121. š&ev. V CELJU, sobota 9. oktobi»a S920> Poštnina piacaiia v gotoviiii. ä K*Tct IS fzhaja vsak t«r«fc, öetrteh in «•bot*. - ©•¦¦ ¦ Za celo leto 80 K, ta poi leta 40 kron, za četrt le!a 20 K, x« 1 moscc 7 kron. Posamexna fttsvllka «fas« I krono. N« plsmene naročbe brcz pošiljahe denarja •• n« moremo ozlrau. Ncročniki n«J pošiljajo naročnlno po poštni nakaznici. Reklamaclje fflede Usta so poštnlne proste. Ne- (rankirani doplsi se ne sprejemajo. Na doplse brez podpisa se ne ozlra. Us ¦¦!¦*— la »ywljy se nah«J« t ZwmbI tUllnii* v &Um, Ogiiisi M raiuntjo »• pcndM)«** proitoru in «te*r: is MmwwM I glair »o SO « #d 1 mm, sa pWu«, wm- manila občnfk item, »awnalla • ¦nrK, iflhvate itd. K I-M «41 am M rcklumne notice oied tokstom 8 ¦ od vntc, Mail oglasi (sa}več 4 rr»te) fit) K. Pri večkratrHh ubUtvmh p apart. Rofcopi* aa m mbf. T«l«4mi it at. IZDJUA IN TISKA ZVEZMA TISKAHHA V tiELJU. SBEi OnGßVORIfl UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. JX SEMOLÄO'i! Dan osvobojenja je prcd natni, pred nami je dan zmage naše. Z -V slovenske nacijonalne misli, darb"7 > zavednosti in pofilenosti koro|;: 5" vencev in Slovenk. Z vserrF", L' :. „' so c'elali Nemci in Italijani tuJ § '\-a bi bil plebiscit odgoden. Izzivalfstf ae- mire — lagali pa, da jih izzivamo mi. Uprizorili so poboje — in lagali, da smo krivci mi. Podkupovali so naše volilce — in lagali, da mi izvajamo teror, nasilje. Nastiali so celo cono A z grmadami papirja z najpodlejSo huj- skasko vsebino, trosili so državni de- nar, pustili so v Avstriji umirati deco in reveže gladu, da so dajali živila v cono A, češ giejte, koliko imarno: vse zaman. Slovensko Ijudstvo se ni dalo spraviti s prave poti, se ni dfilo za- peljati. Vst zaman, vse žrtve njihove in ves trud! Plebiscit se jutri 10. t. m. brezpogojno vrši. Zmaga naša je gotova! To je spo- znala že tudi piebiscitna komisija. Dasi ie določeiio, da so v coni B glasovanje ne vrši, če bi cona A glasovala za Aystnjo, je venjar že določila piebis- citna konusija 31. okt. kot dan ^laso- vanja v coni B. Ali ti to storil * če b| ne bila prepnčana, da bo cona A im-o- slovenska? Nikdar! J * Nemci obupuiejo! \z Dunaja iz Oradca, iz Boljaka in drugod prjhajajo obupni nemSki glasovi. Zadnji hip še hočejo vreči tisoče svojih Ijudi v agi- tacijo, skrajna sredstva hočejo porabiti, da niorda še na dan 10. okt. plebiscit onemogočijo. Toda spali r.ismo in ne spimo tudi mi. Tudi naSa r.arodna vojska, naše sokolstvo je poletelo na Koroško na pomoč naSim bratom v zadnji uri pred koncem velike drame. Nemški baroni in grofi v coni A še napenjajo zadnje svoje sile in te- rorizirajo podložne jim Ijudi. Četrtinka zemlje v coni A pripada tem krvo- sesom našega Ijudstva. Naša država bo to njihovo zemljo pravično razdelila med bajtarje in delavce! Zato je ra- zumljiva njihova razburjenost. Pa po~ moči jim ni! Slovensko ljudstvo bo na dan glasovanja, jutri 10. tm. pokaz.Jo, da želi biti v državi. ki ne priznava nikomur predprav'c, ki hoče uveljaviti socijalrjo pravičnostl Nemci so želeli, da bi prišle v cono A tuje vojaške čete. Mislili so, { da bi se Slovenci ustrašili tujih vo- jaških puäk in glasovali za Nemce. Koroški Slovenci so preživeli divjanje nemSkih tolp lansko leto in Di tudi prisotnost tujih čet na njihovem ozem- iju na njih glasovanje prav niČ ne uplivala. Zadnje dcjanje velike koroške drame ec doigrava jutri. Še bodo po- skušali v zadnjem hipu vplivati na Vas, Korošci in Korošice! Ustavljali Vas bodo, da ne pojdite na volišče, obljub- ijaliVam bodo za to vse mogoče, gro- zili Vam bodo, zastavljali Vam bodo pot, zadržati Vas bodo skušali s silo. Toda pokazali ste že, da nočete biti Judje, Iškarjoti, pokazali ste, da ljubite svoj dom, zemljo in narod, pokazali ste, da Vam je draga in mila Vaša in Vasih otrok sreča, pokazali ste. da nočete biti hlapci :emške gospode, sužnji nemških baronov in grofov. Zato boste odrinili vsakot^ar, ki bi Vam zastavljal pot, zato bote do zadnjega šli na vol'sce, zato bote vrgli po tisočletnem suženjstvu s sebe nern- ški iartm. Vsa Slovenija, vsa Jugcslavija, ves svet gleda jutri na Vas. Proklet, kdor izda svoj narod, proklet, kdor ne stori svoje dolžnostf. Važa usoda je v Vaših rokab. Ponosno in samozavestno st-^pite na voli^ce, ponosno in samozavestno korakajte k zmagil J — n: Politični značaj kon- stituante. Povdarjalo se je že v slovcnski jav- nosti. da bo itncla konstituanta skozin- skoz poLitični značaj, to sc pravi, raa- pravljalo in rescvalQ se bo v isti v prvi vrsti o vel'ik'.h polCtčn h vprasanjih, za- devajočih notranjo ureditcv državc! /. Kospodarskimi vprašanji1 bo iniela konsti- tuanta posla sanio tol.ko, v koljkor treba skrbcti za tekoCc Rospodarskc zadcve, ». pr. za budžet, za izvoz letine in uvoz nuj- nih industrijalnih m življenskih potreb- sčin, za vzdrževanjc saobraeaja itd. Dalekosožncjže načrtc za raznovrstnc gospodarske akoijc (agrarno. imlnstrijal- iio itd.) bo konstituanta prcpuytila svoi;m naslcdn'kom in bo urejevanjc vsega. tcga ifospodarskega dcla zav'sclo v prvi vrsi? od tega. kako bo konstituanta nrcdila dr- y.avo v pnl-;t>Onjin pogledii. Kar se tiče glavnega zadatka konst'- tnantc. je naše stališčc znano. Mi' smo ta\ narodijo in državno cdinstvo Srbov, \\\- valov in Slovencev. Smo radj toga z cvniralizacijo in /a pa- I metno ,najdjilekosežnejšo uprsivno all ad- I ministrativno decentrali^acijo. To so na- Korošci! Korošice! Prefrgajte zeleno glasovnlco na dva dela, belo pusfiie celo. Obe dajte nazaj v knvertol Naša barva je bela! šc načclne zahteve v to:n vflikom vpra- šanju. Temu jiačelnemu ytalsOn priincr- no inoramo tudi nastopati pri izborilrza konstituanto in jzbrati može, ki bodo zvc- sto bran \ naše mOšljcnje o nreditvi ur- žave. Narodno ed nstvo Srbov. Hrvatov in Slovencev. Tekom zadnj h dveh let $e je "izkazalo, da so v Slovcniji vsi stanovi razun cnega za narodno edinstvo. Na- snrotna je samo duhovso'iia. Ona se v svojii /akrknjciiosti in iic'strpnosti ne čnii srcčiio \ clržavi, kjer obstoje tudi neka- tol.ška veroizpovedanja. Radi tega je žc precej po našoin osvoboieniu začela im- jfopati frofi edinstvu, češ ako uspemo s l.'iijskanjeni proti narodnemu odinstvn. poteni bomo toliko lažje pokopali tudi za- htevo državncga edinstva. 'i'ako so na§i hrozdomovinski klerikale! računali, ali iipajmo. da so sc urezali. Slovensko ljuu- .stvo jt inielo doslcj dovoljno prilikc, eta sc uvcfi, da slovenski dulioviiiki nirze pruvoslavne Srbe. Iz tega pa sledi, da ti dnhovniki ne niorujo biti naši zastopniki v konstitnanti. M.j hočemo in moranio w.- hrati niože, ki Srbov ne sovražijo, kakor jih »ovražiijo naši klerikale!. Na osnovi pltMiicnskcga sovrašiva so cfr/ava ne bo dala dobro urediti. üstvarili smo jo z na- rodno ljirbczn'ijo, dajmo io tudi nrediti /. iiubczn'jo. I/brati moraino za konstituanto toro] niožc, ki so s celo svojo preteklostjo po- kazali, da Ijnb.jo nažo novo udniženo do- rnovino in f.c s svoj'm cfosedajnini üeloni mi'd'jo vsako garanc'jo, da ne bodo gre- šili proti naseinn naroclncmn program«. Tu prdejo torej prod vsuin vpoštev naSi pokliCni političarji. Ali razim tega se nio- ranio vendarle oz-irati tudi na gospodar- sko stran. Res je, da je zadatük konst'.tu- ante političncga zmičaja. Toda le nav'- clezno manjka gospodarskj znaea.i. Na- sprotno. poslccliee ko/istttiantc '/-i\ uriSe gos|)odars-ko življenje Miorejo biti najcfa- lekosežnejše. To sledi že iz tega. da inia- jo n. pr. poed'ni gospodarski stanovi po- vsem razliene pojinc o urcditvi države. Treba sanio primerjati razne kmečke, de- lavske ji obrtniške prograine. Fakt je, da obstoje med pasamezniini stanovi goto- va gospod:;rska nasprotia in to bo brez- dvomno ^'plivalo tudi na delo koustiltian- te. AH koneno zaliteva intercs naroda in države, da se nasprotujoei si stanovski. interesi na gotovi točki izmirijo in omo- gočijo slož*no skupno delo vseh gospmiar. skih stanov. O vsem toni nioraun) vodili račinia ji paziti na to, da bodo v naši de- legaciji zraven pokliicnih politikov v pl'a- y'iCnem števileneni razin^rju zastopani Ui_ di naši važni gospodarski stanovi, knv.'t- je. obrtnik', delavci. Duhovnik ni nikak gospodarski start. Duhovništvo ne predstavlja nikakega produktivnega gospodarskega stanu m torej z gospodarskega gledisča niina v konst tuanti nicesar iskati. Das'ravno bo konstituanta preteŽno poüticnega znaeaja. vendar je v narod- neni pogledu najveeje važnosti, da so v konstituant« naši najvažnejši' gospodarsM stanovi, kinetje, delavci in obrtrrki za- stopan" najobilnejše. Dosedajna zgodovl- na ii;ini naniree dokazuje, da so se baS poedini prcjcluktivui stanovi že najbolje oddaljili od razn h plemcuskili predsotl- kov in v narodnem okvirju započeli enot- ne akoije za zaSCito svoj h koristi. Delav- ei imajo že od nekdaj svojo jugosloven- sko organizacijo. Obrtn^ke smo po osvo- bojcnju že parkrat v^deli /brane :z vsch krajcv Jugoslavijc. A kar nain povzroJa največ ladosti, je. da so že, ,*.'o!o kmeto- valc;, ki so po svoji iiaturi» konservatives element, našli skupno bazo za. složno e- iiotno delovanie celegä tega stanu pn vseh treh plemen'h. Ker je to najštevil- nejši stan v našern narodu, zato se te po- jave osobito veselimo in ji za naS narod- ni ražvoj pripisujemo najveejo važnost. V celoti pa bodo jngo-slovenske organlza- eije posamjznih naSÜi produktivnih sta- nov najzaneslj:'vej§i p.orok za koristno (Je- lo v konstituanti. Na teh organizaciiaii ss bode razbilo vsako separatStÜhO s'rr.i- ljenje. Nase je uverjenje, da bo zavest enakih gospodarskih interesov v posa- meznih stanovih združena z dosedaj zmagonosno rnisl^jo narodnega in držav- nega edinstva jačja od kakih frankov- skih, hrvatskozajedničarskih in slovcu- sko'klerikalnih mrženj proti .higoslavijf. Seveda, en pogoj pa je, ako hočemo, da hotlo zastopni*; lia.šli gosnodarsUiii stanov v konstituanti koristno naslopii. Ta pogoj je, da se inorajo varovati du- hovniSke komande. s)uhovniki so iz prc- friganosti že v prošlosti dali vollti kmete in delavce v parlarnente. 1'oda tL krrietje in delave! so bili sanio uekaka igračka v rokali duhovnikov. Slične slučaje smo opazovali pri slovenskili kier'kaleh. Le-v. ti so enega delavca. Oostinčarja, in enc- ga kmcta, Roškarja, napravili celo za mi- Pbtovanje zaclnjih jugo- slovenskih dobrovo^jcev «z Sibirije. Zaeetkom julja ti. jo prišcl v Vlad - vostok »prvi jugosloven.ski polk v Sibiri- j'«, da se vkrea na lad.io 'n nastopi kot |)oslednji jugoslovonski transport svojo uot v doiuovino. ßi.lo je l-'H) Jugoslove- j "ov, od tüli krog 400 Slovencev, in ž nj ¦• \ '»•¦'tudi ge 300 Cehoslovakov. Na ladio so ečikah nicscc dni. nnc il avgusta so s^ i vkreati v Vlatlivosiokn. chic 10. sept, so t Bo' irT'i Hbn>V":k -n Odtam S!(lVCnCi ČCi; voja,,,i,nc,rH^\^u;^'r-^^;;;::: Jeprezalostnopo,,ulvk,C]ovej;iiscsko_ ro zd:. da so mm,s'In llaS:m -kmi kiogom razui bivsi navilušcni avstrijski' of cirjii, ki so j.h — celo Nenicc — spreje- li v našo annado, več ncgo naši zavediii fantje in niožjo. ki so pred rusko rcvoJu- ei'jo na strani rusk.h arniad noniagnli ru. sit: neniško in avstrijsko moe. Kdeu tcli dobrovoljcev. i stori! in \ tem leži njego/ glav'ii: greli Vzemnno voznc cene za oscbni iiu- met. Jmamo razne vlakc :n razne razr-:- dc. Ekspresni vlak, brzovlak, osebni vlak, prvi, drugi in tretji razred. Raziyi tega spalne vozove. V ekspresücm vkt- ku in v spalnili vozov'h se voziji» nnjbo- gatejši ljiidje, med njimi sila mnogo lopo- vov, ki nobel žive od ropanja bodisi kot verižniki, bodisi kot indiLStnjalci, izvo*- nikj itti uvozniki. V ten vlaKih se ljudje eesto vozijo tudi za zabavo. 1'iogatini to morejo. V osebn'li vlakjh in sicer v tret- jem razredu pa se vozijo največji reveži, masc Ijudstva. Le-ti za zabavo nikdar n» potujejo, ali ee se to vsakili üeset let en- krat morda le zgodi, potem grcdo kveC- jemn eno ali dvc, tri postajicc daleč, da- lje ne. Redno potujejo vsled svojih po- slov, bodisi da imajo posla p;, uradili, bo- disi da kot delavci idejo na delo, bodisi da kot kmetje potujejo rad: prodaje pridel- kov in radi nakupovanja [iutrcbščin. — Imamo torcj dvc skrajno razlieni skupini potnikov v ekspresu In v tretjem razre- I du osebnega vlaka. In na t.^ razliko bi moral misliti vsaj »ljudsk!-< minister, če že morda kaki njegovi einovniki za to nimajo smisla, in odrediti, da se za eks- | pres vozniue povišajo po drngem kljuCu. t. j. sorazmerno dosti višje, kakor za osebni vlak, osobito za trctji razeed isle- i ga. Ravno tako bi se morala napravit. razlika z brzim vlakoin in z clrugim in pr- vini razredomosebnega vlaka. Ali toys^ je treba prestudirati, za to baš se postav! za železnškcga ministra šitidiran in iz- obražen človek. Ako bi se dülo dalo n- spešno uredti na ta naein, kakor je to na- praviH Knrošec, ,'pjQtem'bi,'za železniške- ga min'stra mogli' poslaviti- tudi .lurčiče- vega Kerjavlja. Enostayno i^ovisaujc vseh tarifov za sto postotkov bi namruč" zadel cclo nepismeni gospod Kerjavelj! Istotako [e to vprašanje važno z ozi- rom na voznine za prevažanje razne ro- be. Zopct si drzncm misliti, da jc treba napraviti razliko med robo, ki i<^ potre- bujejo velike masc Ijudstva vsak dan in med ono, ki ie samo za gospodo. Ali I^Or ro§cn \e to vsecno. On kratkomalo ^fia- ¦ ko poviša prcvoznino za nioko :n slanino ter ii. pr. za svilene midrce niostnim žen- skani, za cilindre in feiaserokavce zn mestno gospödo. Enako poviša prcvo^ir,- iio za opanke in za lakirane čevljc. — Za ' njega, «ljudskega« mi'nistra, no obstoji jü- i kaka razlika med stradajotSm rev-jzern v mesth in bogatašem, ki si jc na bogzna kak roparski način navlekel skupaj prc- možcnjc. Ravnotako nima Korošec nika- kega smisla za koristi kmctijstva, kajti i za prevoz plugov in plemenske živine po- viša prevoznno ravno toliko, kolikorpo* visa prevozniuo n. pr. za gospodski av- tomob'l, za klavir ali za man^ete in du- hovn'ske ovratnikr In kcr se žc ras-no |jec;uii /. zelezn:- škim ministrstvom, jc potrebno, da opo- zorim sc na neke malenkosti1,. ki pa so za »ljudskega« ininstra vsesl^zi znae.Ine. Prcd vsem to, da nas vežejo z našo pre- stolnico zavscm trije potniški vlnki dnevno in seer en ekspresu', en brzo- vlak in en osebni. Ekspres ima sevetfa samo prvi razred in spalne vozove, brzo- vlak ima samo prvi in drugi razred in smo se odl'kovali na Ruskem od raznili zavcznikov. Clanek podobnc vsebine Je princslo »Slovo« na dan našega odhoda 3. avg. tl. Ta dva članka sta preecj pn- pompgla k temu, da sc je zbralo k naSe- mn odliodu precej lepo števjlo ruskega občinstva. Z naše strani sta prinesla 1 sta »Yo- Ija« .n «Golos rodini« na dan našega od- hoda dva elanka, ki izražata eustva, Ki nas navdajajo,,ko se poslavljaino za vsc- lej od Rusije, ki smo jo ljub.li že davno pred vojno kot ed) no mogočno zašč tnico in zastopnico slovanstva, ki nas je v mar-f sičern razoearala, ker sino bili slabo po- učeni o resn/cnem ruskem zivljenju In značaju. Toda ta razočaranja nas niso odtujila od ruskega naroda. nasprotno, ko smo spoznali1 rcsnično Rusijo, smo videli, da stoji višje ncgo naše nekdanje mlade- niško navdušenje. Našo ljubezen zasluXi nc samo kot slovanska država, ainpak še bolj radi tega, ker ruski narod stremi z-* višjimi, obceclovesk'ini ideali. Pri slovc- su od Rus:ie nas navdajajo dvojna Ču- stva: radost, da se vračamo v našo svo- bodno domovino, ne more biti neskalle- na, ker ostavljamo za vselej Rus'jo, svo- jo drugo domov no, ki nani je ravnotako draga kot na.ša resniena domovina, kate- re usoda in bodoenost mini je ravnotako na sreu, kot usoda in bodoenost lastnega naroda. Ostavljamo Rusijo v svetlii nadi, da krnalu vstanc iz sedajmh razvalin v stari slavi in da rusk: narod pokažo vse- mu svetu bogastvo svojega uma in srea. Naša pot. Št. 3. (z due 5. avg. 1920) poroča: Veeraj opoldne smo dosegli š r j?tj 38° 49', prosli" smo 264 milj. Danes opoi-, dne smo se nahajali na širin' 34" 31' in smo za 24 ur prosli' 244 milj. Vceraj opol- dne sc je ladja vsled poškodbe strojev u- stav'la pri otoku M cus'.ma, kjer smo sta- li do večera. Danes dopoldne smo se vo- zili skozi morsko ožmio med Korejo n Ja- ponsko. Okol 11. ure se je jako lepo v- del otok Cušimo, v bl žni1 katcrega se je vršila 1. 1905 velika morska b'tka met; rusko in japonsko floto in ie končala s porazom ruske flote. Jutri utegnemo b ti na višini Šanghaja, v nedeljo pa v Hoiik- Kongu. (Dalje prill. spalne vozove, med tem ko ima osebni vlak vse tri razrede. Za gospodo in za veriižnike sta torej dva vlaka, za ;>ljud- stvo pa samo eden. Scveda, čemu se Ijudstvo sploh vozi? Doma na} ostane in dela naj, kaj ne, g. minister? Na to »ljuil- ski« minister tudi še in utogn 1 misliti, Ja se brzemu vlaku pridene tretji razred. — Istotako irma čast-ti gospod smisla za to, da.bi se upcljali v 6im veejem ?teviln rnešani vlaki z- nizkimi tarif; za osebni promet. Za lokalni promet v bližini važ- nejš.li okol'sev bi to bilo zelo koristno. Da bi pa mi si 1 za vecja mesta na poseb- ne vlake za dovažanje žjvil s posebno nizkim1: tarifi, o tem sploh ni govora. Zn take stvari ni časa, kajti nekateri polifiki se tudi kot ininistri nosijo pred vsem kot strankarji in strankarski agitatorji ter j in je strankarska luiiskarija važnejša in priljubljenejša nego nepristransko stvar- no delo v tako važnem gospodarskem resoru, kakor je baš železni^kj. Toda v gospodarskein delokrogu jc od flelavca tudi treba zahtevati poznava- nje vseh gospodarskih osnov delokroga. A od kod naj to vzame n. pr. Krjavelj? 12. rediii strankin zbor ski'cuie soci- jalnodemokratska stranka na o\. okt. in 1. nov. v Celje. N;i njem se bo ilolocila tud' strankina kandidatna list:«, in «-•..-.• ho volilo strankino načolstvo. Program srbslo? radikal. ^ .-., ri..ivt. Dne 6. tm. je bil izdan volilni oküc in program, ki ga je odobrila konferenca raUikalnc stnuike dne 25- in 26. sept. Program vsabuje nastopno: Stranka stoji na stališča kifske deklar;cije. Je za edinstvo dižave pod Karagjor^jevici. V državj niüra vladati popolna eri^ko- pravnost, tudi gledo lalinicc in cirilice. Edinstvena država naj dobi samonpravne oblasti v z'jodovinskcm, gospodarskem in etnografskemoziru. Stranka nestavlja vpraSanja o problemu dveh zbornic v ustavotvornem gbanju. Volitve'sc nio- rajo vr§iti na podlagi splošne in taine voIÜne pravicf?. Glede zunanje politike stoji stranka na stnlišču intcgralnosti (neokrnjonosti) in izpolnitve nasih na- rodnih zahtev ter obvarovania pribor- jenih pritlobitev. Stranka je za prija- teljske ?.ve7:e 7. doxdajnimi zavezniki in za sklepanje novih zvez ter prija- teljstev, ki so v interesu naštf&n na- rodnega napredkrf. Italijanski socijalisti in reško vpraša- iije. Na scji socialist čne parlamentarn: skupine 6. tm. jc poslanec Passigli gledc Rcke izav 1, da obsoja d' Armiinzijev re- žhn; želel je resno rešitev vprašanja /. rcelno, efektivno nezavi'snostio. ki odgo- varja mednarodnim jnteresom delavstva. Češkoslovaška narodna slitipščuia je sklicana za 26. tm. Italijauska propaganda medi okil- padjsklml četaml v Dalmacjl se je rüzvila v tem smislu, da naj se če- te iiprcjo i>:ročiti Dalmacijo Jugoslaviji, čeS da se bo kralj moral pokoriti volji junakov. Agitacije se udeležujejo tudi visoki Haljanski častniki. Premirje med Poljsko In Rusijo jp bilo 5. tm. v Rigi podpisano. So- vražnosti med obema državama so se imele ustaviti včeraj 8. tm. Nemška sodjalna demokracija na Čeftkem se je izrekla proti tretji (mo>kovski) internacijonnli, t. j. proti bolj^evizmu Vol tve predsednika Združenih držav so določene na 2. nov. t. 1. SploSna demob llzacija na Če- škem letnikov 1898—1896 se izvrši 12 tm., ko nastopijo novi rekruti svojo službo. Iz Korotana. Sklep plebiscitne komislle, da se vr5i v coni' B glasovanje 31. okt., je izzvalo pri »Hetnatdiienstu«, iiimški propagand- ni organizacijr za plebiscit v coniA, _slno pobtost. Pozno v noč so imcli ;ist:'..dan burno sejo. Hotcli so na vsak nacin prc- prečiti. da bi Ijudstvo v coni A o tem sklepu 'zvcdelo, ker bi povzročilo to v nemških vrstah malodušnost. Celovčan» javno pravig'o, da je bitka v coni A s tem izgubljena >n j'h ie že strah za cono R. üovori se že celo o teni, da Nemci tudi v coni A ne bii glasovali. Zadnja seja pleblsdtne komislje pred 10 oktobrom so je vrSila 7. tm. Sklenila jp med drugim. da smejo na ozemlju, ki se nahaja pod nienim nad- aorstvom, nositi orožje samo javni orož- niki,kiiniajopravlco,vsakomur.drugeniu orožjezapleniti. Sklenila jedalje.dasmejo vsoboto in nedeljo v plebiscitno o^cmlje (pasA) ?amo osebo, ki imajo glasovalno pravico. Vsoboto ziutraj se cona A zapre na vseh straneh. Na glavriih cestah in mostovih bodo polegorožniStva ententni oficirji 7/,\ kontrolo in bodo ¦pripuSčali samo osebe z glasoval no legitimacijo oziroma posebnim-dovoljenjem plebi- scitue komisije. Mlnistrskl svet seposvetuje gkde cone B. V seji rnin. sveta 7. tm. se je vršila debata o plebiscitu naKoros'kem, zlasti o naših pripravah za plebiscit v coni B. Na predlog ministra dr. Kukovca ie min. svet sklenil v principu, da se nemSkemii prebivalstvu v coni B za slučaj, da se izjavi za nažo državo, pri- znajo posebne narodne in gospodarske ugodnosti. Nekaterim občinam, zlasti Celovcu, se prizna posebna samouprava in se prevzame v našo službo v.-.e urad- ništvo, vpokojer'Ci, vdove in sirote po sedajnih zanjc veljavnih prcdpisih. Ob- Sirno se je razpravljalo o nemškem Solstvu. Dr. Kukovec \e dobU iialo;?, da i?.dpla podrobne predloge, ki pridejo na razpravo v prihodnji seji. Gorj?.če, revolvcrji ln s.o/i — to je sedaj že zadnje propag'aiulno sredstvo Nemcev. V Že!e;;ni Kapiji in drii^od so te dni aretirali vcč nemškutarskih huj- skačev, pri kalerih so na5li z železom okovane ^osjače, revolverje in nože. V nedeljo hočVjo izzvati na raznih krajih pohoje in nemire in t:\ko razbiii p!ebi*-ctt. Pripravliene imajo roparske tolpo v Be- Ijaku in Celovcu. Nazi ijiidi so mirni. PrincBorghese se pritožuje. Itali- jan;-;ki za^topnik pr'nc Borf/hese se ie pritožil radi razmer vconiA. Plcbiscitna komisija je prito?.bo prciskalä in se je izkazalo, da je brezpredjr.ehia. Publikacija izfda glasovanja v coni A se izvrSi v sredo potom posebne proklamacije plebiscitne komisije. Pr! n.'-msk! ppopagandl n;s Ko- roškem sodelujejo ženc nekarerih mari- borskih Žele^ničarjev. Bilo bi vsekako zanimivo, poznaii te prikazni! Vsaki občlnski komlsiji bo pri- dcljen po ecien enfenlni častnik zaradi nadzorstva in vzdižavanja reda. Števi1»upraviLenih volllcev v con*- A znaša 34.360. Absohitna večina bo znašala krog 15000. DvetretjwiskoveCinodobeSlovenci glasom izjave višjega italijanskega cast- ¦ niUa pri plebiscitni koniisiji pri glaso- vanju 10. tm. Koroški Slovenci, vsi na krov, da se ta izrek Italijana uresniči! DvanemokahuJskaČa,Rostilničarja Ogrisa in bivSega nadučitelja Macka v Kapiji je dalo 7.tm. v sporazumu z di~ striktno plebiscitno komisijo aretirati okrajno ^r.ii':v'\ ker si.a ogroža-la naše volilce IWeUr.avc'Äijiski svet v Parizu o plebiscitu. Medzavezniški svet v Parizu je 7 trn. ponovno razpravljal o plebiscitu in-tudi o niožnosti, da bi bil plebiscit vsled nemirovonemogočen.VtemsluCaju bi zavezniki postopali kakor v tešinskem vprašanju. Cono A bi prisudili brez pie- , biscita Jugoslavs in ni izključeno, da tudi Celovcc. Mariborske novice. Carinarske konfereiice v Mariboru so se zukljucile 5. tm. Razpravljalo se je o obmejni ear nil in železniškem blagov- nem prometu. Proučile so se poslad ce in vzroki carinsko-promotnega zla. Priiznalo se je, da tud; železnica ni brez vse kr'v- dc, pa tudi stranke. Skoro gotova je že danes ustanovitev carinarnc II. razreda na Tezni v doglednem času. Konferen- cam so nckaj časa prisostvovali tudi za- stopnki Češkoslovaške. Ncmško toiovajjstvo. Kakšen re- špekt imajo v Avstrifji pred oblastmi in kako jh tarn en čcvljar užene v kozji rog. kaže sledeöi slučaj: Due •!. oktobra je bil poslan iz Ljutonrera železniškjstroj v popravilo v Maribor. V Purklji jc pr-Sel nakrat nekii čcvljar in zahteval, da voz nc snie naprej. Orožniki in železnišk; urad- nki ivso mogli nie opraviti, ker je grozil s 4000 oboroženimi kmetii. In orožništvo se je grožnji uklonilo. Lepe razmere! Vodia mestnega stavbnega urada v Mar'boru očivklno se vedno sp: od prc- vrata sem, ker v uradu nahruli delavca r. besedami: »da wird noch deutsch ge- sprochen«. Detonior — ne umor. V zadnjem za- sedanju mariborske porote je bla obso- Štev. 121. »NOVA DOB A« Stran 3.. Jena Eva Gorican, ker je otroka tri dn' po porodu vrgla y Dravo, zaradi umora v smft na vislicah. Kasaojsko sod'iSce pn je spoznalo, da jc bila obsodba radi nmo- ra protizakoiVta in da sc jo mora soditi radi dctornora. Porota v.c je morala v s*. dajiiem zasedanju s slučajem ponovno baviti. Eva Ooričan je bila radi detomo- ra obsojena na 3 leta jeee. Pobiranje zvisane vodovodne ilokla- de (12% od najemnine) je dovoljem» mestni obü'ni mariborski za I. 1920. Več tihotapcev z valutami so aretirali v Mariboni. Eden izmed njih je neki Pajo Giück iz Zagreba. Pri enem so našii in zaplenili 30.000 do- larjev (krog 4 tniljoae kron). Zaradi poskušenega poži^a Mo- horjeve tlskarne v Prevaljah je bil delavec Jožef Vidmajer pred maribor- sko poroto obsojen na 3 leta težke ječe. Od Neincev obstreljeni podna- redn k Čuš, oče pet mo otrok, se na- haja glasom poročila »Tabora« v brez- upnem stanju. Žrtev nemškega tolo- vajstva ! Delavsko rodblno Muršič na cesto vrgel ie mariborski škof Napotnik s svoje giaščine v Betnavi. Čuiemo, da izda v kratkem nov pastirski list o krščanski ljubezm! Namesto :rajorja Calma, italjan- skega zastopnika v razmejitveni ko- misiji v Mariboru, ki je — kakor smo poročali — pri avtomobilski nesreči pri Muti bil težko poškodovan, je ita- lijanska vlada sedaj menovala druge- ga zastopnika. Celjske ncvire. Neverjttne vesti! Oovori se, da so dobili nekateri celjski nemškutarji pozive od Nemcev na Koroškem, naj pridejo te dni pom«g?lt Nemcem na KoroSko pri plebiscite propaganda, in da so baje nekateri odločeni, da gredo. Nimamo najboljšega mnenja o velikem delu naših celjskih renegatov (poštene N^mce izključujemol), vendar pa dvo- mimo, da bi hotel katerikoli v svo- jem lastnem interest! slediti zgledu ljubljanskega slikarja — nemšKutarja — Pröhlicha, o katerem poročajo listi, da je šel v plebiscitno cono delat pro- pagando za Avstrijo. Zakaj celjski Nernec o?.. nemSkutar, ki bi to storiJ, naj bo preprčan, da bi za takšno veleizdajstvo dobil tudi zasluženo pla- čilo. Glasbena Matica v Celju. Prvi sol- ski koncert glasbene sole ülasbene Matii- ce se bode bržčas vršil meseca novem- bra. Razventega se pripravlja veeji kon- cert ülasbene Mat ce. V tern koncertu bode na vsporcdu tro f-moll za klavir, goslii in violončelo od Dvoršaka, nekaj solospevov in krasen nov prolzvod. so- nata za v olončclo od Risto Sav na. Sprc- jem novih učencev v Glasbeno solo se vrši, kakor ponavadi 15. oktobra in vsa- kega 15. naslednjega meseca. Uč:teljstvo (slovensko) mestne o- snovne sole je darovalo za Gosposvetski Zvon znesek 100 K . Iz akadcmsklh krogov smo prejeli : Vinska trgatev »Kluba napredn h sloven- skih akademikov v Celju« ni bila tako ob- iskana, kakor je b lo želet- z ozirom na njen narodni nainen. Pogrešali smo mar- sikatere, kii bi b l: v stanu nekaj žrtvovati za koroški Plebiscit. Vsa cast pa častn:- Skemu zboru ;n gg. uradnikom. ki so s svojim štev lnim obiskom pokazati svoje ampatijc »Klubu« n njegovim narodnim intenc jam. Prireditev je vse ob skovalce v vsakem ozru zadovoljila. Posebno je ugajal lep arangement v vei ki dvorann, ki je naprav 1 utis elitne akademske pr - rcditve. Najvcčja hvala gre pokrovltely- c. Kospej dr. Kukovčevi in damskemu odseku! »Klub« srnatra za svojo doIZ- nost, da se menoma zahvali vsem. ki so pr.pomogti k tako lepemu uspehu. V ka- varn. so sodelovale gospa dr. KukovČe- va, Poljančeva in Cherchcl cli-cva. V slasočariTi gospa Kalanova z gospod Clio hcerko. V zemtovaniskem šotoru ki je vzbujaf mnogo smeha so sodelovale go- spodična Vorbachova, Hrašovčeva in Černejeva. Zelo okusno je bil aranž ran srečolov, za kar gre največja zasluga,ge Eli dr. Kalanov; n gospodičn Kokotovi! Zelo ž vahno je bilo pri butel'kah, kjer so soc'elovale jrospa Salm čeva, gospa IcTa in Fane' Baebler t^r gospa Jeršvnovičc- va. Bogato orjremljen bifffet s^ pripravl- lc gospa M rn kova in gospa Klarjcva. V vinarni so sodelovale gospa Stadlerjev» in gospodična Poglajenova. Najvec živ- ljenja pa jc bilo pri vinski trgatvi, /a kar si je ste'kia največ zaslug ga. Založniko- va, ki je kot vin'carka z zupanom L. Ku- harjem, p'sarjein g. Žagarjem in stražin- kom g. Kladnikom, anini'irala celo dru- žbo. Vsem še enkrat najprisrčncjša liva- la! Grnotni uspeh prired tve znaša okoü: 3000 K. Srčna. hvala Celjski posojilnia, kt, nam je šla /e |)red prireditvijo zelo nn roke t^r nam z oz'rom na slabi us])eli po- darila podporo 200 K. — Kl»b nanreduifi s!ov. akademikov v Culju. Zgubijeno stavo io plačal družbi sv. C'rila dn Mctoda kr. Jerše, žel. uradnk v Celju, znesek 20 K, ki se ie poslal družbi. Krimlnalna kronika Radi tatvine je bila aretiraua od gaberske orožniš- ke postaje in oddana okrožni sodniji Helena Lipičnik iz Meciloga, sodniji naznanjena pa Amalija Žnidar iz Gal ber.a. — Težko telesno poškodovali so Pr. Cerdinška iz Ljubečne tamošnji fantje Fianc Kopitar, Franc in Janze Špes. Janez Prevolšek, J.-rncj in Mar- tin Cater, Viktor Podergajs itd. Vsi so naznanjeni sodišču. Turistika in sport. Kolesarska dirka na progi Velenje— Celje (23 km) i\n^ 3. okt. je '.zpadla naci vse pricakovanje äborno. Dosežcni časi s protivctrom na progi so zelo iigodn'., ako se uposteva. da se je d'rkalo s tožkt- ini kolesi. Od 8 prijavnikov j h je starta- lo 6. Potek dirke je bil ž vahen, tempo zelo oster, tako da je b 1 izid že pri šcnt- janžkem klancu odloeen, kjer se je loe la cela gruča v dvc skupni. — I/id: 1. Pu- halii Joso 43 min., 28 sekund; 2. Cancer Lujo 43 min., 58 sekund; 3. Rebek V nko 46 min., 40 sekund; 4. Vršič Franjo 51 min., 20 sekund; 5. Saucer. Voz'lo se Je s povprečno hitrostjo 32 km na uro. Klub slovenskih kolesarjev v Celju namerava prTcditi letos še eno cestno dlrko, pa v večjem st In ter upa na še večj(> udclež- bo kot pri sc-dajivi. Vestnik invalidov. Iz organlzacije vojnih Inval'dov v Celju smo prejeV.: Odbor naše celjske organizacijc sc je sestavl sledeče: pred- sednk Al. Finžtfer, podpradsedn'k Franc Ko.^tomaj, bla^ajn: k Franc Kokol, raC. pregl. Alojz Loskošek :n Stefan Cue; odborniki: liorvat, Pak. Gračncr Fr., As- kerc Jos., Fllač, Rud. Leskošck, Kolenc R., Lenart, Osojnik, Mervar. Tajnik še nn določen. V ožjem ( zvrševalnem) odboni so: Finž^er, Koštomaj, Al. Leskošek, Horvat in Kokol in zraven nj'h predsed- n'kl podružnic. V ser 5. tm. je odbor skle- m'l, da se bo skTcala večkrat enketa o%- jejfa odbora. Uradne vrc za pisarno so določene za vsak pondeljek. sredo in s*>- boto dopoldne. P'sarna je začasno v Ozki ulicr nad gosflno Krobath (I. nadstr.). — Invalidi, sedai gremo zopet na delo. Združ mo se vsi1 v organizao ji:. Prošnie vlagajte ali pismeno na odbor all pa v Pf- sarn; ob uradnih dneh. Za prošnie Klede proste vožnje po železirc' je prnesti s seboj sliko in nadprcgkdni 1st. Vsi na plan, v skupneni delu n cd nosti je naša moč! — Odbor. DNFVNr »raviCF. Ukfnjenl pozivf na orožne vaje Ministrski s^et je v sfji 7. tm. sklenil, da se ukinejo nadaljni pozivi na orožne vaje. Za 10 milijonov kron so o?ko- dovali Her-knirp vddie Sl<»v. n«;ke kme- tijsW-e družhp s'ovenske kmete s tem. da n'sn ora^oča^no naročili ponuiane iim 8-aÜCP. Tai^o poroča »Kmetij«ki lit«. Uparr^o dn bndo na pr hndmem ohčn^m zhoni km^tie t.-me'i'to po- TTlHflli 7. luirln \ l. n,^o 7m,,2ni deluti Medna»odn?i f v^ncrin k nff>renca v RrusMu '^ im»-': v <": 8. tm. s«n o zad1 '-'o Razp?sane učiteljske službe. Na 5t - rirazredn dekliški osnovn' S'^li v Brež - cah je razp sano mesto naduč telj'ce na trirazrednicr na Cvenu pr Ljutomeru služba nadučitelja in uč-teljce. Vštette v Juco«lavl'' or'siuzetie^a časa v vojaško službcno dobo. Komanda dravske diviziiskeoblasti javl'a: N i stiv ljeiv predlog :n pro^riH)'tukajSn.ie ko™;>iv de, da se on m öbvezn'kom Ijtn ka 1899 iz ozcmlja dravske diviz jske oblast, k' so bili z ozirom na vlada'oce razmeic ITolilno cffil>st»Ti.i^. Poziv slovenskih Kmetov. Na- čel.^tvo Sumo-MOjne kmctijske stranke je posialo. vodstvom demokratske in klerikaini1 stranke po/.iv, v kaierem izjavlja, da ne želt volilnega boja med strankami in ne boja rned kmeli in meSčani. Stoji r.a načelu: kmctski mandati, kolikor i>h pripada kmetom po številu kmečkeg« prebivalstva, gre- do kmetom, ki si bodo izbrali kandi- date \i svoje sr^de, na meščansko prebi- valstvo pa odpadejo ua Štajerskem 4, na Kranjskem 2 mandata (izven Ljub- liane). Zato predlaga S!:venstrankarske jugoslovensko — napredno kandidatne liste. Na Hrvatskein in v Siavoniji lima dr. Korošec voiilno koaücijo kle- rikalcev, frankovcev in zajedničarjev. Za tjiko koalicijo se zavzema tudi zagrebški »Obzor«. Demokraiski volilnl pnoglas z obrazložitvo programa in idej stranke tzide te dni. prcdčasno vpokl'cani v aktivno vojaško službovanje na dan 8. januarja I°l9 in so bili s 7. jul jem odpuščeni od vojakov, ta z izpolnjenjem 21. lcta njihove starosti odslužcna vojaska doba izjcmoina šteje ua kadarski rok, je mnister vojiie in mor». iiarice zdal sledečo nnredbo: Radi -;-z- jemnih razmcr, katere so vladale na o- zemiju dravske div-'zijske oblasti, vsled česar je poveljni'k dravske divizije b'il pris ljen uporabiti tudi mladen'ce, rojenc leta 1899 na koroški fronti kot aktivnc vojake, potrjujem gorenji predlog, da sc tudi niladen'cem, rojenm leta 1899 na o- zemlju dravske divzijske oblasti, prizna na račun službovanja čas, ki so ga prebli v naši vojski prošlega leta s tem, da imn- jo dosluži ti ostanck časa do odrejenc:j;a jiTn roka. Ivan Klojčnik, star okoli 10 let, baje iz mariborske okolice, brez starišev, je bl 13. septembra 1920 prijet, ko sc je po- tikal okoli južnega kolodvora v Zagrcbu. Čez dva dni je bil pripeljan v Ljubljano, kjer jc bil oddan v državn; dečj' dorn v Bohoničevi ul:ci št. 29. Vsc poizvedbc po njegovh svojciih so ostale doslej brez- uspešne. Kdorkoli bo vedel kake podatke 0 Ivanu Klojčniku, naj to javi podpisanc- niu oddelku. — Poverjenštvo za social- no skrb v Ljubljanii, oddelek za zasč to dece iti mladine. Poročil se ie okraini zdravn.;k v Ptu- ju g. dr. Vladmr Vrečko z gdč. Env.cn Bezjakovo, hčerko nadučitelja na Haj- dinti. Glede posknsne clvllne prakse podčastnlkov, ki služijo neprestano 12 iet v vojski. je minister za vojno in mornarico odred 1, da nobeden ne sme prakt'drati brez dovolienia voj- nega ministrstva in mu v slufaju, da bi to storil, ministrstvo ne izda potr- dila. Tudi odobri ministrstvo prakso samo za one stroke, k* so navpdene v člonu 24 zakona o ustroju vojske. Masaryk češkfin iecJionarjem.. (Za enotno, močno arinado — vprašanie socijaüzac'je.) Ceh: so irneli na t soče in tisoče le- gijonarjev, katere so zlast prvc mescce po prevratu sprejemali z vshičenm nai- vdušcnictn.-Polagoma pa se jc izkazalo, da so prinesi: legijonarj doniov tnd. no- ve ideje, s katerimi se javnost ni mogla sporazumeti. Zlast so nekater legjonar- ji strastno razš rjali boljševiške :deje "n hotel čez noč presadit. na Češko tudi. sc- danjc ruske razmerc. Proti temu revolucijonarnemn g'ba- nju se je postav 1 celo sam prezilcnt Aia- saryk k je svojčas organiz ral legijonar- je v Rusiji. Pretekl tcden so imeli leg'jonarj vc- 1 ko zborovanje v Prag; in so poslali svo- je rcsolucje s tega zborovanja tudi Ma- saryku. Masaryk im je odgovor:i z ob- širnim pismom, kjer j m pravi: »Bratje! Najprej sem se vam samo zahval 1 za pozdrav n vam rad prevel- ke zaposlenosti odgovarjam ^e le danes obširneie. Seveda me ie razpravljanje na vašem zborovanju zelo zan'malo in sein prem šlieval o vaš h resoluc ;ah. Raz,- umevam vaše stal šče napram vel k^m spremerrbam novojne dobe in se pridru- žujcm vaš m želam za soc Kiln rrcvmui v naš; republ k ; k posan'ezirm konkret- nm predlogom vam poSiPam svoje pr;- pnmbe. Začcn;am z zähtevk' leg'joiiar- jev. O teh zahtevk h se že -razpr-->vKa_; ne dvom m o trdni volj vseh udcleženiri, končati zadevo v vaše dobro. S svpte strani pa bii '.zrekel en zahtevelc da bi r*o- magali legijonarj, združen! z ostalim tlc- li b'vse avstro-ogrskc vojske n z nov;n- ci. kar najintenzüvnejsc zgrad'tl krepito demokratčno armado. Svetovna sltuaci1- ja nam vsiljuje imetü dobro, da, izvrstno armado. Vi lesijonarji ste imeli v Rusiu in v S biiriji čisto posebue razniere, mora- li ste premagati zapreke, kojih tu innate, imelii ste tud' čisto posebne vrste nepr'- j.'itelje ob izredii'ih razmerah; doma s-: moramo skušati v vseh strokah z nas'mi sosedi i;n moramo prestati vse niogoCe pioizkušnje. ki nam jih nalaga usoda. Moramo se izkazati tudi vojaško. Nc go- vorim m litaristično, toda prcpričal sem se in ravno s skusniarni iz vojnc, da mo- ra poznati naša armada vse zahtevke vojne umetnosti; zato sem ponovno za- hteval vojno strokovnjaštvo. In naša ar- niada mora imefri seveda tud. pravega duha, mora biti prožeta Wcj in idealov velJke dobe n njenih veükäh nalog. Kar se tiče nvlice. veste, da jc ta zahteva Zc zakonüo UKotovIjena. — Sam sem to za- htevo z vaini takoj v Rusij formulOral; toda opozarjal sem vas. da milčni sistem | ni cencjš, nasprotno dražji kot stari si- stem ,in da je predpogoj m lice tiidi red v državn h financah n seveda m r s sosedi in sploh. N ti boljševiška Rusija Se u' upa- Ia uvesti mil'cneffa sistema, samo oblju- buje postopno uvedenje. Kratkomalo, vi legijonarj: morate biti vzorn" dcmokratiC- ni vojaki; k temu pa je treba tudi vzorrre d sc'jplinc in enotnosti: cele arniade. Pr'.hajam k vas'ini gospodarskim, so- cijaln m in kulturnim zahtevkom. Dopa- de se m, da pozivljate celi narod k re- fornernu delu; veste. da sem mnotfo va- s\!i kulturn'h in soc'jalunh zalUev žc dolgo pred vojno branil. veste, da sem se izre- kel za soojalizac jo v svoji poslan.ci. Ne ; sinemo pa si utaiiti, da prcdpostnvlja spe- I cijelno socijal zaeija pr merno izobrazbo dclavstva in sploh vseh udele/.enh, vse soejalne reforme predpostavljajo kontro_ lo najš ršc javnosti; in kontrolo teh. ki so zaposlen;: v raznih strokah dela. Socijali- zaeija in ž njo združene spreinernbe dru- žabnega reda so naravnost ractuisk" pro- blem; ne zadostuje stavljat vedno samo zahtevek, delavci in vsi deluječ) morajo umet:, socijalizaojo izvesti in uvjdeno vzdržatj. K uspešni socijaKzac ]'. (tudi ne- uspešna n pogrešna soeijalizac ja je mož- na) je treba odprtih glav, ne sf.snjenih pesti. Rusk primer govori dovolj .^lasno za m sleče in opazovalce. Resoluc.ja sc 'izreka med drugim za razlastitev vsen veleposestev brez nagrade. V tej stvan že imaino zakon, k; pa se je držal pr nci- pa Marxa, ki je vendar svetoval. naj bi veleposestva ne bJla razlaščeiia brez na- grade. Tud pri nas je problem zelo kom- X>l'iciran, ne samo narodnostrio, ampak tu- di vsled tega, ker iinamo premoženja občanov drugih držav, ki bi za kouf ska- cije konfiscirale premnzenje naš.h držav- ljanov i n zgnale našo delavce. Uspešne soc'jjalizac je ne moremo Iz- vesti brez oz'.ra na mednarodno gospo- darsko vzajemnost. Ponavljarn — - glav« so nam sedaj potrebne. Zato je zadni- čas, da vse organ zac je in posamezrrki katerim so soeijalne spremembe resn Čen cilj, jenjajo ponavljati stara gesla in se končno oprimejo poštenega Stud ja za- htevan h reform in k nj h uresn čenju pr.'- spevajo z dejanjem. Nc zadostuje tudi vedno se skl cevati na vlado n državo — vel ke soc'jalne in gospodarske spre- membe ne morejo b t: lzvedene samo od zgoraj, ampak le ob sodelovanjn vsen prizadeth. Soeijalne spremembt morajo b t, delo demokraticri'j gospodarske sa- mouprave če hočemo, da bodo uspoSnj in trajne. Zopet mamo rusko primero — spremembe od zgoraj so pr vedle držav- ni absolutizem, k?i ni korist l ljtidstvti :m n dal zoljen'h reform. Kakor dob I. tako zgubil — brez dela iii kolača: te ljudske Stran 4. »NOVA DOBAc Stev. 121. pregovore sem sKšal v otroškili letih. ž v- Ijcnska preskušcnost pa me je proprea- la, da so pravlni; v njih je popular no z- ražena vsa socijalna modrosr. Na zdar! — ii. Gorn}igrad. V nedeljo 3. okt. ob 2. uri popoldne se je za Gornjigrad in okolico v Čitalnici ustanovila »Jugo- slovanska Matica«. Izvoljeni so: za načelnika nadupravitelj Franc Krajnc, za tajnika Alojz Juršič, za blagajnika Rudolf Sodec, za namestnike in od- bornike pa gospa notarjeva Minka Ko- Senina. kaplan Ivan Vogrinec, naduči- telj Josip Terčak v Ksavcriju in nad- učitelj Martin Sotlar v Bočni. Ob 3. uri popoldne se je v farovžu vršila v prid »Jngoslovanske Matice« veselica. Po odpctjti več iugoslovanskih pesmi, med katcrimi so posebno ugajale dal- matinske pesmi, je kaplan Ivan Vogri- nec v daijšem govoru razloži! pomen in važnost »Jugosiovanske Matice.« Šaljiva igra »Davek na samce« je vzbujala mnogo smeha. Veselica je bila dobro obiskana in je tudi v gmot- nem oziru dobro uspela. Zvečer se je v gostilni A. Mikuša vršua prosta za- bava s plesom. Gornjigrad. Samostojna kmetijska stranka je imela v nedeljo due 3. okt. javen shod, katerega se je udeležilo nad 200 oseb. Predsedoval je Anton Kolenc. Drofenik iz Št. Jurja je v ob- Sirnem govoru razložil program stran- ke. Slabo pa je naletel Kemperle iz Vrbovca s svojim izzivalnim vzklikom, da se je stranka klanjala dru. Žerjavu. Od vseh krajev so zadoneli klici: »So- star! ŠoStarski trotl Med vojsko si izžemal šoštarje, da si si izredil tre- bub, ko so bili drugi v strelskih jar- kih«. Sreča zanj, da ni bil na dvorišču (izzival je skozi okno!), tarn bi dobil nckaj batin. Ko se je prepričal, kako sodi Ijudstvo o klerikalnih izzivaCili, jo je urnih krač popihal. Govorili so Že Ivan Lipold iz Mozirja in Martin Zidarn iz Šmartnega. TRGOVINA, OBRT iN HA- RODNO G0SP0DARSTV0 Ne razcepijajmo se! (Iz obrtnih krogov 0 V zadnjem času je nastalo med obrtništvom poluo organizacij in organi- zatorjev. Vsaka hoče na svoj način, skrivajoča se za različne politične stran- ke, postati odrešiteljica cbrtnega stanu. Tako imajo klerikalcisvojoobrt.no zvezo, pod firmo »samostojne« organi- ziralo se je nekaj obrtnikov v obrtno organizacijo. Nekteri snujejo zopet sa- mostojno obrtno stranko in Bog si ga vedi, kaj vse. Dasiravno priznavamo njih dobro voljo v pospeševanju zavednosti in sa- mozavesti, vendar si ne moremo kaj, da ne bi vsaj v naprednih vrstah pred razee pi jenostjo, ki more ugledu obrtnikov in obrtnemu stanu vobče le Skooovati, svarili. Kakor vsak stan, morajo tudi obrt- niki solidarno nastopati, It hoCejo do- seČi kak pozitiven uspeh. Odločiti se morajo brez ozira na obstoječe stranke za jednotno stanovsko organizacijo, ki bi nai bodisi samostojno ali pri eni ali drugi obstoječih strank ob prihod- njih volitvah soodločevala. Ker so se v tern pogledu načel- niki obrtnih zadrug in obrtnih dništev na celjskem obrtnem kongresu zjedinili na združenje vZvezi obrtnih dru- štev za Slovenijo z sedežem v Celju, zato smatramo kot potrpbno, da se Zveza čim preje ustanovi. Zveza naj postane vodtteljica in posredovalka v stanovsko-političnih zadevah obrt- ništva, ona naj po svojih zaupnikih soodloča, kako se nam je ravnati pri volitvah, komu smemo poveriti svoje zaupanje in od koga smemo pričako- vati čim uspeSnejšega zanimanja za naš, dosedaj žal toli prezirani obrtni stan. Strnimo se torej v niočno jednoto in uvažujmo staro resnično prislovico, da je le v slogi moč! Samostojna deželna nakiada na Štajerskem od zasebne porabe vina na bivšem Spodnjem Štajerskem. — Glasom člena 24 »Pravilnika za iz- vršenje ödredb o trošarini od vina, mošta in sadnega vina«, ki je bil iz- dan na podstavi člena 166 financijskega zakona za leto 1920/21, je sklep biv- šega deželnega odbora štajerskega z dne 29. oktobra 1917, dez.zak.5t. 117 o samostojni vinski nakladi z veljavo od 1. januarja 1919 ukinjen. Vsled tega odpade za leto 1919 pobiranje samostojne naklade na vino na bivšem Spodnjem Štajerskem, paČ pa je za leto 1918 vsekakor plačati to samo* stoino naklado, v kolikor se to ni zgodilo. Zaostanki se bodo izterjavali po obstoječih predpisih. Narcina banka v Beogradu skli- cuje za 11. nov. redni občni zbor. Razpiše se nova subskripcija 40.000 deluir v Času od 1. do 31. dec. t. I. Češkoslovašktga sladkorja se bo letos moglo izvoziti 35.000 vagonov. Toliko znaša prebitek letošnjega pri- delka nad potrebo 300.000 ton za Češkoslovaško. Carinske otajšave za industrijee, obrtnike in poljedelce. «Službene Novine« prinašajo v štev. 217 naredbo generalne direkcije carine St. 61.602 z dne 23. septembra 1920, s katero se 7. neznatnimi izpremembami podali- Suje veljavnost lanskoietne naredbe, po kateri so industrijalci, obrtniki ir. poljedelci pri uvozu za lastno porabo potrebnih strojev in obratnih surovin carine oproščeni, oziroma plačujejo za nekatere predmete brez ozira na pro- venijenco le minimalno. carino. Ca- rinskemu uradu je treba predložiti pri vsaki pošiljatvi potrdilo trgovske zbor- nice in potrdilo trgovinskega mini- strstva v Bco^radu, da uvoženega blßga ni v državi ali ne v zadostni množini. Premlranje Živlne za go rn j egrajski ok raj se je vršilo v Ksaveriju dne 4. oktobra. Vsega skupaj se je prignalo: 26 bikov, 40 krav, 14 bikcev, 22 telic, skupaj 102 glavi, potem še ovac in ovnov 198, torej vsega 300 glav. Premij se je razdelilo 16.880 K, za katere so prispevali: država 11.260 K, okrajni odbor 5.120 K in kmetijska podružnica v Mozirju 500 K. — Za govejo živino je bilo 79 daril in sicer darila: 2 bika po 500 K, 5 bikov po 400 K, 3 biki po 200 K in 11 bikov po 100 K, 4 krave po 300 K, 11 krav po 200 K in 15 krav po 100 K, 1 bikec po 200 K, 6 bikcev po 160 K in 3 bikci po' 1OO K, 6 telic po 200 K, 1 telica po 160 K. — Za ovce in ovne se je razdelilo daril v znesku 3.360 K. — Kmetje, ki nisi dobiii nobenega darila, so dobiii za potne stroške po 50 K. — Vsakdo, ki je bil obdarovan, je dobil malo tablico iz lepenke kot do- ka/.ilo za obdarovanje. Kdor je imel več živine in je dobil najmanj 3 darila, je rlobil tablico iz pločevine z vdarjeno sliko bika in napisom: »Premovan 1920«. Kmetje so tablice sprejemaü z velikim veseljem. Največ daril so odnesli Solčsvani in Lučani, kar je najboljši dokaz, da je tarn največ umnih Živinorejcev. Med temi se najbolj odlikuje že od nckdaj načelnik živinorejske župe Rok KlemenŠek v Solčavi, ki je dobil vseh daril v znesku X.320 K. Po konJanem premovanju je kme- tijski nadzornik inženir ZidanSek imel 0 živinoreji poučni govor, živino- rejee pohvaül radi lepe živine ter pov- darjal, kako naj gospodinje pazijo na dobro živino. Komisiji pa v bodoče priporočamo, naj pride pravočasno, ker živinorejci iz daljnih krajov, kakor sta Luče in Solčava, težko čakajo. Pre- movanje se je namreč zaključilo šele ob 6 uri zvečer. Odr«dbe proti draginji. Zakosi o po- bijanju draginje živiil, ki je žc prodložcn min. svetu v pretres, obsega sledoče: Clcn 1. določa, kaj sc ima razumeti koi življcMiska potrebs&na. Clun 2. doloca. da more ministrski svut, ako treba, odre- diti, da sc gotove potvcbšč nc izlnčjo iz prilvatne lasti producenta ali trgovea pro- ti povračilu vrednosti. O iiacimi izvršitvc se bo napravil posob^n pravilnik. Clen 3. Ministrstvo za prehrano in obnovo '/citt- l.ic sc pooblašča, da smc po potrebi in po odobritvü mm'strskcKa sveta odredif.1 po- p's vseh vrst al'i samo kakc posebne vr- stc živlienskih potrcbSC'ri s prepovedjo, da sc nc sniejo odstraniti. Popis se smc izvršti na vsem ozemljü Jugoslavijc alr pa samo v posameznh kraj h. Clcn 4. predvideva poseben cenfk. ki se bo ocl- red 1 s posebn'm»! pravili. Clcn 5. predvi- deva ustanovitev državnega odbnra, niegove članc bo imenoval ministrsk: svet. Clen 6. vsebuje prestopke proti oü- redbam tega zakona: 1. Kdor v določe- neni roku, ali sploh ne prijavi. svojih ali fCorošci! Beli lisiek pomeafi vašo svobodo9 zelesil vašo gospodarsKo in polilično smri! Volite: zivljenje aiä smrf! ttijili zivil, ki se nahajajo pri njem, ko sc odredi popis al: rckvi'z-icija. se kazmijc z globo od 500 do 5000 dinarjev in z zapo- roni od 1 do 3 inesoeev. 2. Kdor žvila prijavi iiapačno, ko se odrudi pop:s, sc kaznuje z globo od 1000 do 10.000 diiiar- jev in z zaporom ofl • 'im • weseeev. 3. Kdor proda, kupi, poškoduje ali nniči ž.v- Ijenske potrcbščno. vedoč, da so po.pisa- nc ali rekv.:rirane, se kaznuje z globo od 2000 do 15.000 dinarjev in zaporom od 6 do 9 meseeev. 4. Kdor življensko potreb- ^čine ali' daiatve proda ali kupl ali plaCa preko cene, ki je določena v eenovn'ku, se kaznuje z globo od 5000 do 20.000 di- narjev in zaporom od 1 do 2 let. 5. Kcior znianjša svoj dolžni delež ali porablj i ab ali pokvarjen materijal ali uj-'jiOf- nadoinestek pri pridelovanju živl ali vr5i: svoj posel malomarno, se kaznujj z glo- bo od 15.000 do 50.000 dinarjev in z zapo- rom od 2 do 3 let. 7. Za vse naštete prc- stopke je odgovoren lastnik zivljensk'.h potrebšein tudi, ako jih stori' kdorkoli njo- gov:.h ljud'. V tem primeru se gospoüar obsodi samo na to, da solidarno s stor,- teljem plača navedeno kazen, ako se pa dožene. da se je izvršil prestopek po na- ročilu ali na prigovarjanje lastnika, sc kaznuje lastnjk ravnotako kakor storitelj. 8. Kdor se obsodi zaradi gori uavedeii li enov, se mu konfiscira vse blago, k; sc nahaja pri njem in zaradi katcrega se je stoiil prestopük. 9. Prestopek, onienjen pod 6., Ima za posledico, da sc odvzamc otirtno dovoljeujc za 1 do 2 let:. 10. Vsa- ka obsodba se objavi v »Službenih Novi- nah« kraljevinc SHS na stroške obsojen- ca. 11. Za preiskave in obsodbe je pr> stojna v prvi vrsti upravna oblast, za pr- tdi.be pa so pristojna okrožna sodžča, oziiroma višja dcželna sodišča. Tovania za spirit in drožo d. d. v Račjein. Zopet moremo v razvoju naSc domače industrije zaznamovati važen nov pojav. Kakor znano. jo pri nas vel- ko pomanjkanic drož in snio bl spriCo tcga prisiijcn'i, uaroCut: to bU\Ko za dran denar iz tuj'ne. Tenin bo pa vsekakor oa- pomogla nova dolirska druzbü, ki je prc- vzela, modcrniz'jrala in z novimi stroji o- premila tovarno za spirit in drože v RaC- jem, tako da more ustrezati vsem zahte- vam. Najboljši dokaz, kako zelo potreb- na je bila ustanovitev to tovame.Je tn. da narašča povpraševanje po drožeh od dne do dne. Te drožc sc izdelujejo iz- kljueno iz sadežev,. in take drože so, ka- kor znano, najbolj zdravc. 7.e\ct\ je le, da se naša domača obrtna podjetnost razvi- jc tudi v druffjli panogah, da bomo ko- nečno popolnonia ueodvisni od tujega ir- ga. Noveniu podjetju, ki je to nrsel in stremijenje udeistvilo. žeKmio popoli'icsi I uspcha. ! NeUaj pojasnil Klcde Kmetfjske sole v Št. JurJu ob iuž. žel. Oskrbn na 250 K mesečno je za daiiašnje razmere v rcsni- ci nizka. Dejanski' stroški znašajo sedaj 420 K. Raeunano ic toraj. da si ueeiic: vsaj en del stroškov zaslužijo z deloin. To delo sluii v prvi vrstj nazorncniu po- uku in vežbanju. kar n: vedno dircktno v korist gospodarstva. Otjo se naj no com previsoko. Pri 5—6 uralr sole dnevno prcostaja za delo zlasti pozimi precei nia_ j lo easa. Tudi povprečna delavna moe ni j kaj posebna, ee je vendar kaj uspelui. jo ! to stvar le posebno dobre organ zaeije. • Vkljnb precejšnicmu Stevilu ueencov in , prccejšnj! uporab; strojev se morajo ven- i dar še najemati tuji delavci. Z n'ti tretji- j uo stalnJh delavcev b" se oprayilo vse bolj gladko nego z učenci. Piedv:deno je pa tudi. da sc bo delo. ki bo za Solsko K<> -spodarstvo res kor stno izvrštnio. nagra- dilo. Prilni učenei bodo mogli preccjscn del oskrbn'ine odslužit;. včasi se kak prc- bitck doseči. lnedtcin ko je za lenc üow- čena prcskrbniiia pravzapruv pren^ka. Razmere v SUberbergu sc ne smejo sina- trati tudi za nas merodajne. lauije sol- ski pouk v ozadiu, v prvi vrsti pa deio; pri nas ic pa narobc, ker sc stremi bolj po razumnosti: ncgo po oskrbovanjii šoi- skega posestva. Pripomniti nioramo tudi Se! da legar, kateri je bil importiran in se je le v nekaj lahkih slueajih pred vec kot enim mesecem pojavil, ni več ovira za otvoritev novega teeaia v novembru. - Ravnateljstvo. Bopza T okt. Zagreb. Devize : Berlin 197—200, Italija 508-512, Lcndon -M-Q, Ncwyork 122.50-12S, Pariz 810-0, Praga 162-163, Švica 1950-200O, Dunaj 35 40-35.75, Valu- te: dolarji 122-123.50, avstr. krone 35.50- 36.50, rublji 125—127, 20 kron v zlatu 400 —425, Francoski franki 800, napoleondori 420-427, marke 198-200, lcji 224-228, lire 610-520, funti 410—415, češkoslovnSke kro- ne 168-170. Beograd: Funti 107 109, dolarji 31 —31.50, sranki 210—212, lire 132—135, mar- ke 50-51, napoleondori 107—107.50. C u r i h: Beilin 9.95, Newyork 624, Lon- don 21.85, Pariz 41.70,Milan 24.15, Praga 8.10, Beograd 20, Zagreb 5, BudimpeSta 1.80, Dunaj 2.35, avstrijske krone 1.80. Dunaj: Zagreb 267—287, BndinipeSta 93-104, Praga 441 467, VarSava 106-116, češke krone 438—444, dinatji 1075—1125, Po ditiarjih, ki neprestano rastojo, je veliko povprašcvanje- Praga: Dinarji 245, nemSke marke 121.75, švicarski sranki 1234.50, lire 305, francoski sranki 507.50, funti 264, dolarji 75, avstrijske krone 21.75, poljske marke 23.50. Hmelj. Žatcc, 5. 10. 1920. Min:o - vztrajno nakupovanje na kmctili, 4200—4500 ČK za 50 kg. zelo čvrsto. Nürnberg: 2uO btil proineta, mirno —zelo čvrsto, 2400-3200 M za 50 kg. Jugoslovanska Matica. Z nastankom zascdeuutca ozemlja je inoiala nastati Jugoslovenska Matica. -- Rana na zapadu je tako globoka in tako obditna, da poginemo, ce je ne rnorcmo ozdraviti. Zdravilo pa je samo eno: Naše protidelo, ki edino more paralizirati la- ško nasilje. Da pa ima našc delo tudj po- polen uspeh. je nujno potrebno. da se vr- ši delo sistematično, da je orgauizirano. In tako siiio zopet prišli tl) .lugosloven- ske Matice. Jugoslovenska Matica pomeni Zc samaobsebi protest proti laškemu nasl- ljii. Vsi, ki ne priznavajo italijanskcga ro- pa. morajo biti elani Jugoslovcnskc Ma- ticc. Zato mora šteti ona toliko eianov, kolikor jc JiiKoslovunov na svetu. Vse naše zahteve izgube na veljavi, čc nas v rcsnici ne podpira ves narod, kar najzjjc:- vorncjše dokažemo s clanskiiui izkaznl- cami Jugoslovenske Matica. Ker članstvo pove še nekaj vcč. Kdor je član, ta ni sn- mo v principu proti nasüjn, ta je žc dc- jansko tudi nastopil proti njemu. Iz pa- sivne obsodbe je prešcl žc k pasivncinu delti. In to rabimo najbolj. ,.,.._ Ne udajajmo se iluzijam. Mi imamo posla z nasprotnikom, ki je silcn, stcvilno neprimcrno silncjši kot mi. Kakor jc na- ša pravica že sama po subi 5-ila. vendar nam ona sama še dolgo ne more poina- gati. Številčno premoč moraine mi pre- magati z večjo potcnco naše volje, z na- Sim delom. Moramo organiziruti milijo- ne, zato jc potrebno, da pricnemo z dc- lom čimprcj, ker eas beži. Kako se pa mo- re pričeti z organizacijo, če so Ijudje ni- so zbrani? Zato ne odlašajtc z vstopom. temveč Se danes se prijavitc kot clan, da vsled Vase malomarnosti hc trpi obCnn stvar. «Kdor Jugoslovcn, ta Matice član<, mora postati obče pravilo. Ker Jugoslo- venska Matica je naša bojna narodnnr- obrambna organizaciia, ki ima najtežjo, a najpotrcbnejšo nalogo, da ščiti in pod- pira one, ki edini niso dek-žni iia§e svo- bode. To svojo nalogo pa more vršiti m- spešno Ic, če jo podpira ves narod. Po- mislite, da onj tam preko nimajo šol, (1st so jim nničena vsa zbirališčri, da manjkfl intcligcnce. da se nad njimi dnevno vi'Sc nova in vedno brezobziriicjša nasilia. — Poinoöi je treba izdatne na vseh konclh in kraiih, ali pa izgitbinio zcmljo za vsc- lej. Zato njma Jugoslovenska Matica niK- dar dovolj sredstev, zato nima nikdar dovolj članov. Vsi bi morali tckmovatl med seboj, kdo bolj koristi JugoslovensW Matici. kdo jc več skrbel za reSitev Pn- morja. Imcjmo vedno pred ocmi: V Priinor- ju živi naš najbolj zdravi narod. (3ospc^ darska bodoenost naSe države jc mogo- če Ic, čc imamo morie. ali bolje rečcno, dobrc lukc. Edino Trst in Reka vzdr/.ita vsako konkurenco. Cegav jc Trst? — Rečemo eno, na naSih tleh je postavljen, zato jc naš. Idite v Lonjcr, Sv. Ivan itd. in uvidite Tržačane, rodbinc. ki žc st(K v I2i. ____ »NOVA DOD^ Stran 5. i«oLja živc na tcj zemlji. In ti ljudje no Slo- VLMici. In ne pozabirno nu druga bogast- vu Prknorske, če že za naše materijall- j stično liaziranje ne velja lepota kraja, i cast luiroda in zvestoba do zatiranih. Mi ' moranio iineti Priinoije, mi nc sinemo pupustiti. da ne vzdrži Prirnorec laškega nasilja. Kakor hitro smo so za to odločili, tc. j daj nioramo delati, da ne ostancjo besc- dc saino nerodovitne fraze. Vsi se niora- mo združiti v eno trdno orgaiiizacijo in sc v njej posvetiti dclu z vso dnšo. In v* riijte, da tudi nase državno življcn.ie bo pulem nmogo bolj zdravo. V resnici, izvršiti moranio ogroinno dele» in v bo.iji z velikim nasprotniko«*. Ali ziiiagujoOa je vedno zavest pravičiie- g:i boja. In mi veino, da Uelamo za naSo sveto stvar. mi znamo. da sc borimo pro- ti zločinski krivici, zato imamo poKiirn tudi za najtežje. Sreča je s hrabrim, ki no vprasiije. koliko je sovražnika. temvitf kje je sovražnik. Dve leti se že utrja sovražnik na /.%. sedenem ozetnljii. ki postaja vedno bolj trdnjava njetfove posesti. Kaj pa smo mi storili tckom tch dveh let? Skrajni čas je. da nadomestimo zamujeno. da podvo- jimo svojc delo. Zato vsi v JukosIovci- sko Matico in tarn vsak na svojc mesto! Ni.ise delovanje mora kip-eti od strasti de. la. naš boj mora biti plameneč od voljc in vse zgrajenc trdnjave nasprotuika se ztušijo v prah. še danes se priglasite kot elanj .Ju- Koslovenske Maticc, še daiios prijavitt vso svojo rodbino! In kakor Vi, tako mo- ra storiti Vaš prijatulj in znancc, da bo- mo že skoro zbrani in da moremo prv giedati borce za Primorjc! Beograd veruje v zmago naKorožskem. Ljubljana, 8. oktobra. Deželna vlada je prejela s koroške konference v Beogradu od gospe Hrističeve brzo- javko, da so Beograičani prepričani o zmagi narodne zavesti na KoroSkem in globoko uverjeni, da je integralno (ne- okrnjeno) ujedinjenje vsega naroda si- gurno jamstvo za inir in napredek človeštva. Zemlja za begunce iz okupiranih krajev. B e o g; r a d, 7. oktobra. Minister za agrarno rcforrno pripravlja uredbo, gla- soni katere dobe begunci iz okupiranega ozemlja zemljo v zakup, Dunajski list! in Koroško. Včeraj obnp — danes zmagonosje. Dunaj, 7. oktobra. Današnji ve- černi listi so izpremeniii taktiko. Dočim so včeraj pisali za Nemce obupno, celo že, da se bodo Nemci vzdr2ali j;laso- vanja, dalje zahtevali plebiscit in za- sedbo po nevtralnib četah, pišejo danes vsled prihoda 150 ententnih častnikov zopet samozavestno in naznar.jajo nern- §ko zmago, očividno na pritisk od zgoraj Dunaj, 7. oktobra. »Abendblatt« ugotavlja^ sigurnost nemške zmage s 60 — 65°'() Na ta način hočejo Nemci prikriti obupne svoje finance, stradanje, umiranje ljudstva vsled pomanjkanja in draginje. Mlnistr! se vračajo v Beograd. Zagrebski in IjubJjanski Skof v Beogradu. Beograd, 7. oktobra. Danes je dospel sem minister dr. Korošec in pre- vzame iutri posle svojega resorta. Tudi minister za agrarno reformo dr.Križman se je povrnil s svojega potovanja v Dal- maciji. Došla sta tudi ljubljanski škof dr. Jeglič ter zagrebški dr. Bauer. Posvetovanje rad! sladkcrja. Beograd, 7. oktobra. Minister za finance je imel posvetovanje z rav- natelji tvornic sladkorja. Razpravljalo SP je o pravilni razdelitvi sladkorja in sicer onega iz naših tovarn ter uvažanega. Rusija želi z Angleško nadaljna pogajanja. n -f\l'1^ 7' oktobra. Londonski »Daiy Mail« javija: Sovjetska vlada je na ult.mat Angleške od nedelje odgo- vonla: Krastn je bil pooblaščen se po- gajati glede vseh tekočih političnih in gospodarskih vpraSanj. - Krasin se je včeraj zglasil v uradu za zunanje posle v Londonu. Razdelitev rečnih ladij. B e o g r a d, 7. oktobra. Te dni pride semkaj komisija, ki končno reši vpra- šanje o razdelitvi rečnih ladij. Lisfnica urednžalva. Gašper Trapičer, Sv Juri ob j. ž.: VaŠa pogosta korespondenca, ki nam je — odkrito povedano — 2e mučna, bi nam skoro vzbudila prcpričanje, da morda hočete celo kandidirati v konstituanto. Ali se Vam uc zdi škoda dopisnic in ztiamk ? lice se meblovana soba. Ponudbe na upravo. 1339 2—2 Št. 3953/20. SRazglas. Mcstna občina celjska daje za dobo prihodnjih let v znkup klet pod grofijo v najem. Poiuidbe je vposlati do 15. tm. na mestni magistrat. Mestni magistrat celjski, 5. okt. 1920. Za vladnega komisarja: 1243 1 Poljanec 1. r. Iščeta se ena aii dve rneblirani sobi. Ponudbe se prost na poStni predal 54. 1359 2-1 Pohištvo za jedilnico in spalnico iz hrastovega lesa se procla. — Naslov pri uprav- ništvu „Nuve Dobe". 1342 1 izobražcna, ločena, išCe mesta pri zdravcm značajnem vdovcu ali ločenem možu. ako iiiotjoüe v Celju ali okolici. - Ponudbe na upravo pod 1C00. 1341 1 Petrolejske kante dve z zabojein plačinno po K 58*—, posa- rnezne po K 22'- vsaka ielezniška postaja. 12-1 Sever A Komp., Ljubljana, Lepi stoli uporabni za jedilne sobe, posvetovalnice itd., so po ugodni ceni pri Mestni hranilnici 1357 -1 na prodaj. Prods s^ zaradi odpotovanja liiSna opi*«Ya v Oosposki ulici 6. 13.% 1 Proda se mobilar malega urada, obstoječ iz: 1 pisalne rnize, 1 mize s predalom, 1 omare za tiskovine, 1 klopi, 3 m doljic lesene pregraje s Šipami, 1 sto- jalne mize (Stehpult, 1 stalaže 1 deci- maine tehtnice za 50 kg. 1 nove gram- ske garniture iz mesinga, male me- cingaste tehtnice in svetilke. Po ugodni ceni, Nasiov povc uredniStvo. 1352 1 Pozas«! Pozorl Par sodov najboljšega trboveljskega cemeuta imam za prodati. — Kupim okrogel les za brzojavne droge po 570 K m3, dobava do 15. iiovembra. Dolgost lesa od 7 — 13 m. Kupim vsako množino borovega lesa za jamo. Korošec Drayotin Braslovče. 1337 i II! Cenj. občinstvu nazanjam, da sem kupil manufakturno in modno trgouino traun & Stiger naslednik ?r. mossmann prej Stallner na Olavnem trgu št. 17, kamor preselim svojo sedajno trgovino na K/alja Petra cesti št, 13. Za nadaljno naklonjenost se priporoča ?r. Urch naslednik tvrdke Traun «ft Stiver. 1355 12—1 • «3* .r* 444 Med univ. dr. Boleslav Barth O f^=>^si v Celju, M'liinlan. is>o O U Ordinira vsak dan 11-12 in od 3-4 U n zaženske, spolne in splošne bolezni q V Zdravljenje z neosalvarsanom in z V l^i gonovaccino. 167 10—7 (| za manufaktumo trgovino, 5e skoraj nove, se prodajo pri Fr&nc Urch, Kra- lja Petra cesta 13. 1355 3-1 Uox 8 sin, Ljubljana Dunajska cesta st. 15 priporoča svojo bogato zalogo šiualnih strojev 1318 za rodbino in obrt. 12-1 Pisalni stroji Hdier za rodbino in obrt. Stroji za pletenje (Strickmaschinen) üozna holesa Styrla, Diirfcopp. Wasfenrad. Ceniki zastonj in franko. Sin uradnika, 18 let star, s trgovsko-Solsko naobrazbo, veSČ strojepisja in stenografije, 5 razredov gimnnzijc, je bi! že na Dunaju polleta v trgovini, išče mesCo praktikanta aii vajenca. Ponudbe na: Jcrnej Cerkovnik, oficijal, 1351 1 Zagorje, pošta Pilštanj. Knjigouodja vešč vseh pisarniSkih del, i5če službo. Cenjene ponndbe pod »Priden in za- nesijiv 22« na upravo »Nove Dobe«. 1345 1 • ŠTAMPILJE 'S 5 Emnko -* ANT.ČERNE LJUBLJANA > »at*: eg Prufl juznoStQj. vinarsbo zodrugs Celje9 Cankarjewa cess a priporoča svoja najboljša domača štajerska pristna vina na debelo in v buteljkah. 6?2 2(j_8 i •- SioEe, žimnice, razno ^ohii4ttro in ^apeiniftke izdelke ima v ;r2bi iflaFiia Baumgapfner 150-149 GoBposka uiica 25. Naročila se izvräuiejo točno in soiidno. w 3 raznovrstne kotle, cirkularno ^ žago in 1 veliki štedilnik. Ivan Scharner, ključavničarvžalcu. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem z damišnjim dnem Otvoril hlepopsho obrt v Laskem Priporočam se za vsa v stroko spa- dajoča dela, ki jih izvršujem soiidno in ceno 1344 1 JOS. Cilenšek, klepar, Laško. Franc fflesho krofaSki mojsfer v Celju ; ct.leksandrova ml. 3. ¦ se priporoča za točno in soiidno ! izvrSitev oblek za gospode. : 1292 2-2 ' ¦________„ ___.__1 LivflrjflQiesse) marljivega in solidnega, sprejme v svojo livarno „CROATIA", tovarna por- tlandcementa d.d. v Zagrebu, ulica bar. Jelačičeva štev. 2, kamor se naj po- šljejo ponudbe. Pavel Blazuto , Dečkov trg Stev. 6 pri Črtiem orlu nožar in brusar izvršuje vsa v to stroko sp;>da- 1288 joča dela. 2—2 JOSIP nOJC, mehanih v Celju, ?nkv- nova ulica St. 16. V zaloui so najboljša nova in stara kolesa, fina francoska in angleška pneumatika. Vsakovrstna popravi'.a so izvršijo točno. 770 52-18 ?Lg Gostllita prt ggg P.L.Bračič^ na DečKovem trgu 6 : nasprotl Kral)a roda|a vsakovrstnih izvrstno izdelanih oblek za gospode in dečke, krojaških potrebščin in sukna. t Btttyn/a drVa: I usohomožnohuplmpodneunihcenahfranhouagan. I evec. POZ^R! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel staro, dobro upeljano trgovino od gospoda A. Lakitscha v Celju no Blavnam trgu ,pri solnciT \U fame cerhue Otupi'iteB t. nhtihris V zalogi imam vsakovrstno tu- in inozemsko manufakturno blago v obilni izbiri po naj- nižjih cenah. Prosim si občinstvo, da si v svojo lastno korist pred nakupom blaga ogleda mojo bogato zalogo in prepričal se bode vsakdo 0 dobri kakovosti blaga in zelo nizkih cenah. Priporočam se slavnerrui občinstvu za obilen obisk ter zagotavljam, da se bodem potrudi! v vsakem oziru cenjene odjemalce zadovoljiti. Z odličnim spo§tovanjem 1315 3-3 Alojz Drofenik.. Stran 8. »NOVA DOBA« Štev. 121. Delaunice: Kazlagoua ulica ' Kamenolomi; i Cezlake i Hamnosešha industrijsHa dfužba v Gelju Izvr?uje nagrobne spomenike, grobnice, oltarje, pohtšivene plošče, zldne obklade iz pohorskega granlia in vseh vrst marmosja, dalje st^pnice, podstavke, tlakovne kocke, tobnike In vsa v to stroko spadajoča dela. 133t 12—1 Delaunice: Razlagoua ulica 1 Kamenolomi i Josipdol i [ Edlna slovenska specijalna E ; trgovina z barvami In lakf. I > Ageniura in komi* | I sijsko podjetie. | Iv. "Ferlez a Celje | 447156—59 NaB?odliai dorn j Trgovina z iesom \n drvml na drobno In debelo. j Kupuje jamskt in ostali les j po najvišjih dnevnlh cenah. SaLONSHI novodoälc kapele KONCERT v liotelu BALKAN V CELJU. Začefek ob 6. itrl. «Posfrežba pr vrstna. 264 50-40 i HEH/iii orl Gsititdu j in sicer: ljutomersko liter K 22'— ^ Priznana je tudi najboljša kuhinja, j črnina » K 20"— ^ dobijo se vsak čas gorka in mrzla je- I rizling « K 18'-- g3 dila. Za abonemente ugodne cene. j pivoScvcdnopostariceni » K 5"20 C^3 Se priporoča TopoiOVŠek, gostilničar. 00 o o. to 1 SUKNO za moške oblcke, vo3neno9 parhant in flancl za ženskc oblcke, kEobuke» čevlj«3 gotove oblekc za fanle in ^ospodc, b!uzG9 ktr*ila in plašča za dame, razno perilo za dame in gospode se prodaja zaradi ogromnega nakupa v inozemstvu po najnižjSh censh v vele- trgovini in razpošiljalni 40—2 l?r»l? ä^"CW Y1?« till dom s A» r x€EšK*m2i9 VJ^L«Ißt* Cenjenemu občinsfvu vljudno naznanjam, da sem poleg manufakturnega in mod- nega blaga vpeljal tudi prvovrstne čevlje z znamko 995EOI^Ä4^ , Zora4i čevlji so zelo fini, elegantni in trpežni ter se za pristno usnje in ročno delo jamči. | Vsak kdor želi res trpežne fine čevlje po najnižjih dnevnili cenah, naj napravi poskušnjo in prepričan' sem, da mi je zagotovljen zvest odjemalec. Za obilen obisk se priporoßa Ae I VQCQy V^6lJ6 tik trafike čevlji so zelo fini, eiegantni in trpežni ter se za pristno delo jamči! MC čevlji so zelo fini, elegantni in trpežni ter se za pristno delo jamci!