman, ker je bil župnik, sedaj že pokojni Rev. Jernej Ponikvar na obisku v Sloveniji. Menda sedaj že veste, g. urednik, da imam v mislih Mrs. Frances Vrtovšnik, ljubeznivo slovensko mamo, ki prebiva na 981 E. 77. St. Hči Miki in sin Lojz sta še pri njej, ostalih pet je pa že poročenih in imajo lastne domove in družine. Mrs. Frances rada pove, da je v njeni hiši A-meriška Domovina, odkar jo pi- mostom na 55. cesti napadli in pretepli, da je bil v nedeljo po glavi ves črn. Pri oltarju je rekel: “Vem, kdo me je, pa napadalca ne bom naznanil.” Father J. Ponikvar je bil res dober gospod. V depresiji, ko ni bilo ne dela, ne zaslužka, v hiši pa sedem malih otrok, je bil Father Ponikvar rešitelj. Pri farmarjih je nabral in pripeljal krompirja, zelja, jabolk, zelenjave in drugega, da smo imeli za celo zimo. Jokala sem od veselja in hvaležnosti. Mož pet let v dobi depresije ni debil dela; potem se je zopet Zboljšalo in bilo je lepo. Pa je 25. aprila 1950 neznani zlikovec pokojnega Vrtovšnika udaril po glavi, ko je šel z nočnega šihta domov. Možgani so bili zadeti, tri in pol let je bil bolan, deloma doma, deloma v bolnišnici. Samo eno dopoldne je, bil normalen v vsem tem času in končno je moral umreti. Otroci so dobri. Veselje mi delajo. Nič mi ni žal, da sem pred pedesetimi leti prišla sem.” Ko se bo Vrtovšnikova mama sipominjala teh pedeset let in vseh lepih in žalostnih dogodkov ki jih je preživela in pretrpela, ji z otroci, vnuki, prijatelji in drugimi slovenskimi rojaki čestita tudi Ameriška Domovina in ji želi še mnogo let v zdravju in zadovoljnosti. M. K. “Slavčki” se zahvaljujejo Cleveland, O. — “Slavčki se naj lepše zahvaljujejo vsem prijateljem in dobrotnikom za njihovo pomoč pri jesenskem koncertu pevskega društva “Slavček.” Vsem dobrotnikom, ki so materialno omogočili letošnji koncert in vsem prijateljem, ki so v tako lepem številu napolnili šentviško dvorano v nedeljp 21. oktobra. S tem lepim obiskom nam je bilo ponovno dokazano, da nas trud za gajitev slovenske pesmi v Ameriki ni zaman. Prav posebno lepa hvala dr. Mihu Kreku za sestav prve strani v programu in vsem, ki so za nas pisali, Ameriški Domovini za objavljanje naših člankov in Slovenski radijski oddaji za priporočanje našega koncerta. Nadalje se zahvaljujemo vsem tistim prijateljem zbora, ki so neumorno delali v kuhinji, v točilnici, kot reditelji in prodajalci vstopnic. V ta namen prirejamo družabni večer v Baragovem domu v soboto, 17. novembra ob 7.uri zvečer in vljudno vabimo vse, ki so za nas delali, da se ga udeleže in nam tako omogočijo, da se jim oddolžimo za njihov trud. Dragi Slovenci — prijatelji, veseli in hvaležni smo Vam za Vaš obisk in upamo, da bo z našim petjem slovensko ime blestelo med imeni narodov ki se- ’ stavljajo veliki narod Amerike — v Vaš in naš ponos. “Slavček.” Med Slovenci v Avstraliji šejo in tiskajo. “Bi ne mogla teže današnjega časa, vseh ne- biti brez tega časopisa,” pravi, varnosti, silovitega klica po Kri-“‘Posebno, ko je človek starejši stusu v nas, v naših družbah in 4n manj more v družbo, ne bi nič v vsej človeški družbi na zem- vedela, kaj se med rojaki zgodi |V Avstraliji pa so navadno vse Iji. Čutimo materijalno nevar-j in kako je po svetu, če bi Arne- nedeljske maše brez vsakega nost, vidimo prepad, ki čaka, da riške Domovine ne imela. In'petja — tudi ob največjih praznikih. Pri Sv. Frančišku v Pad- Sydney, Avstral. — Slovenske melodije na Sydneyskem Radio. — V Avstraliji cerkveno petje jih je toliko kar na kupih, daleč ni tako razvito kot je pri nas doma, kjer je imela in ima vsaka majhna fara svoj lastni pevski zbor. Bilo bi nezaslišano, če bi bile nedeljske maše brez ubranega zborovega petja. pogoltne človeštvo, ker se oda- 'drugi ljudje bi še našega sloven-Ijuje od miru. Klic po miru v jskega imena ne vedeli, če bi ne srcih, med nami, med narodi je silen in slišati ga mora vsak izmed nas. Kristus nam ga po- imeli slovenskega časopisja. Narodnostna skupina v tujini je kakor ptica brez pjeruti, še časo- nuja v polni meri. Umrl je na 'piša nima. To sem se prepriča-Križu zato, da nam odpre stu- jla v teh pedesetih letih,” pravi dence božje milosti, božjega mi-:Mrs. Frances. In rada kaj do-ru v nas in med narodi. Jda iz svojih spominov. Ali smo upravičeni to Njegovo “S 40. ceste smo hodili ob ne- ponudbo odklanjati? tovo ne. Čisto deljah k Sv. Vidu k maši kar v skupinah vsi greenarji iz Slove- Ali bomo torej nadeli bojno nije, kot smo nekdaj doma ho- opremo, ki se ji pravi: Te stvari me nič ne brigajo, jaz nisem nU dih k fari. Takrat je bilo okoli dington, kjer je naš slovenski dušno-pastinski urad, se je to malo spremenilo. Patri so slišali naše slovensko petje v dvorani in so takoj prišli k p. Odilu s prošnjo, če bi mogel organizirati farni pevski zbor — seveda za popolnoma avstralsko, angleško govorečo faro. Pater se ni dal dvakrat prositi. Toda ničesar ni imel v roke vzeti, omara za note na koru je popolnoma prazna, šel je na delo in je ta- Šenklerja še nekam vse bolj koj priredil celo vrsto sloven-* koli nič slabega storil, živim po- divje, župnika so nekoč pod j kih skladb. Vzel je naravnost klasična besedila pokojnega našega clevelandskega pesnika Ivana Zormana, ki je napravil prelepe prevode naših najleipših in najbolj znamenitih pesmi. Začeli smo peti. Pevci, Avstralci so bili takoj vsi prevzeti od lepote naših melodij. Ko smo prvič javno zapeli v velikanski cerkvi, je vse strmelo in o tem govorilo in tako je prišlo na ušesa tudi naj večji radijski postaji v mestu, da imamo nov zbor ter so nas takoj prosili, da bi petje eno nedeljo oddajali po Radio ABC. Malo prehitro je bilo, ker predrzno ali vendar so nas silili, naj zapojemo. In smo se vdali. Latinsko mašo smo peli Hladnikovo na čast Kraljici presve. tega Rožnega venca. Zapeli smo tudi “Marija skoz življenje,” Riharjev “Panis angelicus, potem Hribarjevo pesem na čast farnemu patronu sv. Frančišku Asiškemu. V nedeljo 14. oktobra smo peli po Radiju. In kar dobro je šlo. Prisluhnilo je dvamilijonsko mesto in še daleč v okolico je donela naša pesem. Skoraj neverjetno se je zdelo: Iz cerkve sv. Frančiška v Paddington oddajajo danes pevci sledeče skladbe: Ignacija Hladnika Latinsko mašo Holy Rosary; za darovanje skladba Rev. Gregory Rihar “Panis angelicus; potem Ignacija Hladnika “Marija skoz življenje in Rev. Angelicus Hribar OFM “Blessed Francis.” Petje vodi Rev. Odi-lo Hajnšek OFM, pri orglah pa sedi Mrs. Tanja Matulič. Maša je bila zelo dobro obiskana, mnogi so pa doma preko Radija naše petje poslušali in so ga tudi posnemali na svoje magnetofone.1 Petje je zbudilo veliko pozornost. Slovenska pesem bo obogatila Avstralijo. Radij&ka postaja je prosila še posebej, naj bi Slovenci zapeli po zraku samostojno v slovenskem jeziku s svojim program mom. Tudi televizijska postaja se za nas že zanima. Ker smo vztrajni, bomo lahko še marsikaj doseglh i Bog daj in sv. Cecilija! Čarovnika smo imeli v svoji sredinii — Premalo vemo, da imamo jj avstralski Slovenci v svoji -sredini velikega umetnika: čarovnika v osebi g. Angela Parma. Omenjeni je sin Vik-torja Parma, ki je napravil prvo slovensko opero: Urh grof Celjski in potem še celo vrsto drugih; posebno ste znani operi: Stara pesem in Zlatorog. Med ostalimi premnogimi skladbami pa je tudi znana slovenska koračnica “Mladi vojaki.” — Sklar dateljev sin Angelo, rojen v Ljubljani, se je posvetir~umet-nosti čarovništva. V Sydneyu je imel že 6354 predstavo. Vsak lahko ve, kakšno veliko spretnost si je umetnik pridobil. In res smo kar strmeli, kaj nam je vse pokazal v svojih 35. točkah: Presenečenje nad presenečenjem, čudo za čudom. Prišel je nalašč med nas iz Melbourne — kakih 600 milj daleč. Pri tem sem mislil( kakšno lepo turnejo bi lahko napravil na primer med Ameriškimi in Kanadskimi Slovenci! Kakšen užitek bi bil to za naše ljudi, ki Morala bi se odločiti kakšna organizacija, da bi g. Parmo povabila. Lahko bi potem nastopal pred vsako družbo. Tudi ni ravno potrebno, da bi razumeli slovensko, ker tako vse pokaže in vsak lahko razume, za kaj gre. Program traja malo nad eno uro, k večjemu poldrugo uro. Zato je lahko vsaka prireditev zvezana ali s koncertom, ali s plesom in podobno. Umetnik bi bil pripravljen priti. Lahko bi nastopal na društvenih nite se na mene: Rev. Odilo Hajnšek OFM. 66 Gordon St. Paddinigtonj Sydney, Australia. Pri nas smo zdaj v najlepši pomladi in se že bližamo poletju. Prve breskve so že na trgu in kmalu pridejo tudi rdeče, črešnje. Smo pač na nasiprotni strani zemeljske oble. Hvala rojakom v Severni A-meriki in v Kanadi, ko ste naročili toliko naših avstralskih slovenskih gramofonskih plošč, ki vam bodo pričarale prijetne božične in lepe velikonočne praznike. Kar naprej plošče zavijamo. Prvi naročniki se že oglašajo, da so plošče srečno dospele. Pozdrave vsem rojakom in znancem. P. Odilo OFM. Pariz - dvojna veriga naselij! Francoska (glavno mesto naj bi se po dolini ob Seini širilo (proti zahodu v dveh pasovih. Trije francoski higieniki so predložili medicinski akademiji svoje zamisli in načrte za novi Pariz, ki naj bi se kot dolga veriga strnjenih naselij postopno širil vzdolž Seine vse do obal Rokavskega preliva. V tem velemestu prihodnosti bi živelo do 20 milijonov ljudi, ki bi stanovali v naseljih, skupinsko razporejenih na obeh bregovih reke. Zeleni pas gozdov, parkov in vrtov bi čistil zrak in dušil hrup industrijskih podjetij na svojem drugem robu. Enosmerne avtomobilske ceste bi povezovale naselja, prečne ceste bi omogočale najkrajšo zvezo z industrijskimi podjetji, ljudje v takšnih naseljih bi imeli mir, čist zrak in proste ceste, stanovali bi tako rekoč sredi Zelene pokrajine. Zdravnik Albert Besson in dva njegova sodelavca so zasnovali svoje načrte na splošno že sprejeti zamisli, naj bi se Pariz širil proti zahodu in na obeh robovih doline ob Seinij torej k morju-Tako se velemesto tudi razvija že nekaj let, vendar si arhitekti za zdaj še pomagajo s tretjo raZ' sežnostjo, se pravi z nebotičniki) čeprav tudi sami vedo, da to le še stopnjuje prometne zastoj6 in slabša zrak. Od novembra do februarja) torej v obdobju, ko veter zaradi-oblakov ne more odnašati iapU' šnih plinov in industrijskega dima, se v Parizu zviša povpr6' čna umrljivost za več odstotkom približno tertjina prebivalstva pa čuti posledice kemičnih sn0' vi v zraku; gripa, naduha, vn6' tj e sluznice . . . Tudi dejstvo, da je v Parizu čedalje več primerov živčnih bolezni, pripisujejo trije higienik* predvsem naraščajočemu hrupu in prometnim zmešnjavam. Vsako popoldne se vali po osrednjih prometnih zvezah francoske^3 glavnega mesta do 50,000 avtomobilov, dan za dnem parkh3 v Parizu okoli 200,000 motornih vozil. Vsega tega bi po mne^ Bessona in sodelavcev v “ra,z" tegnjenem” Parizu ne bilo v6C’ četudi bi se število prebivavc6^ povzpelo na 20 milijonov. -----o------ Volkswagen med veh' Ikani BONN, Nem. — Tovarna aV tomabilov Volkswagen je v P1 vem polletju 1962 izdelala 504) 717 avtomobilov, 12.5 cdstotk3 več kot v istem času v letu , Tovarna je izdelala 51.5 odst° kov vseh avtomobilov v NoU1 čiji in jih izvolila v prvi P0*0 sejah. Seje bi se na ta način |vici letošnjega leta v Združen6 silno poživile. Užitek je tak, da1 države Amerike okoli 260,000. človek kar z odprtimi ustmi | Podjetje Volkswagen, ki strmi. Tudi v raznih šolah bi bilo ustanovljeno v času Hi'6er lahko nastopal pred otroki. Tu ja, da bi dalo Nemcem “ljudsh3 je kazal svoje umetnosti pri se-ivozilo,” pa delalo nato za U1 strah redovnicah, ki niso besede lerjev vojni stroj, je bilo P° razumele slovensko, pa so bile drugi svetovni vojni obnovi j611 ° izredno zadovoljne, če bi se re-'iz skoraj nič in je sedaj med cimo v Ameriki in Kanadi odlo-jlikani avtomobilske industrij1 čili, da čarovnika povabite, obr- na svetu. PAVEL HEYSE: Steklar iz Murana Janez je pritrdil. Ker nista trgu in plačala za to veliko poznala katalonskega jezika, sta z raznimi znamenji dosegla od gostilničarja, kar sta želela. Nedolgo potem sta hodila po pomolu kot dva dobra in nenevarna delavca. “Bartavella’' se je bližala na obzorju in počasi plula v pristan. Vrgla je sidro in spustila čoln do brega. Na lestvi, ki je segala v morje, sta se prikazala dva moža. Eden izmed njiju je bil Peter Gualterio! Janezu je tolklo srce, Zer-lione pa je, sodeč po zunanjosti, ohranil svoj notranji mir. V trenutku, ko sta Peter in Holandec šla mimo, je segel z roko na čelo, kakor bi gledal daleč na morje, in dal tovarišu znamenje, naj ga posnema. Janez je torej zasenčil obraz in izdajalec je šel mimo, ne da bi kaj opazil. “Za njima!” je rekel Lojze tiho. . Ni bilo težko. Brez skrbi sta šla za tujcema, ki nista ničesar slutila. Holandec je vodil Petra. Videti je bilo, da mesto dobro pozna. Šel je po raznih stranskih ulicah čez Angelov trg in zdaj pa zdaj govoril kakš no besedo z Benečanom. Na trgu sta stopila v zelo siromašno gostilno. Bilo je ob štirih popoldne. “Dobro gre!” je rekel Zer-lione hladno. “Plemeniti Bo-caro, zdaj pa le nabrusite svoj meč!” “Jaz!” Ne, tega ni vedel vnaprej! ... Trepetaje je zrl na tovariša, pa se je vendarle premagal, da ni kazal razburjenja. “Kaj naj storim, prijatelj?” je rekel preprosto. “Ali naj jaz zadam udarec?” “Seveda! Vi veliki, plemeniti, slavni Bocaro! Jaz sem le navaden delavec. Vi ste pa slava muranskega mesta. Komu pa, ako ne vam samim, je prihranjena čast, da izvršite pravico? Kaj niste bili vi prvi izbrani od velikega sveta za ta posel?” “Izvršim jo in še'prav rad, prijatelj!” je rekel odločno. ‘‘Rad bi vam odstopil to čast, ker me neko čustvo zadržuje. He veste iše, ker vam nisem še govoril o tem, zdaj vam Pa povem. Peter Gualterio je °če dekleta, ki ga ljubim in sem že mesec dni z njo tudi zaročen!” “To sem vedel!” je rekel Zerlione. “Prav dobro vem, da je gospodična Tulija bila vaša zaročenka. Zato udarite 8 tem še huje njega, ki vam je razdrl vso srečo...”. Kaj naj odgovori? . . . Vse je bilo zdaj končano, čutil je, da se mu polagoma maje zavest, in je vnovič zamrmral: ‘‘Dobro! Naj bo!” Saj se ne bo zgodilo javno o belem dnevu, tudi nikake Nevarnosti za storilca ne bo: Pečat beneške republike od strani vse, posebno še v katalonski zemlji. Priporočljivo pa Jo. da se takšna dejanja izvr-še natihoma in skrivaj. ‘‘Izvršiva pa takole, če ho-čete,” je poudaril Zerlione Ponoči stopiva v to gostilno kot popotnika. Brez težav Najdeva sobo, kjer bo Gual-terio spal. Vse drugo bo prišlo samo od sebe .. .” “Saj imate pergament, ki £a je treba pritrditi na truplo Gualterijevo?” “Imam ga,” j e odgovoril Janez. V duši ni bilo več odpora... ■Ker je bilo potrebno .. . Prišla je noč. Nastanila sta se v sobici Nekega krojača na Angelskem vsoto. Tja so jima prinesli tudi jedi. Potem je šel Janez v pristanišče in zamenjal prejšnjo obleko, ki sta j o shranila v neki vreči... Pozno v noči sta šla čez trg in stopila v gostilno .. . Bila je polnoč. Janez in ojze sta čakala v sobi, ki je bila poleg Gualterijeve spalnice v prvem nadstropju. Slučaj je nanesel, da je Holandec spal v podstrešju, ker je notel biti sam. Bolje si nisva mogla želeti,” je rekel Zerlione. “Zadeva ne bo povzročila nikake-ga hrupa. Počakava, da bo v hiši vse mirno, in potem greva v Gualterijevo sobo! Že prej sem poskrbel, da ga je gostilničar poklical dol v pritličje. Medtem sem odstranil na njegovih vratih ključavnico in zapahe. Mrmral je sicer, ko se je vračal, in jaz menim, da ni mogel zakleniti vrat. Brez najmanjšega ropota lahko vstopiva. Ker gori tudi v njegovi sobi, kakor tu v naši, Mčka pred sliko Matere božje na zidu, bo zadosti jasno po vsem prostoru. Najprej poiščite njegov meč, da mu ga odvzameva. Dali ga boste meni, z vašim ga zabodete naravnost v srce! ...” Kaj naj bi odgovoril na to? Ko je bilo vse tako preračunano !.. . In zakaj bi se ne zgodilo, če se je že moralo tako zgoditi? Sedela sta v poltemi in se delala, da spita kakor dva utrujena delavca. Janez ni mislil na ničesar več. še enkrat se je duša uprla, ko je Zerlione izvlekel svoj kratki meč in ga vtaknil Janezu za pas: “Bolje, da imate dva, tajti nič se ne ve! . ./k Zazdelo se mu je, da je tisti trenutek postal rabelj, mesar... že je hotel zakli-ko mu je nekaj zaprlo besedo Pred očmi je viselo grozna prikazen: Tulija v strašni ječi, vsa uničena od trpljenja ... Naj se torej zgodi!... III Na štiri oči Bila je velika tišina. Mesto je spalo, le v zvoniku bližnje cerkve je udarjalo kladivo vsako četrt ure s težkim in tegobnim glasom . .. Oči so se Janezu zapirale . .. dremal je v nekakem polsnu. Da, vse to so bile le sanje, neprijetne sanje, ki jih bo jutranji zor pregnal... Glava je klonila na prsi . .. ustnice so postajale težje .. . vedno težje ... Pa je nenadoma Zerlione zamrmral: “Zdaj je ura!” Dvignil se je in tudi Janez z njim. Sprva sta tipala po hodniku nad stopnicami. Lojze je prisluhnil: povsod globoka tišina ... Približal se je Gual terijevi sobi, pritisnil nalahko na kljuko vrat in jih zaradi peči, ki je bila za njimi, odprl na stežaj. Postal je in poslušal. Gual terio je spal, kajti slišalo se je redno dihanje sem od postelje ... Lojze se je dotaknil Janezove roke in ga pustil naprej: “Meč prvo,” je zašepetal. Janez je napravil dva koraka ... V odsvitu medle lučke, ki je trepetala pred sliko, je zagledal meč, ki je ležal na stolici pod obleko ... Pomaknil se je naprej... pa se mu je spodrsnilo, da je močno zaropotalo ob peči.. . Obrnil se je, pripravljen na vse... (Dalje prihodnjič.) Izvoz bistvena naloga Komunistnični vodniki Jugoslavije skušajo na vse načine prepričati delavstvo, pa tudi poljedelce, da je izvoz bistvena potreba, pa tudi naloga jugoslovanskega gospodarstva, če naj se to sploh kdaj postavi na svoje noge. Podjetja opozarjajo, da ne gre samo Anton Ažbe v Narodni galeriji v Ljubljani V ljubljanski narodni galeriji so odprli razstavo „Anton Ažbe in njegova šola”. Priredili so jo v spomin na stoletnico rojstva tega znamenitega slovenskega slikarja, ki se je rodil 30. maja 1862 v hribovski vasi Dolenčice pri Javor- za trenuten napor, ki jah nad Poljanami v Sloveniji, naj izboljša trgovinsko bilan- Uspeh slovenskega gledališča v Nemčiji co, ampak za stalen napor in načrtno delo. Pri teh naporih navajajo vrsto pomanjkljivosti, med katerimi je na prvem mestu nepripravljenost podjetij n a tekmovanje na mednarodnem trgu tako po cenah kot po kakovosti blaga. Partijsko vodstvo svetuje podjetjem, naj se skušajo prilagoditi tržiščem v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, ker bo uveljavljanje na zahodnih tržiščih zaradi gospodarske povezave svobodnega sveta vedno težje. Skupni evropski trg meče dolgo senco na Jugoslavijo. Promet v Kopru le malo narastel Tekom prve polovice letošnjega leta je promet v korp-skem pristanišču porastel po obsegu komaj za 4 odstotke, po vrednosti pa za celih 33 odstotkov. Razlog za takšno razliko je v tem, da je pristanišče prevzelo nekatera dela v lastno režijo, med tem ko so jih preje opravljali drugi. Veliko je na finančni uspeh vplivala tudi drugačna sestava prometa. Zanimivo je, da je bil letos največji promet v marcu (28,-693 ton), najmanjši pa v juniju (18,715 ton). Lani je bil promet sorazmerno enak v skoro vseh mesecih leta. Letos naj bi doseglo pristanišče Kopra 280,000 ton celotnega prometa. P o uspehu prvega pol leta niso čisto gotovi, ali jim bo to uspelo ali ne. . Modernizacija poštne, t e 1 c-grafske in telefonske službe Na R i b n i š k o-kočevskem področju poštna, telegrafska in telefonska služba ni posebno dobro urejena, poroča Iju-aljansko “Delo”. Na sto pre-aivalcev pride na primer le 1.2 telefona. Da bi položaj v tem pogledu izboljšali, s o sklenili v prihodnjih petih letih vložiti v modernizacijo in izboljšanje te službe skup no 450 milijonov dinarjev. Med drugim bodo oskrbeli Kočevje z novo avtomatično telefonsko centralo, ki bo imela namesto 200 že kar 500 priključkov. V zadnjih 7 letih v Kočevju ni bilo mogoče dobiti nobenega telefona, ker je bila centrala polno zasedena in novih številk ni bilo na razpolago Slovensko podjetje bo gradilo mostove na Evfratu Ing. Boris Pipan, direktor podjetja “Tehnogradnje” Mariboru, je dejal sodelavcu ljubljanskega “Dela”, da bo to podjetje gradilo v Siriji tri velike mostove preko znane reke Evfrat. Gradnja teh mostov bo stala okolitri milijone dolarjev. Podjetje “Teh-nogranje” čaka le, da bo sirijski parlament odobri proračun za ta dela. Podjetje se poteguje za razna velika dela tudi v Kuvajtu, Sudanu in Liberiji. Ing. Pipan je dejal, da ima podjetje Tehnogradnje hude težave zaradi ostre konkurence. Kljub svoji tehnični in strokovni enakovrednosti tekmuje le težko s tujimi podjetji, ki imajo na razpolago moderne stroje in dolgoročne kredite Igralska skupina iz Trbovelj v Sloveniji je na povabilo Kulturne organizacije p o-krajine Schleswig Hollstein gostovala z Goldonijevo ,,Krčmarico Mirandolino” v mestu Scheersberg v okviru tamoš-njega tedna amaterskih gledaliških prireditev. V družbi domačih skupin ter gostov iz Belgije, Norveške in Avstrije je žela veliko odobravanje publike in kulturne javnosti, kar izpričuje tudi dejstvo, da so edino predstavo amaterske skupine oddajali tudi po televiziji. Vov slovenski film „Naš avto” Režiser František Čap je za producenta „Triglav film” končal snemanje novega slovenskega filma — satirično comedijo. Film so posneli po dveh mesecih dela v Sloven-skem Primorju, v Piranu, Kopru in okolici. Preostala je e še laboratorijska obdelava filma, tako da bo verjetno prvo predvajanje filma novembra. šoferska iz starega kraja “Koliko porabite na sto kilometrov?” “Liter slivovke.” Stalin je preganjal tudi Mikojanovo družino MOSKVA, ZSSR. — Pokojno Mikojanovo ženo so pokopali na pokopališču znanega Novode-višjega samostana, ki je ne daleč od Moskve. Pokopana je samo par metrov od groba Stalinove žene Nadežde Aleluj evne. Glavni pogrebni govornik je tudi omenil, da je pokojnica doživljala težke čase tekom druge svetovne vojne, kajti noben večer ni vedela, ali se bo njen mož vrnil domov. Doživela je tudi nesrečo, da je Stalin poslal dva med njenimi 5 sinovi v pregnanstvo. Kamj ni povedal. Verjetno so bili konfinirani v Sibiriji. Sedaj nam je tudi razumljivo, zakaj je bil 1. 1956 Mikojan prvi, ki je še pred znanim govorom Hruščeva obsodil pokojnega Stalina. Mikojan nima navade, da bi v javnosti napadal imenoma svoje nasprotnike. Pri Stalinu je napravil izjemo. Nagib za ta korak smo zvedeli šele sedaj. Po vojni sta se oba sinova srečno vrnila domov. Pogreb je bil sam po sebi skromen. Udeležile so se ga v glavnem tovarišice, med njimi je bila tudi žena Hruščeva. Pri zadnjih volitvah so demokratje zgubili, pridobil pa - Kennedy! CLEVELAND, O. — Tudi take stvari se dogajajo v naši domači politiki, čeprav so na prvi pogled neverjetne. V derpokrat-ski stranki moramo namreč razlikovati med dvema vrstama demokratov, takihj ki držijo zmeraj s Kennedyjemj in takih, ki skačejo čez demokratske ojnice, kakor hitro jim kaj ni všeč. Takih je bilo v zadnjem Kongresu nad 80, v sedanjem Kongresu se je pa njihovo število nekaj zmanjšalo. Demokratska stranka je pri zadnjih volitvah zgubila 27 man- datov, dobila pa zato 23 drugih, čista zguba znaša zanjo štiri kongresnike. Ne pa tako za Ken-nedyja. Med tistimi 27; ki so izpadli iz novega Kongresa, je namreč precej konservativcev, posebno z Juga, ki so le redko glasovali za Kennedyjeve predloge. Med 24, ki so na novo izvoljeni je pa precej takih, ki bodo gotovo držali s Kennedy jem. Že sedaj so našteli štiri take kongresnike, morda bo njihovo število še narastlo, kar se bo pokazalo šele na novem kongresnem zasedanju. Vsekakor Ken-nedyjeva demokratska struja v predstavniškem domu računa, da je narastla za štiri kongresnike. Iranu naj bodo volitve sredstvo za novo posojilo! TEHERAN, Iran. — Sedanja iranska vlada Assadolla Asama-na rabi za svojo novo petletko kar $850,000,000 posojila in kreditov. Dobi jih lahko samo v Ameriki. Da bi Amerikance pridobila za svoje gospodarske načrte, je sklenila, da za junij prihodnjega leta razpiše parlamentarne volitve. Razen časa volitev je vse drugo še v zraku: volivni red, kandidature, kontrola svobode pri volitvah itd. Vsekakor je to prva vladna objava, da resno misli na volitve, seveda, če bo dobila zagotovilo za ameriško posojilo. Stanovanje oddajo Tri neopremljene sobe, zgoraj, s kuhinjo in kopalnico oddajo v st. clairski slovenski naselbini. Kličite 431-6798. —(222) Pet sob v najem Pet na novo dekoriranih lepih sob oddajo na 1369 E. 52 St. Plinski furnez, v kleti pralnica. Vprašajte na istem naslovu, spodaj. —(229) Nove umetniške božične voščilnice, v znamenju luč prežene temo, lahko dobite pri kiparju Francetu Goršetu na 1135 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. — Tel.: UT 1-6928. MALI OGLASI Stanovanje oddajo štirisobno stanovanje s kopalnico oddajo zgoraj n a 6604 Bliss Ave. Kličite HE 1-6631. Vhod zadaj, tudi zgoraj. (221) Trisobno stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico v izvrstnem stanju, pralnik in sušilnik, oddajo na 5506 St. Clair Ave. Kličite IV 1-5380 za ogled. (221) 5-sobno stanovanje se odda na 1126 East 68. cesti. Pokličite KE 1-9816 do štirih pop., potem pa vprašajte v 2. nadstr. (222) Soba v najem Lepo sobo na Addison Road, blizu vsega, oddam zaposleni ženski ali dekletu. Kličite UT 1-4376. i i (221) Stanovanje v najem Delno opremljene sobe, dve spalnici, oddamo na 1372 East 43 St. ' (222) Sobe oddamo 4 sobe in kopalnica za $40 in 5 sob s kopalnico $45 blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. Vprašajte na 1334 E. 55. St. (X) Če želite imeti za božič lepe in čiste domove, pokličite že sedaj TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 Naprodaj v Madison, Ohio Hiša in 1% akra zemlje; prodaja lastnica; v lepem stanju. $8500. Na Main St., Route 84. Za pojasnila kličite Mu 1-2928. (223) EAGLE ZNAMKE SO MAY NAKUPOVALNI BONUS ZA VAS’ gUflggl Bt SEMENI DOWNTOWN — HEIGHTS — PARMATOWN — SOUTHGATE ZIMSKO PREOKRASITEV 12 x 15. čv. vel. NA SPODNJI STRANI GUMIJASTE plišasto vlaknate VISCOSE RAYON broadloom preproge • Svetlo rjave • Zelene • Rožnato-drap • Peščene barve Zelo lepe mokro-barvane viscose rayon preproge, močno tkane; spodnja stran je iz trpežne jute in ima spojeno nedrsečo, gumijasto podlogo. Te preproge imajo vtkan rob za stilističen izgleri Gumijasta spojena podloga preprečuje polzenje in omogoča, da ostane preproga na istem mestu. Idealne za vsako sobo. Na izbiro v privlačnih barvastih kombinacijah. 39 .88 9x12 čv. vel. 6x9 čv. vel. 18.88 11.88 Ugodni obroki po dogovoru NIC NAPLACILA Sprejemamo pismena in telcfonična naročila . . . Kličite CHerry 1-3070 KLETNIPREPROŽNIODDELEK THE MAY COMPANY, VSE 4 TRGOVINE, VKLJUČNO SOUTHGATE Vsi ste vabljeni na... VELIKANSKI LETNI FARNI Puranski FESTIVAL in BAZAR ki se vrši V NOVI FARNI DVORANI SV. VIDA na GLASS AVE. in E. 62. CESTI v petek, soboto in nedeljo, 16. -17. in 13. novembra V petek in soboto bo od 7. zvečer naprej, v nedeljo od 2. ure naprej. V nedeljo od 2. do 5. je posebni za otroke. ZABAVE BO OBILO ZA MLADE IN STARE! PRIDITE! VES DOBIČEK JE ZA FARO. Mi ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ PURANI ZASTONJ Vsak večer tekom puranske zabave bodo izklicana imena nekaterih, ki imajo izrezke za $1,000. Tisti, ki bodo navzoči, bodo dobili zastonj purana. Prvo ime bo izklicano ob 9:15, potem pa približno vsake pol ure na-daljno ime. V PETEK V NEDELJO • RIBJA PEČENKA od 5. do 8. ure. GOVEJA PEČENKA od poldne naprej. VJs Vedno vlažne ustnice so se ji premikale in vdihavale zrak iz oljnika. Julij Prayou ni več gledal ograde, pač pa je vneto buljil v svojo lepo sosedo, ki je obraz obračala proti daljnemu rožnatemu Nimesu in sanjarila v nastopajočem večeru. Od strani je gledal njeno ljubko glavo, obdano z zlatimi žarki, na temnem ozadju tise in lovorovega grmičja na ploščadi; gledal ji njen precej dolgi vrat in povešene rame, ki jih je bila ma+i Prayou ogrnila s šalom iz bele volne, zdaj pa so se redno vzdi-gale ob slehernem vdihljaju čistega zraka, ki so ga pile proti sapi odprte ustnice. Najrajši bi se bil z njo šalil, kakor se je z drugimi, nanj naj bi mislila, on pa bi ji svobodno dvoril; ugani! pa je, da je Paskala s svojim duhom ta čas daleč od njega, in postal je na njene misli ljubosumen. “Sestrična”, jo je precej glasno nagovoril, “kakšna smešna misel, da hočete stopiti v samostan!” “Zakaj smešna?” ga je zavrnila in se kar naprej obračala proti pojemajoči svetlobi mesta. “Misel je zelo resna.” “Ko ste vendar tako čedno dekle!” “Oho”, se je rahlo nasmehnila, kakor da vzcveta cvetlica, “ali mislite, da so vse nune grde? So med njimi prav čedne. Te stvari, bratranec, vi premalo poznate!” “Dejal bi, da se bojite moških! Častna beseda!” CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP WOMAN FOB GENERAL HOUSEWORK Bet. 25 and 40 yrs. old. 3 adults. Northside family. Own room, bath and TV. Top wages. References. Call LA 5-7171. (222) WOMAN WITH REC., ref., to care for children far working mother. 5 Days-wk. $25 wk. plus rm., board with periodic raises. — No heavy work. — S. Evanston. UN 4-8426. (221) GEN. HOUSEWORK. — Child care, Live in. North Sub. Must like children. Own rm., etc. Good sal. Current refs, required. Call ID 2-7744. (221) Housekeeper and Care for 2 girls, 4 & 10 yrs. old. Capable, adaptable woman to Live in pleasant Wilmette home. Own rm., TV. Call aft. 7 P. M. or Wk.-Ends. ALPINE 1-3945. (222) t—-— ---------------------^--- Housekeeper — help with cooking and care of 3 children. Perm, live in. Own room, T.V., Good salary. Western Suburb. Rec., Ref. 246-4234 Aft. 8 P.M. or Wk-Ends. (222) Young Lady for Light Hswrk. and Care for 4 yrs. old child. Live in lovely Lake Shore Dr., Apt. Winter In Florida. No heavy cleaning or Laundry. Rec., Ref., DE 7-5777. (221) COOK’S ASSISTANT — To Live in pleasant Evanston Sorrority House. Own Rm. & Bath. Permanent. Experience Necessary. Rec. Loc., Refs., Req. GR 5-2255. (222) HOUSEHOLD HELP-COOK 1st COOK with Rec. — Local Refs. Live-In Own Room and Bath — Pleasant Evanston Sorority House. Must be Exp. Call GR 5-0426. (221) Obrnila se je proč. Začutila je nečisti ogenj njegovega poželjivega pogleda in je skočila na noge. “Nisem vam dolžna razlagati, zakaj grem v samostan! To so moje tajne, ki nikogar drugega nič ne brigajo!” Že v drugo je zdaj imela priliko opazovati nasilnost tako imenovanega južnjaškega značaja, ki ni drugega ko goli nagon, ki se brez brzde in brez sramu razkazuje v vsej svoji moči. Julij Prayou ji je v svojem narečju zalučal psovko in skočil s škarpe v ogrado strmega oljrji-ka. Kmalu je bil med drevjem, 'hitel je z rokami v žepih in z dolgimi koraki; ko pa se je zdaj pa zdaj obrnil nazaj, je videl, da mu je obraz od togote ves bled. Paskala ga je klicala nazaj, misleč, da se samo šali: “Pojdite vendar nazaj!” “Kam pa spet divja?” je pritekla mati Prayou. “Ste mu morda ugovarjali?” “Ugovarjala? Povedala sem mu, da nikogar razen mene nič ne briga, zakaj grem v samostan.” Stara žena je pogledala za sinom in, ko je njegovo gibčno in drzno postavo videla zginjati že za drugo ogradoj.ki. jo je preskočil, ne meneč se za gospodarja ali čuvaja*Ji?Je resno re-kla. * # j * * | “Ko se vrrte, predvsem na to pazite, da rti) ne bostč več ugo- CHICAGO, ILL. ■'n t ur '~iii REAL ESTATE, I'OR SALE LA GRANGE PARK — By Owner. 8 Rm., Brick & Frame Cape Cod. 4 Bdrms., 1% Baths. 2 Car Gar., $23,500 for Immed. Sale. 618 Beach St. FL 4-0584. (220) PARK FOREST BY OWNER Cape Cod. 4 Bedrooms. Screened porch. S & S. Washer and Dryer. Drapes incl. Gas ht. $12,700 for quick sale. Immed. occup. PI 8-3467. (220) LINCOLNWOOD — By Owner. 6 Rm., Cape Cod. Mod. 45’xl20’ Lot. New gas ht. Storm-Windows. Nr. schl., church, shpng. Transp., 2 car gar. Low taxes, $21,400 for Quick Sale. Leaving Town. Immed., Occup. 3867. Pratt Blvd. — OR 3-3272. (220) HIGHLAND PARK — 6 ROOMS, 2 BEDROOMS. AIR-Cond. Luxurious Brk. Ranch. Lge. wooded cor. 2 Baths. 2 car att. elec. gar. Family rm., fireplc., cab. kit. Cost $50,000. Sacrif. $41,950. By owner. ID 3-0415. (220) ARLINGTON HEIGHTS — 7 Room residence, 4 bedrms. 1% car gar. Storms, screens. Priced for quick sale to settle estate for $16,000. 312 W. Euclid Ave. — Call CLearbrook 3-7168. (221) AURORA — BOULDER HILL By Owner 3 Bedrm., tri-level. Tile Bath. Kit.-Dining Rm., Comb., Lge. Rec. Rm. 145’x78’ Landscpd. Lot. Nr. School, Church. $17,000 for immed. sale. — TW 7-2822. (221) BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SALON, ELMWOOD PL., Est. 30 yrs., air cond., low rent, large vol. business. $5,000. GLad-stone 6-9851. (220) ~ BY RETIRING OWNER DRUG STORE Establ., over 30 yrs. Fast growing, near West suburb. $90,000 Volume Yearly. Priced for quick sale. $15,000 plus inventory. Call Any Day Except Thurs. — WO 9-1096. (222) 1 varjali, ampak bodite z njim dobri!” , , “Torej ga boste sami okregali?” “Ga še ne poznate! Zmožen bi bil —” Pa ni svoje misli dokončala, ampak samo rekla: “Strašen človek je!” Spuščali so se z griča po poti skozi Saint-Cesaire, ker so tod upali naleteti na Julija Prayou, kajti v to smer jo je mahnil sko zi pristave. Niso ga našli. Kake pol ure skoraj niso govorili. Ko pa je Adolf Mouvand v mraku spoznal klavnico, si je pogladil brado in proti vdovi Prayou obrnjen rekel: “Nič ne vzgajate svojega fanta, ampak on veleva vam! Pazite se!” Ženska pa se je samo zasmejala. Že se je skoraj povsem znočilo, ko so se vrnili v hišico na Montauri. Ni bilo tako mrzlo ko prejšnji večer, a gospa Prayou je vendarle hotela zakuriti v svoji sobi; ves večer so gorela drobna hrastova polena, ki se jih je držalo še listje in so bila zložena pod napuščem. Ker je bila namignila na Mouvandovo premoženje, pa tudi ni bilo doma Julija, ki bi jo nadziral, se je hotela izkazati; pripovedovala je očetu Mouvandu o žlahti, saj je rad imel spomine. Do Paskale pa je bila ljubezniva in skoraj vdana. Kar najprej je “svoje namene” priporočala molitvi bodoče nune. Tudi jo je naprosila, naj pogreje vodo za grog. Leno se je zleknila na stol in vzdihnila: “Kako človeku dobro dene, če mu kdo postreže!” Paskali je bilo, kakor da je v nji našla nekaj tiste nežnosti, ki jo je morala že takoj zgodaj in tako bridko pogrešati. Dala se je poljubovati, ganilo jo je in poklanjala je svojo rtlado, preprosto in živo ljubezen tej stari ženski, ki jo je klifcala “dete moje” in je svoje besede spremljala s toplim glasom in naravnimi kretnjami, s katerimi telo pomaga besedi; hčerka lyonskega tkalca je bila zanje iz srca hvaležna. Poslednje ure, ki so jih prebili “v žlahti” —- kajti Mouvand ni mogel svojih počitnic in brezdelja kaj bolj zategovati — so na Paskalipega in celo na očetovega duha napravile še močnejši vtis ko veselje ob potova- nju. “Zares dobra ženska’', si je rekel tkalec, ko se je umaknil v svojo spalnico; “res zame prehitro govori in svojega fantina slabo drži, a vendar je naša sorodnica dobra ženska.” Naslednji dan se je pol ure pred odhodom prikazal Julij Prayou, ves uslužen, ljubezniv in smehljajoč se kakor ob njunem prihodu v Nimes. Kakor v šali je Paskale prosil, naj mu oprosti, da je bil prejšnji dan preveč živahen; prosil jo je, da jo sme poljubiti; sam je hotel nositi njen kovčeg do kolodvora; zamahnil je z roko proti severu in sestrični obljubil, da jo pride kdaj pogledat, kamor že jo bodo poslali njeni predstojniki. In ko je vlak že potegnil in je Paskala gledala oba sorodnika na ploščadi, mahajoča z rokami in vpijoča “na svidenje” in še mnogo drugega, se nj mogla premagati, da ne bi očetu rekla: “Prav je bilo, da sva prišla.” Tudi oče je bil njenih misli, pravi vzrok tega zadovoljstva pa je bil znan samo njemu: ta dva dni mu je srce pozabilo v spomin klicati dan, uro in minuto! * * * Približalo ^e je zadnjih deset dni. Kakor po tihem dogovoru nista o skorajšnji ločitvi govorila ne oče ne Paskala. On si je obljubil, da hoče biti pogumen “zaradi zasluženja”, ona pa je bila na vse načine ljubezniva, da se na ta način očetu zahvali. To se ji je tudi posrečilo in oče jo je ljubil. Te dni sta delavec in njegova hčerka kar uživala ob skupnem življenju, to sta si tudi večkrat, povedala in rada bi si ta užitek še povečala, ker se je pod njim skrivala bolečina zaradi bližnje ločitve. Če sta se spogledala, je vsak v očeh drugega videl neizbrisno zapisan dan in nasmehnila sta se, češ: “Jaz ga ne vidim!” Paskala je bila zaradi očeta vesela in ga je res uspavala. Hotela mu je zapustiti neskaljen spomin na vse-skoz srečno Paskalo. Nekega jutra je na svoj predalček razprostrla dve svoji obleki, prvo ubožno in obnošeno, iz lahke volne in s sivimi kvadrati, drugo iz belega bombaža s škrlatnordečimi cvetlicami, — skoraj odlično ter trdo zlikano ob vratu in zapestjih. Jih je ho-tella še enkrat videti? Se jih še poslednjič dotikati? Jih podariti? Odkar sta se vrnila iz Nimesa, je oče večkrat prekinjal svoje delo in prihajal “kramljat” v kuhinjo ali v sobo. Presenetil je Paskalo, ko je zgibala rokave in jih pritiskala na životec, z drugo roko pa dvigala ob omari vi- seči del. Naglo se je hotel umakniti. A Paskala ga je že zagledala in je naglo rekla: “Veste, likalnika je potrebna, jaz pa sem za škrobanje preveč nerodna; rajši jo bom nesla v likalnico.” Zračunal je, da bi likalnica vrnila obleko v štirih, petih dneh, stisnil je ustnice, da so se mu brki povesili na brado, in brez besede odšel. Od kolikih stvari se je molče poslavljala! Vsako uro se je poslavljala. Dotaknila se je kakega predmeta in si zraven mislila: “Nikoli več se ga ne bom dotaknila!” Spravila je svoj srebrni naprstnik v predal in si rekla: “Nikoli več si ga ne bom nataknila!” Pod pretvezo sprehoda je s svojim očetom pod roko stopala po ulicah svojega okraja in si s strastno pozornostjo ogledovala hiše, napise, bežne razglede, ki si jih nad obrežjem Saint-Clair ujel na Rodar. in na park Tete-d’Or; tudi mnogo ljudi je zapuščala, ki tega še slutili niso. (Dalje prihodnjič.) -----o------ Država čipk PROVIDENCE, R.I. — V državi Rhode Island izdelajo povprečno nad polovico vseh čipk v Združenih državah. ČEMU NE ŠE {MAČKA? •— No- televiziji nastopajo psi, od njih je najbolj tznana Lassie, čemu ne bi nastopale (tudi mačke? Na sliki vidimo Nikodemusa, ,o katerega uspehu je Eleanor Harris napisala knjigo “Career Cat.” Lastnica te prave perzijske (muce JLoi-selle Adams yo je jizvežbala tako, ,da jo najemajo jza (nastope tudi proti plačilu $50 na uro. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St_ 17092 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEnderson 1-2088 KEmnore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene mmmmmmnmmmmnmmmmmmm Draga nevesta I Poročni dan naj bi bil naj svetejši, naj veselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne- postrežba uslužna. Na svidenje 1 AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio