poštnina plačana v gotovini POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 D 1 N DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstva mesečno Din 15.—> — Uredništvo in upravah Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica —■ Celje. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki slutijo v sociala e nam en e d e lav st v u in nameščencem, vsaka beseda Din 0-50 Štev. 51 * Maribor, četrtek, dne 9. junija 1938 • Leto XIII Francoska socialistična stranka za disciplino V meščanskem časopisju smo že nekaj dni čitali, da ima francoska socialistična stranka v svojih vrstah taktične spore. V glavnem gre za to, ali naj socialisti pasivno podpirajo Daladiero-vo vlado ali ne. Sodrug Blum je o tem Napisal več člankov v strankinem glasilu »Populaire« ter opominjal k treznosti, da se popolnoma ne porušijo skupnosti ljudske fronte, ker bi v sedanjih razmerah, če bi vrgli Daladiero-vo vlado, pomagali desničarskim elementom do večjega vpliva ker bi pognali treznejše meščanske stranke naivnost v naročje reakcije. Kongres stranke, ki se je vršil v nedeljo, dne 5. junija v Ronenu je o teh vI>rašanjih razpravljal. Razpravljal je tudi v izključitvi sejnske strankine organizacije, ki jo vodi radikalni Pivert. Organizacija se je pritožila na kongres proti izključitvi, ki jo je nedavno izrekel izvršni odbor. Razprava je trajala ves dan. Oglasil se je pred glasovanjem s. Blum, ki je ponovno razjasnil položaj in svaril pred nepremišljenimi ukrepi. Glede rejnske organizacije, ki je kršila disciplino, je rekel, da se izključitev ne more preklicati in tudi- pomilostitev ni na mestu če hočemo imeti disciplinirano stranko. Tudi glavni tajnik stranke s. Pavel Paure je zagovarjal red in disciplino v stranki. Rekel je: Ne želim, da se pra-yi kakor da smo Blum, Auriol, Dormoy 'n jaz izdajalci. Če je to resnica, zapodite nas; če to ni resnica, je treba kaznovati druge. Kongres je po precej vroči in široki debati izključitev rejnske organizacije odobril s 482.4 glasovi; proti je bilo 3002 glasova. 353 glasovalcev se je Vzdržalo glasovanja. Mnogo delegatov je zagovarjalo stališče, da se rejnski organizaciji opro-ti kriva taktika in se jo obdrži v stranki. 2 ozirom na to željo je bila sprejeta Dosebna resolucija, ki pravi da se fejnska organizacija lahko vrne v stranko, če še pred 1. julijem obljubi zvestobo stranki in njeni disciplini. Spor, ki je nastal v stranki zaradi taktike, je na tem kongresu poravnan. Energični nastop stranke v interesu discipline je stranko okrepil, pa tudi v Mednarodnem svetu je z odločnim nastopom stranka mnogo pridobila na Ugledu. Reakcija, ki se je spora, ki je le tak-tičnoorganizatoričen, silno veselila in škodoželjno pričakovala razkol v stranki je za eno presenečenje bogatejša. Zgod ovins H Id 1 U 1 JU vaške socialne i ej J vl cel emoKracije Ogromne prireditve v proslavo šestdesetletnice stranke lioslo- ||( Zgodovina čehoslovaške socialnode-mokratične stranke je obenem zgodovina čehoslovaške demokratične republike. Prav te dni, ko slavi stranka svojo šestdesetletnico političnega, kulturnega in socialnega dela', si očita meščanski tisk sam, da javnost premalo pozna ogromne zasluge socialne demokracije za kulturno in politično zrelost naroda. Socialni demokrati so sicer nasprotniki strank v vladni koaliciji, so pa za socialna vprašanja jako občutljivi, ali kljub temu se mora priznavati, da ako je republika danes demokratična, socialna in trdna, je v največji meri zasluga te stranke in nje kulturnega delovanja. Opravičeno je torej čehoslovaška socialna demokracija ponosna na svoje šestdesetletno politično, socialno in kulturno delo. Stranka je priredila dne 3. t. m. poseben pozdravni večer zunanjim gostom. Na 'tem večeru je rekel predsednik stranke s. Hampl med drugim: Hvaležni smo za veliko zanimanje zunanjega demokratičnega sveta za nas. Med zadnjimi trdnjavami srednjeevropske demokracije smo. Skoraj tisoč let živimo na tem eksponiranem ozemlju, česar ne moremo izpremeniti. Isto-tako tudi ne moremo izpreminjati svoje zunanje politike in naših zveznih pogodb z državami. Naša republika ne bo nikogar izzivala, toda svet naj ve, da nimamo pravzaprav posebnega čeho-slovaškega problema, marveč problem, ki se zanj zanima ves svet, evropski problem. Treba je, da zunanji delegati v svojih državah pravilno pouče javno mnenje, ki mora vedeti, da smo miroljubno delovno ljudstvo na visoki kulturni stopnji ter moramo že glede na svoj geografski položaj voditi miroljubno politiko in pa da smo predstraža zahodne demokracije. Borimo se zase in za boljšo bodočnost Evrope. Na večeru so pozdravili čehoslovaške sodruge angleški poslanec s. Dallas, francoski s. Mloutet, nizozemski s. Wou-denberg, norveški s. Fin Moe, jugoslovanski s. dr. Topalovič in drugi. V fran- coščini je nagovoril goste končno predsednik čehoslovaškeiga senata s. dr. Soukup. Veličino duhovnega in kulturnega poleta gibanja lahko presojamo tudi po drugih prireditvah v teh dneh. Svoja glavna zborovanja so imele zlasti organizacije železničarjev, soc. dem. učiteljev, profesorjev in žen. Na pevskem festivalu, ki je bil prirejen pred glavnimi slavnostmi, je nastopilo 1500 pevcev raznih delavskih duštev iz vse republike. Socialisti iz Jugoslavije so se vrnili z veličastne proslave Maribor, 8. junija 1938. Danes se je vrnila iz Prage večja skupina sodrugov in sodružic, ki so se udeležili veličastne proslave 60-letnice čehoslovaške socialne demokracije v Pragi. Prišli so v domovino polni najlepših in najglobjih vtisov, ki so si jih nabrali med svojim potovanjem v Prago, po ČSR in za časa svojega par dnevnega bivanja v Pragi, med češkimi sodrugi. Vsem udeležencem bodo ostali ti dnevi neizbrisno v spominu. Naši sodrugi in sodružice so se imeli priliko prepričati ne samo o veličini in moči čehoslovaške socialne demokracije, ampak tudi o resnični svobodi in demokraciji, ki vlada v ČSR in ki jo je ves narod, zlasti pa socialistični del delavskega razreda. pripravljen braniti do poslednjih svojih sil. Naši sodrugi in sodružice so se uve-rili na lastne oči in ušesa, da so zlobno izmišljena in iz trte izvita vsa poročila, ki naj bi prikazala ČSR kot deželo nemira, zrelo za tujo intervencijo. V ČSR vladata vzoren red in mir. Eden prvih čuvarjev tega miru in reda na zunaj in na znotraj pa je poleg čehoslovaške armade socialistični proletari-jat, ki je baš te dni ponovno dokazal svojo zrelost in sposobnost. Čehoslovaški narod je prepričan, da bo v boju za svobodo, demokracijo in mir uspel v znamenju gesla: Pravica bo zmagala! V znamenju gesla, ki ga je postavil pokojni prezident T. G. Masa-ry kin ki ga je privzel kot svojega sedanji vredni njegov naslednik prezident dr. Beneš. In na tem otoku, sredi fašističnega morja, stoji čehoslovaška socialna demokracija za svojim geslom: Bili smo in bodemo! kot sila in opora vsem, ki so potrebni obrambe in opore v boju za iste cilje! Kongres cest v Ljubljani V nedeljo se je v Ljubljani končal prvi jugoslovanski kongres za ceste, ki je dobil posebnega poudarka s tem, da se je zaključnih njegovih sej udeležil sam predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, v družbi gradbenega ministra Stošoviča in drugih odličnikov. Uradno so predsednika vlade ‘sprejeli ban z načelniki banske uprave, številni ljubljanski občinski svetniki, zastopnik mariborskega župana Žebot, celjski župan Mihelčič, putjski župan dr. Remec. — Na peronu je dr. Stojadinoviča Nov ODomin Amerike Državni tajnik Hull govori. Dne 3. t. m. je zopet govoril državni tajnik Zedinjenih držav Cordell Hull Pa radiu. V svojem govoru je ostro o-2načil za krivce današnjih razmer one države, ki ovirajo gospodarsko sodelo-vanje in odtegujejo nekaterim državam nabavo surovin na eni strani in pa. dru-£i trg. Protestiral je, da se v mnogih delih Sveta uporablja sila kot sredstvo politike. 4. Uvesti je treba med državami sodelovanje v vseh področjih. Končno je izjavil tajnik, da je osebno prepričan, da oborožen spopad ni nekaj naravnega in da med narodi ni »legitimnih« sporov, ki bi jih ne bilo mogoče rešiti mirno. Zaposlitev delavstva v mesecu aprilu. V Program Zedinjenih držav je označiliaPrilu mesecu je bilo po podatkih socialnega zavarovanja zaposlenih 6522 delavcev več kakor prejšnji mesec. Glavni kontingent spada na stavbinske delavce, industrijo kamenja in zemlje, javna dela itd. Vseh zavarovancev je bilo v tem mesecu 96.147 in torej še ni doseženo najvišje število zavarovancev, ki smo ga imeli lani. Manjka še vedno domala 4000 zavarovancev, kar znači, da sezona najbrže °vanja. ne bo boljša kakor lanska. s stirimi točkami, in sicer: Zedinjene države so pripravljene nuditi podporo glede konstruktivnih ^ednarodnih odnošajev, zlasti v gospodarstvu, vsem deželam. . 2. Žele, da se izvede stvarna omeji-ev oboroževanja. 3. Delati hočejo za humanizacijo voj- pozdravil predsednik Društva za ceste dr. Vr-imnc. Med splošnim navdušenjem so se odličniki s predsednikom vlade na čelu odpravili Lskozi gosti špalir mladine in občinstva s kolodvora. Dr. Stojadinovič si je nato z gradbenim ministrom in banom ogledal velesejem, zlasti razstavo o cestah in cestnem prometu, nakar se je odpeljal na slovesno zborovanje vsedržavnega Društva za ceste. Slavnostnega zborovanja se je udeležil zastopnik Nj. Vel. kralja in kneza namestnika Pavla polkovnik Hadži Popovič. Govor gradbenega ministra. Minister za gradbe g. D;o!brivoj Stošovič je uvodno pozdravil kongres v imenu kr. vlade. Ugotovil je koristno prizadevnost društva za ceste za vso državo, da pa ie druigi faktor za pospeševanje in izboljšanje naše cestne mTeže delo dr. vlade/ Nadalje je izvajal: Kot znano ie novost za ves svet in za nas izdelava sodobnih cestišč. Prva taka cestišča v drugih državah so stara komaj 30 let. Nekatere države so izpopolnile svojo cestno mrežo s takimi cestišči, druge so že na koncu, nekatere delajo s pospešenim tempom. V naši državi v prvih 17 let po zedinjenju vprašanju izdelave sodobnih cestišč ni bila ni mogla biti posvečena skoraj nobena. pažnja. Šele leta 1935 prida imah prve sekire v stare in slabe ceste za izdelaivo sodob-nih cestišč. Veliko delo sedanje vlade za ceste. Od 1935 do konca 1937 je bilo izdelanih 540 kilometrov novih cest z objekti, dela pa se še na 445 km, ki ibodo večinoma do konca leta 1938 dovršeni in tako bo prvih 1000 km naših cest sposobnih za neprestan, udoben in ekonomičen promet. Na tej novi cestni mreži je bilo izdelano: 238.000 kv. m cest iz cementbetona, 510.000 kv. m iz asfaltbetona in 525.000 kv. m iz 'drob- 1 nih kock, 105.000 kv, m iz ostalih vrst sodob- | nega cestišča in 1,030.000 kv. m z vodo veza-1 Izmišljotine o ČSR servira »Slovenec« kar naprej. Naše informacije, ki smo jih dobili na najverodostojnejših mestih v ČSR, so vsekakor točne. Izmišlfeno je, da bi nastala napetost med Nemčijo in ČSR po nekih incidentih na ozemlju, kjer prebivajo krkonoški Nemci. Napetost med ČSR in Nemčijo je nastala vsled mobilizacije znane tuje sile, ki jo je prehitela ČSR s svojo mobilizacijo za par ur. ČSR je s tem preprečila, da bi se bilo zgodilo, kar je bilo nameravano. Namesto da črpa »Slovenec« iz londonskih časopisov (brez navedbe vira), naj se informira v zunanjem ministrstvu v Beogradu in potom svojih zvez tudi pri rumunski vladi, pa naj potem objavi poročilo, ako more in si to upa storiti, nega makadama. Od začetka- teh del dalje fe našlo zaopslitev 125.000 delavcev in izvršenih ie bito 4 milijone šihtov, skupno z delavci v kamnolomih in tvornicah pa 6,500.000, Vsa ta dleta so bila financirana iz kreditov, ki so bili vzeti iz emisije 1 milijardnega poso-jla iz leta 1935. Toda ti krediti so v dlavnem porabljeni v teku te gradbene sezone in s tem bo uspešno končana prva etapa — poskusna etapa — izdelave sodobnih cestišč v naši državi. V teku naslednjih mesecev bodlo posamezna podjetja z njih skupno organizacijo in delavstvom dokončala začeta dela, nekatera naša podjetja pa šele izpopolnjujejo svoje tehnično in materialno organizacijo. V takih razmerah je nastalo vpraašnje, ali naj ostanemo pri tej prvi etapi. Odgovor kr. vlade ie jasen: niti 'hočemo, niti moremo! (Konec prihodnjič.) Angl ■ ■ itgiua same posreduje g Ji ilede Š Angleška mednarodna politična akcija se vrši sedaj v treh smereh. Vse te akcije imajo namen pomirjenja, ki naj se doseže s posredovanjem in raznimi zavlačevalnimi manevri. Sedaj je najbolj aktualno vprašanje srednje Evrope, to je. problem krko-noških Nemcev na Čehoslovaškem. To vprašanje je spravila čehoslovaška odločnost, da brani neokrnjenost svoje zemlje, na legitimno pot. Za Nemce tudi v tem primeru ni bilo drugačnega izhoda, ker je republika v primeru zaostritve problema lahko računala s pomočjo svojih zaveznic. Celo Poljska je povedala med drugim tudi v Berlinu, da bi v primeru izbruha vojne ne mogla ostati nevtralna, ampak bi morala podpreti čehoslova^ko republiko. V enakem zmislu so podale izjave Anglija, Francija in končno celo Zedinjene države (tajnik Cordella HulI). V mednarodni politiki torej opravičeno pričakujejo, da se nahaja spor krkonoških Nemcev s čehoslovaško republiko pred mirno rešitvijo. Druga posredovalna akcija Anglije se tiče vojne v Španiji. Odbor z,a ne-vmešavanje se je zopet zedinil glede umika prostovoljcev iz Španije. S tem načrtom se strinjajo Anglija Francija, Italija in Nemčija. Rusija je prvotno nasprotovala takemu posredovanju, pozneje se mu je pa tudi priključila. Čim bi se umaknili prostovoljci iz obeh taborov, bi se pričela posebna akcija za premirje med obema taboroma. Tej akciji za premirje se pa še odločno upira Franco, ki je gotov zmage, do-čim menijo v Angliji, da Francov položaj ni ugoden in bo še neugodnejši po umaknitvi prostovoljcev. Šele po uspehu te intervencije bi se mogla pričeti pogajanja med Anglijo in Nemčijo. Za republikansko Španijo je važno do tedaj vprašanje, kako bo mogla ustaviti prodiranje upornikov, za Nemčijo pa je važno vprašanje dodelitve kolonij, ki je odvisno predvsem od volje Anglije. Nadaljnji angleški problemi so vprašanje Sredozemskega morja in Daljnji vzhod. Anglija meni reševati te probleme v pomirjevalnem duhu, ker uspešno ne more gasiti z vojsko ali s posredovanjem, če povsod gori. Razumljivo je da je politika Anglije v tem panije primeru »trgovska« ter se bo razvijala kakor vedno v oblikah koncesij in kompenzacij na desno in levo in na račun drugih. Nov protest Anglije in Fran-cije zaradi nezavarovanih mest Neprestani zračni napadi na nezavarovana mesta v Španiji in na Kitajskem so končno zopet izzvali Anglijo in Francijo, da sta protestirali proti tem napadom v Burgosu (pri Francu) in v Tokiu. Obe vladi sta prepričani da protesta ne bosta zalegla in sta zaradi tega povabili tudi Zedinjene države na anketo, na kateri naj se sklenejo mere proti temu strašnemu krvoločnemu divjaštvu. Dogodki v Španiji in na Kitajskem silno vznemirjajo francosko in angleško javnost, kar je prisililo obe vladi, Ida sta intervenirali ter bosta končno I morali ukreniti kaj pozitivnega. Presenetljive vesti iz Francove Španije Po vesteh iz Gibraltarja je v Francovi vojski v Andaluziji nastala vojaška revolta pod vodstvom generala Oueipo de Liano. Istotako so odkrili v južni Španiji okoli Seville zaroto kjer je bilo aretiranih mnogo ljudi. V Gibraltar pa je pribežalo mnogo špan- skih grandov (plemstva). Vi obmejnih krajih so z gibraltarskega ozemlja opazili mnogo protifašističnih zastav, kar znači, da v Francovi Španiji ni vse v najboljšem redu in opravičuje angleško trditev, da Francova zmaga ni gotova. Doma U% p* si/eiu NSZ in Jugoras. Vendarle je res, da iščejo narodni socialisti zvezo z Jugorasom. Glasilo NSZ »Nova pravda« potrjuje v zodlnji številki, da se je mudil njihov zastopnik v Beogradu in da je povabil kr. vlado na proslavo tridesetletnice JRZ. Pri tej priliki je stopil v stike tudi z zastopniki Jugorasa, kakor je NSZ tudi svojčas imela zveze z jugoslovenskimi nacionalnimi sindikati. »Nova pravda« ima to za dokaz, da NSZ pravilno pojmuje pomen enotne jugoslovenske nacionalne delavske skupnosti. Nepravilna metoda boja proti nezaposlenosti med inteligenco. Že takrat, ko se je zahtevalo, da morajo zdravniki v bolnicah opravljati brezplačno stažno službo, se je javnost čudila tem ukrepom. Podobno stvar predlagajo sedaj za srednješolske profesorje. Po predlogu bi morali ti služiti tri leta brezplačno, da dobe pravico do namestitve. Kaj to pomeni za naše večinoma siromašne profesorske kandidate in za njih rodbine, pač vsakdo razume. Že s študijskimi leti izgubi mlad človek okoli 24 let, potem naj dela še tri leta brezplačno, to je, polovico svojega življenja naj bo navezan socialno na siromaštvo ali svojo rodbino. Kako naj tak človek dela z veseljem, kako naj bo ponosen na svojo kulturno nalogo, ko ga pa socialne razmere more in uibijajo v oj etn moralo in voljo do dela? Ta iniciativa je prav slična oni, ko kmet proda konje in plug, da se reši težkoč, namesto da 'bi prijel za delo in se rešil z naprednim gospodarstvom. Pravoslavni odbor JRZ v Ljubljani. »Jutro« poroča, da je predsedstvo glavnega odbora JRZ odobrilo, da se v Ljubljani ustanovi za člane JRZ pravoslavne vere posebna krajevna organizacija, ker da jim sedanja organizacija stranke v Ljubljani ne nudi možnosti sodelovanja. Ta odločba predsestva JRZ ni v skladu s sedaj veljavnim zakonom o zaščiti države, ki pod hudimi kaznimi prepoveduje ustanavljati politične organizacije na verski podlagi. Samozavest čehoslovaškega naroda, Znani češki časnikar Peroutka piše: Čehoslovaška ni Avstrija. Če je bilo to treba še dokazati, smo to 'dokazali prejšnji petek, ko smo izvedli mobilizacijo. Tudi Sušnik je slučajno na petek mobiliziral v obrambo svojega plebiscita. Pa že zvečer istega dne je Avstrija prenehala obstojati. Ravnotako je Čehoslovaška poklicala svoje vojake pod orožje, da zaščiti volitve. Nemci so se ravnotako približali mejam, kakor so to storili dva meseca poprej na avstrijskih mejah . . . Vsi dosedanji uspehi diktatorjev imajo svoj vzrok v tem, da so zelo spretno znali groziti z vojno in so s tem plašili ostali svet, ki kakor vsi pametni ljudje nočejo vojne, temveč jo imajo za največjo nesrečo. Pa tudi uspehi takih metod imajo svoje meje, Sedaj se je prišlo do te meje, da je ves ostali svet uvidel, da popuščanje ne more trajno zajamčiti miru, ampak ravno nasprotno ... V evropski zgodovini začenja nova doba. Prevladuje mišljenje, da je Nemčija že dosegla ono stanje, ki se more še imenovati pravično. Če ibo šla še dalje, se bo na pritisk odgovorilo s pritiskom, na grožnjo v grožnjo in na orožje z orožjem.« (»Nova Riječ« od 2. junija.) Meč čehoslovaške socialne demokracije. Stranka ima 6300 organizacij in nad 260.000 politično organiziranih članov. Angleške delavske strokovne organizacije so sklenile, da odklanjajo sodelovanje z nacističnimi in fašističninmi organizacijami. Pojdite v parlament! Tako smo rekli nedavno v našem H' stu opozicionalcem. Sporazumite se o problemu aktivnega sodelovanja in bodite aktivni, svobodoljubni, demokratii ker so to edino zdrava načela naše notranje politike. Končno je tudi dr. Mačkov hrvatski dnevnik prišel do spoznanja, da se Zagreb ne more zanašati samo na svoje bivše gospodarske pozicije, ampak mora tudi politično uveljavljati svoj prav. Spoznanje, da se gospodarstvo ne more ločiti od politike in ne politike od gospodarstva, je prvi korak v — parlament! Trboveljska premoge kopna druZba Kaka je z njena produkcijo v navedenih sedmih letih Po poročilih na občnem zboru družbe z dne 3. junija je iz naslednjega pregleda razvidna produkcija premoga, cementa in apna-. Pri premogu je navedena produkcija v tonah, pri ap' nu in cementu pa po vagonih v nave- denih sedmih letih. premog cement apnfl 1929 1.957.600 4368 2077 1931 1.243.300 6350 1382 1933 921.400 3953 536 1934 1 010.300 3359 1125 1935 1,000.000 3699 1010 1936 977.400 5851 1444 1937 1,166.000 6738 2063 Japonske bombe na bolnico v Kantonu V nedeljo, dne 5. junija je priletelo nad mesto Kanton 50 japonskih bombnikov, ki so vrgli na mesto več sto bomb. Med drugimi zgradbami je bila razdejana tudi francoska bolnica, v kateri je bilo 20 francoskih vojakov. Uničena sta popolnoma dva paviljona. Razen zdravnika, ki je bil ranjen. so se vse osebe v bolnici izognile bombam. Prava vojna med Kitajsko in Japonsko se šele prične Kitajsko poslaništvo je šele sedaj zapustilo Tokio, čeprav traja vojna že jleto dni. S tem je šele nastopilo vojno j stanje med državama. Produkcija premoga se je lani povečala v primeri s prejšnjim letom za 18 odst., cementa za 15 odst. apna za 43 odst. Pisatelj Egon Ervin Kisch občinski mož Prage. Pri zadnjih občinskih volitvah v osrednj® zastopstvo glavnega mesta Prage je bil izvoljen na listi komunistične stranke Čehoslovaške tudi znani pisatelj Egon Ervin Kisch. Kandidiral je na tretjem mestu komunistične liste, ki je dobila 17 mandiatov. Vodstvo čehoslovaške socialne demokracije je imelo manifetacijsko sejo, na kateri je opozarjalo javnost na treznost in odločnost ter obžalovalo paniko nekaterih strank. Nemška ifl češka socialna demokracija sodelujeta v vsem v najboljšem soglasju tudi v kritičnem trenutku. Narodnostno vprašanje hoče republika U" rediti pravično za daljšo dobo, vendar ob varstvu republikanske suverenitete. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev »OGENJ* MARIBOR oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematorij v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starosti in mesečna članarina Din 15.—. Razen tega nimajo člani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevajte pravilnik na•’ „0genr, Maribor, Koroščeva ulica 8 PMeiie ______________ ;MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 17 To je bilo kmalu po tem dogodku, ko so opazili moje razmerje z Varjo. Pozno ponoči sva se vračala z njim iz Bojarkov, kjer smo kmetom tolmačili vprašanje dume in jim predočevali podlo postopanje poslancev našega okrožja. Hodila sva počasi in se pogovarjala o tem kar sva videla, zadovoljna s kmeti in sama s seboj. Nenadoma me vpraša: — Je res, da sta se sešla z Varjo? — No, kako bi rekel — res. Zakašljal je, snel kapo in zamahnil z njo nad glavo. Molčal je. Pot je bila ozka, noč temna, šla sva ramo ob rami in kadar se je ta ali oni spodtaknil ob korenine sva butala drug ob drugega. — Ti, — sem rekel, — zakaj si “umolknil? Tedaj je tiho izdavil iz sebe: — Žal mi je nekoliko, bratec! Veš, jaz sem se tudi malo na njo zanašal... zdaj sem pa zamudil! Presenečen sem bil. Kaj naj rečem? Bedasto sem odgovoril: — Tega nisem vedel. — Vedeti, nič ne pomeni — je otožno vzkliknil Jegor. — Tu velja le — sreča. Jaz že od Božiča hodim za njo in jo nagovarjam, dobil si jo pa ti. Ženiti se, veš, sc mi sicer ne ljubi, to se pravi, tako da bi živel v svoji hiši ob lastnem gospodinjstvu in tako dalje — tega niti moj oče več ne zahteva, sem se dolgo boril z njim. A ona — je svobodna ženska, lepa... — Da, lepa! — sem nehote pritrdil. — Zares? Mahoma je ves oživel in me sunil z ramo: — Glej — jaz sem mlajši od tebe in tudi bolj prikupnega obraza, saj nisi hud če ti to rečem, kajneda? A vseeno si je tebe izbrala! To bi pomenilo, — da ženska ne išče žrebca, ampak človeka! Nisem ga popolnoma razumel in nisem vedel, kaj mu naj odgovorim zato sem zamrmral: — Mar si ti žrebec? — Tak je pregovor. Priznam, veš, da doslej žensk nisem kdo ve kaj visoko cenil: saj veš, kako poje pesem, da je potrebna — dedcu baba kot kolač, a za babo korobač. A zdaj — sem začel razmišljati: morda bi bilo tudi pri nas mogoče izobraziti ženske, da bi postale take, kakršne so po mestih, kaj praviš? Zdaj, ko sem ga razumel, se mi je zasmilil moj soimenec sramoval sem se pred njim. Vtaknil sem mu roko pod pazduho in ga prosil: — Veš kaj, Jegor, prosim te, nikar se ne huduj name, in tudi ne na njo, saj razumeš ... Ustavil me je. . — No, kaj pa moreta vidva za to? Jeziti bi se moral sam nase — želel sem, a ne uspel. Ne. kar se tega tiče. — pusti vnemar, moraš med nama ne sme biti nobenih trenj ki bi naju ovirale pri delu. Jaz, bratec moj, nočem lagati: žal mi je, res — kaj bj lagal? In ne vem, kaj bi napravil, če bi ne bil to ti* ampak nekdo drugi... Vendar to razumem — človek, ki je pri delu svoj delež doprinesel, je oddih in ljubezen častno zaslužil... Ganilo -me je. — Hvala ti, Jegor ... — Če sva prijatelja, — sva prijatelja — je odvrnil. Šla sva tesno drug ob drugem in molčala. Pre' cej časa sem čutil ob njem neko nelagodnost in ofl> kakor da bi bil to slutil: kar tja v en dan me ie vprašal: — Ti slišiš, torej si jo začel poučevati? — Da. Gledal me je, se smehljal in nadaljeval: — Glej no! To bi meni najbrže ne prišlo na pamet. Jasno mi je bilo, kaj bi fant rad slišal. v— Ona sama — sem rekel — me je na to na' vedla. — Beži, res? Zelo se je čudil in od tega časa jo je začel hvaliti in imenovati z očetovskim imenom in ko je zvedel, da si je Varja v svoji sobi uredila tudi lico s knjigami, se je od veselja zakrohotal, zmaje- val z glavo in vzklikal: — Tako je torej ta reč! To, bratec, je imenitno! Če bodo še ženske držale z nami. ti rečem —-bomo doživeli še čudovitih stvari! Pri bogu. da. (Dalje prihodnjil.) našik kccUev TRBOVLJE Člansko zborovajije Zveze rudarjev Jugosla-Tl,e.v Trbovljah se sklicuje za v nedeljo, dne 4. lunja 1938 ob 9, uri dopoldne v dvorani elavskega doma s sledečim dnevnim redom: Kongres in resolucije Strokovne komisije v Kiubljani. Poroča s. J. Arh iz Zagorja. Rudar- il. udeležite se polnoštevilno. — Odbor. HRASTNIK Izleta v Kranj, dne 12. junija 1938 se udeleži večja skupina rudarjev in rudarskih žena 8 pevskim zborom »Vzajemnosti I«. Tem potom iVaJ?'.mo vse tiste rudarje, kateri se hočejo udeležiti izleta, da se javijo vodstvu Zveze rudarjev Jugoslavije. Vožnja z vlakom stane 32 Din. zbirališče ob 3. uri zjutraj pri konzumu Zveze rudarjev. KRANJ 10 letnica obstoja podružnice SDSZJ. V nešpljo, dne 12. junija proslavi tukajšnja podružnica SDSZJ 10 letnico obstoja po sledečem sporedu: Ob 6. uri sprejem igostov na kolo- dvoru, nato skupni odhod na vrtni prostor g. 'Iraiserja na Primskovem. Ob 8. uri istotam slavnostno zborovanje. Od 11. do 12. ure promenadni koncert godbe »Zarja« iz Ljubljane Pa Glavnem trgu. Popoldne ob 3. uri se bo vfšila na vrtu g. Graiserja velika delavska veselica. Sodeluje tudi kranjska godba Glazbe-Pega društva. CELJE Sobo- in črkoslikarske ter pleskarske pomočnike opozarjamo, da ne iščejo iali sprejmejo službe v Celju. Pomočniki te stroke v »elju so v mezdnem gibanju. Solidarnost in disciplina je predpogoj za dosego uspeha. Vse Pomočnike te stroke prosimo, da pomagajo Celjskim sodrugom, da si izvojujejo že povsod ^Prejeto kolektivno pogodbo. Dokler ni spor končan, ne iščite in sprejmite pod nobenim pogojem dela v Celju, da ne boste s tem kvarili delavske solidarnosti, ki je v današnjih časih nujno potrebna, če si hočemo zboljšati težaven življenjski položaj. Sodrugi, pomočniki, gre za skupne interese, torej ne v Celje! Izlet v Kranj. Ponovno opozarjamo vse interesente na skupen izlet v Kranj, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. t. m. Odpeljemo se z jutranjim turističnim vlakom. Vabimo vse, ki si hočejo ogledati lepo Gorenjsko, da se pravo&as-l no prijavijo radi eventuelnega rezerviranja po-1 sebnega vagona. Cena Din 45.—. I LJUBLJANA Občni zbor Trboveljske premogokopne družbe. Dne 3. junija 1938 se je vršil v Ljubljani občni zbor Trboveljske premogokopne družbe. Družba izplača delničarjem 8% dividende (lani 6%). Razen tega je družba votirala večje zneske za investicijo in razne rezervne sklade Pogreb Simona Kmeteca je bil v nedeljo popoldan v Ljubljani. Mlajšim sodrugom njegovo ime ni tako znano, ker se pokojnik domala 25 let ni več aktivno udeleževal delavskega gibanja. Simon Kmetec je bil železniški stroje- vodja in kronski vpokojenec. Deloval je z u-spehiom več let zlasti ob prehodu stoletja v naši železničarski strokovni organizaciji in tudi v političnem socialističnem gibanju večkrat z dobrim uspehom. Po vpokojitvi se je bavil kot kronski vpokojenec z drugimi poklici in v delavskem gibanju ni več sodeloval. Starejši sodrugi železničarji se vsi še dobro spominjajo energičnega in postavnega moža, ki je znal požrtvovalno in spretno uveljaviti svoje mnenje v delavskem gibanju. MARIBOR Vlom pri tvrdki »Karo«. V pisarniške prostore Rogličeve tovarne za čevlje »Karo« v Cankarjevi ulici je bilo vlomljeno. Vlomilec je ukradel 800 Din gotovine in nalivno pero, Zle posledice neprevidnosti. Železničar Sle-kovec Franc iz Pobrežja se je za Binkošti peljal d6mu v Ljutomer. Nia postaji Vrmož, kjer vlak stoji le pet minut, je izstopil in šel v restavracijo nekaj kupiti. Medtem Se je na postaji ustavil še drugi vlak z nasprotne strani. Ko je slišal signal za odhod, je Slekovec hitro tekel, da vjame svoj vlak. Ko je videl, da, se pelje zopet nazaj proti Mariboru, je nepremišljeno skočil z drvečega vlaka1, vendar tako nesrečno, da je nezavesten obležal. Isti vlak se je ustavil in ga vzel s seboj V mariborsko bolnico. Ruška cesta je ob Dravi potrebna temeljitega zavarovanja. Voda iz kanalov, izpeljanih iz Magdalenskega predmestja, ki niso poglobljeni do dravske struge, odnaša obrežno prst in dela globoke prepade. Ostalo obrežje, ki sestoji iz rečnega grušča, je na več mestih izpodjedeno že globoko pod cesto in je to velika nevarnost za močno obteženo in frekventirano cesto. Mesto, okraj in banovina, kakor tudi občina Studenci bi se morali za zadevo bolje zanimati in investirati sem večjo svoto, predno bo (prepozno. Neizbežni poboji. Ne mine nedelja, dla, kje v mariborski okolici ne foi bil kak pretep ali u-boj. Iz Sv. Barbare v Slov. goricah so na Binkošti pripevljali v mariborsko bolnico 351etne-ga kmečkega sina Ivana Kosa, ki je postal žrtev noža. V Črni so se v neki gostilni stepli kmečki drvarji in je ostal eden na mestu mrtev, enega težko ranjenega so odpeljali v bolnico, ostali udeleženci so pa) tudi vsi odnesli večje ali manjše poškodbe. Tudi v Dornavi so se v neki gostilni stepli in so nekega kovača vsega obklanega prenesli v bolnico. Ženske beže iz življenja. Na Teznu si je neko 261etno dekle prerezalo žile na roki, v Brezuli si je neka 451etna kmetica z britvijo prerezala vrat, v Sladkem vrhu je pa neka 19-letna tovarniška delavka pila lizol in umrla, dočim so prvi dve še uspeli pripeljati v bolnico. Vse to so posledice težkih duševnih de presij, ki so jim ženske podvržene še v večji meri ko moški. To birmo si bodo otroci pač zapomnili. Na binkoštno nedeljo dopoldne je v nekega iz-vozčka, ki je vozil s Pobrežja birmance in botre, zavozil na vogalu Pobrežke ceste in Mejne ulice v avto. Oje je predrlo avtomobil-no šipo in streho, voz se je pa zvrnil v jarek in pokopal pod seboj birmance. K sreči ni bil nihče težje ranjen in se lahko zdravijo doma. Večni karamboli. Na cesti med Marenber-gom in Muto sta se dira vozača iz Braslovč, ki sta se vozila na istem motorju, v največjem diru prekucnila v velikem loku v jarek. Oba težko ranjena je nek avtomobilist vzel s seboj v mariborsko bolnico. V Šikolah pri Pragerskem sta na nekem cestnem ovinku trčila skupaj dva motociklista. Enega so težko ranjenega odpeljali v bolnico. Pri Sv. Barbari v Halozah je nek kolesar povozil l21etno deklico, ki so jo tudi morali oddati v bolnico. Krivda? Nediscipliniranost našega pešačega in vozečega občinstva, predvsem pa slabe cestne razmere. Kopalne obleke, najnovejše pri Jakob Lah, Maribor Krojni tečaj za žensko krojaštvo v Mariboru se začne koncem julija t. 1. in bo trajal 6 tednov. Prijave na urad za pospeševanja obrta pri sreskem načelstvu v Mariboru. O korupciji, ki je ni . . 152 oseb obsojenih radi podkupovanja v 1. 1931—1935. Po sodnih podatkih o obsodbah zaradi korupcij je poročal »Tr,g voski list«. Po tem poročilu je takih stvari, ki so se obravnavale pred sodišči, precej. — Kdo pa ve, koliko jih je, ki ne pridejo v javnost, ker roka roko umiva ali ji pa ne pridejo' na sled. Zaradi sprejemanja podkupnin je bilo po tem poročilu v letih 1931—1935 obsojenih v naši državi 152 oseb. Od teh jih je bilo obsojenih najmanj v Sloveniji in Dalmaciji (po 5), v Črni gori (1), v Bosni in Hercegovini (8) ter v Vojvodini Zaradi podkupovanja pa je bilo obsojenih v teh letih 339 oseb. Tu je na Drvem mestu Hrvaška in Slavonija (96), Slovenija (23), v Črni gori pa zaradi podkupovanja v teh letih ni bil nihče obsojen. Navedene številke so samo barometer, hi pa tiuLižfc lo piav uhčadliif, ker SV. PAVEL PRI PREBOLDU Zanimivo predavanje. V nedeljo, dne 12. junija s pričetkom ob 9. uri dopoldne se 'bo vršilo v gostilni Josipa Basle, Latkova vas v Sv. Pavlu važno predavanje, in sicer: 1. Masaryk. 2. Socialna zaščita v Jugoslaviji, pomen strokovne organizacije in delavski tisk. Govorijo ss, dr. Reisman, Eržen in Jelen iz Maribora. Delavci in kmetje, udeležite se tega predavanja. SLOV. BISTRICA Člani Narodnega gledališča v Mariboru gostujejo z izborno in zabavno veseloigro »360 žena« v petek, dne 10, junija ob 20. uri v Slov. Bistrici v hotelu »Beograd«. V nedeljo, dne 12. junija ob 20. uri pa v Rušah v Sokolskem domu. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Kdor je socialist, je član »Cankarjeve družbe«. 8olezenski šihti in izstavitev pred sodiščem Iz ribniških granitolomov. Po kamnolomih na Pohorju bi radi imeli svojo posebno socialno zakonodajo. Zlasti nočejo delavcem plačevati bolezenskih šihtov, če ie delavec bolan več kot 1 teden, češ, da v tem slučaju po obrtnem zakonu nimajo več pravice do mezde. Nedavno je razsodilo okrajno in okrožno sodišče v Mariboru o eni takih delavskih tožb Proti tvrdki Ehrlicha Adolfa in Ernesta, katero je tožil delavec na plačilo mezde v znesku okrog Din 900, ker mu niso plačali bolezenskih šihtov in za teden dni, ko je v kamnolomu snežilo in deževalo. Sodišče je v obeh instancah Ugodilo tožbi delavca. Sresko sodišče je izreklo: »Ker je delojemalec po § 219/1 o. z. obdrži pravico do plače, če je po najmanj 14 dnevnem službovanju zadržan odpravljati službo zbog bolezni in to za največ 6 delovnih dni ob vsakem obolenju, — čeprav se ponavlja — je utemeljen tožbeni Zahtevek, da plača toženka tožniku mezdo za 4 krat po 6 delovnih dni in 1 krat po 2 delovna dneva. Vremenske neprilike: sneg in dež, V kolikor je bil tožnik zadržan opravljati službo v času od 29. II. do 25. IV. t. 1., je (dokazano, da je moralo delo v tem času pri to-ženki počivati vsled vremenskih neprilik, to je snega in dežja. Sodišče smatra, da ®o vremenske neprilike slučaj, ki zadeva delodajalca kot socialno močnejšega in gre službojemniku — tožniku — plača za tistih 5 delovnih dni. Prizivna sodba okrožnega sodišča: Za bolezni, ki trajajo 4, 5 ali 6 dni, dobi delavec po tolmačenju prizivateljice (tvrdke Ehrlich) podporo od OUZD in mezdo, pri bolezni nad 7 dni pa po mnenju prizivateljice delavec nima pravice do mezde. _____ To zavito razlaganje zakona nima nobene opore v zakonu1. Delavec, ki zboli, potrebuje baš prvi teden bolezni, ko je na primer treba zdravniških pregledov, kupovati zdravila in ko se mora delavca verjetno pripraviti za daljši čas bolehanja, največ denarja, ki mu ga drugi in tretji teden ni potreba. Zato mora delavec prejeti prvi teden po smislu zakona tudi mezdo in prejemke od OUZD. Nesmiselno bi bilo, da bi zakon za bolezen, ki traja pod 7 dni, dajal delavcu mezdo in zavarovalnino, za bolezen, ki pa traja več kot 7 'dni, t. j. za hujši slučaj obolenja, pa samo zavarovalnino. Mezda ob zapadlem snegu. Po § 220 odst. 1 obrtnega zakona ima delavec pravico na mezdo, če je bil pripravljen, da opravlja delo in je bil na tem spreden po delodajalčevih okolnostih. Pod temi okolnostmi so zapopadeni slučajni dogodki, ki se dogajajo delodajalcu in sprečavajo delojemalca, da o-pravlja delo. Podjetje, ki vzame v službo delavca, ga mora plačevati ves čas, dokler ima njegovo delovno silo na razpolago. Tudi onih 5 dni, ko je" delo zaostalo radi zapadlega snega, je podjetje lahko poljubno razpolagalo s tožnikovo delovno silo. Tožnik ni smel stopiti drugam na delo, ker bi ga podjetje vsak čas poklicalo nazaj in bi sicer zahtevalo od njega odškodnino. Službeno razmerje je tedaj trajalo tudi/ teh 5 dni in zato je podjetje dolžno, plačati tožniku tudi teh 5 dni. » Sodba je bila izdana pod I P 1305/37 in se lahko delavci v podobnih slučajih na te iprin-cipijelno važne sodbe sklicujejo pred sodišči v svrhe utemeljitev svojih podbbnih zahtevkov. Sodišče je s tem ponovno razsodilo, da mora dobiti delavec mezdo poleg ihranarine OUZD tudi tedaj, če je bil bolan več kot teden dni in tudi, če je bil večkrat bolan v enem letu, samo če je poprej delal vsaj 14 'dni. Ravnotako mora delavec dobiti plačano mezdo, če ni mogel delati vsled vremenskih neprilik ali je bil sicer sprečen delati po iokol-nosti delodajalca, a je bdi sicer pripravljen delati. Dr. Reisman. Železniška nesreta v Murski Soboti pred sodiščem Izpričevalo v delavskih knjižnicah je dolšan dati overovati delodajalec Sodba Stola sedmorice Rv. 77-38 § 249 obrtnega zakona predpisuje, da je treba dati izpričevala, ki jih izstavi delodajalec delavcu v delavski knjižici overoviti pri pristojnem obrtnem združenju ponosno, če gre za tvorniška podjetja, pri občini. Delodajalci so so dostikrat branili dati izpričevala overoviti, deš, da mora to storiti uslužbenec sam. Stol sedmorice pa je sedaj razsodil, da je to dolž-n°st delodajalca. Stol sedmorice pravi v tej Sv°ji sodbi: »Sicer res zakon v §-u 249 obrtnega zako-Tla hima izrecne določbe, koga zadene dolž- nost, da overovi izpričevalo. Toda ni dvoma, da mora uslužbencu izstaviti izpričevalo delodajalec. A če zakon zahteva, da mora biti to izpričevalo izstavljeno na poseben način, namreč, da mora biti overovljeno, je jasno, da mora oni, ki je dolžan izpričevalo izstaviti, to storiti v tisti obliki, v kateri zahteva zakon, da mora biti izpričevalo izstavljeno. Pa tudi stvar sama kaže na to, da zadene dolžnost overoviti izpričevalo delodajalca. Zakaj najmanj, kar mora biti v tem spričevalu overovljeno, je vsaj to/ da izpričevalo res poteka Obtoženi kretnik — oproščen. Pred okrožnim sodiščem iv Mariboru ee je moral nedavno zagovarjati železniški kretnik Suljakovič Mehmed iz Murske Sobote, muslimanske vere, rojen v Magljaju v Bosni, radi obtožbe, da je dne 12. oktobra 1937 zvečer v Murski Soboti opustil spustiti zatvornice, tako da je tovorni avto trgovke Ane Probst iz Lutverca, na katerem so sedele tri osebe, vozil preko železniškega tira in je v ta avto zadel osebni vlak in ga prevrnil. Suljakovič je kot uslužbenec, ki mu je poverjen nadzor nad železniško progo, spravil vsled malomarnosti V nevarnost vlak in življenje ter zdravje več oseb. Zakrivil je s tem zločinstvo in prestopek zoper varnost javnega prometa za ljudi, imovino in ga je kaznovati po § 208 k. z., ki določa za to kazen robije do petih let. Kaj se je zgodilo? Ko se je tega dne pripeljal avto trgovke Prcbstove, naložen s perutnino in jajci iz Beltincev proti Murski Soboti, in je bil že na prelazu, je privozil osebni vlak, zadel v zadnji del avta, da se je avtomobil prevrnil v grabo in si je pri tem polomil zadnji del, nekaj jajc in pe rutnine je bilo uničeno, a nekaj perutnine je ušlo pri tem preko polja. Škode je bilo okrog 12,000 Din, tudi vlak je bil nekaj pokvarjen, a ljudem se ni nič posebnega zgodilo. Osumljeni Suljakovič je bil obtožen, dla je zakrivil to nezgodo, ker je pozabil vsled’ preobilice dela spustiti zatvornice Obtožnica sama trdi, da je osumljenec, četudi je bil mogoče preobremenjen z delom, vsekakor postopal malomarno. Ni dvoma, da je prva njegova dolžnost, paziti na zatvornice, tembolj, ker ni bil prvi slučaj, da se je na tem istem mestu zgodila podobna, še večja nesreča. Nezgoda iz leta 1935 — šofer mrtev. Dne 28. decembra 1935 je namreč na istem mestu vlak pri premikanju podrl poštni avtobus, pri čemur je delno iztirala lokomotiva in pri tem zgubil življenje poštni avtobusni šofer Lukaček Josip. Pri premikanju vlaka z 12 vagoni namreč kretničar J. H. ni predvideval, da bo vlak prišel do prelaza in zato ni spustil zapornice, ampak je avtobusu dajal znamenje, katerega pa šofer vsled goste megle na ovinku ni videl. Kretničar je bil radi tega obsojen na 3 mesece strogega zapora pogojno na eno leto. Zagovor Mehmeda Suljakoviča, Radi nove nesreče obtoženega Suljakoviča je zagovarjal odvetnik dr. Avg. Reisman in ponudil dokaze za sledeče: Suljakovič je bil še novinec v železniški službi, katero je nastopil v obmejnem Hodošu in od tam prišel v Mursko Soboto, kjer je bil vedno preobložen z delom. Službo je moral vršiti neprekinjeno polnih 24 ur, tako da je prišel iz nje čisto zbit, da se mu) ni ljubilo niti jesti, niti se ni mogel dobro naspati ter se je še utrujen in izčrpan vračal vnovič v naporno 24-umo službo. Usodnega dne je prišel vlak še z zamudo v Mursko Soboto, treba je bilo premikati radi novodošlih treh vagonov sadja in še garnitura je prišla iz Hodoša napačno sestavljena. Suljakovič je moral pri premikanju vršiti še delo dveh drugih uslužbencev, ki sta bila ta dan bolna. Bil je radi tega tako preobremenjen in ves. čas zaposlen, da ni bil niti hip prost ter le radi tega ni mogel in se ni spomnil, da bi zaprl zapornice. Sodišče je že po končani preiskavi razpravo še enkrat preložilo, da potom novega zaslišanja prič preizkusi, če je ta zagovor obtoženega Suljakoviča resničen ali ne. Priče, železniški uslužbenci, so res potrdili zagovor obtoženega v celem obsegu. Državni tožitelj je v končnem predlogu sam priznal, da res zadene na nesreči v večji meri krivda z ozirom na prejšnjo nezgodo iz leta 1935. upravo želez-j nic, ki ni skrbela za zadostno število osobja, a pri svoji obtožbi je državni tožitelj vztrajal, da je Suljakovič vendarle malomarno postopal, ker poleg svojega dela ni zaprl tudi zapornic. Sodba: oproščen. Zagovornik dr. Reisman je povdarjal, da je obtoženi vendar vsled naloga njemu nadrejenih ves čas vršil službo tako, kakor so msu ukazali in je torej storil vse, kar je Mo v njegovi človeški moči. Nadnaravnega, preko njegovih moči, pa se od obtoženega me more zahtevati in radi tega ni nikake podlage za obtožnico, da bi obtoženi zagrešil kako malomarnost, ker malomaren ravno ni bil. Sodni dvor je po daljšem posvetovanju izdal sodbo, s katero se Suljakoviča Mehmeda oprošča z ozirom na podatke izvedenih dokazov vsake krivde in kazni. Suljakovič je bil medtem premeščen v Zalog, kjer svojo službo redno vrši kljub večjemu prometu, ker je pač tam dovolj osobja. Objavljamo gornjo sodbo obširneje v informacijo in ravnanje železničarjem in v nadi, da bo železniška uprava v bodoče podobne nepotrebne nezgode in nevarnosti kaznjivih dejanj zoper varnost javnega prometa za ljudi in imovino, pravočasno preprečila, na ta način, da bo vedno dovolj uslužbencev zaposlenih pri prometu. od delodajalca in da nosi njegov pristni podpis. Taka ugotovitev po organu, ki je upravičen to overoviti, pa ni mogoča drugače, kot z intervencijo delodajalca samega. Literatura UDT, glasilo udruženja diplomiranih tehnikov, je zaključilo svoj prvi letnik. Vsebuje mnogo lepih strokovnih in poučnih člankov v slo venščini in srbohrvaščini; posebej še omenjamo članek Jožeta Karlovška: »Razvoj slovenskega stavbarstva«. Ta strokovna revija izhaja mesečno in stane za člane UDTKJ. letno 2’ din, za vse ostale pa 48 din. Naroča se: Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6. Siran 4 >U£LAVi>KA PULIflKA« Stev. 51 Čehoslovaška in narodne manjšine Manjšinjsko vprašanje na čehoslova-škem je povzročilo politično valovanje v republiki. Sprožili so ga v glavnem krkonoški Nemci v zavesti, da imajo zagovornike. Oglasili so se Slovaki (tudi že prej), Madžari, Rusini in Poljaki, Vse te manjšine imajo v republiki teoretično enakopravnost in tudi v praksi v razmerju z manjšinami v drugih državah, vse politične in kulturne svoboščine. Manjšine so stavile svoje zahteve. Vlada, ker je republikanska in demokratična, zahtev ni odklonila, tudi molčala ni nanje, marveč je lepo vljudno povedala, da bo izdelala manjšinjski statut, ki bo nudil manjšinam čimpopol-nejšo enakopravnost v vseh ozirih, le na edinstvenosti države mora vlada vztrajati. Ko bo štatut izdelan, se bo vlada z manjšinami pogajala ter ustregla njih zahtevam do meje državne republikanske suverenitete. Kljub vzemirjevanju doma in zunaj je čehoslovaška vlada ohranila hladno kri. Ni se razburjala. Drugje bi voditelje manjšin zaprli ali odgnali v koncentracijska taborišča. Na Čehoslovaškem lahko zagovarjajo in propagirajo svoje zahteve ter iščejo zaveznikov kjerkoli. Prav posebno značilno je za manjšinjsko valovanje na Čehoslovaškem, da je krkonoški Nemec Henlein poslal po- zdravni telegram klerikalnemu Hlinko-vemu kongresu na Slovaškem, kar zna-či ožjo zvezo med obema manjšinama. Slovaki povečini seveda niso za to zvezo in vztrajajo na enotnosti države. Na Čehoslovaškem so diference med manjšinami in koalicijsko vlado prišle šele letos do izbruha. Vlada je že bila pripravljena nanje. Zaraditega smo u-verjeni, da se bo problem ugodno rešil, ker je na strani vlade najboljša volja za demokratični zporazum. V tem primeru gre predvsem za narodnosti moment vsaj na videz. Diference so pa tudi historične in teritori-jalne. Tudi čehoslovaški narodi niso živeli vsi v enakih razmerah pred vojno in imajo deloma prav različno kulturno in razvojno zgodovino. Toda čehoslova-ške demokracije to ne moti; ona hoče zadovoljiti svoje manjšine, živeti z njimi v miru in s tem utrditi svojo pozicijo in ugled republike. Naše hrvaško vprašanje se sicer nekoliko razlikuje od čehoslovaškega manjšinjskega vprašanja. Mislimo pa, da bi resna volja za sporazum in odkritje pravih »kart« tako na eni kakor na drugi strani dovedla do najboljšega uspeha. Brez demokratičnega sporazuma pa to ne gre. V tem je tudi vsa napaka, alfa in omega nerešenega problema. Socialnopolitična pooblastila po novem proračunskem zakonu Kdaj se prICno pogajanja za sporazum med Francijo in Italijo? Pogajanja med Francijo in Italijo so bila uvedena po nasvetu Anglije. Pozneje so bila ukinjena. Italija zahteva zaporo francoske meje v Katalonijo in imenovanje poslanika v Rimu, ki bo priznaval italijanski imperij, to je abesinsko cesarstvo. Italija zahteva tudi odpoved pogodbe z Rusijo, kar vse kaže, da ne pride še do nadaljnjih pogajanj. Francija je z ozirom na prekinitev pogajanj poslala v Rim posebno noto, kakor je obljubila glede spornih vprašanj. Med drugim je francoska vlada tudi vprašala, kaj misli napraviti italijanska vlada, če bi bila napadena z vojsko Čehoslovaška? Na francoska vprašanja in pojasnila italijanska vlada doslej ni odgovorila, ker smatra, da bi se za Italijo aktualna vprašanja v primeru prenaglega sporazuma morala prehitro reševati. Angleška kovinarska organizacija za kolektivno varnost Angleška vlada se je posvetovala z raznimi delavskimi strokovnimi organizacijami glede oboroževalne industrije. Vada je razpravljala o tem tudi s kovinarsko organizacijo, ki šteje nad 348 tisoč članov. Organizacija je izjavila, da uvideva obrambo lastne države. Organizacija pa zahteva, da se Anglija »združi z miroljubnimi silami, ki zagovarjajo politiko Društva narodov glede kolektivne varnosti«. Kovinarji so grajali tudi zunanjo politiko vlade, ki so jo označevali za »profa-šistično«, to je, da zagovarja fašizem in mu koristi. Zastopniki strokovne organizacije so se po nekaterih pojasnilih s 23 glasovi proti 14 izrekli za oboroževalni program. vlade s pridržkom, da se v teku oboroževanja z nikakršnimi ukrepi ne omejujejo pravice delavskih strokovnih organizacij, Vlada je sprejela sklep na znanje z zagotovilom, da ne bo kratila pravic svobodnih delavskih strokovnih organizacij. Po novem proračunskem zakonu je dobil minister socialne politike naslednja pooblastila: Glede samouprave delavskih zbornic se pooblašča minister, da sme izdati naredbo z zakonito veljavnostjo o delavskih zbornicah. Naredba razveljavi določbe naredbe tretji oddelek (§ 36 do 69a) zakona o vjrstvu delavcev, kolikor se tičejo delavske zbornice. Dokler minister ne izda te naredbe, sme mandate samouprave podaljšati. Če bi število članov skupščine do objave naredbe padlo do nesklepčnosti, sme minister ostale razrešiti in imenovati nove na predlog bana po zaslišanju organizacij. Glede socialnega zavarovanja sme minister, dokler ne bo volitev v Osrednji urad za zavarovanje delavcev in njega organe, pred potekom mandatov člane uprave razrešiti in imenovati druge v celoti ali posamič. Nameščenci socialnega zavarovanja smejo izjemoma kandidirati za člane samouprave v javni službi posredovanja dela in socialnega szava-rovanja, toda le po odobritvi ministra socialne politike. Glede pokojninskega zavarovanja za nameščence sme minister izvesti razširjenje, dovoliti dokupovanje let do 31. decembra 1942 za one, ki so po zakonu o razširjenju zavarovanja zavarovanju obvezani. Karenca se lahko odkupi za nameščence tudi s takozvanimi domačimi skladi večjih obratov. Nadalje sme minister urediti odnošaje med novinarji in lastniki listov, osnovati zanje poseben sklad ali eventualno razširiti pokojninsko zavarovanje tudi nanje. Minister sme končno z naredbo izpremeniti volilni red za pokojninski zavod v Ljubljani. Razveljaviti sme naredbo o delavskih zaupnikih, in sicer tako, da delavci vojnih, državnih podjetij za oboroževanje in aeroplansko industrijo nimajo pravico voliti zaupnikov. Glede nočnega dela v pekarnah se oproste vse kazni, ki so bile izrečene in še ne izvršene do uveljavljenja novega zakona; is to tako se ustavijo vsa preganjanja zaradi tega. * Z naredbo se ustanovi socialni institut kot samoupravni organ ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v svrlio proučava-nja socialnih vprašanj. Študij se bo vršil na podlagi stanja vseh socialnopolitičnih ustanov. Glede denarnih rezerv institucij socialnega zavarovanja sme minister izdati naredbo o po* rahljanju denarja socialnega zavarovanja. Določiti sme, koliko denarja se mora nalagati v državnih papirjih ter glavno, koliko v novem štirimilijardnem notranjem posojilu. Pooblastila so jako dalekosežna ter močno posezajo v samoupravo socialnih ustanov. 1 ozirom na potrebe socialnih ustanov, bi m0' rala država sama prispevati svoj obolos, ker sicer utegne izvajanje v tem duhu močno ovirati vršitev nalog teh ustanov. Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 Priporoča predmete za potovanje, za šole itd. Delavski pravni svetovalec Zavarovanje (Prevalje) Vprašanje: Pri neki zavarovalnici sem se pred kratkim zavaroval za slučaj smrti. Sedaj sem se premislil in bi rad od zavarovanja odstopil. Ali morem to storiti? Odgovor: Od zavarovanja lahko odstopite le, če bo na to pristala tudi zavarovalnica, kar pa ni verjetno. Drugače boste morali plačevati premije za ves čas, za katerega ste pogodbo sklenili in bo zavarovalnica premije iztožila, ako jih ne bi plačevali prostovoljno. Dopust čuvaja (Ljubljana) Vprašanje: Zaposlen sem pri neki industriji kot čuvaj. Ali imam kot tak po zakonu pravico do letnega dopusta? Odgovor: čuvaji po zakonu ne spadajo med nameščence in zato tudi nimajo pravice do dopusta, ker pritiče dopust po zakonu le nameščencem, ostalim delavcem pa le, ako je pogodbeno določen. Zavarovanje (Sv. Lovrenc) Vprašanje: Pred leti sta dva zastopnika neke 'zavarovalnice nagovarjala mojo mater, da bi zavarovala hišo. Mati pogodbe ni hotela podpisati, nakar sem pogodbo podpisal jaz sam, ker sem imel takrat dobro službo. Sedaj pa ne morem več plačevati zavarovalnih premij in mi zavarovalnica grozi s tožbo. Ali sem dolžan plačati jaz zavarovalne premije, čeravno hiša ni moja? Odgovor: Zavarovalna pogodba se lahko sklene tudi na račun tretjega. Če ste Vi zavarovali hišo Vaše matere, je pogodba ve- ljavna in bo zavarovalnica premije od Vas lahko iztožila, ako jih ne plačate prostovoljno. Zaščita vknjižene terjatve (Radeče) Vprašanje: Kot rejenki mi je žena nekega posestnika izročila mesto plačila za delo polovico svojega posestva. Jaz sem to potem prodala,, možu posestnice, ki pa mi ni izplačal kupnine* in sem imela 10.000 Din vknjiženih iz 1. 1931. Posestnik potem ni plačal z izgovorom, da je ta dolg pod zaščito vendar ni predložil uradnega potrdila. Jaz pa sem morala plačevati od teh 10.000 Din rentnino. Marca je ta posestnik umrl in zadeva je ostala nerešena. Kam naj se obrnem, da ne bom izgubila svojega težko prisluženega denarja? Odgovor: če za Vaš dolg sodišče pokojnemu kmetu ni priznalo zaščite, bi bila lahko Vi denar izterjala. Sedaj lahko s tem postopate proti dedičem pokojnega. Ako bodo dobili potrdilo kmečke zaščite, se lahko Vi pritožite in se sklicujete na to, da ste Vi v slabšem gospodarskem položaju, ker je to edino Vaše premoženje in zahtevate izplačilo cele svoje terjatve z obrestmi za 3 leta nazaj. Prevžitek (Hrastnik) Če so stariši rekli, da ni tršba dajati več prevžitka, ampak 'bosta to odslužila, potem prevžitka tudi ne morejo zahtevati, posebno pa ni treba tega užitka plačati hčeram in bratom. Seveda je treba tako izjavo starišev pred sodiščem tako dokazati, da boste o tem prepričali sodnika. — Za nadaljnje Vas opozarjamo, da odgovarjamo samo naročnikom. Avstrijske novice Bivši policijski predsednik Mihael Skubl, ki ita je Seyss-Inq,uart imenoval za državnega podtajnika za javno varnost, pa je bil že po 24. urah cdstavljen, je bil sedaj izpuščen iz hišnega zapora. Skubl se namerava izseliti v Nemčijo. Gestapo je začela sedaj čistiti tudi katoliško cerkev. Več duhovnikov, ki so 'bili udeleženi pri ‘bivši domovinski Irionti, je aretiranih. Duhovnik Tiegentaler, ki je bil v vodstvu domovinske fronte, je bil obsojen na 3 in pol leta ječe. Časopisje ga dolži, da je izdajalec. Pred Belvederom, kjer je bil interniran Šuš-nik, je sedaj umaknjena straža. Iz tega se sklepa, da Šušnik ni več v Belvederu. Kje je sedaj, ni znano. Pri dunajskih sodiščih je že sedaj -v teku okrog 10.000 pravd na ločitev zakona, čeprav še ni v bivši Avstriji stopil v veljavo niirn-berški zakon o državnih uradnikih. V zadnjih tednih so aretirali na Dunaju okoli 4000 židov in nežidov. Vendar so jih nekako polovico zopet izpustili. Pretekli četrtek so napravili pogon na berače in cestne muzikante in so jih 250 odpeljali v Bremen. Med njimi ni bilo nobenega Žida. Te dni je bila prodana na izvršilni dražbi zapuščina pok. podkanclerja Feya, ki je ob anšlusu ustrelil ženo, sina in sebe. V zapuščini je manjkalo na dan dražbe več dragocenih predmetov, med njimi častno bodalo, ki ga mu je leta 1934, ko je bil zatrt socialističen upor, podaril Mussolini. Manjkala je tudi zlata doza za cigarete z Mussolinijevim monogra-mom. Schuschnigg se je drugič oženil? Londonski listi poročajo, da se je v nedeljo Schuschnigg poročil z baronico Vero Fugger, ki je bila zadnja leta pri njem za gospodinjo. Poroke se Schuschnigg ni osebno udeležil, ampak ga je nadomestoval njegov brat. Poroka se je vršila v dominikanski cerkvi na Dunaju, poročni priči sta bila Schuschniggov oče in cerkovnik dominikanske cerkve. Pač pa je Schuschnigg poslal nevesti pismo, ki je bilo oddano na pošto na Dunaju, pečat pa je bil tako razmazan, da se ni dalo razbrati, na kateri pošti je bilo oddano. — Vest o Schuschniggovi ženitvi sicer sedaj nemški , tiskovni urad uradno demantira. O dovoljenih odtegljajih za socialno zavarovanje V zmislu § 197, točka 1, zakona o socialnem zavarovanju sme delodajalec odtegovati delavcem prispevek za zavarovanje le v višini, ki jo določa za* varovalni razred z ozirom na njih mez-de. Približno znaša ta prispevek polovico predpisanega prispevka, izvzemšt prispevek za nezgodno zavarovanje, ki ga plačuje delodajalec sam. Pregled mezdnih razredov fje bil že večkrat ob' javljen, vpogleda ga lahko vsak zavarovanec pri OUZD ali njega poslovalnicah. Delodajalci, ki delavcem odtegujejo večji prispevek, kakor ga zakon določa, svoievolino ali po dogovoru z delavcem, kar je po zakonu nedopustno, se kaznujejo po gornjem paragrafu z globo din 100 do 2000 in v ponovnem primeru do din 5000 ter morajo vrniti preveč odtegnjene prispevke delavcem. Urad socialnega zavarovanja nima izvršilne nravic in more delodajalec na te določbe le opozoriti in dokazano zlonamerne primere ovaditi zaradi kršitve zakona. Razčiščevanje teh stvari je pa težavno, če delavci sami ne dajo iniciiative ali prekršek celo taje, da ne pridejo navkriž z dotičnim delodajalcem. Dolžnost in pravica delavcev je pred' vsem, da ščitijo v tem oziru svoje interese, ker je do zmislu zakona to ci-vilno-pravna zadeva, to je, privatna stvar onega, ki se mu godi materijalha krivica. Urad pogostoma opozarja delodajalce in delavce na te njih dolžnosti in pravice, tako da med njimi ne more biti nobene nejasnosti glede predpisov. Nisem plačnica za dolge, katere bi naredili moj mož ali otroci. VERŠNIK ANGELA, Črna 83. 'Eflfl flfn potrebujete, da zaslužite 1000 Din L JUU Ulil mesečno doma. — Postranski zasl užek.Dopisi:,Ano*‘, Maribor,Orožnova6. I MALI OGLASI BfaSi eitatelJi knp»; |e|o unlcenefše pf n n* lli fii s erentljli Franc Rormonnov nail. Kori Rogg Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. POPRAVILA, EMAJLIRANJE, POKROMAMJE,PONIKLANJE B. DIVJAK KLJUČAVNIČARSKA! MARIBOR FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvi za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava. Bogata izbira modnega blaga. KOLESA, GRAMOFONE, šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dobro in po kulantnih cenah znana tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica. MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. koles čez zimo. Shramba 'oIMle vedno in paosoiE kruli In peduo Iz Delavske pekarne g Norita. K® Za konzorcij izdala in urejale Adolf Jelen v Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, prcdsiaviteli Viktor Eržen v Mariboru.