Poltnfrii plačana v jotovInT C^Fial DTriT Leto I. (Vlil.), štev. 78 Maribor, petek, 5. avgusta 1927 "Wi m 'i' mnrt\ »JUTRA« Nihaja Vslja msseSno, projeman v upr»vi sli po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c*«ta 6t.13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,.Jutra" v Ljubljani, Prešernov« #lic& St. 4 Polom ženevske razoroiitvene konference Amerika se ne bo več zavzemala za sklicanje nove konference WASHINGTON, 5. avgusta. Neuspeh ženevske razorožitvene konference, ki je posledica nesoglasij med ameriškim in angleškim stališčem, je napravil tu zelo neugoden utis. Kljub temu, pa listi izražajo upanje, da to ne bo imelo nobenega vpliva na prijateljske odnošaje med Anglijo in Ameriko. Tega mnenja je tudi državni tajnik Kellogg. Podobno se je izrazil tudi Predsednik Zedinjenih držav sam, Co- olidge, ki je naglašal, da ostanejo od-nošajl med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo na eni ter Japonsko na drugi strani kljub neuspeli razoro-žitveni konferenci še v naprej prijatelj ski. Edina posledica poloma ženevske konference pa bo, da bo Amerika opustila vsak nadaljni poizkus, da bi se sklicala nova konferenca za ustavitev oboroževanja na morju. Ustavitev prodafe zaplenjenega imetja v Italiji RIM, 5. avgusta. Ministrski svet je sprejel sinoči predlog finančnega mini stra glede ustavitve prodajanja zaplenjenega imetja pripadnikov bivših sovražnih držav. Ta sklep pa se ne nanaša na novo osvojena ozemlja, kjer se bo likvidacija nadaljevala. Likvidacijska komisija je objavila ravno te dni obsežen seznam takih posestev z natančnim vpisom in ceno. Ta sklep ministrskega sveta je v prvi vrsti posledica dolgoletnih pogajanj med Italijo in Nemčijo. Samomor perzijskega konzula v Berlinu 7ii?i?UN, 5. avgusta. Tukajšnji pcr-'JSKi trgovinski ataše Hasan Alawi n. sinoči na Klavnem kolodvo ru pod brzi vlak in obležal na mestu mrtev. Preiskava dosedaj še ni mogla ugotoviti vzroka samomora, domneva Pa se, da gre za nesrečno ljubezen. Egipčanski kralj v Rimu avKT1sta. Egipčanski kralj ruad, ki je prispel v sredo semkaj z velikim spremstvom, jo daroval 100.000 lir za razne dobrodelne namene- Na čast kralju Fuadu prirede v Rimu velike slavnosti. Najnovejše športne vesti »Slavin.« porarll« »šparto«. PRAGA, 5. avgusta. Pri nogometni tekmi ie izvoievala »Slavia« nad »Spar to« 2:1 (1:1) lepo zmago. Oba teama sta nastopila s prvorazrednim moštvom. »Amateure« na Norveškem. OSLO, 5. avgusta. Dunajski »Ama-tflure« so porazili team tukajšnjega Športnega kluba z 8:0. USMRTITEV DVAKRATNEGA MORILCA. Včeraj zjutraj j0 rabelj Mauznor o-t>e«il v Novem Sadu 251etncga Mišo ^rnjača h Iloka, ki je lansko leto zagatno umoril posestnika Steinerja v Oajdobri, ustrelil potem So njegovo že-J10, oplenil hišo in pobegnil. Krnjnj je bjl do zadnjega trenutka popolnoma Jladnokirvon in uda/n v svojo usodo. Iz-“^il je: »Jaz sem ubil druge, sedaj bo- usmrtili mene. Praviol mora biti za-0o5Seno!« Stopil je pred vislice prepelje In s cigareto v ustih. Smrt je naučila takoj. KONGRES INTERPARLAMENTARNE UNIJE. BEOGRAD, 5. avgusta. Letošnji kon greš Interparlamentarne Unije se bo vršil ta mesec vi Parizu pod predsedstvom švedskega delegata barona Al-verslebna. Jugoslovansko delegacijo bo vodil bivši zunanji minister dr. Ninčič. Žrtev strele Nad Dugo Reso in okolico pri Zagrebu je divjala v noži od srede na četrt-tek strašna nevihta. Strela je treščila v stajo kmeta Antona Babiča, ki je spal na senu. Staja se je takoj vnela in nesrečni Babič, ki ga je zadela strela, je zgorel v njej z vso živino. Zjutraj so našli njegovo truplo popolnoma zoglje-nelo. Žena z otroci je spala v hiši, ki je bila istotako kmalu v plamenih, in je le z največjo težavo rešila sebe in svoje otroke. Babičeva je postala čez noč sirota z dvema otrokoma brez hiše in ognjišča. Zanimiv incident v Verdunu O priliki oflcijelnega izleta, ki ga je priredila delegacija nemške Mirovne lige na utrdbo Douaumont pri Verdunu, je prišlo do mučnega incidenta. Levičarske stranke v mestu so na čast nemškim gostom priredile v nekem kinu slavnosten sprejem in naprosile župana, da tudi on v mestni hiši sprejme odlične gosto. Zupan pa je prošnjo zavrnil, češ, da ne bo sprejemal Nemcev v mestu, za katero je padlo 400.000 Francozov. Prišlo je do ostrega spora in nesoglasij, ki so končala celo z dejanskim spopadom. 200 rudarjev zasutih V rudniku neke premogovne družbe v Clayu v severni Ameriki jo strašna eksplozija, ki je nastala iz neznanega vzroka v glavnem rovu, zasula 200 rudarjev. Vsled ogromnih zemeljskih plasti, ki so zasule dohode, reševalna dela le » težavo napredujejo. Po dosedanjih ugotovitvah jo 75 rudarjev postalo žrtev strašne katastrofe. LJUBLJANA. 5. avgusta. Devize: Berlin 135.-!, Budimpešta 990, Curih 1095 Dunaj 800.75. London 275.20, Newyork 56.80, Praga 168-60, Milan 309.25. — Efekti: Celjska posojilnica 197—199, Ljubljanska kreditna 144, Mcrkantilna 90, Prva hrvatska štediona 850, Kreditni zavod 160, Sešir 104. — Poljedelski pridelki: Nobenih, zaključkov. Strahovita avtomobilska nesreča v Hercegovini Poštni avto s 15 potniki se prevrnil v osem metrov globok jarek — Dva mrtva, yeč težko ranjenih MOSTAR, 5. avgusta. Sinoči se je pripetila na potu med Mostarjem in Imotskim težka avtomobilska nesreča. Poštni avto je vozil 15 delavcev, ki so se vračali iz rajnih krajev s posla, v Imotski, Ko je dirvel avto navzdol po neki strmini, jo nenadoma počila zavora, nakar so je pričel avto Se z večjo naglico spuščati po strmini. Prišedšido nekega ovinka, je šofer, da prepreči ne izogibno nesrečo, okrenil avto proti vspetinl ob cesti. Njegov pomočnik in dva potnika sta v strahu skočila ptred avtomobil, ki pa je vsled silne vztrajnosti drvel naprej, povozil vse 3, prebil nato ograjo ob cesti, se zvrnil v osem metrov globoki jarek in pokopal VS® potnike pod seboj. Avito se je popolnoma razbil, raz ven šoferja in enega potni ka so bili vsi težko ranjeni. Ponesrečencem so nudili prvo pomoč kmetje, ki so prihiteli iz bližin in jih potegnili izpod razvalin. Ob 9. zvečer je bilo odposlanih na telefonično obvestilo iz Mostarja na pomoč 7 avtomobilov z zdravniki, nakar so ranjence prepeljali v mostarsko bolnico in jih takoj operirali. Dva sta že umrla, trije se še bore s smrtjo, a tudi položaj ostalih je še zelo nevaren. Oblasti so odredile strogo preiskavo, da u gotove pravi vzrok usodepolne nesreče. Planinski dan v Kranjski gori Dne 14. in 15. avgusta bodo imeli srbski, hrvaiski in slovenski planinci svv’j planinski dan v Kranjski gori da tamkaj, kakor preteklo leto obnove skupno mniftt'*ucUo plani-ne ■ ideje. Ta — že sedmi planinski dan — sklicuje hrvatski tjjmtovgki klub »Sheme« v Zagrebu skupno s podružnicami Slov. plan, društva v Mariboru, Kranjski gori itd. in poziva vse turiste in planinska društva k čim številnejši udeležbi. V tej prekrasni dolini se sestanejo dne 14. in 15. avgusta v velikem številu srbski, hrvatski in slovenski planinci iz čiste ljubezni do planin in prirod-ne lepote, da obnove medsebojne zveze, izmenjajo misli in želje, kako bi čim boljo in uspešneje delali za skupno propagando planinstva in njegove kulturne vrednosti. Program za oba dneva je sledeči: Dne 13. avgusta prihod planincev v Kranjsko gor0 z jutranjim/ popoldanskim in večernim vlakom. Zvečer istega dne kongres v hotelu »Razor«. Dne H. avgusta skupni izleti na Špik, Škrlatico, Kriško steno, Razor, Prisojnik, Mojstrovko in Triglav. Prijave društev s številom članov ali delegatov naj se spor oče Hrv. turistovskemu klubu »Sljeme« v Zagrebu, Marovska ulica št. 16 do 10. avgusta. NATAKAR KOT KAPLAN. Za brandenburško vas Storkow je katoliški župnijski urad iskal kaplana. Med drugimi prosilci se je javil tudi Pavel Hartwig iz Berlina. Hart\vig se je osebno predstavil, napravil je dober vtis in bilo le že dogovorjeno, kedaj bo maševal. Rabili so ga pa že prihodnjo nedeljo ter mu poslali na-dom pismo, naj pride. Hartvviga ni bilo doma in je pismo prevzel njegov sostanovalec, ki sc ie silno čudil, kako je prijatelj Pavel iz brezposelnega natakarja postal kaplan. Tekel je v župnišče pojasnit sleparijo, pismo je pa pustil doma na mizi. da je Hart\vig nič hudega sluteč v nedeljo res nastopil svojo duhovniško službo. V jfarovžu je pa čakala policija, ki je sleparja zgrabila, ko jc ravno v zakristiji oblačil mašno obleko. Pozneje so ugotovili, da je Hartv/jg tako sleparijo že pred leti zagrešil v Breslau-u in da Jc radi nje pre •sedel tri mesece ječe. Iz Pariza v London na pogo^ vor s Chicagom Neki dami večje ameriške izletniška družbe, ki so je mudila v Parizu, je prišlo na misel, da bi se malo pogovorila in pozabavala s svojim možem v Chicagu. Hotela je kar v Parizu dobitj telefonsko zvezo z možem, od katerega je najbrž hotela še subvencijo v dolarčkih. Na pariški pošti so presenečeno Amerikanko poučili, da ima za enkrat še samo London direktno telefonsko zvezo z Ameriko in da ji na Francoskem torej ne morejo ustreči. In bogata teta Dahlberg iz Amerike se je res takoj odpeljala z avtom na pariško letališče Le Bourget, si najela aeroplan in poletela v London. Tam je kaj kmalu dobila zvezo na brezžičnem telefonu s svojim soprogom in čebljala z njim šest minut, nakar je zopet odfrčala nad obla ki v Pariz. Pariški listi si niso na jasnem, je li smatrati to dejanje gospe Dahlberg kot odkrit znak prave zakonsko ljubezni ali pa kot dokaz brbljavo-sti nežnega spola. Nam pa se dozdeva, da je to oboje postranskega pomena in da gre tu le za pustolovski korak ŽIVA URA. Redkokdo ima od matere narave razvit čut točnega določanja časa. Navadni smrtniki se za eno ali vsaj pol ure prav gotovo motimo, če ne pogledamo na časomer. Na Angleškem pa živi fenomenalni urar B. Jenncy, ki ne potrebuje nikdar hronometra, pa zna vseeno vsak trenutek do minute natan eno določiti čas. Da ni to le raca v poletni vročini, potrjuje dejstvo, da so to raziskovali in študirali znanstveniki Britske medicinske in fizikalične druž be. Ti so na vse mogoče načine motili zanimivo zmožnost Jenneya baš te dni in zabavali Jenneya, da ne bi mogoče na tihem štel sekunde in minute. Vodili so ga na razna zabavišča In mu dajali močne alkoholne pijače. V večurnem razdobju so ga spraševali, koli ko bi mogla biti ura. Jenny je presenetljivo točno določil uro in se ni nikdar zmotil za več, kakor za tri četrt minute. Urar sam trdi, da gre njegova živa ura za pol minute »naprej« ali »nazaj«, če je slabo razpoložen ali celo bolan. O, ko bi naše žepne, stenske in stolpne ure ne kazale nikdar več kot za pol minute napačnol /^Sfran 2. Mariborski VEČERNlK Mra5. V dvorani pravice ‘„SpetirzalM in njegovi obiskovalci — Dirindaj v sobi it. 15 — Trdni živci okrajnega sodnika V MaribVr«, cine 5. Vili. 1921 Sodnija..sodišče...! Kako odvratno zveni ta beseda in njen poj,m za miroljubnega državljana, dokler ni skrajna sila, da se je človek posluži. In kako sairindaj na sobi 15. je pa tak, da ga gotovo nima enakega nobena židovska šola. Poleg strank se drenjajo prihajajoč in odhajajoč pravni zastopniki, ki >i že tudi radi prišli na vrsto s svojimi klijenti in navijajo na konec vršeče se razprave. Ne oziraje se na ta sejem pa sodnik neutrudno zaslišuje in diktira ter se še-e malo oddahne, ko proglasi sodbo, temu pet dni zapora, oni tri sto dinarjev globe itd. itd. Trdne živce je imel včeraj okrajni sodnik, da ga ves ta šunder ni spravil iz ravnotežja...! Mariborski in dnevni drobi% Samomor starega hlapca v Limbušu V Limbušu je končal svoje življenje 63letni hlapec Jakob Donik. Obesil se je s pasom na plot sadonosnika svojega gospodarja. Stari hlapec je prišel v Limbuš vi novo službo iz Vrhov dola en dan pred svojo smrtjo. Kaj ga je pravzaprav gnalo v smrt, ni znano, samo znanci njegovi vedo povedati, da se je večkrat izrazil, da bi bilo najbolje — da se obesi. Mogoče je začel razmišljati kakor Cankarjev hlapec Jernej. Dolga desetletja sem delal in kaj sem pridelal? — Pri njem so našli dvoje hranilnih knjižic v skupnem znesku 789 Din. NEURJE NA SOLNOGRAŠKEM. Dočim je pri nas včeraj le deževalo, so po drugih krajih divjala neurja in strašne nevihte. Iz Solnograda poročajo, da je v južnem Pinzgau nenavaden maliv, ki ga je spremljal strašen vihar, povzročil ogromno škodo. Hudourniki so razrili vso cesto med Uttendorfom in obrati Stubrachwe»rke, tako da bo promet vzpostavljen šele čez 14 dni. Deroče vode so poplavile polja in poškodovale mostove. Enako neurje jo obiskalo tudi druge predele Solnograške. Dober zgled f Družba študentov se vsuje ne baš tiho in mirno po policijski uri iz gostilne In se ustavi pod oknom deklice. Po dolgem prerekanju pričnejo zaljubljenci ono lepo: »Tiha noč je, mojo zlato spa-va . . .« Izza ogla se nenadoma oglasi stražnik s taktno pripombo: »Gospodje, to si vzemite za vzgled!« Med bogataši. — Čemu ne pustiš, da bi se tvoja tašča peljala na zlet raje z letalom? — Prvič je železnica cenejša, drugič pa som ftital statistiko, da je življenska nevarnost na železnici za znaten odstotek višja nego pri potovanju z letalo«?. Blamaža govornika. Po zaključku predavanja so prihajali h govorniku mnogi poslušalci in mu čestitali. Zadovoljen jo mož sprejemal čestitke, nato pa stopil k nekemu poslušalcu, ki mu je že med govorom padel v oči ter mu rekel: »Zahvaliti se vam moram za pozornost, s katero ste sledili mojemu predavanju. Vaše kvišku obrnjene oči, polne čustva, so mi bile ves čas kakor božanska inspiracija!« »Ničesar si ne domišljujte, prijatelj*, odgovori poslušalec, »jaz imam že nekaj dni otrpele očesne mišice ia gledam vedno kvišku.« i Za tri dolarje kupil 500.000 dolarjev. Lastnik male tiskarne, Ernst Parris v Newyorku, je našel te dni o priliki po spravljanja v svojem podstrešij: — celo premoženje. Že leta 1922. je kupil nam' ”eč Pari is pri neko it starinarju v New-Yerseyu za 3 doiarle neko niko K« je pospravljal po podstrešju, je odkril to sliko in jo pokazal ravnatelju metropolitanskega umetniškega muzeja vi New-worku, ki je ugotovil, da je to originalna slika znamenitega italijanskega slikarja Corregia, ki predstavlja Kristusa na kri žu. Slika je ^ila sicer na novo prebarvana, vendar je mogel ravnatelj popolnoma točno dognati, da gre za s‘5.ko ve likega mojstra. Parris je dobil potem za sliko malenkost v znesku — 500.000 dolarjev. Ogledalo prometnega stražnika. Angleško prometno ministrstvo je uve dlo interesantno novost v londonskih ulicah: poleg redarja, ki uravnava poulični promet, stoji veliko ogledalo, v katerem se odraža cel kompleks ulic. Ta izum je bil spočetka zelo dober. Toda že v kratkem so morali stražniki sporočiti evojtim predstojnikom, da jim je nemogoče opravljati službo. K njim so se namreč neprestano obračale dame za razna pojasnila, pri*tem pa so se ogle-davale v zrcalu, »ali je vse v redu«, ^aval teh dam je postal zadnje čase tako velik, da je policija zopet odpravila ta zrcala. ** Boj za ciganske glasove. Na Slovaškem se je razvil hud boj med komunisti in madžarskimi klerikalci za — ciganske glasove pri že razpi sanih občinskih volitvah. Kmiinisti apeli rajo na cigansko siromaštvo, Madžari pa na narodnost. Cigani so se naenkrat navzeli politike ter razdelili na dva tabora, ki se strahovito krogata. Večkrat so že morali orožniki razganjati komunistične in madžarske cigane, ki so se hoteli bori*1 na nož. Viharna noč. Ves četrtek se je vreme držalo bol kislo. Prepotreben dež je sicer nekoli ko osvežil ozračje, vendar je popoldne zopet Zavladala moreča sopara, ki ni popustila niti na večer, ko se je nebo resno pooblačilo. Po polnoči je nas ta močan veter, ki je prignal težje oblake, Brzina z vlago nasičenih sap se je stop njevala, temno nebo je od časa do časa razsvetlil blisk in močno grmenje je spremljalo žvižganje buirje. Ob pol tretji uri se je privalil nad mesto črn oblak ih debele kaplje so se vsule prav na gosto. Nastala je nevihta, naliv, močan veter, bliski in grom. Vse je preteče spominjalo na katastrofalne vremenske neprilike, ki so letos v prav o-bilni meri nadlegovale več ali manj vse kotinente. Naliv pa je bil le prehodnega značaja in je kmalu kmalu ponehal, dočim je zmerno deževalo prav do jutra, Smrtna kosa. Včeraj ob 14. je umrla Jožefa Kožuh, 68 letna soproga delavca. Pogreb bo jutri ob 16. uri na Pobrežju. Tuici v Mariboru. Sinoči je prenočevalo v Mariboru 54 tujcev, od katerih je bilo 21 inozemcev. V »Meranu« jih je prenočilo 16, pri »Zamorcu« 5, pri »Črnem orlu« 8, pri »Grozdu« 5, pri »Zlati lcroni« 5 itd. Policijska kronika. Od četrtka na petek je bila aretirana samo ena oseba, radi najrazličnej šili prestookov lažjega značaja pa je bilo vloženih 18 prijv. — Nepreviden avtomobilist. Včeraj popoldne je neki trgovec iz Sv. Lenarta na Grajskem trgu z avtom prehitel izvoščka, a je pri tem prehitro crenil na desno in zlomil oje izvoščko-vega voza ter mu povzročil 70 Din škode. — Lov na žepno tatico. Davi, ob pol 10. uri je neka zasebnica med nakupovanjem sočivja na Glavnem trgu zapazila, da ji je tuja roka segla v košaro in izvlekla denarnico. Ko je tatica uvidela, da je razkrinkana, je denarnico naglo izpustila in pričela oežati. Za njo pa je udrlo številno občinstvo in tudi straže so se potrudile, da jo dohite. Lov za tatico, ki je pobegnila praznih rok, je vzbudil splošno pozornost. Podjetna ženica pa je beža-a preko Rotovškega trga na Slomškov trg, kjer se je hotela skriti v hišo, v k<^-teri so nahaja dečji dispanzer. Bila pa je opažena in aretirana. Ana R., delavca s Koroške ceste, se jo že večkrat po-akornnila tujega denarja, tokrat pa bi imela, tudi ako bi ji bila tatvina uspela, očito smolo, kajti v denarnici se je na-iaja!o samo 7 Din in pol. Oddana bo sodiSču. — Pobegnil je z doma 2lletni Viljem Vizjak iz Jozdarske ulice št. 8. Viljem je malce slaboumen in ga pogrešajo že od 1. avgusta. Govori nemški in nekoliko slovenski. Kdor ima beguncu kakšne infoirmaclje, naj se zglasi na policijskem kSmisarijatu. — Predsednik »Triglava« Zagreb naj se nujno zglasi pri Triglavski zvezi, v odvetniški pisarni na Aleksandro- vi cesti št. 36. — 690 Mestna Orjuna Maribor, priredi v soboto dne 6. avgusta ob 20. »ri na vrtu Narodnega doma družabni večer. — (jSi Gostje v vinarski šoli. Včeraj je prispelo v Maribor 32 gO' jencev kmetijske šole v Adi (Bačka) s svojim direktorjem. Danes so si ogledali posestvo in gospodarstvo sadjarske in vinarske šole ter zanimivosti mesta. Popoldne se odpeljajo v Ljubljano in potem na Grm, da posetijo tudi tamošnje gospodarske naprave, ki zanimajo bodoče umne kmetovalce. — Spor med tovarno in stanovanjskim* hišami. Vse stanovanjske hiše Linhartove ulice se že pol leta pritožujejo nad predilnico sredi med njimi vsled silnega ropotanja njenih strojev od ranega jutra do desetih zvečer. Ropotanje j® silno zlasti poleti, ko so radi vročine vsa okna tovarne odprta. V tovarni bo zadnji čas podrli še neko steno, kar povzročuje, da se ropotanje še dalje in močneje razlega. Prebivalci ulice so se odvadili tiho govoriti tudi po 10. uri zvečer, ko stroji utihnejo. Na mestno občino je bilo poslano že par pritožb s podpisi vseh strank in je včeraj zadevo preiskala posebna komisija. — APOLO KINO od petka naprej Kralj šoferjev Pustolovine, senzacije, akrobatika* smeh — Carlo Aldini, Herman Picha. Društvo iugosl. akademikov v Mariboru Uradne ure tajnika in knjižničarja so vsako sredo in soboto od 10.30—11.30 v društveni sobi, Narodni dom. Dnevno so na razpolago članom vsi večji naši listi kakor »Politika«, »Novosti« (Zagreb), »Jutro«, »Večernik«, »Marburger Zel-tung«, »Orjuna«, »Nova Pravda« itd. — Abiturijenti dobe potrebne informacij® glede visokošolskih študij v uradnih urah. — Dravinjska podružnica SPD v KonJlcaM- V Konjicah se je ustanovila Dravinjska podražnica S. P. D-, ki si je nadela nalogo, da seznani planince in letoviščarje z južnovzhodnim delom Po horja, ki je bilo do sedaj še nepoznano, čeprav ima dosti prirodnih krasot. — Zlet Gasilske zveze v Središču ob * Dravi. Dne 14. in 15. avgusta se bo vr$l zlet Jug. gasilske Zveze v Središče ob >ravi. — Darujte rabljene poštne znamke Jugo« slovenski Matici! Dijak realke Bruno Namestnik {e daroval Jugoslovenski Matici v Mali' boru večjo zbirko znamk, za kar n»fl gre zahvala. — Posnemajte! — Navala pri kolodvorskih blagajnah' posebno ob jutranjih urah, se občinstvo lahko izogne na ta način, da nabavi Že* ezniške vozne karte vnaprej v biljetar-ni »PUTNIK« v Mariboru, Aleksandrov* cesta 35, kjer so karte po isti ceni razpolago kakor na kolodvoru. Opo®^1"' amo zlasti, da se dobivajo karte tudi v lokalnem prometu za vsako postaj®, nabavo voznih kart pri »PUTNIKU« s° podpira tujsko-prometna zveza, cilj je pospeševanje tujskega profne Društvo napredne trgovske ob*^|,e mladine v Mariborn ., priredi dne 7. avgusta veselico v ni Lovrenčič pri Kamnici. Za obisk prosi odbor. _ 68 Velika kavarna j. Danes elitni koncert in kabn|re. (>_ večer. Gostuje najboljši slovenski mik g. Povhe. — Napad na rusko garnlzU0- ^ Zo poročilih iz Moskve j® v ^ ^ u-torka na sredo napadla m®čna pomikov, ki jo Je vodil ^ctniankraiini! malo garnizijo Kajdanova v viwju Jspolo jim je, da so v noči 1 ‘ ___ razorožili ves bataljon PesP° • Vstaši so umorili deset oseb, ' 10 nepriljubljene sovjetske uradnike, roma predstavnike oblasti. P° wrva£ra,T. nočnem napadu je ostalo vojas vo ___________ nizije odšlo na zasledovanje nevarne tolpe, vendar ni imelo uspeha. ffiiin *r fr- Hi*#, s SLiffgfl ‘«ffc V Mariboru, dtie 5. VTH. 1927, t iti t A ■i a Mariborski V E C E R N I K Jutra. Stran 3» Pomanjkanje srčne kulture Surovost profesorja In zdravnika — Simulant — umrl Enako kakor starost ne varuje pred norostjo, tako tudi visoka naobrazba v gotovih slučajih ne varuje pred popolnim propadom srčne kulture. Berlin in Pariz razpravljata te dni prav razburljivo o dveh slučajih, spadajočih v to IPoglavje. V Berlinu je ravnatelj patološkega instituta univerzitetni profesor dr. Lu-barsch številnim slušateljem svojega predavanja eksperimentiral na mrliških ostankih vse to, kar je poprej razlagal. Ob razkazovanju prepariranega srca je večji povdarek kot na vso znanstveno razlago položil sledeče: »Zame ni zadržkov, da vam ne bi povedal, da je to od umrlega Ivana Kutisker ja. Ta orijental-ski žid je bil, kakor vam znano — obsojen na pet let ječe. Z 20 leti se je sifilitično okužil in je kadil, kakor je pri orijentalskih Židih navada, dnevno od 30 do 40 cigaret«. Kutisker je znani junak velike finančne afere iz inflacijske dobe. Ko so ga zaprli, je bilo mnenje v Nemčiji strogo deljeno. Eni so triumfirali, da je zaprt velik špekulant, ki je povrh še žid, drugi so pa protestirali, da se iz malega krivca dela veliki samo radi tega, ker je slučajno žid in da se boče zopet enkrat po stari navadi »tatiče obešati, tatove pa izpuščati«. Sploh pa Kutisker ni umrl kot kaznjenec, ampak kot preiskovalni jetnik, ki je imel mnogo izgle-dov na znatno znižanje prvotno izrečene kazni in celo na oprostitev. Profesor in znanstvenik torej v svoji politični vnemi in zagrizenosti ni trdil samo nekaj neresničnega, ampak je tudi grdo kršil obvezo zdravniške poklicne tajnosti. Zanj bi morali biti zadržki po poklicu in po srčni kulturi, če bi je kaj imel. Pariz se pa razburja nad zdravnikom glavne jetnišnice, ki se rad postavlja, za velikega strokovnjaka in znanstvenika. Očita se mu, da je svojo strokovno na-obrazbo popolnoma podredil administrativno določeni najvišji številki bolniškega staleža pri zavodu, kjer je zaposlen-Temu zdravniku se je dogodil namreč slučaj, da je nekega jetnika, sicer navadnega lopova, hotel po vsej sili na-; .praviti za zdravega. Ta jetnik je v nekem pretepu dobil težke poškodbe. Zdravnik je pa trdovratno in robato trdil, da simulira. Nazadnje pa jetnik umre in kot povod smrti se ugotovi — zlom hrbtenice. Nekateri pariški listi zatrjujejo, da je eden od bolničarjev pripravljen priseči, da je slišal, kako se je zdravnik ob smrti jetnika izjavil: »Kaj zlomljena hrbtenica. To si je pa moral nalašč napraviti — ta lopov «. Ta slučaj vzbuja žive spomine na med vojno anekdoto o avstrijskem vojaškem zdravniku in simulantu. Visoki vojaški zdravnik ima vse bolnike, tudi one, ki so pred zadnjimi izdihljaji, za simulan-te. Simulant, simulant! — Tako vpije dan na dan od bolniške sobe do sobe, od postelje do postelje. In zato ni čuda, da mu večkrat javlja bolničar: »Javljam pokorno, simulant v sobi štev. toliko in toliko je umrl«. Zid prodaja vagon cestna železnice Varšavski listi prinašajo naslednjo zgodbico židovske sleparije: Zid iz dalj-nje okolice pride v Varšavo, proda tam razno blago za 4 tisoč cekinov ter si hoče kupiti za ta denar voz in konje. Ko •tika okrog po kupčijski priložnosti, se seznani s starejšim gospodom, ki se mu ■razodene kot rojak ter mu svetuje, naj s* rajše kupi voz cestne železnice. Predstavi se mu kot lastnik cestno-železni-n Va?OT,a štev. 18. Povabi ga s seboj a kupčij sk- oglei(j jn vozita se s cestno do zadnje postaje in zapet na-^ vožnjo se gospod Žid spušča v ,s kondukterjem ter ga med dan JčJ1 vprašuje, koliko se je na dukfor S° denarja na voznini. Ko kon-o Kter odgovor, da 500 cekinov, name- e gosposki žid pomenljivo svojemu preprostemu rojaku. Na koncn dolge vožnje so ti lepi dohodki cestne železnice tudi glavni nagib, da preprosti žid pre-metemu sleparju izroči svojo gotovino ter celo obljubi, da bo drugi dan prinesel še tisoč cekinov in prevzel vagon štev. 18 v svojo last. Drugi dan je siromak s tisočakom res tu, sleparja pa ni nikjer. Zimska palača Mestna uprav® nekdanjega Petrograda, sedaj Leningrada, je določila 25 tisoč zlatih rubljev za obnovitev nekdanje carske zimske palače. To palačo bodo rešili vseh sprememb, izvršenih tekom 150 let ter jo ravnotako obnovili, kakor io je zgradil sloviti italijanski gradbenik in umetnik Rastrclli. Zimska palača bila najprej rezidenca Petra Velikega« potem pa Katarine I. Pod Katarino II. 56 ic spremenila v galerijo slik. Znatno •o je zimska palača spremenil* L 1837 za vlade Nikolaja I. Dvor je bil ravno v gledališču, ko so mu javili, da je T..?. Palači nastal požar. Ko car sliši, da je v^ zgorelo, reče donosilcu hiobsko vesti; »pa vseeno hočem danes leto prebivati v zimski palači!« - J® b™Ti° POV6lie fie 3e tudi izpolnilo. Na delo so bile poklicane cele delavske armade m delalo j0 tnko If ’ 2? rCJ' r0d, PTeve!ikil> naporov okrog 20 tisoč ljudi pomrlo Car so je pa le vscdol v palačo točno na'dan in uro, kakor je rekel. Nad istim carjem »c jo par let pozneje vdrl strop eno so bc zimske palače in mnogi menihi so Po vsej Rusiji začeli prerokovati, da je znak skorajšnjega konca Romanov- Sko vladarske biše^ Veliki vodnik — orel — Coolidge Modernizirani Indijanci so si ohranili le nekaj spominov na svojo slavno — romantično preteklost na ta način, da ima vsako pleme enkrat na leto svoje zborovanje v starih nošah in po starem običaju. Te dni bo imelo najmočnejše pleme Sioux Indijancev svoj tradicijo-nalni letni zbor in sklenjeno je, da se bo ob tej priliki posebno počastilo predsednika Združenih držav Coolidge-ja. Predsednik je že povabljen na indijansko zborovanje. Imenovali ga bodo za častnega člana velikega glavarja s priimkom »Veliki vodnik — orel«. Predsednik bo ob tem imenovanju dal na glavo najslavnejšo perjanico siouxkega rodu. Conan Doyle in življenski roman Znameniti angleški pisatelj Conan Doyle, avtor tolikih izmišljenih detektivskih povesti, se ukvarja sedaj z resničnim ^ kriminalnim romanom. V Glas-gowu jo bil pred 18 leti radi umora najprej na smrt potem pa na dosmrtno Ječo obsojen neki Slater. Obsodilo ga je porotno sodišče pri precej pomanjkljivih dokazih, ker je napravil prav slap vtis s svojo temno preteklostjo in ko ujec. Slavni pisatelj je njegov slu-. . ze pre,d vojno enkrat obravnava! in je označil porotniško obsodbo za ju-sti.cni umoT- Sedaj je Slaterjev slučaj opisal angleški publicist Park in Co-.oye 3° Parko vi knjigi napisal u-] 1 dokazuje, da stari slavni pisa- elJ, čeprav jo šel med spiritiste in o-u is e,, še vodno pazljivo zasleduje kri minahstiko. Čudna naznanila smrti. X,.!!la!*in?m Provincijalnem listu v Nemčiji Je izšel pred kratkim sledeči oglas: Sinoči je po dolgi in težki bolezni v največji potrpežijivoati umrl moj zvesti, nepozabni soprog, trgovski svetnik Peter Schmutz, v Gobesbergu ob Renu v svoji vili, ki jo je zgradil v romanskem slogu ... — Se bolj čudna je sledeča stvar. Pred tedni jo umrla bogata Angležinja Mice Bradder. V svoji oporoki je osebno poskrbela, da ja ne bi nihče zvedel, koliko let je bila stara. V oporoki je namreč izrecno zatrjevala, naj bo pokopana poleg svojega moža in da naj sc postavi spomenik, na katerem P® smeta biti uklesana samo dan in leto njone smrti, nikakor pa ne dan njenega rojstva. Divan mora proč Po avstrijskih listih se še vedno vodi debata o tem, kdo je razvnel množico do strašnih dunajskih izgredov in do zažiganja justične palače. Listi odgovornih vladnih strank pa sedaj že nekaj časa trdovratno in kar na splošno napadajo novinarje kot krivce nekake ljudske podivjanosti. Dolgovezno se razmotriva, da novinarji pišejo, kar hočejo, da vzbujajo vse mogoče strasti itd. Dunajski neodvisni dnevnik »Der Tag« odgovarja sedaj tem modrijanom s sledečo precej, znano anekdoto: Šef zaloti svojo ženo s svojim uslužbencem v posebno delikatnem položaju na divanu. Ko ga vprašajo, kaj misli storiti, se pa odreže: Divan mora proč! Uslužbenec je namreč bil obenem tudi njegov kompanjon in zato se mož ni mogel znositi nad drugim kot nad divanom. — Odgovorni politiki tudi govorijo na veliko in nikdar ne pomislijo na posledice. Ko se pa kaj zgodi, so pa mnenja, da bi morali listi boljše in pomirjevalnejše pisati kot so oni govorili v vse vetrove. Himna miru Po poročilih pariških listov sta razpisala francoski zunanji minister Bri-and in prosvetni minister Herriot mednarodno konkurenco za kompozicijo himne miru. Kompozicije bo ocenjevalo posebno mednarodno razsodišče in bo sprejeta himna glavna točka pri slovesnostih po vsem svetu. Oba francoska ministra sta že tolikokrat dokazala svo jo največjo vnemo za svetovni mir, da ni nobenega dvoma, da hočeta tudi s tem razpisom svetu in narodom najboljše. Če se tudi sprejme kompozicija svetovne himne, bomo imeli pač v glazbi to, kar še nimamo v dejanju in besedah. Pouk o Društvu narodov. Angleško učiteljsko udružemje razpra vlja na svojih konferencah, kako naj se vprašanje Društva narodov obravnava v šolskem zgodovinskem pouku. Ena struja zahteva, naj se Društvo narodov navaja v šoli samo kot zgodovinsko dejstvo brez vsake kritične ocenitve te svetovne ustanove. Druga struja je pa mnenja, da je treba obravnavati zgodovino za par sto let nazaj ter pri tem dokazovati, koliko vojn in drugega gorja bi izostalo, če bi bilo že tedaj Društvo narodov. Prebujenje iz navidezne smrti. V neki vasi blizu Madrida je po krajši bolezni neka starejša ženska tudi po mnenju zdravnika za večno zaspala. — Položili so jo na mrtvaški oder, drugi dan v rakev in na vse zgodaj tretjega dne so jo nesli na pokopališče. Komaj so rakev postavili na tla, se je pa pokrov dvignil in ženska je začela vstajati. Pogrebci so se prestrašeni v naglem teku odstranili, na videz mrtva ženska je pa odšla domov. Skrahirana tvrdka in prekooceanski let. Ni. še dolgo od tega, ko so pisali listi, da hoče tudi avstrijski pilot Kute' la z Dunaja preko Pariza poleteti v Ameriko in da bo ta prekooceanski let finansirala Avstrijska letalska zveza. Sedaj' se je pa izkazalo, da s tem ne bo nič, ker je ta zveza popolnoma skrahirana. Ker ni mogla plačati nekega iztočenega zneska otl nekaj preko 200 šilingov, so proglasili nad njo konkurz. Letalska zveza nima drugega premoženja kot napisno ploščo. Celo mize v pisarni so bile izposojene. Prijavilo se je nebroj upnikov, katerih večji in manjši zneski so pa gotovo daljši kot preko oceana. Bruhanje vulkana. Največji islandski vulkan Vatna J5-kull je po dolgem času začel bruhati. Nenadoma so se iz njega dvignili velikanski stebri ognja in dima, in lava se je razlila po pobočju. K sreči v bližini tega velikega vulkana ni nobenih naselbin. Velika amnestija v NemčUL Ob 80letnici nemškega državnega predsednika Hindenburga bo izdana obsežna amnestija, ki bo mnogim kaznjencem odprla ječe. Te amnestije bodo v obsežni meri deležni tudi politični krivcu šport Športni klub »Železničar« v Maribortb Danes, ob 20. uri, se bo vršila v klu-bovem lokalu Frankopanova ulica redna odbor o va seja ŠK Železničar. Istočasno je obvezen sestanek vseh nogometašev in lahkoatletovi v svrho sestave moštev in določitve treningov. — Udeležba obvezna. ISSK Maribor — mladina. Naraščajniki SK Maribora se pozivajo k važnemu sestanku, ki se bo vršil danes 5. tm. na igrišču. Neupravičena odsotnost se bo strogo kazno/ala. — Načelnik. Avtomobilska dirka na Ljubelj Avtomobilska in motociklistična dirka na Ljubelj dne 14. avgusta obeta biti ena najinteresantnejših v naši državi. Posebno inozemci so pokazali veliko zanimanja za njo ter sta med raznimi drugimi prijavljenimi tudi dva avtomobila Mercedeskompresorja S 24 in 26 konjskimi silami, grofa Berg-heirna iz Weinheima v Nemčiji, dalje Bugatti-supersport princa Leiningen-a iz Amorbach-a, Nemčija. Poleg teh pa se je med domačimi dirkači prijavil tudi g. Willy Strehler na Ansaldu in g. Karl Gerri na A. D.-Sport. G. Strehler je, kakor znano, dobil pri dirki na Plje-šivici zlato cigaretno dozo kraljice Marije. Cerri Karl pa je pred kratkim zmagal v ocenjevalni vožnji Štajerskega in Koroškega Avtomobilskega kluba na progi Gradec—Beljak, kjer je dobil najboljšo oceno in dosegel tudi najboljši čas. Tudi inozemski motociklisti bodo na tej dirki častno zastopani. Štajerski Motor—Šport—Club v Gradcu je poslal na to dirko svoia najboljša vozača gospoda Strohmayerja in šohanna Wallnerja na B. S. A.-tno-tocrklih. Češka Fahrrad und Maschinen Fabriks-A.-G. »Premier« pa pošlje svojega znanega vozača Bohumila Matcha na Premier-supersportu 731 ccm. Prijavili pa so se tudi po večini vsi domači dirkači, tako, da so zastopane sko-Taj vse znane motociklistične znamke. Boj bo torej hud in težak, ter priporočamo našim vozačem, da se temeljito pripravijo na dirko. V nedeljo dne 7. avgusta se bo vršil prvi oficijelni tre ning med 9. in 12. uro dopoldne in 14. in 19. uro popoldne. Želeti bi bilo, da se vsi vozači tega treninga udeležijo o-sobito še radi tega, ker se bo pri popol danskem treningu vršila poskušma kontrola po funkcij ona r jih in športni komisiji Avtomobilskega kluba Sekcije Ljub ljana. Nadaljne prijave pa se sprejemajo šo do 9. avgusta do 6. zvečer v tajništvu Autokluba, Sekcija Ljubljana. Boksarski šport »Dempaev ali Tunn©y?« Pri nas malo razvita spoTtna panoga boks je pri Amerikancih predmet splošnega občudovanja in zanimanja- Ni večje senzacije v Ameriki, kakor srečanje dveh boksarskih mojstrov. Nad 100.000 glava množica strastnih gledalcev je pri sostvovala gigantskemu boju med bivšim svetovnim prvakom Dempseyem in sedanjim prvakom, mladim in skromnim Tunneyem, ki je porazil nasprotnika po točkah. S preračunljivimi udarci mu je zaslepil oboje očes. Ko je bil razglašen izid srečanja, je Jack kakor slepec tipajoč poiskal roko zmagovalca, ki ga je tisoč glava množica divje pozd avijala, in mu čestital prepričan', da mu bo dana prilika, da zasenči njegovo slavo in si nad onemoglim telesom trenutno trium-firajočega zmagovalca pribori novih la-vorik. Enaka čustva so navdajala tudi občinstvo, ki je v hrepenečem pričakovanju ponovnega srečanja zapuščalo areno. Prireditelji scnzacijonelnih boksarskih matchev, ki si polnijo žepe z milijoni dolarjev, niso spregledali razpoloženja, temveč ves čas pridno delajo na razvnemanju strasti- »Dempsey ali Tunney?« je geslo, b katerim vubijo na veliko prireditev, ki se bo vršila v Chicagu 15. septembra. Ves ameriški tisk je poln ugibanj in vsa Amerika se mrzlično pripravlja na gigantsko borbo, ki bo, bodisi Tuitneyu ponovno prinesla lavorik ali pa vrnila Dempseyu iztrgano žezlo« STran t. Marffiorsičf V E C E R N 1 K Jate. V MaTria?! (Tno Y E. Q. Brat: i' r‘ 'I ’ Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. 77 Medtem so pregledali potni list Ivana Ivanoviča Hljestakova. Dognali so, da je pristen. Dognali pa so tudi, da je njegovo ime vknjiženo v listi najhujših političnih zločincev in zarotnikov. Na tej listi je bilo čitati črno na belem: »Študent Ivan Ivanovič Hljestakov je bil leta 19 ...«, torej ravno pred dvema letoma — »zaradi političnih spletkarij in zarot obsojen na deset let prisilnega dela v Sibiriji«. In pristna, strašno pristna je bila pripomba, ki je bila v listo pozneje pripisana: »Hljestakov, opasen zločinec, je v tretjem mesecu svoje kazni z nekaterimi svojimi tovariši pobegnil iz rudokopa Petro-kovskij na Sahalinu preko japonske meje«. To malo razveseljivo vest je oddala politična policija preiskovalnemu policijskemu poročniku, ki jo je prečital Jacku Bellu. »Ti si torej tisti hudobni pes?« je zarenčal nad njim uradnik. »2e mogoče!« je odgovoril Jack Bell. »Hljestakov sem. Morda celo Gogoljev revizor«. Zaprli so ga zopet v celico, akte njegove pa poslali sodnemu dvoru politične policije. Ker je Jack Bell trdovratno trdil, da je Ivan Ivanovič Hljestakov, je bila zadeva seveda popolnoma jasna. In kajpada so ga obsodili, da mora nadaljevati prekinjeno prisilno delo v rudokopu Petrokovsk na Sahalinu. Ker pa je ušel, so mu za kazen prisodili še nadaljnih deset let. »Če že mora biti, pa naj bo!« si je mislil Jack, In ni se branil, ko so ga prepeljali v drugo ječo. »Kjer je mogel ta Ivan Hljestakov pobegniti, najdem pač tudi jaz kako luknjo. Od Sahalina do Ja-pana pa je samo kratek skok.« Vzeli so mu listnico in oddali njegov denar »Državni blagajni«. Da bi o vsem tem obvestili Bobba Dodda, se jim ni zdelo potrebno. Šele. ko je prišel na policijo znova poizvedovat. je zvedel uničujočo novico. »V Sibirijo? To je vendar nemogoče!« je vzkliknil prestrašen. Prvikrat v življenju ga je ostavila ravnodušnost. »Ta človek je resnično blazen! Verjemite, da je Jack Bell iz Amerike, ne pa Hljestakov! Čakajte, takoj vam dokažem.« In z največjo naglico se je odpeljal v hotel k Polly, ki je sedela že pri zajtrku. »V Sibirijo ga odvedejo«, je kriknil ves zasop-ljen. »Mož. za katerega se izdaja, je ubegel kaznjenec.« Polly je položila nož poleg sebe in ga je porogljivo pogledala. Ni mu verjela. »Kaj nameravate sedaj storiti?« je vprašala mirno. »Za njim potujem«, je odgovoril še vedno ves iz sebe, »in vi pojdete z menoj, gospa Bellova! Dokazati morate njegovo identičnost. Morate ga osvoboditi!« »Ali je v Sibiriji zelo hudo?« je vprašala s slabotnim glasom. »O, pa kako! Nič hujšega si ni možno misliti. To je pravi pekel!« je vzkliknil resnično prestrašen. »Pretiravate, kakor vedno. Prepričana sem, da si je Bell izbral manjše zlo. Poznam ga. Ni blazen, samo jako smel je! Za njim potujem. In vi, gospod Dodd?« »Jaz se vam pridružim!« je dejal in se zgrudil na stol. »Ako dovolite?« »Samo pod enim pogojem: da obnoviva staro pogodbo.« »Da, da«, je pritrjeval Dodd. »Vse opraviva sama ž njim, — tako sem obetal in ostanem mož-beseda.« In sporazumela sta se zopet, kakor nasprotnika, ki so ju prisilile razmere, da sta se zvezala proti sovražniku. A ta sovražnik je bila — Sibirija. XXVIII. V SIBIRIJO. 2e največji ruski pisatelj A. M. Dostojevski, ki je moral preživeti nekaj let kot kaznjenec v Sibiriji, je pisal: »Tudi v Sibiriji je človek lahko srečen. Podnebje je izvrstno: poleg tega živi tam obilica zelo bogatih in gostoljubnih trgovcev ter mnogo sUa premožnih inozemcev. Dekleta cveto kakor rože in so poštene do zadnje skrajnosti. Divjačina se podi po ulicah in teče lovcu kar sama nasproti. Šampanjca pijo nenaravno mnogo. Ikra je čudovita. In letina je ponekod petnajstera . . . Vobče je to blagoslovljena zemlja, samo da jo človek ume izkoriščati: a v Sibiriji znajo izkoriščati zemljo...« Tudi Polly in Dodd sta se prepričala o resničnosti besed Dostojevskega. Vozeča se s komfortnim vlakom velike sibirske železnice, enaki severoameriški pacifični železnici, sta preko Tule, Pense, Samare dospela do Čeljabinska. Tu je meja med Azijo in Evropo. Odtod vozi velika moderna sibirska železnica proti Vladivostoku in Harbinu. Mogočen obelisk na periferiji Čeljabinska označuje mejo dveh različnih svetov. Iz Čeljabinska sta se vozila do Omska, odtod do Novega Nikolajevska ter dalje do Krasnojar-ska, nato do Irkutska ob Bajkalskem jezeru ter ob Amurju do Vladivostoka. Po vseh večjih mestih sta se ustavljala in po-zvedovala, ali je že odšel transport kaznjencev ter opazovala pisano življenje po krajih, kjer se zmagovito bori evropska kultura z azijsko zaostalostjo . . . Toda o Ivanu Ivanoviču Hljestakovu ni bilo nikjer ne duha ne sluha, še manj pa o Jacku Bellu . . . Mračilo se je že, ko sta se Dodd in Polly po dolgotrajni vožnji na parniku »Nižni Novgorod« bližala otoku Sahalinu, ki je bil cilj njunega potovanja, Ladja je zavila okoli predgorja, in že so se kazali hriboviti bregovi otoka, polni črnega, orjaškega skalovja. Tu pa tam se je na obrežju svetlikal majhen plamenček. Morje je butalo ob peščeno in kamenito obal. nebo je bilo prepreženo s težkimi. temnimi oblaki. Težko in mračno je bilo tudi v duši mlade žene Polly. Ali je Jack že tu? In če je tu, kako se mu godi? V želez je so ga vkovali, mučijo, trpinčijo ga! Med tatovi, roparji in največjimi razbojniki je. V »mrtvi dom«, v »katorgo« so ga zaprli! Kako strašne stvari je zvedela o teh ruskih »katorgah«, kakor imenujejo Rusi jetniške tabore. Parnik se je ustavil v pristanišču Dui, na zahodni obali Sahalina. Bobby Dodd in Polly sta bila zopet na kopnem. Po dolgem izpraševanju sta dobila stanovanje v priprosti gostilni, edini v pristanišču. kjer so oddajali tudi sobe. 2e naslednjega jutra je začel detektiv izpraševati vse križem po Jacku Bellu oz. Ivanu Ivanoviču Hljestakovem. Toda nihče ni vedel ničesar o njem. Povedali so mu, da že tri mesece ni bilo nobenega transporta kaznjencev, ki jih iz notranje Rusije navadno pošiljajo preko reke Amur. Tekom naslednjih dni Dodd ni držal križem rok. Peljal se je celo dvakrat v Vladivostok, kjer mu-pa oblasti niso nič kaj zaupale. Sumili so, da je sporazumljen s Hljestakovim, tembolj, ker jim je prišla iz pristanišča vest. da živi ameriški detektiv v isti gostilni z mlado, lepo ženo »milijonskega tatu« in občuje ž njo prav prijateljsko. Odslej je naletel Dodd povsod na gluha uradniška ušesa. Ko se je pritožil na ameriškem konzulatu, je konzul skomizgnil z rameni in mu svetoval, naj poizkusi s podkupovanjem, ki se je tudi v Sibiriji še vedno obneslo. (Dalie prihodnjič.) fiSHE : B5MBB35EB5MB8B8gHBS6BBBHHHB5 3BBBBBBa M»llogl*«l ki »lužijo v po«r«-dov»ln« in tocijftln« namen« občinstva: vaaka beseda 30 p, najmanjll znesek Oin 5>— Mali Ženitve, dopleovanje In oglati trgovekega ali reklamnega značaja: vaaka beeeda 50 p, najmanjii zneeek Din 10'— Hišnica želi pretneniti stanovanje. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Dobro mesto«. 686 Mal dlJak se sprejme pri dobri rodbini na stanovanje in hrano skupno v eno sobo z dvema domačima gimnazijcema (II. in IV. razr.) Naslov v upravi. 624 piano mehak, dobrega glasu, najraje Stutz-fliigel, se sprejme v najem. Ponudbe pod »Stutzflilge!« na upravo »Večernika«. 685 Lepo trosobno stanovanje v Sarajevu zamenjam za enako v Mariboru. Dopisi pod šifro »Doktor« na upra vo »Večernika«. 678 Branjarija dobro idoča, na prometnem kraju na prodaj. Vprašati: Ob železnici št. 8. 668 Gospodična zmožna slovenske in nemške stenografije ter knjigovodstva ter strojepisja, z dobrimi spričevali, išče službe v kaki trgovini ali pisarni. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Božič«. 676 Slikarski tečaj za dame in gospode prične ponovno dne 10. avgusta. Vpisovanje v veletrgovini g. Weixl-a in trgovini Kern, Gosposka ulica. Za uro se plača samo Din 5. — Rohs, dipl. učiteljica umetne obrti. 669 Klišeje us«h vrat, trtne In autotlpile, izdelale po predloženih risbah, pero-plalh ali slikah za nauaden tisk ali za flne|do Izuedbo u eni ali uečbarvah tofno po narofllu In v na|kra|Sem (asu JUGOGRAF1KA tiskovna In založna dr. z o. a. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 23 Jaz > Tl o._ .3 C *u > On 0» o a- .5 * Ona Oni O '£ e i m B r-, ™ Vi HI O •— E § •H. S a E o.B 3 Vsi M m m T—« UD n BI MEN 3 Bl. o OD. to O Ml O P® 01 Um m o JZ5 Najfinejše Cajno maslo iz sladke pastellzlrane smetane od Pive prekmurske mlekarne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič Aleksandrova cesta 31. )70 | Dr. Vilko Marin 1 zopet redno ordinira | | Maribor, Razlagova ul. 15 1 = JI llllIliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiillllP V nedeljo, dne 7. avgusta se vrši ob 15. uri v graščini na Gornji Polskavi prostovoljna sodna dražba v zapuščino Viljemine baronice Post spadajočih premičnin, zlasti starinskih predmetov. Izdaja Konzorcii .Jutra« avnik izdajatelja in urednik: F r S t a a k o De Dobro znana meščanska kavarna BRISTOL v Vetrinjski ulici nudi cenj. občinstvu prvovrstna domača nanil Specijalitet: Breskova bovla. Dnevno sveže o®em,)u pecivo in raznovrstne delikatese. Vsi tu- in ,n° jn časopisi cenj. gostom na razpolago. Krasno urcJ prahu prosti senčnat vrt. Priporoča se 6io Katica Kotblk-ova r o z o v i č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstaviti« a n B t e 1 a v Maribora