291. st^vUka_Ljnhljana, v sredo 21. decembra. XXV. leto, 18» SLOMŠKI M r*tfdd40 !7***7l r^Kl^e,,\i-Prm'Bn,ike' ^ "F* P° P ° * i '* Prejen,*n " avatro-ogereke detel« .a vse leto lfi gld., .a pol let« 8 gld., .a četrt leta _ gld, .a , B.u. w - ^ -jnnijano Dre* posuianja na dom aa vse leto 13 gld., aa fietrt leto ti gld. 80 kr., aa jeden meneč 1 gld. !0 kr. Za pošiljanje na dom računa se po - ., . . . nft »•»•c, po 80 kr. aa fiotrt leta. — Za taje dežele toliko vec, kolikor poštnina anaA* Zaroananila plafiojeje od catiriatopne petit-vrate po 6 kr., Ce ae oananilo jedenkrat tiska, po 6 kr., fla ae dvakrat, in po 4 kr., ce ae trikrat ali večkrat tiaka Uopiai naj se lavole frankirati. — Blikopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opravnistvo je na Kongresnem trgu it. iS. UpravniAtva naj aa blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Razmere na Primorskem. (Govoril posl. dr. Matko L a g i n j a v 183. seji dri. zbora dne 15. decembra t. 1.) Visoka zbornica! Meni je jako težko, poseči danes zopet v debato in sicer neposredno za govornikom, o katerem vemo, da je celo mojster, učitelj nemškega jezika. Jaz se nemškega jezika da rečem pravilno prav za prav nikdar uril nisem. Prosim Vas torej potrpežljivosti, če posredovanjem prelagalnice svojega razuma spravim v razgovor nekatere velevažne reči, stoječe v zvezi z današnjim dnevnim redom. Gospoda moja! Danes nam je rešiti vprašanje, ali naj celokupni državni proračun, bodisi tudi le za malo časa — o tem ne mislim govoriti, če za dva ali tri mesece — dovolimo ali odklonimo. S kakšnimi čutili mi primorski Slovani in sploh vse Primorje to uprašanje uvažuje, to bodete mogli presoditi sami, in pokazati pri današnjem glasovanju. K a dva načina ali po dveh potih moremo meriti in preiskovati delovanje državne vlade tako glede cele države, kakor glede posamnih dežel. Uva-ževati je namreč, kako rešuje vlada ekonomska ali gospodarska vprašanja z ozirom na nas in z ozirom na vso državo; potem pa je uvažiti duševne resni-tate, kulturne potrebe naroda ter vladno delovanje glede njih. Vzprejeti državni proračun pomeni toliko, kakor vladi, sedaj veljavnemu vladnemu sistemu pritrditi ter vse, kar se je storilo, odobriti; z odklonitvijo zahteve pa se vlado nekako opominja če se ji ne izreče nezaupanje in zato je po mojem mnenju potrebno preiskati vse okolnosti, da se onemogočijo napadi tistih, kateri so vajeni iskati v nas samo strast in drugega nič. Skušal bom, kakor sem že rekel, po nekaterih splošnih opombah ilustrirati v nekoliko delovanje vseh vladnih organov quoad Primorje. Navajal bom sama fakta, v kolikor so meni znana in nekatera proračuna nja, sestavljena z največjo vestnostjo. Prepričali se bodete, da se v svojem govoru ne bodem bavil z državnim pravom, vsaj slišimo vsak dan tožbe, da se o državnem pravu preveč govori; poskusil bodem jedenkrat govoriti o državnem nepravu. (Živahna veselost mej somišljeniki.) Gospoda moja ! Kdor si ogleda razne dikaste-rijalne zgradbe v Primorji — dovolj je, če omenim zgradbo, kjer je nastanjeno okrajno sodišče, okrajno glavarstvo in občinski urad v Pulji ter zgradbo v Poreču, kjer je okrajni urad, slavni okrajni urad — mora reč.: Bog nas čuvaj kolere, kakor smo jo deloma imeli; prvo, kar bi morala v tem slučaju ukreniti vlada na Primorskem, bilo bi to, da zapre obe ti zgradbi. To sta vegajališči infekcijskih boleznij. Ako se nadalje pomisli, da nedostaje prometnih sredstev, da ni železnic, katere bi bilo lahko po ceni zgraditi, da ni potrebnih vodnih naprav in da nedostaje še marsičesa drugega, mora vsak, zlasti tujec, soditi, da se Avstrija v tej deželi ne čuti domačo, da jo zmatra za privojevan kraj, glede katerega se bo o prvi priliki izrekla druga zadnja beseda. Kdor je kdaj potoval po Istri, naj se je vozil le po izključno strategični in izključno neekonomični slavni železniški progi Divača-Pulj, (Veselost.) je izprevidel, da, ako je sploh kakov kraj močno potreben vodnih zgradeb, je to Primorje in sosebno Istra. Poglejte pa v državni proračun ministerstva notranjih rečij, poglavje 7 stran 81 in osvedočili se bodete, da ne bi na Istro, Trst, Goriško in Gradišćansko odpadel niti vinar za vodne naprave, da nisem jaz nekaj pristavil. Jaz pa sem sam nekaj pristavil, namreč dve veliki modri ničli (Veselost.) kajti samo te dežele so puščene popolnoma v nemar. Ker se z ozirom na skrajšano obravnavanje ne morem spuščati v razpravo o posamnih točkah in oddelkih, omejiti se mi je na splošne opazke. V tem pogledu moram omeniti, da vselej, kadar se kdo pritoži glede Primorja ali Dalmacije, se nam reče: To sta popolnoma pasivni deželi in hvalite Boga, da spadate k mogočni državi, sicer bi morali lakote pomreti; kar izda država za Primorje, vse investicije in sploh vse, kar ni neobhodno potrebno sa javno upravo, vse so gole žrtve, katere doprinaša države za tisti deželi. Z ozirom na to apodiktično trditev sem se potrudil, napraviti po samem državnem proračunu kolikor mogoče vesten izleček o dohodkih in troških, da vidim, smo li res tako revni in pasivni, kakor se trdi m smo li res vkupni Avstriji ali, Če hočete vkupni monarhiji Avstro-Ogerski le v nadlogo. In prišel sem — mogoče, da sem se zmotil, — a prav rad vzprejmem popravek — do rezultata, da daje Primorje ali, da govorim skromneje, da nabere država v Primorji uštevši Trst — in seveda v prvi vrsti v Trstu — vsega v kupe 16 Vi o milijonov goldinarjev, za upravo Primorja in za redne investicije pa potrosi 4,300.000 gld. (Čujte! Čujte!) To je 27 odstotkov vseh v deželi nabranih dohodkov. Kaj pa naj porečemo mi k takim razmeram, ako je, če se ne motim meseca decembra 1891. I. častiti tovariš gospod dr. Gregr zmatral za veliko škodo njegove dežele, ker je država od nabranih dohodkov potrosila zanjo samo G3 milijonov torej 35 odstotkov? Ne trdim, da je vsaka dežela zase v isto tako slabem razmerji k vknpni državi, kakor Primorska. Ta, kakor rečeno, dobiva od svojih dajatev samo 27 odstotkov, druge dežele pa po 54 odstotkov. Pridržujem si pravico, govoriti o tej stvari pri drugi priliki obširneje ter predložiti natančna izračunanja po posamnih oddelkih. Tu mi je bilo le do tega, da zavrnem očitanje o pasivnosti naše dežele. To nismo, k večjemu ako se zapišejo na naš račun nekatere državne investicije, katerih pa nikakor ni zmatrati kot storjene v izključnem interesu dežele. Sem spadajo troški sa istrausko železnico in za državno železnico Hrpelje-Trst, potem subvencija Lloydu in troški za Tržaški pristan Pričakujem od pravičnosti visoke zbornice, da ne bo trdila, da je troške za imenovano železnico, za Tržaški pristan in Llovdovo subvencijo zapisati izključno na naš račun (Klici: Gotovo ne!) To nikakor ne gre. Istrska državna železnica je bila zgrajena izključno iz strategičnih ozirov in nikakor ne daje deželi tistih ekonomičnih koristij, katere bi jej mogla donašati. Vrh tega upoštevnjte še, da «e je pri gradbi te železnice popolnoma prezrla že tedaj velika ekonomična prememba na Reki in da ta železnica veliko let ni bila v neposredni zvezi s Trstom. Država bi mogla s prav majhnimi troški zgraditi ekonomično progo, ozkotirno železnico iz Trsta čez Sv. Sabo, Poreč v Kanfanar in še drugo progo, da se napravi ožja zveza mej Trstom in Puljem oziroma Reko čez Čiška tla in^ sicer tako v zvezi s HrpelJ8ko progo in ono iz St. Petra na Reko pri Matulji ali pa kje blizu Kastva. Na ta način bi se skrajšala daljava mej Puljem in Trstom z jedne in mej Reko z druge strani za 32 kilometrov. Da se to zgodi, Četudi na naše troške, pri-poznali bi to hvaležno. Naj še na kratko nekaj omenim glede dragocene naprave Tržaške luke. Strokovnjaki so mi rekli, da bi se bila prihranila polovica troškov, če bi se bil pristan napravil tam, kjer je to primerno in da bi potem tudi burja in morski viharji ne bili taho nevarni, kakor sedaj. Južno od mesta leži krasni morski zaliv Miljski in kedar divjajo v novem pristanu najhujši viharji, se vozijo ljudje za zabavo k sv. Andreju Tam pa niso hoteli graditi novega pristana. Sodim, da je bila tedaj, ko je šlo za zgradbo novega pristana, zdrava človeška pamet nekje na potovanji. (Smeh.) V bližini je bila železniška po-Rtaja in zato se je tam napravil pristan. (Posl. Stalitz: Trst je zoper to protestiral!) Drago mi je, gospod kolega, ali nas ni nihče vprašal. (Posl. Stalitz: Tudi proti napravi kolodvora na tistem mestu smo protestirali!) Še nekaj o veliki Lloydovi subvenciji. Nazori o tej reči so kaj različni. M oj nazor pa, do katerega sem prišel po pogovorih z ljudmi, ki stvar bolje razumejo nego jaz, je nastopni. Kmetijstvo v Istri in sploh na Primorskem je popolnoma propadlo. Nihče se ne briga za to; nihče ne pomisli, da Životarijo na kmetskih posestvih, vrednih povprečno 1500 do 2000 gld., redkokedaj 4000 do G000 gld., familije, brojače osem, deset, dvanajst duš. Od česa žive ti ljudje? Ali morejo na svojem zemljišči pridelovati toliko, kolikor treba za živ- _____ . _---- ^ ^ fcjgjpjuj^ ljenje? A oni niti ne žive, preklavrno životarijo, da mora srce boleti vsakega, kdor pozna to kmetsko prebivalstvo. Isto take so razmere malih obrtoval-cev, malih trgovcev in isto tako je v vseli granah javne uprave in javnega življenja, kjer bi nam bila dobrodošla vsaka najmanjša podpora. A kaj se dela? Milijoni se mečejo v vodo in to pod naslovom „subvencija Lloyduu. (Jako dobro!) Neugodno je poslušati taka očitanja in morda vzbudi to ponekod ogorčenost, ali jaz sem poslan semkaj od najsiromašnejšega dela prebivalstva in mogel bi — kakor se trivijalno pravi — izprazniti žepe. Glavni moj upor se obrača zoper Llovdovo družbo. Lloyd je institucija, ki se je — po trdnem mojem prepričanju — preživela, ali — da govorim točneje — ki sploh nikdar prav živela ni. Od vlade nad vsako mero podpiran, ni mogel Lloyd niti tega storiti, kar so iz lastne inicijative storile posamne privatne družbe. Ko je bil Lloyd še sam, vozil je nekako po milosti ob isterskem in dalmatinskem bregu. Takrat je minolo več tednov, predno je kdo z otoka prišel v večje mesto na bregu, ali iz pomorskega trga v pomorski trg. Danes je to vse drugače, ker sedaj vozi ob bregovih Tržaškem, isterskem, Reškem in dalmatinskem vsaj 40 parni-kov raznih privatnih družeb (Čujte! Čujte!) in vse izhajajo prav dobro brez subvencije, (čujte! mej somišljeniki.) ako pa dobivajo kako subvencijo, je nikakor ni moči primerjati Lloydovi subvenciji. Tudi v drugih ozirih se je v novejšem času uvedla marsikatera novotarija; zdi se mi, da boleha Lilovdova uprava za tisto boleznijo, ki tare vso javno upravo v Dalmaciji in ua Primorskem; ne motim se, če trdim, da je znanje nemškega jezika postalo važneje, nego znanje navigacije. (Veselost.) Ako je to res — in pred kratkem videl sem v Pulji sam takov parnik — potem je to najnevarnejša vseh dosedanjih, pri Lloydu upeljanih na-redeb. Poslani smo sem, da izrečemo skromne svoje želje, opomnje in ugovore. Moči pa nimamo, premeniti razmere, tudi moralna in materijelna odgovornost ne zadene nas in zato tudi nikakor ne gre, zarezati Lloydovo subvencijo na naš specijalni rovaš. Naj grem do meje, katera je mogoča, in določim letno svoto, katera bi primeroma zadostovala za pokritje dolga, ki spada na Primorsko titulo Llovdova subvencija, titulo zgradba isterske železnice in nove Tržaško luke. Ako govorim tu z „jazu, „miu, „naše Primorje", ne mislim s tem ničesar reči o kakem posebnem stališči. V nas imamo pregovor, ki pravi: „Ako smo mi braća, nisu nam kese sestre." Ako torej država za Primorsko izda na leto 4'3 milijonov goldinarjev, za omenjene investicije pa 45 milijonov — po mojem mnenji ni mogoča višja letna kvota za pokritje tega dolga — potem, če .orej vse troške za železnico, vse troške za novi Tržaški pristan, vse troške za Lloyda zapišemo na račun Primorja, potem doprinašamo za vkupne potrebščine te državne polovice in za vkupne potrebščine monarhije vsaj toliko, kakor vsaka druga dežela, da torej nismo pasivni ali pa tako obremenjeni, da je skrajni čas, da bi visoka vlada morala tudi na nas že jedenkrat bolj blagohotno se ozreti, na naše kmetijstvo, sploh na kmetsko prebivalstvo, kakor se je ozirala pri gradbi pristana in pri Lloydu, ki naposled služita le veletrgovini in vele-industriji drugih kronovin, ne pa naši. Prvo vprašanje bilo bi s tem rešeno. V Primorji torej vlada za gospodarske interese dežele ne stori ničesar, niti s tistim denarjem ne, katerega država pod naslovom davka in davščin sama nabere v deželi. Kaj pa nam daje država v duševnem oziru ? (Posl. dr. Brzorad: No, ta bo pa lepa sedaj!) Ali nam koristijo kaj od države v nas uzdržane šole, ali so nam všeč uradniki, katere je vlada k nam poslala, ali nam je državna policija pravična (Veselost.) itd. itd.? Upam, da bom pri razpravi o posamnih oddelkih mogel govoriti o pravosodju, o trgovini in obrtnosti, o finančni upravi in še o marsičem drugem tako odkrito, kakor danes. — Danes se mislim omejiti na jedno točko državnega proračuna, in sicer na tisto, katera more prouzročiti mnogo dobrega pa, žal, prouzroča samo zlo, to je točka o politični upravi. Vse javno življenje se pretaka po kanalu politične uprave skozi namestništvo, okrajne urade prve instance; tem potem občuje državna uprava z narodom; to so zbirališča za naredbe, poročila, sploh za vse, kar hoče vlada sporočiti prebivalstvu in narobe, tudi za to, kar hoče prebivalstvo sporočiti vladi. Načelniki politične uprave, kateri so dandanes, žal, ob jednem tudi načelniki državnih pravdništev, so po zakonu in faktično ob jednem tudi načelniki in šefi šolskih in finančnih oblastev, torej brez njih sodelovanja in inicijative, torej tudi za obrtnost in trgovino v posamnih deželah ni moči ničesar storiti. Ker pa je tako, primoran sem v interesu svojih volilcev spregovoriti nekoliko o naših političnih razmerah in o naši politični upravi sploh. Dovolite mi opomnjo. Tako hud nisem, kakor morda izgledam. (Veselost.) Rad priznavam, da boleha politična uprava na Primorskem za isto boleznijo, kakor v celi državi. Zgode se časih nevero-jetne in brezbrojne napake. Vse navesti, da bi se našlo pravilo, kakor želi Njega ekscelenca naš mi-nisterski predsednik, je absolutno nemogoče. Mislim torej, da bo zadoščalo, ako navedem nekatere tako frapantne uzglede, da bo moral vsakdor reči : če se take reči primerjajo, potem se to godi praviloma, ne pa izjemoma. Predno to storim, naj še rečem, da je po mojem prepričanju politična uprava avstrijska sploh nič vreden organizem in da zma-tram, navzlic temu, da ne poznam razmer v drugih kronovinah, za potrebno korenito reorganizacijo politične uprave, morda neko konfundiranje, morda združitev nekaterih avtonomnih organizmov v državne organizme, predpostavljajoč, kakor je bilo rečeno v prestolnem nagovoru, da bi se varovala jednakopravnost jezikov in narodov. Sedanja okrajna glavarstva so postala, kakor sem že prej omenil, zgol zbirališča za poročila občin. Ako občine in avtonomne korporacije kaj store, tako je storjeno, k večjemu da to politično oblastvo nekoliko premeni; storjeno pa je. Ako ničesar ne store, tako se vsaj v naši deželi politična obliistva nikdar ne lotijo inicijative, da bi se kaj koristnega in dobrega ustvarilo. In ker so okrajna glavar stva in sploh politična oblastva prve instance postala samu zbirališča za poročila, potem pomeni to toliko, kakor da morajo nositi občine vsa bremena, katera jim nalaga javno življenje, da morajo nositi lastna bremena in bremena prenesenega področja, a teh bremen ne morejo več prenašati. (Prav res!) Želeti bi torej bilo, da se v tem ozirn olajšajo avtonomnim korporacijam naložena bremena, če drugače ne, vsaj potem zdrave fusije. Da me kdo vpraša kako, vedel bi mu prav kratko in krepko odgovoriti. Rekel bi: dober orožniški naddesetnik, kateri bo vodil evidenco v vojaške svrhe — in nadzoroval policijo, je več vreden, kakor vsa okrajna glavarstva na svetu (Dobro! in veselost.) Vse drugo morajo, kakor sem rekel, opravljati avtonomne občine, zato pa bi blo imperativno ustvariti okrajne zastope ali odbore povsod tam, kjer jih ni. Okrajni svetniki morali bi seveda voljeni biti od prebivalstva in bi morali imeti stalne poročevalce, a ne morda samo za velike okraje, ampak za vsak sodni okraj; to bi bil živ del državnega organizma, to bi bilo nekaj avtonomnega in državnega. Poročevalce morala bi plačevati država, kar bi bilo samo pravično, ker bi opravljali tudi to, kar je zdaj naloženo občinam. Moj idej al bi bil okrajni odbor za vse stroke javnega življenja s stalnimi poročevalci jednega za zdravBtvo, za vojaštvo, za policijo, drugega za šolstvo — saj že imamo okrajne šolske svete, zakaj bi torej ne bilo vse to združiti ? — tretjega za gozdne reči; kjer pa ni gozdov, kakor pri nas, kjer je samo grmičje, bi bilo nastaviti okrajnega ekonoma, mesto da bi moralo trpeti ljudstvo kakor sedaj, samo ker se poklicani možje še prepirajo za teorije o gozdnem gospodarstvu. Tudi okrajnega zdravnika bi bilo treba. Ta okrajni zdravnik bi se pa ne smel pečati samo s pisanjem statističnih tabel in poročil, ampak bi moral gledati na higijeno prebivalstva, kajti to bi bila njegova naloga, in ako bi našel, da se v kaki vasi ali v kakem okraju javljajo kužne bolezni, ker ljudstvo nima vode in topi vsled tega ter je nesnažno, moral bi to vladi ali dotičnemu odboru naznaniti, sporočiti in pomagati, da se zoper to stori kar treba in kar je koristno. Kar se dostaje splošnih napak politične uprave, omejil se bom, kakor sem rekel, na navajanje nekaterih uzgledov, ki so po mojem mnenji takšni, da jih je vzeti za pravilne, izjema pa je: dobra uprava. Pri Das se more ne glede na narodnostne in druge prepire primeriti, da prime politično oblastvo po orožnikih, ali orožniki po političnem oblastvu celo cigansko kardelo ter je izroči najbližjemu občinskemu uradu v oskrbovanje. (Veselost.) Ti dobri kosmopoliti so morda res kam pristojni, a oni ali nečejo imenovati svojo domovinsko občino, ali pa je ne morejo, skratka, preiskave se začnejo, funkcijonarji se uglobijo v spise in dopise itd., pri tem pa pozabijo popolnoma, da morata dve občini v njih okraju preživeti cigane več dnij, morda več tednov in če se prav spominjam celo več mesecev. (Vesloat in Čujte!) Končno seje po- kazalo, da sta občini za Cigane izdali tisoč in nekaj goldinarjev (Čujte I) In vender niso Cigani sploh tako škodljivi in nevarni, kakor časih drugi, bolje oblečeni ljudje. (Veselost.) Da so Cigane izpustili ter vodili preiskavo, ne bili bi narasli ti stroški. In kakšni so ti troški sa oni občini, spzevidite šele, če pomislite, da jima j« absolutno nemogoče nabrati za lastne siromake sto goldinarjev n« leto. (Prav res.') Tak slučaj primeril se je Podgradom in v Materiji in tega ni še dolgo. Ker sta občini absolutno siromašni in prebivalstvo jako revno, moral je isterski deželni zaklad za to šalo odšteti nekoliko stotakov. Pri nas se lahko kaj navadnega pripeti. Slabo umevano nadzorovanje gozdov je krivo, če se tu in tam pripeti, da se pogubi pojem o privatni lastnini gozdov ali grmičja, katero se šteje mej gozde. Potem se ne pravi več: Občina X ali Y je lastnica gozdov; potem se ne pravi več: Zadruga X Y je lastnica gozda, ker ga je v potu svojega obraza odkupila od bivših grajščakov. Ne, gospoda moja, tu treba adjustirauega logarja. (Veselost.) Kaj je proti takemu možu Njega ekscelenca, gospod pol,euelski minister? (Živahna veselost) Še primere ni tu! Ti ljudje ukazujejo dandanes o narodni naši imovini m kako ukazujejo? Prašajte posamne občine v gorenji Istri, če m res, da so bili radi slabo umovane gozcTne policije odvzeti posamnim občinam gozdni pečati in mesto teh veljajo sedaj gozdni pečati imaginarnega c. kr. gozdnega nadzorništva. (Čujte! Čujte!) Vprašajte, če ni res, da je bilo na stotino ljudij iz posamnih davčnih občin baje radi gozdnega kvara obsojenih v zapor ali na čutne globe in če ni res, da so morali plačati odškodnine dosti več, nego je bil vreden dotični les, da se je obdelal in postavil na zelo oddaljen semenj. Ti ljudje pa niti niso storili gozdnega kvara, ker je imela vlada dolžnost regulirati že davno njih gozdne pravice. Vprašajte iste občine, če ni res, da je, da bi bila mogla vsled slabega poslovanja gozdne policije nastati v teh krajih tudi živinska kužua bolezen. Živina morala je ostati nesnažna v hlevih, ker se je dotičnemu gozdnemu osobju zljubilo prepovedati pobiranje stelje v pripravno ležečih gozdnih delih Vprašajte, če ni res, da so pred tremi ali šti rimi leti bdi ljudje Podgradom primorani, posekati maloštevilno sadno drevje, katero je stalo okolo njih hiš, samo da ne zmrznejo (čujte! Čujte!) dočim imajo na tisoče oral gozdov. Zakaj ? Ker so gozdje sekvestriruni, ker naši ljudje ne delajo po tisti šabloni, ki je zanesena k nam iz krajev, kjer stoje lepi gozdi in žive lačni ljudje. Radi tega se sekve-strirajo gozdi, radi tega se dela, kakor se poljubi dotičnim gospodom, ne v korist narodu, niti v korist državni avtoriteti. Pri nas se pa lahko še nekaj drugega pripeti. Star istran, ki je kot mornar preživel najlepša svoja leta na mor u, pride truden in star domov. Tisočkrat je pozdravljal tuje kraje z avstrijsko zastavo, s tisto zastavo, ki je bila zanj simbol moči in nadeje, kateri mu more dati država. Domov je prišel bolan za revmatičnimi boleznimi in nesposoben za težka dela. Zato želi otvoriti malo gostilno, da bi delavcem prodajal vino in polento. Tak mož, gospoda moja, ne dobi v svoji občini licence. (Čujte! Čujte!) Potreboval je licence stari Jurkovič v Opatiji, a dobil je ni, ker je Hrvat. Ob istem času pa je dobil licenco priseljen tujec, ki je imel kopo nezakonskih otrok. (Čujte! Čujte! mej somišljeniki. — Klici: Avstrijske razmere!) Tako se v nas varuje morala. Kakor sem že rekel, takih slučajev mogel bi Vara navesti na stotine, ne da bi umešaval narodnostni prepir. Dovolite mi navesti samo še jeden slučaj, potem naj pravniki izrečejo svojo sodbo. Pri nas se more celo primeriti, da se po od-gonu odtirajo legitimne žene, živeče v najboljšem sporazum ljenju s svojimi možmi, kateri imajo reden zaslužek. Ako se odgon izvrši, ne ve mož, ali naj toži vlado na podlagi civilnega zakona, da mu vrne ženo ali pa naj opusti svoj zaslužek in gre za ženo. če meni ne verujete, vprašajte neko Detiček in neke žene v Pulju in v Dinjanu. Ni še dolgo tega, kar se je to zgodilo. (Klici: Zakaj ?) Zakaj ? Ker se je sumilo, da ima žena nekega druzega moža rada (Smeh ); samo sumilo se j«, dokazov ni bilo. Dovolite mi opomnjo: če so v naši politični upravi sploh mogoče take napake, kaj se mora in kaj se ne mora zgoditi, če navdaja to politično in sploh vso javno upravo neki policijski duh, ki je jedui ali drugi narodnosti v deželi absolutno sovra žen. V tem slučaju mi bodete priznali, da mora biti slabo upravljanje še slabše in še nevarnejše, ako je nadah jeno policijskim duhom in ako trpi prebivalstvo že vsled slabe uprave, koliko več mora trpeti prebivalstvo na Primorskem vsled take uprave. In da vlada v naši upravi tak duh, to, gospoda moja, dovolite mi, dokazati Vam z nekaterimi besedami. Ta zli duh v politični upravi na Primorskem je sosebno ali izključno naperjen zoper Hrvate in Slovence v tej deželi, (Čujte! Čujte!) ki imajo absolutno večino in od katerih je ta pokrajina dobila svoj narodni karakter. (Čujte! ČujteI) Da. gospoda moja, kaže ee, da se je glede primorskih Slovanov določil jako krivičen in morda za vso državo nevaren princip (Čujte! Cnjte!) in da se brez pomisleka po tem principu vlada, (čujte! Čujte!) Ta princip veleva, da je razširiti narodno območje izvestnega naroda in izvestne stranke na troške Hrvatov in Slovencev. (Čejfce ! Čujte f Tako je!) in dragi princip je, da o italijanski iredenti niti govoriti ni VeČ niti ee je bati (Posl. dr. Lue -ger: Da, to je res!) zato pa hrvatsko iredento v Primorju predetavliatt kot jako nevarno. Ako se ta princip tudi ni pismeno naznanil vsem deželnim političnim oblastvena v ravnanje, vender se na Primorskem deluje in upravlja vse tako, kakor da je ta princip že oficijelno uveljavljen. V tem pogledu navedel bi lahko Se dosti več slučajev, kakor glede drugih upravnih hib. Povedal bom samo to, kar je neobhodno potrebno. Vlada stoji na stališči, da je hrvatski in slovenski narod — imenujem ja vkupno in zmatram ja za celoto, kajti naša trpljenja, naša srca in upravičene naše asp racije na Primorskem so' jednake, v tem oziru ni kari ne gojite iluzij — glede odgoje v narodnem jeziku kolikor mogoče malo podpirati. Čujte nekaj kratkih a tehtnih primer iz najnovejše dobe. Jaz sodim vedno s pravega stališča, da se tudi v šolskih rečeh zgodi to, kar žili državna uprava oziroma šolsko oblastvo, kateremu je načelnik šef političnega oblastva. (Posl. Sokol: Gotovo!) Pred nenaj leti prestavljen je bil neki učitelj, trd Italijan, sicer pa pošten človek, kazenskim potem na drugo šolo; hrvatske besede ni razumel ni jedne in zato je prišel na hrvatsko šolo. (Čujte! čujte ! na desni.) Čakajte, šele sedaj bodete klicali : čujte ! Mož je kmalu sprevidel, da na tej šoli ne more delovati; otroci niti več v šolo niso prihajali, krajni šolski svet se je o tem prepričal, morda tudi sam ali okr. šolski svet ali pa učitelj sam je prosil premeščenja na drugo, italijansko šolo, kjer je mogoče delovati. A sedaj se je učitelju z visoke strani namignilo, riaj nikari ne misli, da bo premeščen, predao se ne nauči hrvatskega jezika. (Veselost.) Dokler torej ne zna hrvatskega jezika, mora mož učiti na hrvatski šoli; čim pa se bo naučil hrvatski, mogel bo eventuelno priti na italijansko šolo. (Ž vahna veselost.) Take reči se gode na Primorskem. (Konoc prih.) Našim volilcem! V trdnem prepričanju, da bi zastopniki hrvatskega in slovenskega naroda zamogli v državnem zboru najizdatneje zastopati interese svojega naroda, ako bi bili zjedinjeni v jedno samostojno, od nikogar odvisno parlamentarno skupino, trudili smo se zopet in zopet v ta namen, da se ustvari poseben klub vseh hrvatskih in slovenskih zastopnikov. To se nam ni posrečilo. Sprožili smo tudi vprašanje, kako bi se dala vzdržati ona zveza, kojo so svcječasno naznanili hrvatsko slovenski zastopniki — člani kluba konservativcev — ali tako, da jej more biti član tudi tisti zastopnik, ki ni v klubu konservativcev. Naši tovariši niso privolili v to. Po tem takem nam ni ostalo druzega, nego da ustvarimo klub — če tudi maloštevilen —, da potrdimo tudi po vnanji obliki jedinstvo naših mislij in naših teženj, da postopamo vsikdar dogovorno, nenavezani niti ua voljo vlade, koje sistem in postopanje sta protivna interesom našega naroda, niti na odloke večin, koje zamorejo marsikaterikr.it zadušiti naše želje in zaprečiti vestno vršenje naših poslauiških dolžnostij. Tako je prišlo, da smo ustanovili „klub neodvisnih hrvatskih in slovenskih zastopnikov" ter srno to ustanovljenje naznanili predsedništvu poslanske zbornice in vsem klubom. Naš program je nastopni: kazati vladi žalostno gospodarsko stanje dežela, koje zastopamo in navajati načine, kako bi se dalo popraviti; na-glašati krivice, ki se dogajajo našemu narodu, v nasprotstvu celo z obstoječimi zakoni v vseh strokah javne uprave z ozirom na narodni jezik, ter zahtevati, da se vrše dotični zakoni; ne puščati nikdar iz vida državno pravo naroda in kraljevine Hrvatske, ker smo prepričani, da bode še le tedaj popolnoma zagotovljen obstanek našega naroda, ko se oživotvori to državno pravo. Nad-li smo si tudi ime slovenskih zastopnikov, ne samo zato, ker je nekatere izmej nas izvolil tudi oni del našega naroda, ki se pripoznava k imenu slovenskemu, ampak tudi zato: da pokažemo, da težimo po onem jedinstvu Hrvatov in Slovencev, koje jedinstvo se naglasa mej njimi ob tolikih prilikah in toli pogosto; da dokažemo, kako da slovensko ime ih vsi sladki spomini, ki so navezani na nje od davnih časov, nahajajo in bodo vsikdar nahajali dostojno mesto in spoštovanje tudi Dftlje v prilogi I'. AVwhb • niti .'!■•■:• Priloga „Slovenskemn Narođn" St. 291, rtnć 21. decembra "1892. mej onimi, koji ao prepričani, đa je najbolji način za stalno in trajno obrambo naše narodnosti in za pravi napredek v vseh strokah javnoga življenja jedino v tem, da se v okvirju monarhije Habsburgov zjedinijo vse slovensko-hrvatske dežele na temelju zgodovinskega prava kraljestva hrvatskega, prirodnih zakonov in narodne volje. Kot imeniten korak do tega bi smatrali že to, da se slovenske dežele združijo v jedno politi* ško-administrativno skupino, Slovenijo, ki je bila do nedavna jasen idejal vsem slovenskim zastopnikom in za kojo so se izrekli Slovenci čestokrat in ob različnih priložnostih. V smislu teh nazorov delovali bodemo neprenehoma, neumorno in odločno, in dobro došla nam bode vsaka stranka, ki nas bode podpirala v tem. Smatramo za svojo dolžnost, objaviti to Vam, našim volillcem; Vi pa izrečete o svojem času svojo sodbo. Mi se uklonemo tej Vaši sodbi, naj bode že taka ali taka. Domoljubnim pozdravom Na Dunaju, 15. decembra 1392. Juraj Biankini v. r., Niko Dapar v. r., Matko dr. Laginja v. r., Virgil Peric v. r., Vjekoslav Spinčić v. r. Politični razgled. "%!ol rana^* dežele. V Ljubljani, 21. decembra. Gospodska zbornica. Včeraj vršila se je zadnja seja pred Božičnimi prazniki; mirno in stvarno, kakor je to navada v tej odlični korporaciji. Zbornica vzprejela je celo vrsto raznih predlog ne da bi se vršila kaka debata, opravila nekatere volitve točno po stavljenih nusvetih in se potem razšla. Bodoča večina. Že včeraj smo zabeležili oficijozne glasove, na* znanjajoče, da si je grof Taafie prihranil za božične praznike prav prijetno zabavo: sestaviti novo parlamentarno večino in včerajšnji „Fremdeublatt", ki je vedno dobro informiran, pojasnjuje to zadevo precej dobro. List pravi, da se je pri debati o dispo-zicijskem fondu pokazalo, da je moči trdno večino sestaviti le na podlogi določnega vladnega programa. Grof Taafie lotil se je tega dela in čim ga izvrši, poskusil bode pridobiti za ta program vse zmerne elemente v zbornici. Okleniti se bodo mogle tega programa vse stranke, katerim je za javni blagor in ne samo ca konfesijonelne in narodna prepire. Da pa bi bila nova večina trajna, zagotoviti bode vsem strankam jednak upliv, da ne bo mogla jedna stranka potegniti za seboj vse druge dele večine. Ekstremne stranke ao izključene, ker vlada reflektira samo na zmerne elemente, kateri se bodo mogli ukloniti prvemu pogoju za pristop, to je, ki ae bodo mogli odpovedati specijelnim strankarskim željam. Od vsebine in duba vladnega programa je odvisno, ali bodo mogle zmerne stranke pristopiti novi večini polnofitevilno ali šele po odbitju nekaterih elementov in isto tako še ni rešeno vprašanje, kako izjednačiti frakcije bodoče zveze. — Toliko pripoveduje vladni list, a levičarska glasila ao tako presenečena, da jim je sapa zastala. Pripravljeni so sicer vsak hip odobravati ustanovitev trdne večine na podlagi jasnega vladnega programa, o tem pa, da bi se od nekaterih skrajnih elementov ločili navidezno zmerni, o tem vsaj publicistična glasila nečejo ničesar vedeti. Petlndvajsetletnlca ustave. Danes je 26 let, kar je bila razglašena s daj veljavna ustava, vsled katere se je monarhija razdelila v dva samoatalna dela in katera je narodom, živečim v habsburški monarhiji, podala nekaj pravic vsaj v teoim, kajti v praktičnem življenji je tudi sedaj še skoro ravno tako, kakor za časa absolutizma. Ustava je samo Nemcem v korist, zato tudi po nekod slave* petindvajsetletuico, narodom in političnim strankam pa je tako malo ugodna, da se vedno čuje glas: Bolje pošten absolutizem nego ustava, kate; a ko da tako tolmačiti, kakor se tolmači v uas. Nekaj pravic in svobode podata ustava uarodom res ali vsegamogočoi bureaukratizein napravil je te pravice in svoboščine iluzorne in zategadelj v nas nimamo povoda slaviti petindvajsetletnih ustave. V 114*11)4' osestuik v Ljubljani. 31. Jakš Franc, posestnik v Št. Petru. 32. Jentl Bernard, trg. poslovodja v Mariboru. 33. Jug Tomaž, nadučiteij v Solkauu. 34. Juti Josip, c. kr. rač. praktikant v Ljubljani. 35. Jurčič Josip, župnik pri Sv. Leii-itu 36. Jurkovič Frauc, nadučiteij v Šmariji pri Jelšah. 37. Kadivec Antonija, pos. v Ljubljani. 38. Karlin Juri), bogoslovec v Ljubljaui. 39 Kiirtui Hugou, drd. jur. in posestnik v Šmariji pri Jelšib. 40. Kastelic Matija, bogoslovec > Ljubljani. 41 lv.it ni k Frauc, župnik v Podgorjah. 42. Kazafura Antou, učitelj v Ročinji. 43. Kette Vojteh, želez, mgenieur. 44. dr. Kladva Ivan, c. kr. sodni pristav v Kamniku. 15. Klanjšek Franc, bogoslovec v Gorici. 46. dr. Klasiuc Ivan, odvetnik v Gradcu. 47. dr. Kliinek Emil zdruvnik na Bledu. 48. Kliučev-Aček Ignac.j, župnik v Smiheltt. 49. Klobus Va lenti n župnik* na Slapu. 50 Ktojidč Frauc, duhovnik v Selcih. 51. Kn lic Josip, sem duhovnik v Ljubljani. 52 Kujižnica župnije trnovske v Ljubljani. 53. Kofol Franc, c. kr. davkar v Katialu. 54. Kolšek Vinko, c. kr. notar v Krauiski Gori. 55. Končan Fortunat, bogoslovec v Mariboru. 56. Koprlvec Peter, bogoslovec v Ljubljani. 57. Kovačič Franc, bogoslovec v Mariboru. 58. Kraujc Ivan, veleposestnik v St. liu. 59. Krančič Josip, bogoslovec v Mariboru. 60. Kratochvvill Edvard, c kr. tub. oflcijal v Kotoru. 61. Kumar Karol, bogoslovec v Mariboru. 62. LaBnik Štefan, župuik v Št Vidu (Kor) 63. Lebau Karnhua, učiteljica v Kanalu. 64. Majcen Josip, knezošk. tajnik v Mariboru 65. Malovrh Gregor, župnik v Št. Vidu. 66. Manzoni Eliza, poduč teljica v Kanalu. 67. MarčiČ Valentin, bogoslovec v Ljubljaui. 68. Matek Blaž, c. kr. gimn. prof v Mariboru. 69. Mat j mi Jakob, kaplan v Jesenicah. 70. Medved Antou, bogoslovec v Ljubljani. 71. MilČetić Ivan, kr. gimn. profeior v Varaždinu. 72. Mlakar Anton, bogoslovec v Ljubljani 73. Minsko Josip, kaplan v Vozenici. 74. dr. Neu-berger Moric, del. okr. zdravnik Ložu. 75. Oblak Anton, bogoslovec v Ljubljaui. 76. Feternel Jakob, župan itd. na Bledu. 77. 1'irh Amalija, učiteljica pri Sv. Vidu. 78. IMantaiič Josip, bogoslovec v Liubljaui. 79. Piehan Ivan, bogoslovne v Ljubljani. 80. Ploj Oton, c kr. notar v Kadgoni- 81. Pod vinski Anton, kaplan v Sevnici. h2. Porenta Jak >b, župnik v Stonifiah. 83. Preinrov Franc, trgovec, gostilničar in posestnik v Martinjaku. 84. Pristav Ivan, bogoslovec v Ljubljaui. 85. dr. Rakež .1 < ; . zdravnik v L utonutu. 86. Havbar Ivan, učitelj v Temnici. 87. Rejec Jakob, kaplan v Komnu. 88. Bi bar Matej, sem. duhovnik v Ljubljen . 89. Rojnik Štefan, nam. uradnik v Gradcu. 90. Rožnik Tomaž, bogojlovee v Ljubliani. 91. Rudolf Alojzij, kaplan v Trnovem. 92. IIo ur Matija, c. kr okr. sodnik v Podgradu. 93 Scliškar Franc, že;, uradu.k ua Kozini 94 SittT Josip, c. kr. 8od. pristav v Mamb^rgu. 95. Slan c Frauc, učitelj v Radečah. 96. Strnad Josip bogoalovec v Gorici. 97. Stroj Alojzij, sem. duhovnik v Ljubljani. 98. Sušnik Franc, sod. sluga v Velikih Laščah. 99 Šalamun o. Hijacint, kapucin v Hartbergu. 100 Šker-bec Matej, sem. duhovnik v Gorici. 101. Šlamber-ger Lovro, bogoslovec v Mariboru. 102 Štabuc Jernej, provizor v Šmariji pri Jelšah 103 Štrukelj Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 104. Švigelj Josip, bogoslovec v Ljubljani. 105 TiČ Lovro, bogoslovec v Ljubljani. 106. Tomažič Andrej, učitelj v Levpi. 107 Tr|)in Ivan Krat., sem duhovnik v Ljubljani. 108. Učiteljsko društvo celjskega okraja. 109. Uran-kar Josip, bogoslovec v Ljubljani. 1 10. Vamberger Anton, kurat v Messendorfu. 111. Verhunec Ivan, poaibtnik v Selcih. 112. Vilarjeva Polonica v Dobu-113 Vittori Joaij), učitelj v Opatjem S lu. 114 Vodopivec Franc, učitelj v Brestovici 115. Vrščaj Ivan, učitelj pri Sv. Jurji ob j. žel. 116. Vuga Andrej, vikHr v Ročni ju 117. VVeikal Josip, kaplau pri S/. Krilu (Štai ) 118. Zupančič Jakob, žujmik pri Sv. Ožbaltu (Staj.) 119 Žmavc Jakob, caud. pbll. ua Dunaji. 120. ŽnidarAič Frauc, bogoslovec v Ljubljani. 121. Žuruj Ivau, gost. v Šmariji p. J. Domače stvari. — (Narodna čitalnica Ljubljanska) ima XXXVI. občni zbor v ponedeljek dne 26. decembra 1892. I. ob 11. uri dopoludne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. 1'oročilo tajnikovo- 3. Poročilo blagajuikovo 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev dveh revizorjev za pri-hoduje k-to. 6. Volitev predsednika iu 10 odbornikov (§ 10. dr. pravil) 7. Posameznosti K mnogobrojni udeležbi vabi naipr>jaznejfie odbor. — (Slovensko gledališče) Opozarjamo še jedenkrat na današnjo drugo predstavo lpavčevu lirične opere »Teharski plemiči". — (Promocija.) Gosp. Makao Pire, odvetniški kandidat v Ljubljani, je bil včeraj na Graškera vseučilišči promoviran doktorjem prava. Čestitamo! — („Jour-fixea Sokola Ljubljanskega) bode jutri zvečer ob 8. uri v salonu Hafnerjeve pivarne na sv. Petra cesti. Iz posebne prijaznosti sodeluje pevsko društvo „Ljubljana". Društveni tamburaši pa bodo svirali več novih skladb, imenujemo le: popotnico „Oj Banovci", „venec ruskih pesmi" (Sarafan; Ej uhnem ; Kalina itd.) „Karišik slovenskih pesmi". (Uvod; Po jezeru bliz' Triglava; Kje so moje rož'ce; Jaz pa pojdem na Gorenjsko; Zvedel sem nekaj novega.) Poleg tega bode razgovor o bodoči maskeradi. Nadejati se je torai prav veselega večera, katerega naj se bratje Sokoli udeleže prav obilno. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — (Iz c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega.) V zadnji seji rešile so se razne prošnje zaradi plačevanja učoine in trije disciplinarni slučaji. Dovolilo se je, da se ustanovi jedno-razredna ljudska lota* v Koprivniku v Radovljiškem okraji in se uvrsti učiteljsko mesto v tretji plačilni razred. Končno se je posvetovalo o predlogih, kateri se bodo stavili na učno ministerstvo glede oddaje izpraznjenega mesta učitelja veronauka na državnem višjem gimnaziji v Ljubljani. — (Stari srebrni denar.) Da se občinstvo ne bode motilo, popoluiti nam je včerajšnjo notico o starem srebrnem denarji v toliko, da se bodo navadni naši srebrnjaki po dva goldinarja z letnicami 1857 — 1892 vzeli do 30. aprila 1893 iz prometa, da to tedaj ne velja o starih tolarjih po 2 gld. 10 kr., ki bo pri cesarskih blagaj-nicah menjajo le še do novega leta. — Pri tej pri liki opozarjamo občinstvo še jedenkrat, naj stari srebrni denar zamenja do novega leta, ker ga potem pri cesarskih blagajuicah ne bodo več ▼sprejem ali. — (Solnce) stoji jutri, dne 22. t. m., najniže pod ravnikom (ekvatorjem) ali drugače rečeno, solnce stoji v svojem takozvanem zimskem mirovanji (zimski solRtitium); dan je najkrajši, noč najdaljša. Ob jednem ae nahaja solnce jutri najbliže zemlji, ali drugače rečeno, zemlja stoji jutri v pri solnčji (periheliji). — (Samomor.) V Šiški obesil se je predvčerajšnjim 55letni železniški čuvaj F. Kalčič. Uzrok samomoru je neznan. — (Iz gozdarskih krogov) ae nam piše: Pri vsakem c. kr. okrajnem glavarstvu nastavljeni so c. kr. gozdarji. Imeti morajo spodnji gim nazij ali realko, gozdarsko šolo in državni izpit in imajo nalogo vsako leto gozde celega okrajnega glavarstva v gozdno-policijskem smislu pregledati in potem poročati višjim gosposkam in so torej toliko samostojni, da imajo celo svoj uložni zapisniv. Raz deljeni bo ti gozdarji v tri plačilne rrzrede. Prvi razred ima plačo XI. činovnega razreda in doklade kot obhodnino, piaarnino itd. Te gozdarje pa se mnogokrat imenuje in tudi tiska za ngozdne varuhe" ali „gozdne paznike", kar je popolnoma napačno, ker se jih tako stavi v jedno vrsto z navadnimi kmetskimi gozdnimi varuhi ali pazniki, kateri so nastavljeni pri soseskah. Jedino pravi njih naslov je „c kr. gozdarji", ne pa „gozdni varuhi" ali »gozdni pazniki". — (Nove premogove jame) se bodo odprle v Kočevji, v Libojah pri Celji in v Krapini na Hrvatskem. Obrtovala jih bode Trboveljska družba. V Velenji pri Celji se dobiva tudi mnogo premogu in zasledili so v najnovejšem času premog tudi v 8tarotrški občini pri Slovenjem Gradci. V Rajhen-burgu tudi nekoliko napreduje tamošnji rudnik in se izvaža premog iz njega v najbližjo okolico. — (Iz narodnih društev.) Pri občnem zboru bralnega društva v Kostanjevici bili so voljeni: g. Otomar Sever, župan in c. in kr. nad-poročnik v p. predsednikom, g. Damijan Pavlic, /up m k podpredsednikom, g. Franjo Kobau, c. kr. davčni adjunkt tajnikom, g. Lavoslav Abiani, nadučiteij denarničarjem in g. Alojzij GaČ m!ajši kniižničarjein. Odbornikoma sta voljena : »■ Ivan EUbtise, trgovec in g. Anton Štruvs, hišni in zemljiški po-seatnik. — Učiteljsko društvo za Novomeški okraj javlja, da preloži ua 28. dan decembra t. 1. nameravano veselico zboji neugodnega letnega časa na jirihodnjo spomlad. — Gasilno društvo pri sv. Križu na Murskem polji priredi v ponedeljek na dan sv. Štefana 26. dec. t. 1. tombolo z veselico, v gostilni g. Ig. Hauptmana v korist fonda za napravo gasilnega orodja. Začetek ob 3. uri popoludne. — (Občinska volitev.) V Ribnici bil je izvoljen pri dojmlnilni volitvi županom posestnik in trgovec g. Jožef Klun, občinskim svetnikom pa g. Andrej Podboj, posestnik in gostilničar. — (Koze.) V nekaterih vaseh Črnomaljskega okraja |>okazale so se koze in je zbolelo dozdaj 18 osob, umrl pa je 1 otrok. Tudi v Metliki zboleli so jedna ženska in dva otroka za kozami. — (Ne puščajte otrok samih.) Te dni pustila je vdova Marija Erjavec v Logu v Krškem okraji v sobi sama svoja dva otroka, petletno Marico in poldrugoletno Anko. Starejša deklica vzdignila je mlajšo k sebi k peči, od koder je mala Anika padla na ognjišče blizu peči in se z loncem vrele vode, ki se je prevrnil, poparila ta*ko hudo, da je že drugi dan umrla po hudih bolečinah. — (Osobne vesti.) Na Mariborskem učiteljišči bode učil šolsko zdravoslovje g. dr. F. Terč. — Poštnimi oficijali v Mariboru so imenovani asistenti: A. Koiasler, A. pl. Lehman, M. Knrpf, F. Stolla in F. H>:ller. — (Ljudsko šolstvo na Štajerskem.) Ljudskih šol bilo je na Štajerskem minulo leto 790, meščanskih 7. Izmej prvih je bilo 276 jednorazrednic, 214 dvorazrednic, 144 trorazrednic, po 4 razredu je imelo HI šol, po 5 razredov 67 in po 6 razredov 8 ljudskih šol. Opomniti je vredno, da mej pet- in šestra-zrednicami ni nobene slovenske ljudske šole, štirirazrednice pa so tudi v višjih razredih večinoma nemške ter se v njih ubija nemščina otrokom v glavo, a ne samo kot učni predmet, nego kot poučni jezik se rabi. — (Nova slovenska šola na Koroškem) Iz Kazaz se poroča „Miru", da se tamošnji Poljane', ki ho določili letos zmago za Slovence pri občinskih volitvah v Dobrli vesi, zopet gibajo za slovensko šolo. Upati je, da se bode skoro v občinski seji predložila prošnja, da se šola spremeni v Blovensko. Ker tam ni nasprotnikov, bode se prošnja lahko hitro rešila v Celovcu in koroški Slovenci dobe zopet jedno slovensko šolo več. Naj bi tako storiti v vseh občinah, kjer imajo Slovenci večino ali si jo bodo še priborili. — (Železnica čez Ture in Predel.) Dne 18. t. m. imel je centralni olbor planinskih dežel in Primorja za zgradbo Turske in Predelske železnice na Dunaji sejo. Predsedoval je državni poslanec grof Coronini. Sklenilo se je: 1. Navzoči odobre, da akcija centralnega odbora obsega obe progi, namreč Tursko in Predelsko in sicer brez prejudica za prednost jedne proge pred drugo. 2. Posamičnim interesovanim skupinam se priporoča, da v deželnih zborih, trgovinskih zbornicah in po deputacijab na ministre in do cesarja v bližnjem času silijo k inicijativi. 3. Za agitacijo posebno po časopisih ustanovi se agitacijski zaklad. — (Drag kozareevode.) V nedeljo ponoči šel je po ulici „Via Comerciale* v Trstu trgovski agent J. Colauti, ko mu je nenadoma prišlo slabo. Neki nejioznani mladi mož ponudil mu je svojo pomoč in mu prinesel iz bližnje kavarne kozarec vode. Pozneje opazil je pa g. Colauti, da mu je nepoznani samaritan odnesel zlato verižico in medaljon. — (Trn in h k, t Železnica iz Opatije v Reko.) Trgovinsko ministerstvo dalo je g. baronu L a z a r i n i - u, c. kr. stavbinskemu svetniku v Gradci dovoljenje, da sme pričeti tehnična pripravljalna dela za tramsko železuico iz Opatije preko Voloske do ogerske d« želne meje proti Reki. To dovoljenje traje za jedno leto. — (Telefonska zveza Trsta z Dunajem preko Gradca) se je prav dobro obnesla ob priliki, ko je bival nadvojvoda Fran Ferdinand d' Eate v Trstu. Poročevalci nekaterih Dunajskih 11 .• • 11> v poročali so telefouično na Dunaj in se razni listi izrekajo prav pohvalno o jasnosti, s katero so Be čuli ua Dunaji besede, govorjene v Trstu. Telefonska zveza Trsta z Dunajem je druga največja v Evropi in tretja največja sploh, dolga je 505 kilometrov. Najdalja je proga Ch cago-Novi York, za njo proga Pariz-Marseille. Za zdaj poraba te tele-foiinke zveze ni splošno jnistopna, kar se bode pa menda /godilo po novem letu. Opazovalne postaje so v naiib krajih: V Sežani, Postoj ini, Ljubljani, Celji, Mariboru, Gradci itd. Dosedej vrši se vmk da u kakih 50 pogovorov mej Trstom in Dunajem, to število pa bode izdatno naraslo, ko bode poraba proge pristopna vsem abonentom. — (Ustanova.) Od cesar Fran Jofeafovib ustanov Ljubljanskega mestnega zastopa izpraznjeno je početkom tega leta mesto letnib 50 gld. Pravico do ustanove imajo revni učenci tukajšnje višje realke rojeni v Ljubljani ali na Kranjskem sploh. Prošnje je oddati do 20. junuvarja 1893. Itta pri vodstvu višje realke v Ljubljani. Ka/Jie vesti. * (Nobenih voščil za novo leto.) Kakor druga leta dogovorila so se tudi letos tostranska in skupna miniateratva, najvišji dvorni uradi, predsedniki državnega sodišča, upravnega sodišča, skupnega in tostranskega najvišjega računskega dvora, da povodom novega leta uradnikom ni treba pošiljati nobenih novoletnih voščil. * (Židovstvo.) Na Pruskem obiskuje višje učne zavode izmej 1000 kristijanov 120, izmej 1000 zidov pa 829 osob. Na Avstrijskem je rasmerje baje še bolj neugodno. Ako pojde tako nadalje, bodo ae učeni stanovi polagoma popolnoma požidili. * (Sibirsko vseučilišče.) Prvo sibirsko vseučilišče v Tomsku praznovalo je nedavno štiri letnico svojega obstanka. V letnem poročilu zadnjega leia nahaja ae več znanstvenih spisov o Sibiriji. Vseučilišče ima arheologiško in etnogratiško zbirko, ki obsega kakih 5000 komadov, v kateri se nahajajo poleg stvari, ki jih rabijo v Sibiriji živeči narodi, tudi mnoge najdbe iz starih grobov. * (Kolera v Hamburgu.) Veliko razburjenost je prouzročila vest, da se je v Hamburgu zopet pojavila kolera. Medicinalni kolegij izdal je razglas do vseh zdravnikov, v katerem se oficijelno potrjuje, da se množo sumni slučaji. * (Električna železnica iz Pariza v Bruselj.) Severna francoska železnica bode zgradila električno železnico ud Pariza v Bruselj. Ta proga se bode odprla že v kratkem, ker se je Ee pričelo polagati relse. Vozilo se bode iz Pariza v'Bruselj tri ure in pol. * (Mesto bodočnosti.) Francozi ao v za* dregi, kaj bi podali obiskovalcem svetovne razstave leto 1900 kot .clou", kakor je bil n. pr. Eiffelov stolp. Projektovani ogromni daljnogled ae je menda izjalovil. Zdaj uaavetuje izdajatelj lista „Inventioni Nouvellea" neki novi projekt. Na dosedanjih razstavah kazala so se čestokrat posnemanja starih mest, katerih korist je bila k večjemu negativna, videlo se je is njih, kako ne sme biti. Leta 1900 pa naj se na rszatavinih prostorih pokaže mesto bodočnosti, mesto od 8000 do 6000 prebivaleev, ki bode kazalo sedanje in bodoče potrebe v mestu združenih ljudi. Hiše bodo istinite in se bodo prodale po končani razstavi. Normalne hiše kazale bodo najnovejše iznajdbe in udobnosti glede notranje uprave, kurjave, razsvetljave in vodovodnih naprav. Elektriciteta bode imela glavno ulogo, luč in gonilno moč bode oskrbovala ona. Ulice bodo imele električne cestne in vzvišene železnice, hodniki bodo pokriti s steklom, da ne bode treba hoditi po dežji. Uzornib delavnih niš, uzorne šole in uzorne bolnice ne bode mankalo. Stroške te naprave nadejajo se podjetniki pokriti z dohodki mej razstavo in s prodajo hiš po končani razstavi. * (Zdrava kakor rinoceros.) Minulo poletje hotela je neka jako nervozna, vedno bolehava dama iz T. v toplice v Ems. Zahtevala je od svojega hišnega zdravnika, da natanko pouči v pismu Krnskega zdravnika o oj' ni bolezni. Hišni zdravnik je res izročil dami pii odhodu pismo na topliškega zdravnika. Mej potom dama ni mogla premagati svoje radovednosti in je odprla pismo. Čitala jo: .Dragi gospod kolega 1 Pošiljam Vam ženskega čudnega pavijana, ki ima vse napake svojega plemena. Obdelajte prav pošteno to nadležno zoperno stvar. Zdrava je kakor rinoceros in ima velikaosk denarni mošnjiček". Drugarica, ki je spremljevala damo, je baje omedlela, ko je videla čudne obraze svoje gospodinje, čitaj oče to laskavo pisemce zdravnikovo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 21. decembra. Predsednik državnih železnic vitez Bilinski imenovan tajnim svetnikom. Liberce 20. decembra. Nacijonalci silno razburjeni, ker misli vladni komisar razglasiti, da so bivši župan Schttcker, podžupan Prade in šest mestnih svetnikov izgubili aktivno in pasivno volilsko pravico. Tako je zahteval član odbora za upravo občinskega imetja, sklicevaje se na določbo občinskega reda, po kateri izgube volilsko pravo vsi oni, ki so dolžni položiti račun o občinskem imetji, česar Liber-ški zadevni odbor še za lansko leto ni storil. Pariz 21. decembra. Sodišče zahteva od parlamenta dovoljenje, preganjati pet v panamsko afero zapletenih poslancev. Bivši po* licijski prefekt An d r i e u x , pravni zastopnik Kornelija Herza, preti, da razkrije celo vrsto do sedaj neznanih sleparstev glede panamske afere, đa tako doseže revizijo konstitucije. _______ Avstrijska, sp«ofJ«llteta. Na ielodcu bolehajoćim ljudem priporočati je porabo priatnegu „Mull-ovega Sridlitz-praška", ki je prcskoScno domaru zdravilo iu upliva na ielodcc krepilno ter pospeailno na prebavljenje iu sic«r s rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po poStnem povzetji razpjolilja to zdravilo vnak dan lekarnar A. 3I0LL, c. in kr. dvorni aalagatelj, DUNAJ, Tuchbuiben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, ziunamovui b varnostno znamko in s podpisom. Manj nego I Skatljici ■o ne razpošilja. 5 (42_17) Božični telegram! Ker je sezona že znižane cene v pri kraji, znatno zimskih zgornjih suknjah, jopicah, vrli-nih suknjah, rondah (brezrok-avnih pi asčih za gospe), ovratnikih, dežnih plaščih, angleških opravah, španskih telovnikih, bluzah za gledališče in prevezah (chftrpen) najprikladnejše božično darilo i -.• B priporoča (1354—3) Anton Schustcr „pri Tončku" v Ljubljani, Šp italske ulice št. 7, I. nad str. 20. decembra. Pri Mmiiom Naubmger, Mokry z Dunaja, — Pa-tner iz Trsta. — Westen iz Mariboru. — PtVflei It Tržiča. Pri M»niii : Dr. LiboUky, Scliruibor, Milek, Brodi, Bruner ». Dunaja. — Taiisa-g Iz Linča. - - Hasaram, Fon-del u Trsta. — Soh ffrer u Velikih LuSC — Steni iz Radoifovega. P" J«*«.....• l*olo«a*orji t Petek iz Trbovelj. — Golavftcek ia Gorice. Meteorologično poročilo. Oaa opazovanja Klanje barometra v min. ;>^nit ura Vetrovi Nuno Mo- ! krina v j o £' 7, k j u trn j '.). popol. !» isvaAer 7885mm. ■ 3*5 7 mm. 737 *I mm. —4 6" C 4 0» C 30" C .hI IVI, sl, j/.h. sl. jzh. d. jas. 1 d. jas. | Q.'QQ orni. d. jas. Srednja lemperat^tii 1-2°, za 3-2° nad nur<"a'om -D apL^ijia jseei borza ilne 21. decembra t. I. Papirna renta ..... gld. Srebrna renta ..... „ ulata renta...... a B0/, marčna renta . . . „*• Akcije nai'odne l>nnk« . , , Kreditne akcije .... , London ....... n Srebro..... , Napol........ „ C. kr. cekini..... „ Nemfike marke . • . . , 4 državne srei'ke i« 1 1N54 , Državne h rtu* k h iz I. 1N114 Ogertska zlata renta 4'/« . . . Ogeiftka papirnu renta (\ujv . . Dunava rog. srečke f»°/0 , Rndolfove srečke . Akcije anglo-avHt r. Iiankv eraj — danes 5*7 8.r> — eld. i'7 85 97 45 — ■ 97 50 llolf> — HOlu 10«-45 — io045 1*78— — 980 — >IG — — 314-75 120-10 — ■ 120*15 9*57 — H-57 r> 68 — * 5-68 59*05 — 59*05 9p0 gld. 141 gld. 25 ki ion „ 187 . ro , • • • • J14 , 10 , ) »1 \* t y i J.. 100 . 45 i MO gld. l-JK • 50 „ . listi . . 118 l 50 , 1(K) gld. 1H3 . ao , 10 , 24 - 50 , 120 . 149 . 75 . ,. j . «1 * Dober šivalni stroj je za nizko ceno ua prodajo. Slovenskega (1361—2) Vet b« izve* pri upravniAtvu Naroda". Božična darila v raznih predmetih trg-ovine ■ knjigami, uniot-nljaklml Izdelki in niuzlkalijarnl, ■ papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, k*kor tudi z glasbili v naJveAJi Izberi iu po najnižjih oenah. Mične novosti v papirnih konfekoljah, blagu Is nanj«, poezijah, fotografijah, albumih. Igrah, knjigah ■ slikami, spisih sa mladino, slovenskih in neuiskih, Hipu sa božična drevesoa, v iKa.xta.ii. za Božić 1». 3iT©-sr© lato. Velika zaloga koledarjev za leto 1893. Vsprcjemajo se pri meni naročila na Wolfov slovar v predelavi prof. M. PleterSnika, ki bode izhajal v 20 zve/.kih po 50 kr. (1349—3) Z velospo&tovaujem J. Glontinl trgovina t knjigami in papirjem v Ljubljani. r.;-.''-i■,v' MhV vfi\t Vfi\« Vf.,..l 'A-i-t H*' >ah4 VfviO/f v« Vf-i «•''A^aVA** U:•'"*/»-'• cele zaloge igrač v Božičnem bazarji v „Tonhalle". AAAAA^AAAaaeaAaaaaAJAil l I Zobni zdravnik SCHV7EIGER stanuje (1318—3) v UilU 3 u j,Prl naličili, nadstropje, It 25 — 20. Ordinuje vsak dsti od 9.—12. ure dopolu« dne in od 2—5. ur-« popolinlne. Oh nedeljah in praznikih od ',,10. — */t\. ure. I I' > Maršala Fl^rl^. t > Znamka S. 0. M. — Na j bolj Se lafiko namizno vino, priporočajo jo z....> i boMPila, mnimiva, rnznoličua in prav narodna ja Mt> iiiiiku oblika njnttnvih lialail iu romano. A kar jo šn vrr vrmlno, to j« jadro, ki tiči t toj sluti lupini, to jo njoRovn imiHko, t-intn, m'* l.ii-n.i ilomoljiibjo, to ho nauki, katero jo pemik injol i/, ivojeua n»ro __:_________ t ♦ i : : ♦ ♦ ♦ Važen aviso gospodom osti r jem inhotelierjem! V novo anlngrnllSee izkljocoo prlatnlh It«* lljnn.klh vin Mihaela .Simonu v Bfocaglie (pokrajina Bari) v nnvi biši ffnapoda Buaaollul-|. v Vouiuntu pri LJublJ.nl ditepala ao nova vlnn. in aicur: baln, nutkala., tladka la trpka, firna, nludka in trpka (13.2—c) Kakovost in cene klubujd vsaki konkurenci! t t t : : r t l i t : Gospodu 1e kar nič ar j u Piceoli-jii Podpisanca potrjujeva s tem, da Vi že 1.8 l«*t dobivate IIIMrsalSko vino iz naših kletij in sicer vctl.io najboljše. Pooblaščava Vas, da smete to pismo priobčiti, da se potrdi resnica, in znamenujeva se z velespoštovanjem «J, <£ V. Florio. V Palermu (v Italiji), decembra meseca 1891 (60—5) Za slehernega, ki ima občutljivo polt! Ojstra, ne strogo nevtralna mila jako so kvarna osebam z nežno ali z občutljivo poltjo; laidirajo in gotiohijo isto v najkrajiem času popolnoma. V takih slučajih tie od zdravniške atrani nasvetuje poraba I>oerliiK-ovckk milu, ■ novo, ker to milo ne sodržuju nikake kine-line, pač pa mnogo tolSče in ker je nepopaecuo cleto. Vrednost Doerhg-ovega mila s sovo ne tiči le v tem, da je fino parfumovano, da jako dobro očilča, da se ga jako malo potrosi, nego poglavitno v tem, da ne odvzame tolsčo polti, jo ne zdela, jn ne tlela hrapavo in razpokano, ne pefte in ne raz-teguje in da upliva na lepoto človeške polti. (1111) Za neioo »II občutno poli us.|bolJie milo. Dobiva se povsod po 30 kr. (.eneralno zastopstvo: A. MOTSCH & Co., Dunaj, L, Lageek Nr. 3. „ Delikatesna trgovina rt « Ivana Buzzolinija v Ljubljani W J priporoča (1860—2) ?J T za praznike in za prodpust ft ^ izbor nega, zdravega, 8 srebrno državno svetinjo odlikovanega - I jabolčnega šampanjca sadjarije Carolinenhof pri Ptuji. BJSF~ Cena Trelilcl otelclerLicl 3. goldinar, "SjBJ cd a U Pi božična ir Za gospode: Kožuhovi sacco, menčikovi, zimske suknje, obleke, ponoćne suknje, zavratniki itd. Za dečke in otroke: ~mm Obleke, kostumi, menčikovi. wm~ Za gospć in gospice: Plišni jaqueti, zgornje suknje, gledališču! plašči, mufi, boa, čepice itd. wm~ Za deklice: Drsalne jopice in plašči. Vse tO (1321—6) v vsaki velikosti in po najnižjih cenah 1 GRIČARJI & MEJAČI ijpreje 2±AL lTau.m.ann) v 1J ii bi I a Mlonove ulice At. II. 0. P s Josipina Šumi sladčičarska obrt ▼ IJnbljanl, na Kongresnem trgu (v Zvezdi) at, 13 priporoča za božične praznike svojo nsajrcejo in u»|cenej*«* sislogo sladčičarokih izdelkov lastnega IzdLellca., navadne do najfinejše vrste. — Ker je blago izdelano doma, zamore prav uspešno tekmovati z vsakim drugim jednakim blagom, — torej Je vsaka koukareuca od drago«! iBkijueenm. Slavno občinstvo izvoli naj na znanje vzeti, da se dobiva edele| do Boale« vedno sveže (1293—it) fino pecivo (namizno-posladno pecivo). Naročila izvršujejo se naj točneje Ceniki m pošiljajo aa zahtevanje vsakomur. F. S. (1836—3) LJUBLJANA, vogel Gospodskih ulic in Križevniškega trga, priporoča o priliki božičnih praznikov po najnižjih, cenah svojo veliko zalogo svežih (frišnih) rozin, cibeb, grozdića (Weinbeerl) rožičev, man-deljev, fig, kakor vseh drugih za ta čas potrebnih Špecerijskih, rečij; potem najfinejše vrste kav in rite; salon petrolej po 18 kr. klg.; isto tako naznanjam čast. p. n. občinstvu, da imam pristnega medu, in veliko zalogo naj-fineje moke, a da jc W cena zelo nizka. V Ant. Zagorjaif trgovini v Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 7 prodaja se zelo primerna Prs* to*«**. mm Pisarniški in pisemski papir, krasne kasete elegantno vezane ^1313—f) molitvenike raznovrstne pisalne in risalne in vse šolske potrebščine. — Kinč sa božična drevesca — Lepe albume, poezijske knjižice itd. V zalogi so slovenski koledarji: Stenski a 25 kr., Skladni a 60 kr., Dijaški a 60 kr. llluji-o io Mol I dno ln o o no. Udajatelj is odgovori, urednik: Josip Noili. Uetaise is tlak , Narod** Tiskam*. LC 6FP