flitulM plafna « getovttL
Leto XVm., št. 206
Upraviuetvot Mjuoijana, euuuijeva Ulica ft — Telefon tt 8122, 8123, 8124, 8125, 8126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova Ui. 8 — TeL 3392, 8492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica ŠL 11 — Telefon St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova oJU St. 2 Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien 105 241.
Ljubljana, sobota j. septembra 1937
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina wnji« mesečno Din 25«— Za Inozemstvo Din 40*—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 0, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica 8tev. 1* telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Anglija in Francija
Poročila z bojišč v Španiji in na Daljnem vzhodu so v zadnjem času potisnila v ozadje tako zvano visoko politiko, pod katero si predstavljamo predvsem razgovore zastopnikov velesil o ureditvi medsebojnih odnošajev v zvezi z glavnimi mednarodnimi problemi. Eno izmed takih vprašanj je vprašanje za-padnega pakta, ki naj bi ga velesile sklenile namesto propadle lokarnske pogodbe. Najprej Španija, nato pa še izbruh nove japonsko-kitajske voine sta temu vprašanju odvzela njegovo aktualnost, toda v mapah diplomatov velesil je še vedno na prvem mestu, saj gre za ureditev odnošajev med velesilami, ki imajo približno enak interes, da urede nekatere viseče zadeve. Prav v razpletu španske krize, zlasti ob njenem višku je bilo mogoče jasno spoznati, da je sporazum v nekaterih evropskih vprašanjih nemogoč brez poprejšnjega sporazuma med velesilami.
Še bolj ko Abesinija je Španija razdelila zapadne velesile v dva tabora,^od katerih se je eden omejil na praktično sodelovanje v vseh glavnih evropskih vprašanjih, zlasti po Hitlerjevi odpovedi lokarnske pogodbe, drugi pa je svoje že obstoječe praktično sodelovanje podkrepil še s formalnim sporazumom, ki je sicer po svojem obsegu omejen, vendar v nekaterih vprašanjih zelo učinkovit. Angleško-francosko sodelovanje se je v razpletu španske afere nekako samo po sebi utrdilo, vendar izven okvira formalnega sporazuma, ki si ž njim potrebne elastičnosti in svobode akcij niti Pariz niti London nista hotela vezati. Navzlic temu pa je to sodelovanje v zadnjem času doseglo že tolikšno stopnjo, da so nekateri odlični angleški in francoski publicisti, ki so jim znane tajne zunanjih uradov v Parizu in Londonu mnenja, da se da primerjati s tipično defenzivno predvojno zvezo obeh držav, znano pod imenom »entente cor-diale«.
Ko presojamo odnošaje teh dveh za-padnih velesil, ki jima je bil v dobi poskusov ideološkega razcepa Evrope v nasprotju z obema ekstremoma, fašizmom in komunizmom, nadan pridevek »demokratičnih velesil« ideološke sredine, ne smemo pozabiti, da gre tudi v tem primeru, kakor pri ostalih velesilah, za državi, katerih zunanjepolitična usmeritev ne more biti enostranska in fiksna, ker jima tega ne dopušča raznovrstnost njunih interesov, ki so spričo obsežnosti njunih kolonialnih posesti razširjeni na vse kontinente. V tem je morda glavni razlog, da nista doslej tudi s formalnim aktom uredili svojega sodelovanja. Tega bi najbrž tudi javno mnenje obeh držav za sedaj še ne preneslo, dasi ni ne na tej. ne na oni strani Rokavskega preliva nihče oroti medsebojni podpori v vseh visečih evropskih in svetovnih vprašanjih.
Toda Francija kakor Anglija sta v zadn;iih letih z nekaterimi separatnimi akcijami dokazali, da jima je tudi ureditev njunih odnošajev z drugimi velesilami pri srcu. V spominu je Lavalov sporazum z Mussolinijem, pa zlasti še džentlmenski dogovor med med Anglijo in Italijo. Navzlic vsem nasprotnim
idezom pa bi bilo napačno presojati te ločene akcije obeh velesil kot željo po medsebojni osamosvojitvi. Ko je ob nedavnem višku španske krize podvzela Anglija pobudo za podrobnejši sporazum z Italijo glede Sredozemlja, so ponekod že napovedovali krhanje angle-ško-francoskega sodelovanja. Foreign Office pa je dal kmalu razumeti, da si sporazuma z Italijo ne predstavlja na taki osnovi, kakor sta v ostalem tudi Rim in Berlin demantirala glasove o morebitnem zlomu svoje osi. Na namig iz Londona je celo italijansko časopisje vzporedno z željami o zboljšanju odnošajev z Londonom začelo pisati tudi o ureditvi odnošajev s Francijo. Tako je tudi najnovejši razvoj pokazal, da se v razmerju med Parizom in Londonom ni nič spremenilo.
S tem seveda nočemo prezreti kritik, ki so se glede na angleško-francosko sodelovanje pojavile v same tisku obeh zavezniških držav. Tako so nekateri angleški listi očitali Foreign Officeu, da je svojo zunanjo politiko preveč podredil francoskim interesom in ji s tem odvzel potrebno elastičnost, ki jo zahteva vsestranska obramba imperialnih interesov. Nasprotno pa so se tudi v Parizu pritoževali, da je Quai d' Orsay postal v zadnjem času nekakšna podružnica Foreign Officea. Ako smemo verjeti objektivnemu Spectatorju, pa je bila tudi ta kritika manj kritika sodelovanja samega kakor kritika njegove intenzivnosti. Na drugi strani je res, da je Francija prav iz obzirov do Anglije opustila reakcijo na stvoritev osi Rim-Berlin z okrepitvijo sodelovanja z Moskvo in se tudi v jugovzhodni Evropi vzdržala vsake akcije, ki bi utegnila položaj poslabšati. Prav to rezervirano politiko pa je del francoskega javnega mnenja francoskim državnikom silno zameril, ker je videl v njej preveliko pasivnost. Angleška elastičnost napram Italiji je zbudila enake težnje tudi v Parizu, kjer je želja po sodelovanju z »latinsko sestro« mogoče Se bolj la-
SREDOZEMSKA KONFERENCA
Za ustanovitev mednarodne pomorske policije, ki naj onemogoči
piratstvo na Sredozemskem morju
Pariz, 3. septembra, o. Polslužbenl »Pe-tit Parisien« poroča, da bo še danes razposlano povabilo na sredozemsko konferenco, na kateri naj bi sodelovale Anglija, Francija, Italija, Jugoslavija, Turčija, Egipt, Grčija, Albanija in republikanska Španija. Po mnenju »Matina« španske republikanske vlade na to konferenco ne bodo vabili. Konferenca naj bi bila v ženevi, v Lausanni ali pa v Montreuxu.
»Ouevre« dvomi, da bi Italija hotela sodelovati na konferenci sredozemskih sil, ker noče igrati zopet vloge obtoženke in ker bo na konferenci valencijska vlada igrala gotovo vlogo. Gotovo je le to, da se bo konferenca vršila, čeprav se je Italija ne bo udeležila, čeprav še ni točno določen program, je vendar gotovo, da bodo razpravljali predvsem o ustanovitvi sredozemske pomorsike policije, ki bo imela nalog, da z vso odločnpstjo nastopi proti vsem ladjam in letalom, ki na piratski način napadajo tovorne in potniške parnike na Sredozemskem morju.
Diplomatski sotrudnik londonskega »Daily Telegrapha« piše, da bo Francija v ženevi predlagala kolektivno akcijo vseh tujih vojnih ladij proti piratskim podmornicam in vojnim ladjam v Sredozemskem morju. Po Mussolinijevi izjavi, da ne bo trpel boljševizma na Sredozemskem morju, bosta Anglija in Francija skupno poudarili, da ne bosta trpeli piratstva.
Angleški zunanji minister Eden bo odpotoval v Ženevo v četrtek. Da bi Francija še pred začetkom pogajanj v ženevi odprla svojo mejo španskim prostovoljcem, ni verjetno.
Velike ovire
Pariz, 3. septembra. w. Za sklicanje sredozemske konference obstojajo še vedno težkoče, ki jih bo po poluradnih izjavah zelo težko rešiti. Gre za to. kako bi se mogle povabiti vse sredozemske države.. Ita-i;ja bo vsekakor zahtevala, da naj se po-vabiw tudi nacionalistična španska vlada, kar pa bi po mnenju francoskega zunanjega ministrstva pomenilo dejansko priznanje vlade v Burgosu. Splošno se zato pričakuje, da bodo na konferenco najprej povabljene samo velike države, ki bi pripravile teren za sporazum ter odstranMe obstoječe nesporazume. Šele, ko bi bil dosežen načelen sporazum, bi se pritegnili na konferenco tudi zastopniki obeh španskih vlad. Francoska vlada dos'ej ni izpremenila svoje politike, vendar pa je prpravljena, da znova prouči ves položaj.
London solidaren s Parizom
Pariz, 3. septembra, b. Danee je prispel v Pariz odgovor angleškega zunanjega ministrstva na noto francoske vlade o predlogu za sklicanje skupne konference vseh sredozemskih držav. Anglija pozdravlja francosko pobudo in jo sprejema. V francoskem zunanjem ministrstvu, kjer polagajo veliko važnost na nemoteno sodelovanje med obema zapadnima velesilama so angleški odgovor sprejeli z zadovoljstvom in zadoščenjem na znanje.
Doznava se, da se bo angleški zunanji minister Eden tudi to pot na poti v Ženevo ustavil v Parizu, da se o francoskem predlogu še pred ženevskim zasedanjem pogovori s francoskim zunanjim ministrom Del-bosom. Za prihodnji teden je sklicana seja angleške vlade, ki bo v prvj veti ?.os*ečena zunanjepolitičnim razpravam in ki bo nekaka oriprava za zase lan je Društva narodov. Konferenca sredozemskih držav bo že okoli 13. do 15. t. m. v Ženevi, kjer bodo zbrani zastopniki vseh v pošte v prihajajočih sil.
V zvezi s temi napovedmi objavljajo nekateri listi »voje komentarje o sedanjem položaju v Sredozemlju. »Excelsior« poudarja med drugim, da je francoskemu poslaniku v Londonu uspelo prepričati angleške kroge o nevarnosti, ki jo predstavljajo za evropski mir, posebej pa še za mir v Sredozemlju, neprestano 6e ponavljajoči piratski napadi neznanih podmornic, ki preganjajo angleške, francoske in sovjetske ladje, kakor tudi o nenavadni vsebini telegramov, ki ©ta si jih izmenjala general Franco in Mussolini ob zavzetju Santandra. Dasi Francija deli zaskrbljenost angleških krogov zaradi nove napetosti na Daljnem vzhodu, vendar ne sme opustiti budne pozornosti glede španskih dogodkov, ker bi se utegnilo zgoditi, da bi naenkrat nastaja za francosko posest v severni Afriki prevelika nevarnost, ki bi Franciji naložila pretežko breme istočasne pažnje kar na treh mejah. V Parizu prevladuje vtis. da hoče Italija izkoristiti sedanjo angleško zaskrbljenost zaradi dogoiikov na Daljnem vzhodu z oživljenjem vojaških operacij na španskih bojiščih in v španskih teT sredozemskih vodah na splošno, da bi tako generaliu Francu čimprej pripomogla do
tentna kakor v Londonu. V vsem pa je končno tudi nekoliko diplomatske igre s te in one strani. Ako sta se London in Pariz oprijela tu in tam podobnih sredstev, kakor ž njimi od časa do časa manevrirata Italija in Nemčija, je to samo dokaz, da šola ni ostala brez uspeha.
Po vsem tem lahko rečemo, da je medsebojno sodelovanje tako za Francijo kakor za Anglijo še vedno nujnost, ki v nekaterih vprašanjih celo presega zgolj evropski okvir. Zato bi bilo tudi sredi vseh najnovejših kriz in pretres-ljajev še vedno preuranjeno govoriti o kakršnikoli preizkušnji angleško-fran-coskega sodelovanja, kakor so jo pred kratkim napovedovali v nekaterih evropskih prestolnicah.
zmage, ker se v Rimu boje, da bi Francova vojska ne vzdržala naporov še ene umske borbe.
Mornariški strokovnjaki niti za hip ne dvomijo, čigave so »neznane« podmornice, ki ogrožajo nekatere ladje v Španiji, zaključuje list. kakor tudi nihče ne dvomi, da je sporazum o nevmešavanju Italija prekršila. in da so s tem pogažena ne le načela nevmešavanja, temveč tudi načela nevtralnosti. za katero sta se Berlin in Rini še pred kratkim zavzemala z nevmešavanjem.
Rezerviranost v Italiji
Rim, 3. septembra, o. Vladni krogi so glede sklicanja sredozemske konference zelo rezervirani ter poudarjajo, da bo ItaPja sodelovala na konferenci samo v tem primeru, ako bodo res skušali urediti sedanje razmere na Sredozemskem morju ter bodo izostali vsi napadi na Italijo.
Listi ostro napadajo »News Chronicle«, ki je v svojem poročilu o poslednjih incidentih v španskih vodah trdil, da so izvršile oba napada na angleške ladje italijanske podmornice. V ostalem z zadovoljstvom ugotavljajo, da so drugi angleški list: zavzeli napram Italiji korektno stališče. Posebno opozarjajo na »Evening Standard«, ki je po njihovem mnenju pravilno ocenil položaj, ko je naglasil, da Italija ne bi imela nobene korist5, če bi na tak način izzivala oborožen spopad na Sredozemskem morju. Italija se pač dobro zaveda, da bi Anglija naglo in odločno reagirala proti vsaki državi, katere ladje ali letala bi napadale njene parnike. Italija bi se morala
že prej pripraviti na takojšen prot;napad, vendar pa danes ni razlogov za koncentracijo njene vojne monarice. Nasprotno je Italija celo sama interesirana na tem, da se čimprej odkrije tajna neznanih podmornic. Listi naglašajo, da je na vojnih ladjah, ki prpadajo španskim republikancem, prenehala vsaka disciplina in počenjajo posadke posameznih edinic, kar se jim zljubi, zaradi česar ni verjetno, da pripadajo skrivnostne podmornice španskim republikancem, ki brez vednost5 valencijske vlade napadajo angleške in druge ladje na Sredozemskem morju.
Ruski parnik torpediran v grških vodah
Atene, 3. septembra. AA.: Havasov dopisnik poroča z otoka Skimiosa: Sovjetski tovorni parnik »Marakojev« (5500 ton) je iz Marinopola v francosko pristanišče Cette vozil asfalt. V sredo zjutraj je v grških vodah naletel med Skirosom in Psa-rom na neko podmornico. Podmornica je takoj oddala torpedo kot znak, da naj se parnik ustavi. Kapitan je nato visoko dvignil sovjetsko zastavo, posadki pa je naročil, naj se takoj izkrca na splav za reševanje.
Takoj nato je podmornica Izstrelila drugi torpedo, razvila špansko nacionalisti-stično zastavo ter izginila. Parnik se potopil v nekaj minutah.
Eksplozija torpeda je delno zajela tudi splav, na katerem je bilo 37 mornarjev, in ubila enega mornarja. Posadka je na splavu ves dan čakala na rešitev. Včeraj
zjutraj je splav našel neki grški parnik, ki je plul v Smirno.
Atene, 3. septembra. w. Po vesteh iz verodostojnega vira je bil v grških vodah torpediran tudi ruski tovorni parnik »Bla-gojev«, ki ima 3000 ton.
Kako je bil potopljen parnik „Woodford"
- London, 3. septembra. AA. Dopisniku »Daily Erpressa« je poveljnik potopljenega parnika »\Voodford« izjavil, da se je podmornica nenadoma pojavila kakih 200 m pred 'parnikom. Kjer bi morali biti znaki podmornice, je bilo vse pomazano s sivo barvo. Podmornica ni izobesila zastave, vsa posadka je bila oblečena v civilne obleke. Podmornica je brez opomina oddala na parnik dva torpeda in nato izginila. En torpedo je zadel strojne oddelke parnika.
80 angleških vojnih ladij na Sredozemskem morju
London, 3. septembra, g. Na podlagi sklepa angleške vlade, da se ojači sredozemsko brodovje, je dobil torpedni rušilec 1L divizije nalog, naj odpluje v Sredozemsko morje in se pridruži ta mošnje mu angleškemu brodovjiu. Angleških vojnih ladij v Sredozemskem morju je sedaj 80.
Misija Ruždi Arasa v ženevi
Rim, 3. septembra, d. Turški zunanji minister Ruždi Aras se bo med potjo v Ženevo za kratek čas ustavil tudi v Italiji, vendar uradni krogi zanikajo vesti, <1a se bo v Benetkah sestal s Cianom. Ruždi Aras bo na zasedanju sveta Društva narodov govoril o napadih na trgovske ladje v turških vodah ter pri tem poudaril, da so neznane podmornice prekršile mednarodne pogodbe, posebno konvencijo, ki je bila lani sklenjena v Mont-reuxu.
IIM
Vedno
hujši odpor
kitajske armade
Kljub novim ojačenjem Japonci pri šanghaju ne morejo i z voje vat i večjih uspehov in so ponekod prisiljeni celo
v obrambo
šanghaj, 3. septembra, o. Japonska ofenziva je bila danes ustavljena. V bližini Li-juha se je sicer dopoldne zopet izkrcalo nekaj nadaljnjih vojaških transportov, ki so bili takoj poslani na fronto, vendar tudi novim svežim močem ni uspelo omajati kitajskih postojank. Kitajci so z velikim junaštvom odbijali napad za napadom in poleg tega pričeli izvajati še močan pritisk na posamezne japonske postojanke, tako da je bila iniciativa danes prav za prav na njihovi strani.
Davi se je pričel hud topniški dvoboj med kitajskimi baterijami v Putungu in japonskimi vojnimi ladjami na Huangpuju. Kitajci so posebno močno obstreljevali japonski generalni konzulat, kjer se je kmalu vnelo neko japonsko skladišče, ki je docela pogorelo. Japonske vojne ladje so takoj reagirale, vendar so si zaman prizadevale prisiliti kitajske baterije k molku. Dve kitajski granati sta udarili tudi v japonski generalni konzulat. Kmalu se jetudi v njem pojavil požar, ki se je okrog 11. dopoldne hudo razširil. Opoldne je bil ves Putung v ognju. Kitajske baterije so obstreljevale tudi japonske vojne ladje, posebno admiralsko ladjo »Izumo« in neki rušilec, ki se je zasidral poleg nje; granate poljskih topov na ladjah sicer niso povzročile večje škode, pač pa je bilo ubitih večje število japonskih mornarjev.
Okrog poldneva so pričele japonske baterije pri Vusungu silno obstreljevati tamkajšnje kitajske postojanke. Kitajci so bili več ur neprestano v ognju in dimu japonskih granat. Kitajsko topništvo ni reagiralo.
Borba na nož pri Vusungu
Šanghaj, 3. septembra, p. Japonci so davi nadaljevali ofenzivo v odseku Liotao-Vusung, vendar njih napadi tudi danes niso uspeli. Kitajci so vzdržali več sunkov in so napadalcem prizadel5 celo velike izgube. Pri Lotienu so kitajski oddelki po hudi borbi na nož Japonce celo premagali in jih pregnali nazaj za njihove prve postojanke. V Kočanu so nasprotno Japonci Kitajce spravil5 v zelo težaven položaj. Japonsko topništvo je razdeialo vse objekte v tem okraju, obenem se je v njem razširil požar, ki je zajel Kitajce na njihovih postojankah. Na tem kraju prihajajo na fronto vedno novi oddelki japonske vojske, ki hočejo najbrž tam predreti kitajsko obrambno črto.
Hirota o japonskih vojnih ciljih
Tokio, 3. septembra, b. Zunanji nvni-ster Hirota je izjavil tujim novinarjem: Japonska želi s sedanjo vojno doseči od Kitajske samo bistveno spremembo njenega dosedanjega stališča napram Tokiju. Borimo se predvsem proti protijaponskemu g:banju na Kitajskem, ki je posebno razširjeno v kitajski armadi, katere vrhovni poveljnik je maršal Čangkajšek. Želimo, da bi na Kitajskem vladali Kitajci tudi na severnem Kitajskem, toda naša želja obenem je, da bi vladali tam možje, k5 hočejo živeti z Japonsko v prijateljskih od-nošajih. Druge velesile bi Japonski lahko pomagale pri izvedbi tega njenega programa, toda najprej bi morale ustaviti nadaljnje pošMjanje orožja Kitajski.
Naraščajoča opozicija proti Konojevi vladi
Tokio, 3. septembra, o. Mikado je danes otvoril izredno zasedanje parlamenta, za katero je vlada pripravila predlog za nov
dvomiljardni kredit, ki ga rabi za nadaljevanje operacij na Kitajskem. >United Press« poroča, da v Tokiju narašča bojazen, da ne bi Rusija posegla v vzhodnoazijski konflikt.
V opozicijskih krogih je zavladalo nezadovoljstvo proti sedanji imeperialistič-ni politiki vlade. Splošno sodijo, da bo vlada s svojimi dosedanjimi nelegalnimi krediti za kitajsko vojno upropastila državni proračun in japonsko valuto. Posebno ostro kritizirajo vlado zastopniki japonskega gospodarstva, ki se boje, da bi vojca zelo dolgo trajala. Na Kitajskem je poleg tega že pričela naraščati kseno-fobija, zaradi katere bi se lahko japonsko gospodarstvo na Kitajskem popolnoma upropastilo. Gotovo je že, da japonska industrija dolga leta ne bo več mogla plasirati svojega blaga na Kitajskem, ker se je bojkot japonskega blaga že razširil na vso deželo. Vlada je upala, da bo lahko
naglo izvršila policijsko akcijo v severnih kitajskih deželah in osvojila tudi šanghaj, sedaj pa se je pokazalo, da je za te operacije potrebna velika vojska. Politični krogi trdijo, da je princ Konoje zaradi težav, na katere je naletel med zastopniki japonskega gospoda istva že dvakrat ponudil mikadu ostavko svojega kabineta, ki pa ni bila sprejeta.
Ruska letala za Kitajce
Tokio, 3. septembra. -AA. Po trditvah agencije Domej je prispelo v Šanghaj 62 sovjetskih letal, 30 pa v pokrajino Sansi preko Zunanje Mongolije. V Nanking se je pripeljalo 20 sovjetskih strokovnjakov za tanke. General Levin. vojaški odposlanec Rusije v Šanghaju, je prideljen generalnemu štajbu kitajske armade.
Ameriški obrambni ukrepi
Washington, 3. septembra, o. Poveljnik ameriškega vojnega brodovja na Daljnem vzhodu je odredil, da mora sleherno ameriško potniško in tovorno ladjo, ki namerava pluti v kitajske vode, spremljati vsaj po ena ameriška vojna ladja. Pravkar je večje ameriško vojno brodovje na poti preko Tihega oceana. To brodovje bo ojačilo ameriške vojne ladje, ki so že sedaj na Daljnem vzhodu. Ameriški politični krogi pričakujejo, da se Japonci sedaj pod nobenim pogojem ne bodo upali ustavljali ameriških tovornih ladij.
S španskih bojišč
Republikanci prehajajo tudi na madridskem bojišču
v ofenzivo
Madrid, 3. septembra. AA. (iHavas) Včeraj 60 madridske čete napadle v odseku pri Carabanchele. Krenile so s svojih postojank zahodno od toledske ceste in zasedle skupino utrjenih hiš ,iz katerih so nacionalisti kontrolirali gibanje madridskih čet in ovirali njihove manevre. Popoldne so madridske čete zavzele Še tri hiše v Caraban-chelu Altu. Tako se jim je pomalem posrečilo zavzeti dve vasi.
Republikansko vojno poročilo
Valencija, 3. septembra. AA. Vojno ministrstvo je objavilo naslednje uradno poročilo:
Na aragonski fronti smo odločno odbili napade na naše postojanke pri Mediani. Zavzeli smo Arenes in semenišče v Bel-ohiti. Naše čete so z vseh strani vdrle v mesto, kjer se sedaj razvija poulična borba. Položaj sovražnika je na postojanki Puebla de Alberton obupen. Zavzeli smo vrhove vzhodno od Val de Sinflor in vrhove južno od mesta, ki vodi iz Mediane.
V letalski bilki proti 60 sovražnim letalom smo sestrelili 4 in poškodovali 5 letal. Izgubili smo tri letala. Na južni fronti je sovražnik zapustil svoje postojanke pri Corti de Malaganda in se je utrdil na bližnjih vrhovih. V odseku je sovražni pritisk pri Sierri de Tejeron prisilil naše čete, da se umaknejo, toda istočasno so naše čete, ki napadajo o?) železniški progi Peraroya— Almorejon zavzele tudi drugo sovražno obrambno črto.
Iz Francovega tabora
Salamanca, 3. septembra. AA. Včerajšnje nac5onalistično uradno poročilo pravi:
Santanderska fronta: Naše čete so očistile teren in utrdile zavzete postojanke. Oddelek naše vojske je prodrl proti Pote-su, severni oddelek pa je zavzel Pendueles. V odseku pri Potesu so naše čete zavzele tri kraje. Tam se jim je predalo 700 miličnikov.
Asturska in leonska fronta: V odseku Portiglia dela Re;na je pribežal na našo stran yes sovražni oddelek e evojim kape*
tanom in dvema poročnikoma. S seboj so prinesli tudi strojnico.
Aragonska fronta: V odseku pri Belchiti sovražnik še močno pritiska. Naše čete še trdno drže svoje postojanke.
Južna fronta: V odseku pr: Penaroyi je sovražnik napadel naše postojanke pri Sierri Grani in pr5 Sierri Toro ter je imel velike izgube. Zaplenili smo eno letalo in en tank, več pa smo jih un;čili.
Letalstvo: V sredo smo sestrelili 5, včeraj pa še nekaj sovražnih letal.
Blokada Gijona
Salamanca, 3. septembra. AA. Nacionalistične vojne ladje so 6 pomočjo letal popolnoma blokirale Gijom. Sedem britanskih trgovinskih ladij, kj bi imele izseliti na tisoče žensik in otmk iz Gijona. ne more odpluti. Pristanišče blokira križarka »Almirante Ce-vera« v družbi treh drugih vojnih ladij.
Zboljšanje zdravja prezidenta Masaryka
Lany, 3. septembra, g. Davi ob 9. izdani zdravniški bulletin o bolezni predsednika Tomaža Masaryka pravi:
Predsednik Osvoboditelj je po mirno prestani noči in dobrem spanju dobro razpoložen in popolnoma pri zavesti. Davi je želel osebam okoli sebe dobro jutro, drugače pa izraža svoje želje v kratkih stavkih. Motnje v pljučih so izginile, dihanje je normalno, utrip žile 102, temperatura 36.7.
Ob 16. je bilo objavljeno naslednje obvestilo: V zdravstvenem stanju predsednika Masaryka se opaža počasno zboljšanje. Senzorij je popolnoma jasen, orientacija izborna. Temperatura 36.4 utrip 92.
Horthy v Italiji
Budimpešta, 3. se_ptembra. AA. Madžanski regent Horthv in njegova žena eta prispela danes iz Locarna in Bellinzone v Italijo. V Stresi sta prenočila, jutri pa bosta odpotovala dalje. Dne 10. septembra se bosta preko Avstrije .vrnila x Budimpešto.
»JUTRO« 5t. 206
Sobota i IX 1937,
Kongres kirurgov
svečano otvorjen
Po otvoritvi se je takoj pričelo znanstveno delo
Ljubljana, S. septembra
Davi so se v zbornični dvorani univerze kralja Aleksandra zbrali k otvoritvi II. kongresa Jugoslovenskega kirurškega društva, ki predstavlja obenem šesti sestanek Jugoslovenskega društva za operativno medicino, predstavniki tiste panoge medicinske vede, ki je med vsemi najbolj ek-saktna in uživa zato tudi v krogih najširše javnosti največje spoštovanje in ugled. Poleg slovenskih in jugoslovenskih kirurgov so se zborovanja udeležili tudi najuglednejši predstavniki kirurgije iz bratske Bolgarije in češkoslovaške ter zastopniki prijateljske Rumunije in Grčije, da pomeni kongres v resnici važen člen v razvoju medicinske znanosti na našem koncu Evrope.
Številni odlični gostje
Ob 9. je otvoril kongres predsednik Jugoslovenskega kirurškega društva prima-rij dr. Božidar Lavrič in se v prvih besedah spominjal Nj. Vel. kralja Petra II. in kraljevega namestništva., ki sta jima bili z zborovanja odposlani vdanostni in pozdravni brzojavki. Zatem je predsednik pozdravil bana dr. Natlačena, predsednika mestne občine dr. Adlešiča, zastopnika rektorja univerze, dekana medicinske fakultete dr. šerka, načelnika oddelka ban-ske uprave za socialno politiko in narodno zdravje dr. Kosija, šefa zdravstvenega odseka dr. Avramoviča, predsednika zdravniške zbornice dr. Meršola, ki je zastopal tudi upravnika bolnišnice, predsednika Slovenskega zdravniškega društva docenta dr. Matka, konzula francoske republike Fvemeranda in konzula ČSR inž. Minovske-ga, dr. Drvfusa le Foyerja iz Pariza, univ. prof. dr. Jian Jiana iz Bukarešte, univ. prof. dr. Gerulanosa iz Aten in univ. prof. dr. Alfonza Chianella iz Napolija. Iskreno dobrodošlico je izrekel gostom iz Bolgarije in češkoslovaške, katerih številna udeležba in sodelovanje na kongresu so dokaz najboljšega prijateljstva in naklonjenosti našemu narodu in naši zdravniški vedi. Pozdravil je univ. prof. dr. Staniševa iz Sofije, univ. prof. dr. Greifa, primarija dr. Buduliča, dr. Pačesa in dr. Niederla iz Prage. univ. prof. dr. Kostlivega, univ. prof. dr. Mikulo, univ. prof. dr. Kocha in univ. doc. dr. Jakšya iz Bratislave, univ. doc. dr. Rapanta iz Brna in primarija dr. Krinkeja iz Lutomišlja. Zahvalil se je še vsem onim predavateljem, ki niso člani društva, a so vseeno prihiteli pomagat s predavanji, posebej še univ. prof. dr. Sal-tykova iz Zagreba.
Na predlog predsedujočega so bili soglasno izvoljeni za častne predsednike kongresa vseučiliški profesorji dr. Gerulanos, dr. Greif, dr. Jiano, dr. Kostlyvy, dr. Mi-kula, dr. Saltykov, dr. Stanišev in dr. Laza Popovič, za poslevodeče predsednike pa profesorji ar. Florschiitz, dr. Kojen, dr. Biaškovič, dr. Durst, dr. Zalokar, dr. Ko-stič, dr. Pliverič, dr. Krstič, dr. Miljanič in primarij dr. Pogačnik, dr. Rismondo, dr. Spiridonovič, dr. Nižetič in dr. Ješe. Nato je predsednik prebral pozdravne brzojavke. ki so jih kongresu poslali univ. prof. dr. Ostrčil iz Prage, Češkoslovaško kirurško društvo iz Prage, sanitetni general dr. Stajič iz Beograda, univ. prof. dr. Budisavljevič iz Zagreba, univ. prof. dr. Jean Brin iz Pariza in univ. prof. Ji-rasek iz Prage. V toplih besedah se je predsedujoči spominjal tovarišev, ki so se v času od zadnjega beograjskega kongresa za zmerom poslovili od kirurškega dela: sivolasega kongresnega predsednika univ. prof. dr. Mihajla Petroviča, šefa kirurškega oddelka dr. Aleksandra Babiča iz Sarajeva. najznamenitejšega našega kirurga prof. dr. šlajmerja, šefa kirurškega oddelka dr. Vinka železnikarja iz Slovenjgradca in dr. Defranceschija.
Dve važni zadevi
Za razpravo na ljubljanskem kongresu sta bili že v Beogradu določeni temi, ki sta zelo obširni in aktualni. Perforativna peritonetis (vnetje trebušne mrene) je tako važno vprašanje v kirurgiji, da zasluži čim izčrpnejšo debato. Druga tema, nefro-litiazis (kamen v ledvicah) ni nič manj važna in nudi obenem velike probleme v kliniki in patologiji. Moderni čas in izredno hitro razvijanje dogodkov, želja po novih in senzacionalnih odkritjih je tudi v kirurgiji zapustila sledove. Domača in tuja literatura sta narasli v vseh panogah medicine do ogromnega števila, toda kvaliteta nikakor ne rase vzporedno s kvantiteto. Zato dandanes ni več mogoče ločiti objektivno dokazanih ugotovitkov od manj vrednih in nevažnih problemov. Statistike, ki prihajajo na dan, ne ustrezajo resnici, ker so že vnaprej prirejene tako, da bi imele dokazno važnost za postavljena vprašanja. Posledica takih zaključkov je površnost in pri tem mora trpeti realna in prava baza opazovanja. Vsak dan opažamo, da v enem vprašanju obstoje čisto nasprotujoča si mnenja po-sameznin osebnosti. Metoda, ki je bila objavljena včeraj, podkrepljena z napačnimi dokazi, propade že danes in se povsem izgubi. Taki eksperimenti, take površne novitete zahtevajo hekatombe žrtev.
V tem tiči tudi odgovor, zakaj pada zaupanje v medicino. Iz istih razmer so se razvile preozkogrudne specialne vede v kirurgiji, ki groze razkosati našo krasno celoto. Na ta način bomo morda bolje poznali patologijo posameznega organa, toda celega organizma ne bomo več videli. V našem društvu so zastopane vse operativne stroke, ki harmonično sodelujejo. Izredna čast, ki me je doletela, da smem predsedovati prvemu takemu kongresu v svoji ožji domovini, mi daje poguma, da se obračam na vas s prošnjo, naj ta harmonija tudi v bodočnosti ostane trajna. Kirurgija je v prvi vrsti splošna, široka, in krasna veda. Vse veje in vejice se čvrsto drže tega debla, od njega dobivajo hrano, uspevajo in zelenijo. Odrezana veja se mora posušiti in poginiti, če velja, da je lahko samo dober človek dober zdravnik, potem velja to za kirurga v polni meri. Njemu in njegovi vesti je neposredno zaupano bolnikovo življenje. V vseh časih je v tem vprašanju ležalo skrito jedro, ki ga neprestano iščemo. Zgodovina nam kaže to in bodočnost bo to potrdila. To je mnogo važnejše od vseh kirurških metod in njihovih modifikacij. S to mislijo otvarjam II. kongres Jugposlovenskega kirurškega društva.
Pozdravi
Sledili so pozdravni nagovori bana dr. Natlačena, predsednika mestne občine dr. Adlešiča, zastopnika univerze dekana dr. šerka, ki je izrazii željo, da bi kongres poglobil znanstveno stremljenje pri nas in okrepil napor, da se tudi Slovenci uvrstimo med polnovredne kulturne narode, predsednika Zdravniške zbornice primarija dr. Meršola, ki je zastopal obem Zvezo zdravniških zbornic v Beogradu in ki je poudaril, da je od uspeha kirurgije odvisen tudi uspeh vseh ostalih medicinskih strok, in predsednika Slovenskega zdravniškega društva docenta dr. Matka, ki je poudaril veliki pomen kongresa za razvoj kirurgije v Sloveniji in državi in zlasti za strokovno izpopolnitev našega praktičnega zdravnika. Pozdrave češkoslovaških kirurgov sta sporočila zastopnik medicinske fakultete in Kirurškega društva univ. prof. dr. Kcfctlivy iz Bratislave in docent dr. Rapant iz Brna.
V francoščini je izpregovoril še univ. prof. dr. Jiano iz Bukarešte, ki je pozdravil kongres v imenu Rumunskega kirurškega društva in v imenu Zveze kirurgov Male antante in balkanskih držav. Posebno toplo zahvalo je izrekel predsedniku dr. Božidarju Lavriču, ki je sam že dvakrat obiskal Bukarešto, kjer je pred znanstvenimi forumi izvršil nekaj občudovanja vrednih operacij. Zatem je govornik izrazil toplo privrženost Rumunov jugosloven-skemu narodu in njegovi dinastiji z Nj. Vel. kraljem Petrom na čelu, nečakom rumunskega kralja Karola II. Na koncu se regentskemu svetu, a z izrazi globoke vda-regentskemu sveta, a z izrazi globoke vdanosti se je spominjal blagopokojnega Viteškega kralja Uedinitelja in »dobre maj-ke kraljice Marije«. Svoj govor je zaključil z vzkliki mlademu vladarju in Jugoslaviji, ki se jim je enodušno odzval ves zbor.
Poročila slovečih kirurgov
Otvoritvena svečanost je trajala kakšne pol ure, nato pa se je po kratkem premoru pričel delovni program. Najprej so bili na dnevnem redu referati univ. prof. dr. Saltykova, primarija dr. Božidarja Lavri-ča in upravnika ženske bolnišnice prof. dr. Alojzija Zalokarja o problemih perfora-tivne perotonitide. Dr. Saltykov, ki je po rodu Rus, je v vsej Evropi priznana kapaciteta svoje stroke. Po končanih visokošolskih študijah se je udejstvoval najprej kot patološki anatom po raznih institutih izven svoje domovine, nato pa v Rusiji. Leta 1918. je postal vseučeliški profesor za patološko anotomijo v Jekateri-noslavu, od leta 1929. pa deluje na zagrebškem vseučilišču. V svojem referatu je dr. Saltykov podal pregledno patološko-ana-tomsko sliko perforativne peritonitide. Po uvodu in definiciji perforativne peritonitide se je bavil s posameznimi organi v trebušni votlini in njeni okolici in opisal vnetje trebušne mrene po lezi ji ali rupturi teh organov. Za svoja izčrpna izvajanja je bil predavatelj deležen burnega aplavza.
Predsednik kongresa primarij dr. Božidar Lavrič je obdelal vprašanje s stališča operativnega zdravljenja in zdravljenja s pomočjo seruma. Dr. Lavrič je po letih še mlad — rodil se je leta 1898. v Novi vasi pri Rakeku — po svojem delu pa je že zaslovel preko meja svoje domovine. Ko je v Pragi končal medicinske študije, se je izpopolnjeval po raznih mestih Evrope, nazadnje na kliniki prof. dr. Budisavljevi-ča v Zagrebu. Nato je za nekaj časa prevzel vodstvo kirurškega oddelka v Mariboru, pred leti pa je bil imenovan za šefa II. kirurškega oddelka v Ljubljani. Razen praktičnega zdravniškega dela se dr. Lavrič živahno udejstvuje tudi v strokovni publicistiki. V »Zdravniškem vestniku« in v drugih medecinskih revijah je objavil vrsto člankov, ki so v znanstvenih krogih vzbudili občo pozornost. Mnogo se je zmerom udejstvoval tudi na polju organizacije kirurgov, udeleževal se je zadnja leta vseh strokovnih kongresov in je tako navezal živahne stike s predstavniki kirurške vede doma in tujini. Njegova zasluga je, da se je ustanovila ljubljanska sekcija Jugoslovenskega kirurškega društva. ki ji predseduje od vsega početka. Njegovo predavanje je vzbudilo pred strokovnim občinstvom živahno odobravanje.
Upravnik ženske bolnišnice prof. dr. Zalokar je po rodu iz Velikih Lašč. Po promociji leta 1913. se je na Dunaju posvetil ginekologiji in kirurgiji in je ostal tam z manjšimi presledki skoro do konca svetovne vojne. Leta 1919. je bil imenovan za profesorja babiške šole in primarija ginekološkega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani, štiri leta pozneje pa je postal upravnik novoustanovljene bolnišnice za ženske bolezni, ki je bila urejena po njegovih navodilih in ki pod njegovim vodstvom lepo uspeva. Zasluga prof. dr. Zalokarja je, da se je pri nas uvedlo klinično delo na polju ginekologije in porodništva. Kot odličen pedagog je izvežbal precejšen kader mladih zdravnikov in babic. V svojem referatu je dr. Zalokar podal sliko perforativne perotonitide v ginekologiji in porodništvu. Razdelil je to peritonitis v dve skupini: v lezijsko, ki nastopa po travmatični lezijd ženskih spolnih organov, in v perforativno v ožjem smislu besede, ki nastopa po rupturi ali perforaciji patološko spremenjenih genitalij. Njegova izvajanja so vzbudila v avditoriju živo pozornost.
Debate so se udeležili sanitetni polkovnik dr. Cvitanovič iz Sarajevega, univ. prof. dr. Kostlivy in dr. Mikula iz Bratislave, dr. Gerulanos iz Aten, dr. Gjankovič in dr. Paleček iz Zagreba, dr. Stojadino-vič in dr. Stojič iz Beograda, dr. Riesner iz Zagreba, dr. Božovič iz Požarevca in pa dr. Davidovič, dr. Popovič, dr. Telebako-vič ln dr. Adanja iz Beograda. Po skupščini beograjske, zagrebške in ljubljanske sekcije je bil prvi dan kongresa zaključen s slavnostno večerjo v veliki dvorani Kazine.
Podpiranje brezposelnih
Beograd, 3. septembra, p. Na predlog osrednje uprave za posredovanja dela je odobril minister za socialno politiko in narodno zdravje, da se podpiranje brezposelnega delavstva, ki ga določata prva odstavka §§ 160 in 162 naredbe o preskrbi brezposelnega delavstva in nameščenstva z dne 15. decembra 1935, nadaljuje do aa-dalnje odredbe.
Beležke
Novi načrti za sporazum
Beograzsko »Vreme« poroča iz Zagreba, da so bili zadnje dni obveščeni voditelji zagrebške združ. opozicije, da je v Beogradu sklenjen sporazum o skupnem nastopu med tamošnjimi skupinami združene opozicije. Po teh informacijah je bil izdelan med skupinami Ljube Davidoviča, Ace Stanojeviča in Joče Jovanoviča nov sporazum o skupni osnovi za pogajanja z zagrebško KDK. Novi beograjski sporazum se baje bistveno razlikuje od predloga, ki ga je svoj čas predložil dr. Mačku voditelj srbskih zemljoradnikov dr. Milan Gavrilovič in ki je vzbudil v politični javnosti tolikšno senzacijo.
Vsebina novega sporazuma med skupinami beograjske združene opozicije zagrebškim političnim krogom baje še ni znana. Najbrž jim bo sporočena ustmeno prihodnje dni. Dalje trdi »Vreme«, da je izdelal poslanec dr. Sutej, intimen sodelavec dr. Mačka, načrt za taktično sodelovanje med zagrebško in beograjsko združeno opozicijo. Načrt je sestavil pod dojmom vesti o snovanju srbske fronte in pod dojmom srbijanske opozicije proti konkor-datu, ki je potisnila med Srbijanci v ozadje zanimanje za rešitev hrvatskega vprašanja. Po informacijah »Vremena« bo dr. Šutejev načrt predmet razprave na posebni konferenci mačkovskih voditeljev, ki bodo izrekli o njem svoje mnenje, ali je sprejemljiv kot osnova za taktično in politično sodelovanje z beograjsko združeno opozicijo.
V	nasprotju s temi informacijami trdi zagrebški »Obzor«, da ni nobenega povoda za sklicanje kake posebne konference voditeljev KDK, ker niso nastopili nobeni novi momenti v razvoju političnega položaja.
Kaj je z „Dom in svetom"
Poročali smo že . o zanimivem referatu profesorja Kocbeka o prilikah v Španiji, ki je bil objavljen v 1. in 2. letošnji številki katoliške literarne revije »Dom in svet«. Referat je vzbudil pravi vihar med takozvanimi »radikalnimi katoliki«. Videli so v njem nič več in nič manj kakor indirektno boljševiško propagando, zavajanje slovenske katoliške mladine, prijateljstvo do komunistične Španije itd. Na nesrečnega pisca profesorja Kocbeka se je vsula prava lavina žvepla in ognja. Izgleda pa, da se je gospodom zameril tudi sam »Dom in svet«. Preteklo je že lepo število mesecev, odkar sta zagledali luč sveta prvi dve številki, nadaljnih pa ni in ni na spregled. Smo že v septembru, čitatelji »Dom in sveta« pa še vedno čakajo na tretjo številko svoje revije. Kolikor nam je znano, je bil rokopis za tretjo številko v tiskarni že takrat, ko sta izšli aprila prvi dve številki.
Slučaj »Dom in sveta« je vsekakor dovolj zgovorna priča, kako izgleda stvarno pri gospodi onkraj Zmajevega mostu svoboda umetniškega ustvarjanja in gledanja ne samo na vprašanja svetovnega nazora, nego tudi na čisto politične mednarodne probleme. Pri tem pa isti gospodje očitajo svojim nasprotnikom v drugem taboru, da so nestrpni...
Politika zagrebškega „Obzora"
Dočim del beograjskega tiska, na čelu mu »Politika« in »Pravda«, že tedne molči o vseh pojavih notranje politike in se zadovoljuje z informacijami o potapljanju parnikov po Sredozemskem morju, napredovanju gen. Franca in o japonsko-kitaj-ski vojni, so nekateri zagrebški listi polni napadov iia beograjsko združeno opozicijo in seveda na JNS. Jugosl o vensko nacionalno stranko so sicer že stokrat in stokrat proglasMi za mrtvo in pokopano, a zdaj na enkrat smatrajo za potrebno, da se zopet za žive in mrtve borijo proti njej.
Največji strah ima pred JNS vsekakor zagrebški starina »Obzor«, ki ne zamudi dne, da ne bi objavil vsaj enega napada proti njej. In ta napad potem verno citirata še ist: dan »Vreme« in »Samouprava«. Posebno hudo se razburja »Obzor« zaradi borbe okrog konkordata. Sam sicer previdno molči kaj misli o konkordatu in se izgovarja, da ta stvar zanj ni aktualna, kljub temu pa goreče napada vse, ki imajo le najmanjše pomisleke proti tej pogodbi med Jugoslovijo rn Vatikanom. V njegovi borbi pa mu neprestano bdi pred očmi privid JNS in strah, da bi »utegnila odnesti levji delež, ako bi se spremenil politični položaj zaradi borbe okoli konkordata.« To bi bila po njegovem mnenju seveda strašna nesreča, ki jo je treba preprečiti za vsako ceno. Kajti po njegovih izvirn:h informacijah, ki jih črpa iz neposredno prizadetih beograjskih krogov, ne bi »nobena nova situacija prožila potrebnih jamstev za pospešeni povratek demokratskega režima in pravilno ureditev odnošajev med Srbi. Hrvati in Slovenci.«
Tako je potrdil starina »Obzor« naše opetovane ugotovitve, da kljub svojemu navidezno ostro opozicionalnemu stališču v resnici brezpogojno podpira sedanji režim za vsako ceno in da mora potemtakem res služiti dvema gospodarjema.
Spominske svečanosti za Svet. Pribičevičem
V	nedeljo 12. t. m. bodo priredili pristaši bivše Samostojne demokratske stranke v mestih, kjer še obstoje njihove skupine zadušnice za pokojnim Svetozarjem Pribičevičem ob obletnici njegove smrti. Glavna svečanost bo v Banjaluki. Udeležilo se je bo vse vodstvo SDS, ki bo ravno tiste dni imelo tam svojo sejo. Po zadušnica bo širša konferenca pristašev SDS iz vrbaske banovine. Na konferenci bodo med drugimi govorili Sava Kosanovič, dr. Duda Boško-vič in dr. Budisavljevič.
Doslednost na Hrvatskem
»Jugoslovenske novine«, glasilo g. Ju-raja Demetroviča, objavljajo članek bivšega ministra dr. Lavoslava Hanžka o politiki hrvatskih gasilcev in njihovem nedavnem sklepu, da izstopajo iz državne gasilske zveze. Dr. Hanžek ugotavlja, da so sodelovali pri sestavlianiu no"»<^R silskega zakona, ki mu danes vodstvo hrvatskih gasilcev očita nazadnjaštvo, naj-odličnejši hrvatki gasilci, med njimi sam g. Žagar, starešina hrvatske gasilske zveze. Gospod Žagar je bil pred štirimi leti tisti, ki je napisal v »Vatrogasnem vesni-ku«, da je bil na srečo postavljen za ministra za telesno vzgojo naroda dr. Hanžek, ki bo dokončno uredil gasilsko vpra-
Z velesejma in novinarske
razstave
LJubljana, 3. septembra.
Tudi danes Je til na velesejmu na novinarski razstavi izredno velik obisk. Bilo je mnogo domačih pa tudi zunanjih posetni-kov. Na velesejmu že dolgo ni bilo tako živahno, kakor letos, kar je v prvi vrsti pripisati privlačni in zanimivi novinarski razstavi. V paviljonu, kjer se stavi, zlaga in tiska velesejmski dnevnik »Ljubljanske novice«, je od ranega jutra do poznega večera taka gneča, da se komaj preriješ od enega konca do drugega.	__
Dopoldne je prišlo na velesejem tudi mnogo inozemskih skupin posestnikov. Pozornost je zlasti vzbujala skupina kolesarjev, ki so prispeli iz Judenburga v Avstriji. Tudi več šol pod vodstvom učiteljev in profesorjev je bilo včeraj na velesejmu. V popoldanskih in večernih urah pa predstavljata največjo privlačnost velesejmski kino in velesejmski rariete.
Predstave velesejmskega varieteja pa so vsak dan ob 4. popoldne in ob pol 9. zve-reč. Popoldanske predstave si lahko ogledate zastonj.
Oglejte si film o nastanku dnevnika!
Vsi, ki so si doslej ogledali zanimivi kulturni film na velesejmu »Zrcalo iz papirja«, so polni priznanja temu res odličnemu kulturnemu filmskemu traku. Film je izdelalo sloveče podjetje »Tobis« na pobudo zveze nemških novinarjev in zveze
nemških izdajateljev novin. NemSka kritika je soglasno priznal filmu prvovrstno umetniško vrednost. Pravkar je bil film odlično ocenjen na bienalu v Benetkah in zdaj teče tudi na svetovni razstavi v Parizu. Sporedno s Parizom ima torej Ljub-ljan po zaslugi beograjske film. agencij* »Tesle« prva v inozemstvu priliko, da pokaže izvrsten kulturni film, ki vsakomur učinkovito in nazorno pojasni vprašanj« »Kako nastane dnevnik?«
Priporočamo vam toplo ogled tega filma. V zvezi z novinarsko razstavo boste temeljito poučeni o enem najvažnejših sodobnih činiteljev na svetu, o novinarstvu. Poleg tega se predvajajo še drugi zanimivi filmi in zvočni žurnali. Dnevno sta dva predstavi; prva ob pol 15., in druga ob 18. Ob nedeljah in praznikih je predstava tudi ob pol 11. Vstopnina je enotna za vsa
prostore in znaša samo dva dinarja. ★
Razen h kinematografskim predstavam,
za katere je določena malenkostna vstopnina dveh dinarjev, je vstop v vse oddelka novinarske razstave brezplačen za vsakega posetnika velesejma. V vseh prostorih sej mude ob vsakem času ljubljanski novinarji, ki so obiskovalcem rade volje na razpolago, da jim pojasnijo razstavljen« predmete in jih opozore na glavne zanimivosti. Ravno tako pojasnjujejo v paviljonu »Ljubljanskih novic« tiskarski veščaki po-setnikom ustroj in delo moderne tiskarne^ ki je ves dan v polnem obratu.
Narodna odbrana je dobila komisarja
Dosedanje vodstvo je policija razrešila
Beograd, 3. septembra. AA. Uprava policije v Beogradu je objavila naslednji komunike:
V zadnjem času je Narodna odbrana ponovno prekoračila s svojim ravnanjem in delovanjem svoj statutarni delokrog, ki ga odrejajo društvena pravila. Delala je celo proti ciljem in namenom te ustanove.
Uprava mesta Beograda je na podlagi teh dejstev kot pristojna nadzorna oblast s svojim odlokom II št. 4440 od 2.
septembra odredila, naj se predsedstvi)) osrednji odbor, plenum in nadzorni od-bor Narodne odbrane takoj razrešijo dolžnosti, za komisarja pri tem udruže« nju, ki bo opravljal posle predsedstva« osrednjega odbora, plenuma in nadzornega odbora do izvolitve nove uprav«, je pa imenovala upokojenega divizij-skega generala Miloša Mihajloviča.
Ta sklep je bil takoj izvršen in komisar Mihajlovic je še tega dne prevzel svojo dolžnost.
Evropski novinarji na Bledu
Bled, 3. septembra. AA. Potovanje iz Ljubljane (glej poročilo na 3. strani) na Bled, je bilo za ravnatelje evropskih poročevalskih uradov in njihovo spremstvo prav tako prijetno kakor ono po Jadranu. Odlični gostje so mogli tudi tod občutiovati prirodne kra-jote naše zemlje, ki jih je prav tako očarala kakor sinji Jadran. Polni so hvate za organizacijo potovanja, ki jim je omogočilo, da so se seznanili s tako krajinsko pestrimi kraji jugoslovenske države. Prav tako hvalijo vzorno službo državnih železnic in naše morske plovbe. Posebno mogočno je vplival na nje prihod na Bled. ko so v krasnem popoldnevu prvič uzrli Triglav in blejsko jezero.
V avdienci na Brdu
Brdo, 3. septembra. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel danes v avdienci v dvorcu Brdo predsedstvo mednarodne zveze novinarskih agencij. Sprejeti so bili predsednik zvezi g. Andre Menon, glavni ravnatelj Havasa iz Pariza, podpredsednik gg. Murray, glavni ravnatelj Reuterja iz Londona, Meyer, predsednik in glavni ravnatelj DNB iz Berlina, Morgagni, predsednik in glavni ravnatelj agencije Štefani iz Rima ter častni predsednik kongresa dr.
Svetislav Petrovič, ravnatelj agencije Avale. *
Bruselj, 3. septembra. AA. V zvezi z osmim plenarnim zborovanjem zveze po-
Kriza belgijske vlade
London, 3. septembra, b. »Daily Tele-graph« poroča, da je belgijski ministrski predsednik Van Zeeland izjavil svojim prijateljem, da namerava že prihodnji ted^n podati svojo ostavko, in to brez ozira na izid izrednega zasedanja belgijskega parlamenta, ki je bil sklican zaradi poslednjih dogodkov v belgijski narodni banki. Rek-sisti so predložili ostre obtožbe proti Van Zeelandu in guvernerju belgijske narodne banke.
Predsednik skupščine pri Chautempsu
Pariz, 3. septembra. AA. Predsednik vlade Chautemps je dopoldne sprejel sovjetskega odpravnika poslov Hirschfelda, predsednika senatnega odjhora za zunanje zale ve Berengerja. predsednika jugoslovenske narodne" skupščine Stevana Ciriča in francoskega poslanika v Bruslju Larocha.
šanje. Med drugim je predlagal pri sestavljanju novega gasilskega zakona tudi člen, naj se vpelje obvezna gasilska dolžnost po vzoru vojaške dolžnosti. Kdor ne bi mogel, ali hotel služiti pri gasilcih, bi moral plačevati poseben davek, kakor nevojaki plačujejo vojnico.
Izobčena »Danica"
V nedeljo je bil sestanek zaupnikov sre-ske organizacije HSS v Oroslavju. Glavni govornik je bil neki Pavle Jemrič, ki je poročal o delu Seljačke sloge in potrebi pobijanja nepismenosti med hrvatskimi seljaki. pripoiočal je čitanje dobrih knjig in glasil hrvatskega narodnega pokreta. Obširno je govoril o slabem tisku, ki kakor zagrebška »Danica« napada celo samega voditelja dr. Mačka in poskuša zasejati med Hrvati neslogo in nezaupanje. Po njegovem govoru so zbrani zaupniki s posebno resolucijo obsodili pisanje »Danice« in se obvezali ,da bodo zatirali med svojimi prijatelji »škodljivi tisk«, ki ne piše v duhu načel voditelja dr. Mačka.
Kako daleč gre gonja proti »Danici« nam priča poročilo, ki smo ga snoči prejeli iz Splita. Tja je včeraj prispela pošiljka najnovejše številke tega lista. Pošiljke se je polastila skupina mačkovskih omladincev, ki je omote raztrgala, del naklade zmetala v morje, drugi del pa na glavnem splitskem itrgu zažgala;-	------------^
ročevalsklh agencij priobčuje ^Indepen-
dance Belge« članek svojega urednika d« Barucha, ki omenja potek letošnjega za« sedanja zveze agencij in lepote krajev, ki so jih ravnateiji teh agencij imeli priložnost videti na tem zborovanju, člankar pravi, da so se letošnjega zborovanja udeležile vse agencije, počenši v veliko četverico Havasom, Reuterjem, DNB-jem in Stefanijem. Zborovanje se je vršilo na ladji »Dubrovniku« v eni izmed lepših pokrajin sveta. Ravnatelj agencije Avalft, pravi pisec, organizator in domačin letošnjega zborovanja, je znal to plenarno skupščino velikih šefov evropske informacijske službe spremeniti v elegantno in veselo potovanje. Dr. Petrovič, najizrazitejši Parižan med Beograjčani, je znal združiti koristno z zabavnim. Kot odličen organizator je dr. Petrovič dal napraviti posebno radijsko sprejemno in oddajno postajo na eni izmed najluksuznejših Jugo-slovenskih ladij.
List popisuje posamezne faze vožnje ob jadranski obali in naglaša, da se je ve« čas tega potovanja delalo, in sicer zelo mnogo in zelo koristno, člankar posebno poudarja važnost rezultatov letošnjega zborovanja, zlasti glede zatiranja lažnih, in tendenčnih vesti in raznih tehniških vprašanj, tičočih se izpopolnitve informacijske službe.
Slavnost na Rakeku
odložena
Odkritje spomenika kralju Aleksandru na Rakeku, ki bi se imelo vršiti jutri, i nedeljo, je, kakor čujemo, odgodeno.
Nov pomočnik
prometnega ministra
Beograd, 3. septembra. AA Upokojen je na lastno prošnjo inž. Peter Senjanovič, pomočnik prometnega ministra. Obenem j« bil odlikovan z redom Jugoslovenske kron« 2. stopnje.
Za novega pomočnika prometnega mfcrt-stra je imenovan inž. Mate Šneler, direktor
železniške dirckcije v Zagrebu.
Vrnjeno državljanstvo
Beograd. 3. septembra, p. Ministrstvo sa notranje zadeve je razglasilo, da je bil Mihael Vučak, rojen 8. septembra 1869 v Dru-kovrih v mursko-soboškem srezu, po pomoli črtan iz seznama državljanov Jugoslavije. Vučak ostane še nadalje jugosloveo-ski državljan, ker niso bili podani pogoji, zaradi katerih bi mogel izgubiti državljanstvo.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Nad večjo
južno polovico Evrope vlada visok priti&k » jasnim vremenom. Samo v južni polovica Balkanskega polotoka prevladuje oblačno vreme z dežjem ponekod. Depresija z Atlantika zajema severne predele Evrope in ustvarja oblačno in tu pa tam deževno vreme. V Jugoslaviji prevladuje oblačnost »redi države in v južnih predelih, kjer tu pa tam tudi dežuje. Drugod prevladuje jasno vreme. Toplota brez posebne spremembe. Včeraj je deževalo sredi dTžave in v vzhodnih in južnih predelih. 1
Zemunska vremenska napoved: Pretežno jasno v večji severni polovici, oblačno v južnih krajih in na Primorju, kjer utegne tudi deževati. Toplota se bo nekoliko dvignila.
Zagrebška: Vedrejše, ponekod nevihte.
Dunajska. Po večini jasno, v dolinah zjuj traj megla, "temperatura podnevi precej razf lična, v gorah, milo,
»JUTRO št 206
3
Sobota L DL m
Skrivnost madžarskega bombnika v Prekmnrju
Najodličnejši evropski novinarji
na razstavi slovenskega novinstva
Skega dokaza te neseDNeee Mm (teti
Slovencev.
Te dni je pa naS Narodni amej Btbele-
žfl najdbo, ki ji za enkrat n*ti ne moremo radosti visoko oceniti pomena m važnosti za našo spomeniško in zgodovinsko kulturo. Ko so kopali jarek za novi kabel za cerkev Sv. Petra v Ljubljani. so delavci ob vzfoodn* steni zakristije na krte H na kosti, ki nam jih iaI niso ohranili. ki pa so čisto gotovo ostanki grobov. Ob tej pri-Hki so bifi najdeni 4 bronast* predmeti. Dva rzmed njih sta uhana iz bronaste žice ozir. pločevine, splošno anane ovalne oblike z razširjenim enim krajem ovala (1kz*. obsenčnik). Eden od nj^u je izredno dobro ohranjen in kaze na razširjenem deta vrezano cikcak-črto, fci je bda po vsej priliki izpolnjena s kaiko emajlno snovjo. Na hrbtu je ta razširjeni del gladek. Drogi trhan je žalibog močno poškodovan, in roo manjka tako žice kakor tudi razširjenega dela. Oba uhana sta bila prvotno zataknjena v obroček iz bronaste žice, ki je pri prvem uharrn še dobro ohranjen, pri dragem pa je razpolovljen, tako da rmamo samo dva odlomka. Po vsej verjetnosti pripadajo grobovi, iz katerih so priSfi na dan ti štirje važni predmeti, času ok. 9—ML stoletja po Krista in dokazujejo, da je ljubljansko mesto naše prednike ie ▼ tej sivi davnini videlo in poznalo.
Ta izredno važna in pomembna najdba ne bo vzbndfla veselja le v znanstveni krogih, temveč mora vzradostiti tudi vsakega ljubljanskega domoljuba.
Italije svetovnoznana blatna kopaESča Kane za protin, ishias, revmatizem in artritis
ABANO-TERME (Padua)
Zdravilišč ni zavod hotel MENEGOLLI Vse kure ▼ hiSL Vsakovrsten komfort Garaža.
znejšem piodonosnem in zaslužnem delovanja v mariborski splošni bolnišnici, kjer je organiziral sedanji dermatoioški oddelek, ki ga je vodil do poslednjih dni. Ta oddelek je nred?l po načelih najmodernejšega postopka pri venerijno dermatoloŠkih boleznih in je biagop* ojni dr. Hugo Robič radi svojega velike J znanja zaslovel po wej naši domovini.
I»jubfjamsld novinarji so prfredfB odRČnSm gostom skromno zakosko. V ospredja bo generalni direktorji štirih največjih poročevalskih agencij (Benter, Havas, DNJB m Štefanij M so se pravkar vmiH z Brda, kjer so bili sprejeti v avdienci
pri Kj. V«. kneza namestnika
Da. Hugo Robič pa se je odejstvoval tu-<5 v vseh maribocskt nacionalnih organizacijah, zlasti pa v strelskih družinah in Lovskem društvo, kjer je vodilno posegel v nazvof in razcvit tega viteškega športa r Maribora ter njegovem zaledju. Tudi v tem pogledu si je stekel nevenljive zasluge, spričo katerih bo ostal njegov lik v svetlem, trajnem spominu.
B3 pa je pokojni dr. Hago Robič tudi plemenit človek, iskren tovariš in vzoren rodbinski oče, čigar zlato očetovsko srce je do zadnjega utripalo za drage svojce. To njegovo blago m zlato očetovsko srce pa je žarko in topJo utripalo tudi za narod, katerega zvest in zgleden sin je bil do svoje poslednje ure.
Obrazi s kongresa kirurgov
(Glej poročilo na drugi strani!)
Dte. Božidar lavrK
Univ. prof. dr. SaJtykov
Peter se je vrr afl s hribov z obvezano glavo.
»Kameniti plaz?« ga je vprašal znanec. »Ne,« je odvrnil prav tako na kratko Peter »Planšarica!«
Mn! hvsSe so bffl odlični inozemski gostje twfi o vsem svojem ostalem potovanju po Jugoslaviji in o njegovi sijajni organizaciji, ki jo je izvedel direktor Agencije Avale dr. Svetislav Petrovič. Mnogi so zatrjevali, da bodo ob prvi priliki kot privatniki zopet obiskali našo državo, predvsem prekrasno Dalmacija
Prvi staroslovenski grobovi v Ljubljani
Ljubljana, 3. septembra.
8b morrfkak obiskovalec Narodnega muzeja je s žalostjo ugotovil, da je ostalima, o so nam jo zapustili stari Slovenci, v prv meri z zapuščino Ilirov in Keltov, skoro neznatna. Nekaj grobov iz Bohinjske Srednje vasi, iz Bleda, iz Črnomlja, iz Mengša to Kranja — to je bilo lahko rečemo skoro vse, kar so nam na bivšem Kranjskem zapustiti naši predniki iz dobe, ko so se naselili na današnjem slovenskem ozemlju. Tudi na bivšem Štajerskem niso bile razmere dosti drugačne. Pri vsem tem je bv k> posebno zanimivo, da tudi za Ljubljano nismo imeli doslej nobenega arheolo-
Bavnatelj velesejma dr. Dular pozdravlja odlične goste
Ljubljana, S. septembra.
Po končanem kongresu so na svojem potovanju po Jugoslaviji dopoldne prispeli predstavniki evropskih novinskih agencij tudi v Ljubljano. Ze z dopoldanskim brz-cem so pred ostalimi tovariši pohiteli v našo metropolo in dalje do Kranja in Brda predsednik agencije Štefani Morgagni, davni direktor Reuterja Murray, glavni direktor Agence Havas Menon in direktor nemškega poročevalskega urada (DNB) Meier v spremstvu šefa Agencije Avale dr. Svetislava Petroviča, da pozdravijo Nj. Vis. kneza namestnika Pavla.
Ob 11.15 pa je v Ljubljano privozil posebni vlak, ki ga je dala naša vlada predstavnikom najuglednejših novinskih central iz vse Evrope na razpolago. Z njim so pri - j ostali člani skupine, ki šteje v ce-'(■•". 48 gospodov in 22 dam. Na postaji je g te pozdravil šef ljubljanske podružnice Agencije Avale dr. Birsa. nato pa so se peš sprehodili po mestu in do velesejma. Pri
Nj. Veh kraljica Marija
je blagovolila prevzeti v svoji globoki materinski skrbnosti za mladino kumo-vanje praporu, ki ga prejme
SO KO LS K A DEC A V KRANJU za rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Petra II. v nedeljo, dne 5. septembra 1937 ob pol 14. pred Narodnim domom v Kranju iz rok svojih staršev.
vstopu na razstavni prostor so jim izrekli dobrodošlico direktor dr. Dular v imenu velesejma, dopisnik Centralnega presbiro-ja Zobec v imenu bana in ljubljanski župan dr. Adlešič.
Nato so si ugledni gostje ogledali novinarsko razstavo, ki so jim jo kot domačini tolmačili predsednik JNU Stanko Virant, ravnatelj velesejma dr. Dular, predsednik razstavnega odbora Saša 2eleznikar, avtor statističnih prikazov iz zgodovine slovenskega novinstva urednik Ivo Lapajne, dr. Birsa in drugi ljubljanski novinarji. Po obisku razstave je bil gostom prirejen skromen prigrizek in pri tej priliki se je za gostoljubnost slovenskih novinarjev in Ljubljane toplo zahvalil direktor PATa iz Varšave g. Lebicki. Ob 14. so se gostje odpeljali na Bled, kjer bo jutri njihov letošnji kongres zaključen.
Današnji gostje spadajo med najodlič-nejše in najvplivnejše evropske novinarje, saj oblikujejo po svojih poročilih, ki jih več ali manj objavljajo vsi listi na svetu, svetovno javno mnenje. Obisk Ljubljane prvotno ni bil na programu, vstavili pa so ga nalašč zaradi tega, da so si lahko ogledali novinarsko razstavo. Po ogledu so bili napram ljubljanskim novinarjem polni priznanja za izvrstno organizacijo razstave, na kateri jih je posebno zanimal njen zgodovinski del. Laskavo so izjavljali, da se zlasti ta del kosa z vsemi dosedanjimi zgodovinskimi prikazi na največjih časopisnih razstavah.
Murska Sobota, 3. septembra.
Skrivnost madžarskega vojaškega bombnika, ki je v četrtek pristal pri Noršincih, pet kilometrov daleč od Murske Sobote, bo menda prav kmalu pojasnjena. Letalo je napravilo po polju, kjer je moralo pristati. 172 metrov dolge zareze a kolesu Bila je vsa sreča onih, ki so se z letalom vozili, da niso treščili v gozd, ki je komaj 200 metrov oddaljen od kraja pristanka.
Bombnik je veliko vojaško letalo, tipa Caproni. Ima številkoll64 m je obeleženo * velikimi črkami HA—BME ter na repu z madžarskimi barvami. Bombnik ima tri motorje SAP po 373 HP. Kot 'zdelovalka je označena tvrdka Piaggio & Comp. (Ita-lia). Še zanimivejša kakor zunanjost je notranjost letala. V letalu so namreč našli sedem padal, dočim je pristalo komaj šest članov posadke. Pravijo, da se je eden izmed tovarišev izkrcal v Budimpešti. Letalo je priletelo pred 11 dnevi iz Italije. Člani posadke trde, da je bilo namenjeno za prevažanje potnikov. Ko so se vsi, ki so poslušali takšna pojasnila, posmchnili, so se morali nasmehniti tudi madžarski letalci sam;. Vendar še dalje vztrajno trdijo, da je bila ta ponesrečena vožnja zgolj posku-
Veličasten pogreb
Maribor, 3. septembra.
Kaj je bil pokojni dr. Hugon Robič Mariboru in vsemu obmejnemu ozemlju, je pokazal današnji veličastni pogreb. K poslednjemu spremstvu so pohiteli mnogi pokojnikovi prijatelji čestilc? in znanci, v mrtvaškem sprevodu so korakali številni delegati vseh onih viteških ter nacionalnih organizacij, katerim je blagi in plemeniti pokojnik pripadal in pri katerih je z vso vnemo sodeloval. Prišli so Sokoli in love5, strelci in pripadniki Jadranske straže uradniki bolnišnice in polnoštevilno mariborski zdravniki. V turobni tug; se je razvil veličasten sprevod izpred mrtvašnice bolnišnice na mestno pokopališče.
Pred martvašnico je po vojaškem pozdravu in žalostink, ki jo je odsvirala vojaška godba ter pogrebnih molitvah, spregovoril toplo občutene poslovilne besede pri-marju Hugonu Robiču, upravnik bolnišnice dr. Hribar. Orisal je v jedrnatih besedah pokojnikovo življenje ter poveličeval njegovo delo pri organizaciji dermatološke-ga oddelka v Mariboru. Skozi gost špalir
sna. PofetcB so prejšnji večer ob 23. te
Budimpešte. Vseskoz do madžarskega mosta Papa so imeli po radiu neprekinjeno zvezo z letališčem. Tu pa je naenkrat zavel nov veter in letalcem sta radio kakor tudi busola odpovedala pokorščino. Veter je potem zanesel letalo proti Mariboru in naposled v NoršSnce. Posadka trdi, da je letalo last poštne letalske službe.
Prav posebno zanimiva je bila najdba dveh pušk z nasajenima bajonetoma, ki sta bili v letalu m poleg njih 90 ostrih nabojev. Člani posadke so naslednji možje: 2 pilota, 2 radio telegraf:sta in 2 mehanika. Dva »-med njih nosita madžarsko oficirsko uniformo.
Danes je prispel na kraj pristanka odposlanec letalskega poveljstva v Zagrebu, k»-petan II. stopnje Ljudevit Agič. Ugotoviti mora vse podrobnosti za komisijo, ki bo preiskala letalo m ugotovila pravi vzrok pristanka. S komisijo bo tudi madžarski vojaški ataše iz Beograda
Zadeva je tembolj kočljiva, kjer Madžarska po trianonski pogodbi ne sme imeti bombnikov. Ne glede na to pa je položaj tak, da se letalo še precej časa ne bo moglo dvigniti, ker so njive močno vlažne.
dr. Hugona Robiča
občinstva je nato krenil sprevod proti Po-- brežju. Po mol:tvah sta se pri odprtem grobu iskreno poslovila od pokojnika dr. Rudolf Kac, predsednik tukajšnjega zdravniškega društva in v imenu ljubljanske zdravniške zbornice, prof. Schaup na v imenu loncev, ki so imeli v blagem pokojniku dolgo vrsto let predsednika mariborske zelene bratovščine. Častna vojaška četa je oddala salvo, vojašlka godba pa je zaigrala še eno žalostinko za slovo možu, čigar ime bo zapisano vedno s svetlimi pismenkami v obmejnem in mariborskem nacionalnem
ter društvenem življenju.
*
Pokojni primarij dr. Hugo Robič, sbi pokojnega velezaslužnega odbornika graškega deželnega odbora prof. Robiča, se je rodil v Gradcu 21. marca 1886. Tukaj je študiral medicino in je ta svoj študij pozneje nadaljeval na dunajski kliniki. Bil je edi-di Slovenec, ki je v svoji stroki praktkvral na tej kliniki. To mu je omogočalo, da si je razširil obzorje in da si je pridobil ono prakso, rz katere je črpal pri svojem po-
Skupina vodilnih evropskih novinarjev v družbi ljubljanskih tovarišev po ogleda
novinarske razstave
K Sv. Trem kraljem na Pohorju
Po novi poti skozi Pohorski Vintgar
Pohorski Vintgar ter planinski koncert pri 5v. Treh Kraljih na Pohorju bo ob 15-letnici obstoja podružnice SPD v Slovenski Bistrici bo jutrišnjo nedeljo. Drevi bo razsvetljava Planinskega doma ter cerkve pri Sv. Treh Kraljih na Pohorju s kresovanjem m raketami. V nedeljo bo v Slov. Bistrici budnica ter sprejem gostov pri vlaku ob 6. Nato odhod po novi poti k Sv. Trem Kraljem, kjer bo ob 10. maša. Po maši bo svečana proslava društvene 15-letnice, nato planinski koncert. Sodeluje 50 pevcev mešanega zbora SPD iz Celja, vodi jih Pec Še-gula. Prelepe narodne pesmi v prekrasni prirodi vabijo planince to nedeljo na Pohorje k Sv. Trem Kraljem!
Med Poljčanami in Pragerskem okvari železniško okno prekrasno sliko: V ozadju se modri velikanski hrbet Pohorja, iz njega pa se dviga Veliki vrh (1347) s 16 m visokim razglednim stolpom in z najlepšim razgledom na Pohorju; pod vrhom v jasi
fa se belr največja pohorska cerkev, cer-ev Sv. Treh kraljev, in tik nje novi Planinski dom v višini 1200 m.
Na Veliki vrh drži več dobro markiranih poti. tako iz Oplotnice čez Kebelj, iz SI. Bistrice čez Šmartno in čez Tinje. Letos pa se je pridružila tem potom nova planinska pot ob potoku Bistrice skozi njeno sotesko,
nazvano Pohorski Vintgar. Po tej poti sem se namenil.
V vznožju Velrkega vrha stoji lepa pohorska metropola, mesto Slov. Bistrica. Za graščinskim zidom sta cesta in potok, nad vsem pa senca v vodo zamaknjenih smrek. Za previsokim zidom je bil v prejšnjih stoletjih francoski park, prvi v vsej vojvodi-ni Štajerski'. Danes je tam vrtnarija rož in zelenjave. Ob kopališču Rdečega križa šumi in pada jez, kolovoz drži po travniku med kupi otave in rdečo ajdo. Barve se zlivajo v vonju otave, ki diši preko njiv tja do tvorniškega dimnika gornjeb;striške tvornice bakra Zugmayer & Gruber. Iz starega izdelujejo novi baker in ga s tovornimi avtomobili vračajo v osrčje naše države. Skozi tvornico je bobneč žleb Bistrice, ob njem težko kladivo, ki udarja svojo pesem skoz' zamrežena okna po bregu do Visol, Kovače vasi, in trka na okna viničarij in srca delavskih otrok. Ta zvok je kakor pozdrav velikega srca od očeta iz tvornice preko vinskih trt do zlatih glavic otrok, uprtih tja dol. Še dalje po beli cesti med zelenčmi travniki do mostu ob graščinski žagi do konca, odnosno začetka drče ali plovnice. Plovnica je privatna last graščine in služi že 30 let za plovbo bukovih drv in plohov iz graščinskih planinskih gozdov izza Velikega vrha. Prej so drva plovMi kar v potoku in ob njem so stali na obeh straneh številni drvarji z dolgimi kavlji, da se 1
niso drva preveč zatikala. Te steze ob potoku in tudi ostanek prastare ceste od rimskega kamnoloma m a morja so se skrile v grmovju in travi. To staro pot so planinci poiskali, očistili in podaljšali.
Grmade plohov leže ob ^arni žagi, za njo pa veliki skladi bukovih drv. Kmalu pustiš na levi banovfnski kamnolom apnenca ter korakaš dalje po kolovozu nad drčo, ki se spenja čez potok na visokih stebrih. Drča je, kakor bi razklal bajno veliko smreko ter ji postrgal stržen. V njej šumi voda ter nosi plohe in drva z velikim truščem naprej. Naprej do Šuma bistriških voda in v njih prhasti hlad mimo izsekanih skladov marmorja — rimskega kamnoloma. Marmornati rimski spomeniki v Celju, Ptuju in na Pohorju so odtod. Drobci izpod teh spomenikov in kipov rimskih dlet leže zelenobarvni v potoku. Ob mlinu odideš po novi brvi na drugo stran in ob potoku dalje malo v hrib med bukovje pod navpično Ančnikovo gradišče — razvalino srednjeveškega gradu bistriških grofov. Po brežni strmini so skale in gadje na njih. Na vrhu je do pol metra zidu — ostanek in priča iz davnine. Tam je našel nekdo nekoč dva črna lonca starega zlatega denarja. Po skalah in bukvah se spenja bršljan. Za ovinkom te vodijo nove kamene te stopnice prav pod prvi slap. Šum, tako da si ves v hladu in rosi. Slap se drobi preko pečin v višini 18 m tik pod zelenimi vejami bukve ter se zliva preko ostrih robov v kaskade, nad njim pa nosi veter roso v hladni zrak. Po stopnicah se napotiš pod rosno rižo na majhen hodnik in preko njega nad Šumom dalje po novi po-
ti. V Bistrici leže obtolčeni plohi. Hud ovinek riže jih je zmetal v potok. Tam je utl-ca rz smrekove skorje in v njej klopica. V utici vedre plovači, ko meče rv-a, vsa jezna, drva in plohe preko roba z vodo vred.
V potoku pa so mali slapovi, kaskade, temne s svetlimi progami, kakor bi brusil led. Ob pravi roki in levici so mirni in žage, visoke planine.«
Kmalu za slapom Sumom kreneš po lepi stezii med bukovjem in zapustiš strugo. Spenjaš se malce strmo po kolovozu izza Ančnikovega gradišča ter se vzpneš na ravnino, od koder se ti nudr prekrasen razgled po Pohorju, Dravskem polju s srebrno Dravo in Slovenjehistriško kotlino, za njo p>a so nanizani hribi in gore, drug za drugim kakor krtine. Po kolovozu skozi gozd mimo kapelice Sv. Urha, izpod katere ;zvira mrzel studenec, ki je v prejšnjih stoletjih bil baje zdravilen in so Dolinci v trumah hodili zajemat studenčnico ter tako ozdrav-ljali od kužnih bolezni Pod smreko vi nr vejami po ravni promenadi prideš do cerkvice Sv. Urha in do velike turške lipe pred njo. Ob cerkvenih žegnanjih še vedno rajajo pohorska dekleta in fantje ob glasni godbi po zelenr trati pod lipo. Nova pot te vodi še dalje ob robu gozda s prekrasnim razgledom proti jugu — vedno po ravnem do Grehovega križa v Planini, kjer se nova pot združi s staro potjo Slov. Bistrica—Tinje— Veliki vrh. Na Grehovih njivah je letos žalostna steza med potolčeno ržjo in ovsem: huda toča je popolnoma uničila Planincem kruh. Sledi vas Planina — vsak kmet je na svoji planini in bregu svoj kralj. Malo str-
| roo po granitnem pesku v klancu ki dalje med smrekami in hojkami mimo iz dveh vrhov spletene hojke na razklani granitni skalr. To je baje spletel majhen pastirček, pozneje duhovnik, v spomin svoji pastiri-ci... Spomenik, vsajen na granitu. Vrhova se spletata še sama dalje. Misliš vse to in odpre se ti nova jaso, vsa večja kakor prej, za njo pa že cerkev, velika in dolga 34 m, gotska, vsa podprta s podporniki. Okoli nje ravnrna in na njej nov. moderen Planinski dom pri Sv. Treh kraljih na Pohorju (1200 m). Dom obdaja 25 oralov zemlje, last sk>venjebistriške podružnice SPD. Mejijo to posestvo trije veliki graščinski mejniki, vsi trije enaki: iz belega marmorja, z dvema grboma in napisi grofa Tatten-baoha in grofa Slovenjebistriškega od Sv. Križa z letnico 1665.
Zvon je zapel nekje v nižavi. Tudi srebrni zvon pri Sv. Treh kraljih se je oglasil. Vstopiš v cerkev, ki je vsa velika kakor grehi Celjskih grofov, ki so jo baje postavili za odpuščanje grehov. Cerkev je imela nekoč raven, leseni strop s sl"kami, danes pa je obokana. Tri ladje, tla peščena in spuščajoča se proti oltarju. V njej so znamenitosti: verige iz turškega ujetništva, spominske slike romarjev in znamenita oljnata slrka »Rojstvo« na lesu od neznanega slikarja. Iz cerkve se napotiš še na Veliki vrh (1347) na razgledni stolp, od koder zreš Kozjak, Peco, Savinjske Alpe, Mrzlico, Kum, Sleme, Dravsko polje, Prekmurje in Madžarsko ravnino. V senci sivih smrek pa leži temno pohorsko oko — Črno jezero. /	Josip Tomažič.
»JUTRO« it 206
4
Sobota, i IX. 1937.
Domače vesti
*	Pariški odsek Zveze kulturnih društev. Udeleženci septembrske ekskurzije v Pariz odpotujejo jutri, v nedeljo, ob 1.40 zjutraj. (V noči od sobote na nedeljo). Zberejo se pol ure pred odhodom vlaka pred Mikliče-vo kavarno, kjer bodo dobili zadnja navodila.
*	Generalu Jovanu Naumovlču, poveljniku našega orožništva, ki ga je z družino vred zadela pred dvema tednoma strahovita nesreča na vožnji z avtom, se je zdravstveno stanje obrnilo na bolje. Zdaj ni več nevarnosti za njegovo živlzenje kakor tudi ne za življenje njegove gospe soproge in njegovih otrok.
*	lOletniio učiteljske mature so praznovali te dni abitur.ieniti ljubljanske učiteljske šole iz leta 1927. Sestali eo se v restavraciji pri Slani iču v Ljubljani. Letnik 1927 ješlel 25 abiturientov, ki so vsi od prvega do zadnjega zvesti somišljeniki nacionalne misli. Na desetletnici se je zbralo le 15. jubilantov, a bi bila udeležba večja, če jih ne bi razmetali po takih kotih, da je bila ud »lež-ba res težavna. Pietetno so se oddolžili učitelji in šolski upravitelji spominu tovariša Dacarja, katerega edinega je v teli letih iztrgala smrt iz njihove sred*.
*	Nacionalna ura v septembru. Izmed Slovencev bodo v septembru predavali v nacionalni uri radia gg: prof. inž. Rado Kregar 7. septembra o ureditvi naših mest, trgov in vasi glede na tujski promet; dne 24. septembra Rudolf Dostal o dolini slovenskih pisateljev in 29. septembra Luci-jan Marija Škerjanc o tujem uplivu v ju-goslovenski narodni in umetni glasbi.
*	Starčev samomor zaradi nesrečne ljubezni. V Dolnji Lendavi se je obesil 65-letni Franjo Gonc. Pred tremi meseci mu je umrla žena, kar pa mu ni povzročilo posebne žalosti, ker se je že pred njeno smrtjo zaljubil v lepo mlado vdovo. Kot vdovec se je vsestransko trudil, da bi si pridobil njeno naklonjenost, žal se je trudil zaman. Za 4000 din, kolikor je dobil za prodan travnik, ji je kupil daril, a tudi to ni pomagalo. Tako je naposled obupal, napisal je poslovilno pismo, v katerem je po-želel lepotici vso srečo z drugim, nakar se je obesil.
Zopet na velesejmu Lutz peči — Ljubljana VII.
*	Dva »direktorja« iz Jugoslavije prijeta v Londonu. Predstavniki lesne industrije v Sarajevu so prejeli poročilo iz Londona, da sta bila tam aretirana Arpad Nobel in Rolf Huth, ki sta se izdajala za nekakšna direktorja naše lesne industrije in sta se pogajala glede izkoriščanja naših gozdov. Oba pustolovca sta iz Budimpešte, operirala pa sta z nekakšnimi odvetniškimi akti in krivimi podatki. Huth je v Londonu ustanovil družbo Standard Energie Com-pagny Limited, za glavnega ravnatelja pa je bil postavljen Nobel. Oba sta ustanovila še družbo Huth Frading Company. Pridobila sta si okrog sedem milijonov dinarjev in sta živela hudo gosposko, že pred dvema mesecema so ju začeli razkrinkavati kot pustolovca, preiskava pa še ni zaključena.
*	Načrti za osušenje Skadrskega jezera so gotovi. Tako vsaj je izjavil ban zete k e banovine novinarjem. Ker pripada del Skadarskega jezera Albaniji bo treba skupni načrt urediti z albansko vlado. Z regulacijo Skadarskega jezera bo mogoče pridobiti toliko zemlje, da bo letno rodila kakih 5000 vagonov turščice. Nad 20.000 ha zemljišča bodo pridobili prebivalci okrog Skadarskega jezera.
Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno stolico, ki jo doseza 8 prirodno »Franz-Josefovo« grenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava »Franz-Josefova voda« deluje milo, prijetno, brzo in sigurno.	ogi. res a. m. m issna
+ Ustna dražba, razpisana pri direkciji šum v Ljubljani za dne 9. oziroma 24. septembra 1937 se preloži na dan 29. septembra oziroma 20. oktobra t. 1. Sprejemajo se Is pismene ponudbe.
* Odlično trgatev pričakujejo v vinogradih okrog šibenika in v prostrani okolici. Zlasti po zadnjem deževju kaže grozdje izvrstno kakovost, že zdaj je ponekod 19 odstotkov sladkorja. V splošnem bo trgatev vsaj tako obilna kakor lani, kakovost pa bo neprimerno boljša.
Orient Karpet-Zipkin
Ljubljana, Beethovnova ul. 14/11. Tel. 38-27 Oglejte si razstavo v paviljonu F. 119-123
PERZIJSKE in TURŠKE PREPROGE
se dobijo po izredno nizki ceni.
*	Restavracija na postaji Pragersko. Direkcija državnih železnic v Ljubljani odda 1. novembra v zakup za nedoločen čas kolodvorsko restavracijo na postaji Pragerskem. Potrebna glavnica za obratovanje restavracije znaša ?>Q.Ooo Din. Prošnje se vlagajo do vštetega 25. t. m. na naslov direkcije državnih železnic v Ljubljani. Natančnejša pojasnila o pogojih in velikosti varščine je dobiti pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, soba 59., odnosno 54., in pri šefu postaje na Pragerskem.
*	Nov planinski dom na Hrvatskem Prl-morju. Podružnica Hrvatskega planinskega društva na Sušaku je zgradila na Plat-ku impozanten Planinski dom, ki se bo imenoval na čast banu: »Ružičev dom«. Do doma vodi lepa cesta in je vožnje ž avtom iz Sušaka komaj pičlo uro. Dom je moderno opremljen in je Sušak z njim dosti pridobil.
*	Otvoritev postaje Tržišča na Dolenjskem. Vsa Mirenska dolina z veseljem pričakuje jutršnjo otvoritev nove železniške postaje Tržišče. Slovesna otvoritev bo ob 12. po prihodu vlaka iz št. Janža. To je uresničevanje dolgoletne želje vseh prizadetih, saj bomo kmalu imeli dogotovljeno progo, ki nas bo vezala s Sevnico. Postaja sama leži za šentjurskim hribom v prijaznem pobo&ju ob reki Mirni. Poslopje je zgrajeno prav sodobno in ustreza po svoji zunanjosti in po notranji razdelitvi moderni smeri novih stavb. Nova postaja je pet minut oddaljena od prijazne vasice Tržišče, ki ima lepo lego in izhodne točke do bližnjih vinskih goric. Vabljeni so vsi ljubitelji Dolenjske, da prisostvujejo nedeljski svečanosti in otvoritvi ter si ogledajo novo in najlepšo postajo Dolenjske.
Po otvoritvi pa bo velika ljudska veselica v neposredni bližini postaje ob sodelovanju godbe na pihala.
* Jutri na Rakek in na Bled! Za nedeljo pripravlja Putnik dvoje skupinskih izletov na mejo in na Bled. Na Bledu bodo izletniki lahko prisostvovali slavnosti ilumina-ciji na predvečer kraljevega rojstnega dne. Beneška noč na Bledu je že pred leti zaslovela kot atrakcija izredne lepote in ne more biti dvoma, da bo občinstvo zaradi nizkih cen v trumah pohitelo k svečanemu prazniku na jezero. Putnik je poskrbel za nadvse ugoden aranžman, po katerem bodo znašali stroški za vožnjo s potniškim vlakom od Ljubljane do Lesc, za vožnjo z avtom do jezera ter za obed in večerjo v Parkhotelu ali pri Jeklerju samo 50 din. Gostje, ki so namenjeni s popoldanskim vlakom na Bled. bodo plačali, razume se, toliko manj, kolikor znaša cena obeda. Za povratek bo na razpolago druga garnitura izletniškega vlaka, ki odhaja z Lesc proti Ljubljani ob 23.45. Z vlakom pa pobite Ljubljančani na Rakek k odkritju spomenika blagopokojnega Viteškega kralja. Nedeljska povratna karta velja od Ljubljane do Rakeka samo 21 din. Izletniki, ki hočejo to priliko izrabiti tudi za obisk Postojnske jame, pa se lahko odpeljejo iz Ljubljane že ob (>.15. Vožnja do Postojne in nazaj, propustnica na meji ogled jame in obed na Rakeku veljajo skupno 77 din, brez obeda pa znašajo stroški z obiskom Postojnske jame 63 din. Prijave za izlet na Rakek in v Postojno sprejema Putnik še danes do 16., za Bled pa še jutri do 11. ure.
Jutri
vsi na planinsko slavje v Kamniško Ristrico!
*	Cenena »Putnikovac potovanja na pariško razstavo. Zanimiva potovanja pripravlja zelo poceni »Putnik« za parižko razstavo do septembra. Prvi posebni vlak iz Beograda v Pariz bo odpotoval v avgustu. Udeleženci izleta bodo poleg Pariza in vseh njegovih zanimivosti videli tudi versajski dvor in Benetke. Vse to je vračunano v ceni. Vožnja, popolna oskrba v Parizu za tri dni, obisk vseh zanimivosti in izleti bodo stali po programu za one, ki bodo potovali v III. razredu 2.490 Din, v II. razredu pa 3.260 din. Isti aranžma od Zagreta stane 2.450 din, odnosno 3.050 din. Poleg vlakov v Pariz organizira >Putnik« tudi skupinska potovanja do Niče. Oni, ki se bodo udeležili teh potovanj, bodo poleg Pariza in Benetk videli tudi Nico in Monte Carlo. To potovanje s petdnevnim bivanjem v Parizu stane od Beograda do Pariza, Niče in nazaj 3.040 odnosno 3.870 din za potovanje v II. razredu. Prijave sprejemajo že zdaj vsi >Pulni-kovi uradi«, kjer dobite tudi vsa pojasnila. Kdor se obrne na »Putnika« v Beogradu, dobi brezplačno prospekt vseh potovanj, ki ho gotov te dni.	_
Dom Ilirija — Planica
nadm. višina 1000 m; 20 minut od žel. postaje, divna alpska priroda, zdrava klima. Od 1. septembra naprej posezijske cene, Din 50.— dnevno.
*	Vpisovanje v enoletno trgovsko šolo Chrjstolov učni zavod na Domobranski cesti štev. 15, Ljubljana, je zdaj do pričetka pouka vsak dan. Enoletni trgovski tečaj na tem zavodu je potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije; prav tako nova izpričevala in nov učni načrt. Zavod pripravlja svoje absolvente za vsakovrstno pisarniško službo, Izpričevala pa veljajo tudi kot dokaz redno dovršene vajenske dobe in poldrugo leto pomočniške prakse, kar je važno za one, ki se žele posvetiti trgovini, zlasti za hčerke in sinove trgovcev. Vsa ustna pojasnila daje ravnateljstvo in pošilja brezplačna šolska poročila. Na zavodu poučujejo profesorji trgovske akademije in drugih strokovnih srednjih šol. Šolsko leto se prične 14. septembra.
*	Vpisovanje v enoletno trgovsko šoio »Christofov urni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. je zdaj vsak dan. Tukajšnji enoletni trgovski tečaj je potrjen od ministrstva. Absolventi z malo maturo imajo posebne pravire za trgovinsko obrt. Pouk se prične 14. septembra.
*	Stroga obsodba zaradi poneverbe. Poročali smo o razpravi proti bivšemu uradniku električne centrale v Subotici, Bogdanu Kragujeviču, ki je poneveril okrog 300.000 din. Obsojen je bil na dve leti in pet mesecev strogega zapora.
*	Pogača jim je zadišala. Od Sv. Marka smo prejeli: Zaradi slabega vremena se je letos tudi košnja zakasnila. Markovčani še komaj te dni kosijo. Te dni so kosiLi tudi Španovi v Prvencih. Gospodinja je prejšnji večer spekla pogače in jih shranila čez noč v sobici, kjer je navadno spala dekla. Toda zjutraj je bilo veliko presenečenje, kajti pogača je bila čez noč izginila. Domači so že mislili, da so postali žrtev poklicnih tatov, ali kmalu so se prepričali, da razen potice ničesar ne manjka. Uganka, kdo je odnesel pogačo, pa se je kmalu razvozlala. Usodno nog so vašo vali v Prvencih fantje iz Mar-kovcev. Potrkali so tudi na okno, kjer je običajno spala Španova dekla. Ko pa se iii-kdo ni oglasil, so posvetili z žepnimi baterijami v sobico. A namesto deklice so na peči ugledali lepo rumeno pogačo. Skušnjava je bila močna in podlegli so. Z dolgo oši-ljeno pieklo so spravili pogačo s peč? skozi okno in si jo bratski razdelili. Nerolmo je le to, da je zadeva prišla do ušes orožnikom. Ljudje pravijo, da ee je nad nerodnostjo fantov jezil tudi markovski g. kaplan, saj so bili med njimi tudi njegovi »fantje«.
*	žrtev ranjenega medveda. Iz Sanske-ga mosta v Bosni poročajo, da so se v on-dotnih gozdovih pojavili medvedje in povzročili precej škode po njivah in sadovnjakih. Streljati jih niso mogli, ker nimajo orožja , a tudi sicer se kaznuje vsak odstrel medveda s poldrugim tisočakom globe. Naposled je banska uprava le dovolila pogon. Udeležilo se ga je dvajset lovcev in nad 200 konjačev. Najvišji medved, ki je bil ranjen, je napadel kmeta Boža Latino-vlča. Ta se je brez strahu s sekiro v roki postavil medvedu po robu, toda raniena zver je z enim samim zamahom pobila kmeta na tla. Z zdrobljeno lobanjo je pogumni Boža obležal in izdihnil. Ranjeni medved je nato hudo ranil še nekega lovca, nato pa je pobegnil .
*	Tovarna JOS. KE1CH sprejema mehko ln škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. 8
Iz Ljubljane
u— Ljubljana na kraljev rojstni dan.
V ponedeljek 6. septembra 1937 se obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. kot državni praznik. V proslavo bo ob 10. v
stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna maša, po kateri se bo zapela zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni cerkvi bo svečana služba božja ob 9. uri, v evan-geljski cerkvi ob 10. uri, v starokatoliški kapeli na Gosposvetski cesti št. 9. pa ob pol 9. uri. G. ban bo sprejemal od 1130 dalje v kr. banski palači (Bleiweisova cesta štev. 10.) poklonitve in čestitke.
u— Vojne dobrovoljce poziva sreska organizacija, da se udeleže vsi z društveno zastavo dne 5. septembra odkritja spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju na Rakeku. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 13.20, odhod vlaka ob 13.40.
u— Ure izkušnjave je naslov nemškega zvočnega filma, v katerem igrata glavni vlogi Gustav Frohlich in Lida Baarova. Z njima je še vrsta drugih dobrih filmskih igralcev. Film ima lepo vsebino, zgodbo o poročeni krasotici, ki je prestala hudo preizkušnjo. Film teče v kinu Matici.
u— Predavanje o poglobitvi ljubljanskega kolodvora pred občinskim svetom. V
sredo ob 8. zvečer je v magistratni dvorani predaval inž. Dimnik o vprašanju poglobitve ljubljanskega kolodvora, odnosno železnice. Predavatelj je z vsestransko in strokovno pretehtanim referatom podal navzočnim članom mestnega sveta načrt, ki ga je napravila skupina domačih in-ženjerjev in ki je bil v inženjerski zbornici ponovno z vseh vidikov preštudiran. Zavrnil je vse ugovore, ki se pojavljajo pioti temu načrtu, zlasti pa še očitek, da ni denarja, če premislimo, da je edino ljubljanska železniška direkcija visoko aktivna in da doseže letno 50 do 60 milijonov čistega prebitka, potem pač smemo zahtevati, da se vlože v to železniško omrežje enkrat nekoliko višje, nujno potrebne investicije. Saj bo v dveh letih povrnjena vsa investirana vsota. Samo v dobri polovici meseca avgusta letos je bilo na slovenskih železnicah 18 milijonov čistega prebitka, ki je bil poslan v Beograd. Kakšna pretirana zahteva je tedaj, če zahtevamo nekaj za svoj denar v korist železnice same? če investira uprava v kraje, ki so globoko pasivni, dvakrat in še večkrat večje vsote, kakor bi bila potrebna za poglobitev in ureditev ljubljanskega kolodvora, potem pač smemo za na še železnice zahtevati vsaj to, kar je zanje nujno potrebno, potrebno pa tudi za varnost potniškega prometa. Zupan dr. Adlešič se je zahvalil predavatelju in zagotovil, da bo s svoje strani storil vse, kar bo mogoče, za pospešitev rešitve tega vprašanja. Zlasti še, ker poglobitveni načrt predstavlja ugodno rešitev za razvoj mesta Ljubljane.
Za dijaka za samo Din 20.-
1 kom toiletnega mila, 1 kom mila za britje, 1 steklenico kolonjskc vode, 1 kom zobne kreme, 1 kom glavnik, 1 kom vazelin, 1 kom šampon, 1 zobno ščetko vpošljite v znamkah ali po ček. položnici št. 13285 na naš naslov in mi Vam poštno-obratno franko pošljemo.
Cadet Box
vel. 4.5 x 6 s tremi filmi
samo Din 99*""
Se priporoča
Foto parfumerija in galanterija
Foto Tourist Lojze Smuč
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8, ali podružnica PREŠERNOVA 9.
u— Obletnica smrti direktorja Antona Juga. Nocoj poteče leto, odkar je omahnil v naročje Smrti direktor Mestne ženske realne gimnazije gospod Anton Jug. Srčno dobrega vzgojitelja, ljubitelja mladine, nepozabnega predstojnika in plemenitega družabnika se bo danes spet spomnilo nešteto hvaležnih učenk, iskrenih prijateljev in znancev, ki so vsi ljubili njegovo zlato srce, spoštovali njegovo nesebičnost in občudovali njegovo oliko in omiko. Večnaja mu pamjet!
u__Mestni muzej v Ljubljani bo odprt
15. t. m. Priprave za mestni muzej v bivši Auera>ergovi palači se zadnje dni pospešeno nadaljuje. Pretekli teden so si muzej ogledali tudi župan dr. Adlešič, direktor Narod lega muzeja dr. Mal in član mestnega ».veta dr. Štele. Muzej nazorno prikazuje st?novanjsko kulturo nekdanjega ljubljanskega meščana od pozme gotske do bidarmajerske dobe. Meščani in tudi drugi obiskovalci bodo imeli priliko videti posebnost, ki jo drugod prikazujejo le veliki muzeji. Zdaj nameščajo v sobe drobne predmete, sodobne slike, zavese itd. Gotovo je zdaj, da bodo vse priprave do srede tega meseca končsne in da bo mestni muzej 15. septembra slovesno odprt.
u— šentpetrska ženska CM podružnica v Ljubljani je izročila v počastitev spomina pokojne vrle narodnjakinje in Ciril-Me-todarice E[dč. Ljudmile Roblekove za Ivana Vrhovnika sklad 300 din. Iskrena hvala!
u— Odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani. Po narediti kr. banske uprave velja v Ljubljani od 1. 6eptembra t. 1. sledeči čas odpiranja in zapiranja trgovin: trgovine z mešanim, špecerijskim in kolonialnim blagom, trgovine z delikatesanii in ostale trgovine z živili od 7. do 12.30 in od 14. do 19. ure. Za vse ostale stroke izvzem-ši prodajalcev presnega sadja, zelenjave, mlekarn in slaščičarn pa velja delovni čas od pol 8. do 12.30 in od 14.30 do 18.30. Člen 27. določa, da mora počivati delo v trgovskih obratovalnicah na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II in dne 1. decembra. Čl. 28. določa, da moraje biti trgovske in obrtne obratovalnice zaprte v Ljubljani na vse verske praznike katoliške veroizpovedi. Združenje trgovcev v Ljubljani.
u— Brivski in frizerski obrati bodo v Ljubljani v nedeljo 5. t. m. in v sredo 8. t. ni. vsakokrat izjemoma od pol 8. do 12. odprti. V ponedeljek, na rojstni dan Nj. Vel. kralja, morajo biti ves dan zaprti. — Uprava.
u— Maturanti in maturantinje ljubljanskega učiteljišča iz leta 1912 se sestanejo y torek 7. t ui. ob 20. pri Slamiču.
i	Uprava Narodnega gledaHKa »pesar-
ja na razpis sezonskega a bon mana. Med
razpisanimi abonmani bo našel vsak s^bi odgovarjajoč red, ki mu bo prfal za obisk predstav. Vsa naša javnost naj se zaveda, da so stalni abonenti tista solidna osnova, ki pomore 6 svojim obiskom do vzdrževanja in porasta našega Narodnega gledališča. Razumevanje za podvig naše kulturne ustanove, ki goji našo besedo nalaga vsem in-teligentom, da podpirajo stremljenje naSe-ga gledališča in mu dokažejo s svojim obiskom, da vedo ceniti važnost njegove naloge.
u— Pouk r umetniškem risanja in slikanju (ter v vseh Specialnih grafičnih tehnikah) se 14. t. m. začne spet v razširjenem in preurejenem ateljeju H. Smrekar-ja Šižka, Aležovčeva ul. 38. — Instrukci-je za dijake. — Več o tem vam pove oznanilo v oknu knjigarne Tiskovne zadruge v Šelenburgovi ulici.
u— Državni priznani Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu t Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. Tečaj je znano najboljši in najstrožji. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absol-v?ntom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Šolnina 110 ali 230 din. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno.
Vaše zdravje čuva
„Lasta" sladna kava
u— Ravnateljstvo šole Glasbene Matice
opozarja vse svoje gojence na razdelitev in določitev urnika, ki bo danes od 15. ure dalje v Hubadovi pevski dvorani. Gojenci, ki so 6e vpisali za klavir, naj pridejo točno ob 15. uri, gojenci za violino ob 16 uri in gojenci za instrumentalne predmete ob pol 17. uri. V Hubadovi dvorani zvedo dodelitev k svojemu predmetnemu učitelju, takoj nato odidejo v učno sobo in se določi tam začasni urnik. Redni pouk se prične v torek, 7. t. m., stare in nove gojence sprejema Glasbena Matica danes dopoldne od 9. do 12. in tudi od 15. ure dalje.
ZDRAVNIK
dr. Mavricij NEURERGER
NE ORDINIRA do vštetega 17. t. m.
i
u— Popolno glasbeno izobrazbo do najvišje umetniške stopnje daje svojim gojencem ljubljanski državni konservatorij. Vpisovanje bo do 7. septembra dnevno od 9. do 12. ure. Sprejemni izpiti bodo 10. in 11. septembra, redni pouk pa od 16. septembra dalje. Podrobnosti v veži zavoda.
Otvoritev modernega
KEGLJIŠČA
v gostilni pri Perlesu »PRI »JERICI« v Prešernovi ulici, poleg glavne pošte bo v NEDELJO — Kegljalci vabljeni.
u— Javni tečaj za praktične vaje v slovenskem književnem jeziku. Spričo velike vrzeli, ki zeva na našem učnem polju v pogledu poučavanja v živi govorici našega književnega jezika, se je odločila ljubljanska Glasbena Matica, da otvori letos posebni tečaj, ki bo imel namen nuditi v6em tistim, ki imajo ali bodo imeli v poklicnem življenju opravka s slovenskim jezikom, kolikor mogoče primerno izobrazbo v enotni, čisti in pravilni izreki in rabi slovenskega književnega jezika. Tvarina tečaja bo obsegala v teoretičnem pogledu osnovne pojme v tehniki (dihanju, tvorbi glasu in glasov) in predavanju (logični in čustveni naglas, tempo, ritem, dinamika, lirika, proza, drama), v praktičnem pogledu pa glasne bralne vaje iz slovenske izvirne literature in iz najboljših prevodov dramske literature. UČna doba tečaja traja od 15. septembra do 15. junija. Poučevalo se bo enkrat na teden po 2 uri v skupinah po največ 10 do 15 poslušalcev. Tečaj vodi režiser Narodnega gledališča g. Ciril Debevec Ukovina znaša mesečno 40 din, plačljiva je naprej. Priglase sprejema pismeno ali ustmeno najkasneje do 11. t. m. pisarna Glasbene Matice v Gosposki ulici.
Iz Celja
e— Izobesite zastave! Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: V ponedeljek 6. t. m. praznuje Nj. Vel. kralj Peter II. svoj rojstni dan. Prebivailstvo mesta Celja se vabi, da ta dan okrasi svoja poslopja z državnimi zastavami.
e— Ustanovna skupščina omladinske organizacije JNS za celjski srez bo jutri ob pol 9. zjutraj v Celjskem doniiu v Celju z linevnim redom, ki smo ga objavili včeraj. Asi delegati omladinskih organizacij JNS v celjskem srezu so vabljeni, da se zanesljivo udeleže uManovne skupščine. Iskreno vabljeni so <ud>: starejši člani.
e— Nadaljevanje regulacijskih del na Savinji pod Celjem. Gradbeno ministrstvo je konec avgusta odobrilo ponudbo tvrdke Uliald Nassimbeni iz Maribora za izvedbo regulacije Savinje v tretji etapi za vsoto 2.215.898 din. Tako je sedaj upanje, da pe bo delo nemudcm-i pričelo, saj gremo itak že v jesen in je letn.i sezona že zamujena. Tehnično vodstvo za izdelavo načrtov za regulacijo Savinje v Celju je izdelalo podrobne načrte za delo v četrti in peti etapi ter so načrti tudi že predloženi gradbenemu mi-nistnstvu v odobrenje. Narodni poslanec g-Pre>koršek, ki je v za levi regulaci je Savinje ponovno interveniral v ministrstvu, je dofu'1 zagotovilo, da se bodo predloženi regulacijski načrt« za četrto in peto etapo, ki obsega strugo Savinje do prvega železniškega mostu, pravočasno obravnavali in rešili. S te strani torej ne bo zadržkov za redno in pravočasno nadaljevanje dela, ki je v gospodarskem pogledu tolikega pomena za mesto Celje in za vse obsežno celjsko okrožje.
e— Na Smrekovcu bo jutri na prostem po-lejr planinske koče maša za planince in izletnike. Pri maši bo sodelovala šoštanjska godba.
e_ Smrtna žrtev strele. V sredo med 18. in 18.80 je prihrumela nad Šmartno v Rožni dolini huda nevihta, m^d katero je treščilo v hišo posestnika Kuglerja. Strela je posestnika na mestu usmrtila. V hiši so bili tudi Stir;e posestnikovj otroci Enega je strela omnmila. druei pa so ostali nepo^ko lova-ni. Strela je hišo zažsrsla in vpepelila. Po-sestnikova žena je pred nekaj dnevi rodila v pplfeki porodnišnici fantka, petega otroka. V četrtek dopoldne je prišel po njo v porodnišnico neki posestnik iz žmartnega jo
KINI		i
2V2A M A'		
PREMIERA! Gustav Frohlich in Lida Baarova v družabnem velefilmu polnem dramatskih zapletljajev:
URE SKUŠNJAVE Sodelujejo: Harald Paulsen, Theodor l/xm in drugi
—11 tTi^
PREMIERA! enega izmed zadnjih filmov velike pokojne filmske igralke Jean Harlow
ŠPIJONKA SUZI
Soigralci: Franchot Tone, Gari Grant,
Benita Hume. Pri vseh predstavah nastopa čudežni fenomen Madame Elisabeth.
1
UNION
Film iz življenja petrolejskih podjetnikov
NEMOGOČA ŽENA v glavnih vlogah Gustav Frohlich-Dorothea Wieck
Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
z otročičkom vred odpeljal domov, kjer je našla namesto hiše pogorišče, moža pa mrtvega.
e— Nemški učni tečaj za trgovske sotrud-nike, ki se želijo v nemškem jeziku izpopolniti. bo priredilo letos Trgovsko društvo v Celju v šolskem letu 1937-38, če se bo priglasilo dovolj interesentov. Tečaj bi trajal 6 mesecev. Ob zadostnem številu udeležencev bi znašal mesečni prispevek 40 din za prvi, 32 din za drugi, 24 din tretji, 16 din za četrti in 8 din za peti mesec, šesti mesec pa bi bil brezplačen, če bi število udeležencev preveč ne padlo. Ostale stroške prevzame društvo samo. Pristopnina k društvu je v gornjih zneskih že všteta, dočim bi bilo treha plačevati mesečno članarino po 2 din posebej, forma udeležencev je trei^s sporočiti vsaj do 15. t. m. Trgovskemu društvu v Celju. Razlagova ul. 8.
KINO METROPOL, prinaša dan?s gran-dijozen film »KAPETANOVA HRABROST« — V glavni vlogi LIL DAGOVER.
Iz Maribora
a— Mariborske trgovine o praznikih. V
nedeljo dne 5. septembra ostanejo trgovine v mestu Mariboru dopoldne odprte: v ponedeljek na praznik rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., in v sredo 8. t. m. na Marijin praznik pa morajo ostati zaprte ves dan. — Združenje trgovcev za mesto Maribor.
a— Bran-i-bor. Narodnoobrambna organizacija Branibor., podružnica Maribor, ima v nedeljo 5. septembra ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma svoj občn: zbor. Govori glavni tajnik tov. Iskra iz Ljubljane, potem sledijo volitve novega odbora in slučajnosti. Vabimo vse člane in vse zavedne Slovence, ki jim je pri 6rcu blagor našega naroda.
a— Pravoslavna parohlja obvešča svoj^ vernike, da bo v ponedeljek, dne 6. t. m na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. v vojaški kapeli ob 9.30 liturgija in zahvalna služba božja.
a— Starši pravoslavne osnovnošolske mladine se opozarjajo, da se prične z poučevanjem verouka v četrtek dne 8. t. m. v I. dekliški šoli (Miklošičeva ulica) in sicer za 1. in 2. razr. od 15.—16. ter 3.—6. razr. od 16. do 17. ure. V istem razporedu bo pouk tudi ob torkih.
a— Propaganda tujskega prometa to ni. V nedeljo so bili pri sv. Treih kraljih na Pohorju številni izletniki iz Maribora in okolice, med njimi tudi sokolsko društvo iz Studencev. Pojavila se je skupina pohorcev iz konjiške okolice, ki je pričela izzivati. Le hladnokrvnosti vodstva izleta je pripisati, da ni naspalo fizično obračunavanje. Spričo takšnega ponašanja neodgovornih mladeničev je pač težko pričakovati, da bi si tujci ne premislili, ko bodo posetili nase Pohorje. Težko si je misliti, da bi imela uspeh tujskoprometna propaganda tam, kjer te ufbiksarji lahko pozdravijo s koli.
a— Incident na Radiu. Ko se je pred-snočnjim vračal 301Mni posestniški sin Franc Onuk z Radia po nevtralni perti proti domu, sla ga pri hiši posestnika S. Mlinarja, kjer prehaja nevtralna pot na avstrijsko stran, ustavila dva avstrijska finan-carja ter mu napovedala aretacijo. Hotela sta Onuka potegniti na avstrijsko stran, pri čemer je eden od ob<*h avstrijskih finan-carjev uporabljal hladno orožje. Onuk j s obležal z rano na prsih, dočim mu je drugi financar zamašil usta z roko, da ni mogel Onuk klicati na pomoč, končno ee je posrečilo Onuku, da je pobegnil in je zatem naša komisija ugotovila dejanski stan. Incident je povzročil pri naš^m obmejnem prebivalstvu na Kozjaku precejšnje vznemirjenje in razburjenje.
a— Koroški akademiki v Mariboru. Te dni se je mudila v Mariboru skupina koroških akademikov, ki so bili gostje Kluba koroških Slovencev. Ogledali so si mariborske zanimivosti ter se z najlepšimi vtisi vrnili v Korolan.
a— šolski upravitelj Ivan Lukman je umrl. V Mariboru je umrl v petek 3. septembra odlični vzgojitelj in šolnik ter neutrudni delavec na .gospodarskem področju, bivši upravitelj III. deške narodne šole v Mariboru g. Ivan Lukman. Pokojnik se je mnogo udejstvoval v gospodarskih organizacijah, zlasti pa na vrtna rsko-sadjarskem in čebelarskem področju. Služboval je dolgo vrsto let v Šoštanju, kjer je bil močno priljubljen. Leta 1922. je nastopil učiteljsko mesto na III. deški narodni šoli v Mariboru in 1.1925. je prevzel vodstvo tega zavoda. Pokojnik je bil vrl Sokol in vzoren naprednjak. Bodi mu ohranjen svetal spomin, njegovim svojcem naše iskreno sožalje!
a— Iz trgovske nadaljevalne šolo Zdru-ienja trgovcev v Mariboru. Vsi izpiti, po-navljalni in sprejemni, se prično v sredo 15. septembra ob 15. uri. Vpisovanju v vse razrede je v nedeljo 19. septembra od 10. do 12. v ravnateljevi pisarni na Zrinjskega trgu 1, pritličje. K vpisovanju naj prinese vsak zadnje šolsko izpričevalo, rojstni list, 2 rodovni« in potrdilo o plačani šolnini. Rodovnici in potrdilo dobite v pisarni Združenja trgovcev v Mariboru. .Vse drugo pri vpisovanju. ,
»JUTRO« št. 206
Sobota. I K. 1937.
Sestavljanje dobrih in uspešnih oglasov ni lahka stvar. Pogosto imajo na videz dobro sestavljeni oglasi le malo uspeha, ker na čitatelja ne učinkujejo. Obratno pa imajo večkrat enostavni oglasi s prepričevalnim besedilom prav lep odziv in prinašajo uspehe inserentom.
čitatelji naj sodijo o učinkovitosti reklame
Da jim omogočimo izreči svojo sodbo in da na drugi strani pomagamo našim inserentom spoznavati, kakšni oglasi imajo pri čitateljih najboljši psihološki odziv, smo se odločili, da priredimo v nedeljo 5. septembra za časa novinarske razstave na velesejmu
tekmo za najlepši in najučinkovitejši oglas
Tekmovali bodo naši inserenti, nagrade pa bodo dobili naši čitatelji ln
naše čitateljice.
Glasovali bodo za najboljši oglas na ta način, da bodo navedli, kateri oglas se jim bo zdel najbolj posrečen. Vrhu tega bodo lahko ugibali, koliko čitateljev bo glasovalo za dotični oglas. V jutrišnji nedeljski številki bomo poleg drugih nagrad razpisali
nagrade po l©oo.—, 500.—, 300.— in 200.— Din.
Za pridobitev nagrade bodo prišli v poštev le glasovalci za inserat, ki bo dobil največje število glasov. Izmed njih pa bodo prejeli nagrado oni, ki bodo najbolje uganili število oddanih glasov za dotični oglas, žrebanja ne bo in bo torej vsak sam svoje sreče kovač. Glasovanja se bo lahko udeležil vsak čitatelj (ne samo naročnik), ki bo iz jutrišnje nedeljske številka »Jutra« izrezal kupon in ga izpolnjenega poslal upravi »Jutra«.
Našim Inserentom se za nedeljo nudi najboljša prilika, da se udeležijo tekme za najboljši in najučinkovitejši oglas. Ker bodo desettisoči čitateljev pazno čitali oglasni del »Jutra«, bo imel vsak oglas v tej številki 7,a inserenta dvojno ali trojno vrednost. Zato ne zamudite ugodne prilike. Vse naše inserente pa prosimo, naj nam še danes dopoldne pošljejo svoje oglase, da jih bomo lahko skrbno postavili.
Ciospedarstvo
Vprašanje preSsrenčnega carinskega režima
Kakor smo že pred tedni poročali, se bo sredi oktobra sestal v Bukarešti gospodarski svet Male antante. Na programu tega zasedanja je med drugim važno vprašanje praferenenega carinskega režima, ki naj l>i ga uvedle države Male antante v medsebojnem blagovnem prometu. Ta preferenčni režim je mišljen na podlagi regionalne pr> ferenčne klavzule izven okvira klavzule o največjih ugodnostih in bi preferenene ugodnosti veljale la za blagovni promet med državami Male antante. Posebna komisija je izdelala že konkreten predlog za uvedbo takega preferenčnega režima. V zvszi z zasedanjem gospodarske Male antante se bodo že 5. oktobra sestale v Bukarešti komisije za železnice, za zračni promet, za uni-fikaeijo transportnih dokumentov in za uni-fikacijo trgovinskega prava. Zasedanje gospodarskih zbornic držav Male antante pa je predvideno za čas od 27. do '29. septembra Gospodarske zbornice Vodo sodelovala pri pripravi gradiva za seje gospodarskega sveta Male antante.
Skupni sestanek reškoslovaško-jugoslo-slovenskih zbornic.
V smislu pravil eeškoslovaško-jugosloven-eke gospodarske zbornice v Pragi in jugo-slovensko-českoslovaške gospodarske zbornice v Beogradu g. Svetislav Marodič sklical za 9. septembra t. 1. v Beogradu prvi sestanek predstavnikov obeh zbornic iz Prage in Beograda. Na tem prvem skupnem sestanku bodo predstavniki obeh zbornic razpravljali o vrsti ukrepov za sistematično izgraditev gospodarskega sodelovanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Iz Češkoslovaške bodo prispeli na sestanek poleg predsednika češkoslovaško-jugoslovenske zbornice v Pragi inž. Jana Dvojčka tudi, podpredsednik zbornice dr. Frantisek Oberthor član uprave zbornice in generalni direktor eksportnega instituta v Pragi dr. Zdenko Fafl, član uprave zbornice in generalni direktor Nabavljalne zajednice kmetijskih zlornic v Pragi inž. Ilugo Vavrečka in tajnik zbornice inž. Vaclav Paleček.
Avstrija zahteva pogodbe z
revizijo trgovinske igoslavijo
P« rezali smo že. da se bodo v jeseni vr-fila na zahtevo Avstrije pogajanja za revizijo avstrijsko-jugoslovenske trgovinske pogodbe. V poslednji številki razpravlja v tem vprašanju dunajska sDie Borze«, ki pravi naslednje:
Zadnjikrat je bila pogodba revidirana 1. 193:;. Od tedaj pa se je mnogo spremenilo. Bazmerje med izvozom in uvozom se je v 7-adnjih letih znatno spremenilo na škodo Avstrije, ki ima v prometu z Jugoslavijo hudo pasivno bilanco. Vrhu tega ima Avstrija tudi v plačilni bilanci znatno manjše dohodke iz Jugoslavije. Predvsem so nazadovali dohodki od tranzitne trgovine in dohodki od avstrijskih investicij v Jugoslaviji. Pa tudi bilanca turističnega prometa je zaradi živahnega poseta avstrijskih turis'ov v Jugoslaviji za Avstrijo nepovoljna. Avstrijska industrija je pred meseci zahtevala u veri bo zaprtega klirinškega prometa, ki naj bi Jugoslavijo primoral, da poveča svoj
uvoz iz Avstrije. Ta načrt pa ni prodrl, ker ima Avstrija slabe izkušnje s kliringi. List obenem ugotavlja, da &e je Jugoslavija odmaknila od avstrijskega tržišča, ko se je pred leli zaradi agrarne avtarkije v Avstriji znatno skrčil jugoslovenski izvoz v Avstrijo. Vrhu tega pa Avstrija favorizira Madžarsko v okviru rimskih protokolov, kar gre deloma na račun Jugoslavije. Jugoslavija je bila primorana iskati tržišče v Nemčiji, in ko je Nemčija znatno povečala agrarni izvoz iz Jugoslavije, je tudi Jugoslavija pričela v večji meri kupovati v Nemčiji, kar pa je šlo na škodo avstrijskega izvoza. List poudarja, da je nemški pritisk velika nevarnost za avstrijski izvoz, predvsem zaradi dumpinške konkurence z nizko klirinško marko. Sedanjo situacijo lahko Jugoslavija ublaži samo na ta način, da favorizira avstrijsko blago pri javnih licitacijah.
K povišanju prispevkov za javne borze dela
že včeraj smo obširneje poročali o povišanju prispevka za javne borze dela, ki zna-ša sedaj 20% bolniško zavarovalnega prispevka. Pred nami je sedaj besedilo odredbe ministra za socialno politiko in narodno zdravje, iz katerega sledi, da znaša povišanje tega prispevka več nego 100%.
Po dosedanji naredbi iz leta 1932. je bila predpisana doklada za javne borze dela v višini 3.6% enodnevne zavarovane mezde. kar ie takrat predstavljalo 10% bolniškega prispevka (36% enodnevne zavarovalne mezde). Po novi naredbi pa se od 1. septembra t. 1. za javne borze dela pobira prispevek v višini 1/5 ali 20% bolniškega prispevka. Bolniški prispevek pa znaša sedaj 42% enodnevne zavarovane mezde. Doklada za borzo dela se torej poviša od dosedanjih 3.6 na 8 4% enodnevne zavarovane mezde in znaša povišanje 133%. Nadalje je iz odloka ministra za socialno politiko in narodno zdravje razvidno, da je bi! ta. odlok izdan na predlog, ki ga je centralni odbor za posredovanje dela stavil že 23. aprila preteklega leta. Odlok je objavljen v »Službenih novinah« od SI. avgusta in je s 1. septembrom povišanje že stopilo v veljavo.
Gospodarske vesti
= Saldo naših klirinških terjatev v Italiji. Že včeraj smo poročali, da je v plačilnem prometu z Italijo nastal že znaten saldo naših terjatev v novem kliringu in morajo sedaj izvozniki čakati 8 do 9 dni na denar, ki je bil na njihov račun vplačan v kliring od st ani italijanskih kupcev. Naše včerajšnje informacije pa moramo v toliko popraviti, da saldo teh terjatev ne znaša samo 7.7 milijona Din, temveč 7.7 milijona lir, t. j. 18.7. milijona Din. Omenili smo tudi že, da je v nedavnem sporazumu z Italijo določeno, da ne sme saldo v korist ene ali druge države prekoračiti vsoto 20 milijonov lir. Sedaj poročajo iz Beograda, da bo stalni italijansko-jugoslovenski odbor na prihodnjem zasedanju. ki bo najbrže v Beogradu, v prvi vrsti razpravljal o vprašanju plačilnega prometa med našo državo in Italijo.
Konferenca gospodarskih zbornic v Beogradu. L ne 16. t. m. bo v Beogradu konferenca vseh gospodarskih zbornic, na kateri bodo razpravljali predvsem o internh medzborničnih vprašanjih.
Sporazum glede izvoza železne rude. Iz Beograda poročajo, da je dosežen definiti-ven sporazum s češkoslovaškimi in madžarskimi interesenti glede dobave naše železne rude. češkoslovaške in madžarske železarne so sklenile z upravo naših državnih rudnikov skupno pogodbo za dobo dveh let, po kateri bomo dobavljali češkoslovaškim železarnam na leto 270.000 ton železne rude in prav toliko madžarskim železarnam. Po današnjih cenah znaša vrednost železne rude, ki jo bomo v teh dveh letih dobavili češkoslovaškim in madžarskim železarnam 54 milijonov Din. Z rumunskimi železarnami je sklenjen poseben sporazum, ki velja za pet let. Rumun-ske železarne bodo od nas kupile v teku teh petih leti, vsako leto po 100.000 ton železne rude.
= Potreba sladkanja letošnjih vinskih
moštov. Stanje vinogradov je bilo letos precej zadovoljivo, le skrajno neugodno vreme v drugi polovici meseca avgusta je slabo vplivalo na razvoj grozdja. Mokrota je povzročila, da so pričele že gniti nekatere sorte, kakor beli burgundec, klev-na in silvanec. Le sončno vreme septembra in oktobra lahko popravi, da bo letošnji vinski pridelek kakovostno dober. V nasprotnem primeru pa bo treba z dodatkom sladkorja mošte izboljšati. Na vsak način pa bo to potrebno tam, kjer je toča v teku poletja trsje poškodovala. Zaradi tega piosi Vinarsko društvo mero-dajna oblastva že sedaj, da pravočasno omogočijo vinogradnikom dobavo trošarine prostega sladkorja. Pri lanski uporabi trošarine prostega sladkorja so imeli namreč vinogradniki težkoče, ker so sladkor dobili prepozno v že povrelih vinih pa pozneje dodani sladkor ni več povrel. Da bi pa uporabljali vinogradniki sladkor, ki se prodaja v trgovini, na to ni misliti, ker to sedanje vinske cene docela onemogočajo.
= Izvoz orehovih hlodov. Narodna banka obvešča vse izvoznike orehovih hlodov, ki j'"m je do 31. julija izdala overenja za zavarovanje valute (za izvoz orehovih hlodov
▼ Hirfnlke drfav« s veljarnortjo enega meseca, da se veljavnost teh ovarenj, kolikor
niso izkoriščena, podaljža za nadaljna dva meseca. Imetnikom teh overenj se^ zaradi podaljšanja ni treba obračati na Narodno banko ali na finančno ministrstvo. Obenem opozarja Narodna banka, da se rok ne to več podaljšal in da Narodna banka ne bo več izdajala novih overenj za izvoz orehovih hlodov v klirinške države.
= Češkoslovaški hmeljski trg. Nemška sekcija žateškega hmeljarskega udruženja iporoča, da se nakupovanje hmelja nadaljuje po nespremenjenih cenah od 750 — 1050 Kč za 50 kg. Združenje hmeljarjev ousteškega okoliša pa poroča, da je povpraševanje po hmelju prav živahno in so hmeljarji do 1-septembra prodali že 12.000 6tarih stotov, t. j. 40% letošnje letine, in sicer predvsem v inozemstvo. Cene so nekoliko čvratejše in 6e je prvovnstni hmelj podražil za 25 Kč, tako da se gibljejo sedaj meri 500 do 650 Kč. Letošnji pridelek je po kakovosti prvovrsten. zato je tudi zanimanje za hmelj iz tega okoliša prav živahno.
= Ponovno znižanje diskonta v Parizu.
Francoska banka, ki je morala v juniju pred drugo devalvacijo franka povišati diskon-tno mero na 6%, je že do početka avgusta izvedla zopet znižanje na 4%. V četrtek pa je ponovno znižala diskont na 3 in pol %.
= Uradni tečaji za september. Finančni minister je za september določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 298.50 Din, 1 zlata turška lira 339.70, 1 angl. funt 238, 1 ameriški dolar 43.25, 1 kanadski dolar 43, 1 nemška marka 13.50. 1 poljski zlot 8.17, 1 avstr. šiling 8.40, 1 belga 7.28, 1 penga 8.60, 1 braziljski mil-rajs 2.80, 1 egiptski funt 240. 1 urugvaj-ski pezos 23, 1. argent. pezos 13, 1 čilski pezos 1.35, 1 turška pap. lira 34.75, 100 albanskih frankov 1420, 100 franc frankov 180, 100 švic. frankov 1000, 100 ital. lir 227, 100 hol. goldinarjev 2386, 100 bolg. levov 45, 100 rum. lejev 32, 100 danskih kron 962, 100 švedskih kron 1112, 100 norv. kron 1083, 100 španskih pezet 280, 100 češkosl. kron 151, 100 finskih mark 95.30, 100 letonskih talov 812.
= Dobave. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 8. t. m. ponudbe za dobavo podložnih ploščic, jermenja, trsti-ke in lesenih žebljev, tovotne masti, stekel in kremenov za bencinske svetilke, verig, ventilov, enofaznih števcev, jeklenih rešet, električnih žarnic, papirnatih vrečic, črne pločevine, stopnic iz rebraste pločevine, elektrod ter dveh dežnih plaščev in do 15. t. m. za dobavo transformatorja. Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 15. t. m. ponudbe za dobavo 7.500 kg svinjske masti. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo trofaznega motorja. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do t. m. ponudbe za dobavo raznega sukna in tkanin, ščetk. čistilnih potrebščin, krp in brisač za roke; do 20. t. m. za dobavo platna, jadrenine, tapetniških predmetov in naslonjačev, raznih ščetk, desk, žel. pločevine, železa in dr.; do 21. t. m. za dobavo karbolineja, portlandskega cementa; do 21. t. m. za dobavo cinkovega belila, razne barve, firneža ter čopičev in dr.
= Licitacije. Dne 5. t. m. bo v intendan-
turi štaba vardarske divizijske oblasti v Bitolju licitacija za dobavo 2.000 kg alkoholnega kvasa. Dne 15. t. m. bo v inten-danturi štaba vrbaske div. oblasti v Banja Luki licitacija za nabavo živil (fižola, riž, kava, čaj itd). Dne 15. t. m. bo pri 2. kolesarskem bataljonu v Nišu licitacija za dobavo raznih rezervnih delov za kolesa. Dne 16. t. m. bo v pisarni inženjerije štaba dravske div. oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo objekta v Mariboru.
Borze
3. septembra
Na ljubljanski borzi so danes avstrijski šilingi nekoliko popustili in so se v privatnem kliringu trgovali ipo 8.40, meuteim. ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.40 (v Beogralu po 8.3782) in v angleških funtih po 238, medtem ko so se grški boni nudili po 30.5250. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.93, v Beogradu 12.92 in v Zagrebu 12.91 ter za 15. oktober prav tako 12.91.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda pri mirni tendenci trgovala po 407.50 (v Beogradu je notirala 407.50 — 408.) V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa.
DEVIZE _
Ljubljana. Amsterdam 2394.66 — 2409.25, Berlin 1741.03 — 1754.1, Bruselj 730.45 — 735.52, Curih 996 45 — 1003.52, Lon Ion 214.96 — 217.02, Netvvork 4307.25 — 4343.56, Pariz 161.82 — 163.25, Praga 151.43 — 152.54, Trst 227.70 — 230.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 16.2425, London 21.59, Ne\vyork 435.375, Bruselj 73.30: Milan 22.9250, Amsterdam 240.1750. Berlin 174.75, Dunaj 80.20, Stockholm 11.3250. Oslo 108.50. Kobenhavn 96.40, Praga 15.20, Varšava 82.3525, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 407.50—408.50, 4"/o severne agrarne 52.75 do 54, 6°'o begluške 78 denar, 6°/o dalm. agrarne 75 den., 7°/« stabiliz. 86 den., 7% Drž. hip. banka, 100 den., 7% Blair 94.25 do 96; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 196 den., Trboveljska 275 den., Gut-
mann 45 den., Aederana Ohfjek 1W bt, Osi-
ječka ljevaoniea 200 bi., Duibrova&ka 400 den., Oceania 275 den., Jadranska 405 den.
Beograd. Vojna škoda 407.50—408, za dec. 407—408, 4•/• agrarna 53.26 den., 4'/» severne agrarne 52.25 den., 6»/» begluške 77—77.25, 6°/. dalm. agrarne 75—75.25, 7•/• invest — (92), 7*/» Drž. hip. banka 100 den., 7•/• Blair 85.25—85.50, 895 Blair — (04.50), PAB - (199).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 3. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 105.875, za dec. 107.875, za maj 110.25; Koruta: za sept. 96, za dec. 63.25, za maj 64.75.
+ Winnipeg, 3. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 123, za dec. 121.375.
+ Novosadska blagovna borza (3. t. m.). Tendenca prijazna. Pšenica: (78/79 kg): baška 170 — 172, banatska 165 _ 172; ba-ška ladja Tisa 174 — 173: sremska ?7/78 kg 170 — 172; slavonska 77/78 kg 172 — 174. Koruza: baška in sremska 91 — 92; banatska 88 — 89. Oves. baški, gremski in slavonski 106 _ 108. Rž: baška 164 — 166. Ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 125 — 127.50. Moka: »0g« in »Ogg« 265 — 275; >2« 245 — 255; »5« 225 — 235; »6* 205 — 215; »7« 165 — 175; »8« 122.50 — 127.50. Otrobi; baški. sremski in banatski v vrečah 88 — 92. Fižol: baški beli brP7 vreč 200 — 205.
BOMBAŽ
+ Liverpool. 2. septembra. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za sept. 5.29 (prejšnji dan 5.20), za dec. 5.32 (5.23), za maj 5,43 (5.34).
+ New Y«rk, 2. septembra. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: za sept. 9.3l (9.04), za dec. 9.34 (9.05) za marc 9.45 (9.19).
ŽIVINA
'+ Svinjski sejem v Mariboru. Na sejem 3. septembra je bilo pripeljanih 290 prašičev, proilanih pa 60. Povprečne cene so bile naslednje- presti 5 — 6 tednov etarj 90 _ 110 Din. 7 — 9 tednov stari 100 — 120. 3 — 4 mesece stari 140 — 170, 6 — 7 mesecev stari 215 — 340, 8 _ 10 mesecev stari 350 —
440 in 1 leto stari 650 — 74o Din. Svinje so se prodajale za kilogram žive teže po 6 — 7.50 Din in za kg mrtve teže po 9 — 11 Din.
Levanjevski še živ?
Moskva, 3. septembra. o. Po vesteh s kanadske patrolne ladje »Nastopin« je domnevati. da so Levanjevski in njegovi tovariši še živi. Ladja je 500 milj vzholno od Bea-forda Sea opazila svetlobne znake, ki po iih očividno oddajali ruski letalci ter je o tem takoj obvestila vse reševalne ekspedicije, ki so se it ako j usmerile proti onenvu kraju. Zanimivo je. da se vesti g te kanadske ladje popolnoma strinjajo s podatki poslednje radijske vesti, v katerih so ruski letalci sami označili kraj, na katerem so pristali.
Sto milijonov frankov za socialna proučevanja
Stockholm, 3. septembra. AA. Svetovni industrijec Axel \V'energieetn je daroval 100 milijonov frankov, katerih obresti bodo porabili kot. nagrade za znanstvena dela na polju socialnega gospodarstva.
& Dt. 17274/31
SOKOL
Sokolsko društvo St. Vid nad Ljubljano
priredi na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. y nedeljo 5. septesm-ora ob 15 uri na letnem telovadišču sokolsko zabavo z godbo in plesom, ob 20. pa kraljev kres v pozdrav kralju. Vstopnine ni. Zdravo!
Iz življenja na deželi
RIBNICA. Sokolski zvočni ki.n0 otvori t današnjo predstavo ob 20. uri svojo redno sezijo 7, vee-elo opereto »Vsaka žena ima skrivnost«. Jutri bosta predstavi ob 15.15 in 20. uri. Za dodatek nov Pararnountov zvočni tednik. Za prihodnji spored 11. in 12. t. m. predvajamo 100% češki film »Maryša«.
ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino v Črnomlju bo predvajal d revi ob pol 9. in jutri ob 4. popoldne ter ob pol 9. uri zvečer film! »Zene vladajo«. Kot dodatek »Veseli Do-do« in zvočni teillnik.
BLED. Zvočni kino bo predvajal do nedelje velefilm iz francoske revolucije »V senci giljotine« po Dkkensovem romanu. Predigra kolorirani film »Boško in gusarji«.
TRŽIČ. K;no predvaja danes in jutri veliki gangsterski film »Narodni junak št. 1<
Iz Ptuja
j— Zvočni kino Ptuj. Dane* ob pol 19. in
po.l 21. uri »Vdova iz Mansovije«. V glavni vlogi Jeanetta Ma-donald. M. Chevalier. Kot dodatek predvajamo ob pohotah in nedeljah še Foxov tednik ter film o naši državi.
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri (v nedeljo tudi ob 3. uri 'pop/l velefilm »Allotria«. V glavnih vlocnh Reneta Mii^erjeva in Adolf WoI)l-bniclk. Med dodatki domač? zvočni tednik »Zora^ in Pararnountov tednik. Z i praznik sledi otl ponedeljka do STeie velefilm »Bo-heme«.
Jutri bo staroslavno žegnanje v Kaliju
Vlovili so zajca in ga tako zredili, da ga bodo gostje še v culicah s seboj domov nosili
Kaj je za Ljubljančane in za okoličane daleč naokrog nekdaj pomenilo kašeljsko žegnanje, bodo vedeli samo še najstarejši Ljubljančani in okoličani, najbolj pa seveda obrtniki, gostilničarji, mesarji in trgovci, ki so bili vedno v tesnih trgovskih stikih s kašeljskimi usnjarji in Kašljani sploh. Po vojni se je jelo to žegnanje spet vedno bolj uveljavljati. Zdaj zavzema že skoraj spet tisti obseg, kakor ga je imelo pred 50 leti.
Kašelj, ki je pravi ribiški raj za ljubljanske poklicne in nepoklicne nedeljske ribiče, se pripravlja na svoje veliko žegnanje. Ljubljanski ribiči, ki so si pridobili nekako nelegalno domovinsko pravico v Kašlju, so že pred tremi meseci vjeli precej suhega zajca v kašeljskih hribih. Pitali so ga skrbno z vsemi slaščicami in priboljški, ki gredo le zajcem v slast, tako da je zajec velik in tolst, da bolj ni mogoče. Slovesno zaklali ga bodo pa v nedeljo zjutraj takoj po žegnanjski maši,
ki bo ob 10. uri. Pravijo, da bo zajca dovolj za vse domačine, Ljubljančane in druge okoličane, kj bodo prihiteli na žegnanje. Zgodil se bo torej zopet čudež, le da bo to pravi in pristni kašeljski čudež. Zajca bodo servirali ob zvokih sijajne poljske godbe in ob sijajnem Gradovem vinu v vseh gostilniških prostorih, na obširnem dvorišču in sadovnjaku gostilničarja Grada, čudež bo nemara še prekosil svojega svetopisemskega tekmeca, saj bodo ljudje dobili zajca toliko, da ga bodo v culicah nosili na svoje domove. Ne bo se pa ponovila zadeva iz Kane Galileje. Pečnikov avtobus bo izpred Mestnega doma vozil ob 15., 17., 18. in pol 20. uri v Kašelj. V Zalogu, ki slavi tudi kašeljsko žegnanje pa se bodo zbrali od blizu in daleč pri Cirilu, pri neporazljivem birtu-junaku, ki je obletel najpriznanejše vinske gorice, da je dobil pijačo, ki ji ne bo para.
CHEMOLABOR,
LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 17
Znanstveni zavodi ln kemični laboratoriji:
Kemikalije, Aparati,
Laboratorijske potrebščine iz stekla, porcelana in kovine, Mikroskopi,
Zobozdravništvo:
Zastopniki za drav. banovino
G. A. Scheid'sche Affinerie — Wien
Medicina:
Oprema za ordinacijske in operacijske sobe, Instrumentarij, Aparati vseh vrst, Igle, Svila,
Vata, obvezilni materijal itd.
Veterina:
instrumentarij
Opozorilo! Naš lokal je edinole Miklošičeva c. 17. Kdorkoli bi si prisvajal naziv »CHEMOLABOR«, prosimo obvestila, da ga sodno zasledujemo.
Sporočamo žalostno vest, da je dne 3. septembra t. I. zjutraj po daljši mučni bolezni preminul naš predragi soprog, oče, stric, brat, tast in dedek, gospod
LUKMAN IVAN
šolski upravitelj v pokoju
Pogreb bo v nedeljo, dne 5. septembra t. 1. ob 15. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Parastos za pokojnega bo v pravoslavni kapeli vojašnice v Melju, dne 12. septembra t. 1. ob 10.30 uri. MARIBOR, dne 3. septembra 1937.
MILICA LUKMAN, učiteljica, soproga; DR. BRANKO LUKMAN, zdravnik, BOJKA MENHART roj. Lukman, DRAGO in SAVICA LUKMAN, otroci; MENHART J02EF, trgovec, zet; MARIJA in FANI LUKMAN, snahi; MILAN, BOJAN, VIDA, DUŠAN in CVETKA, vnuki in vnukinje — ter ostalo sorodstvo.
f
Umrl nam je naš srčno ljubljeni, skrbni in predobri soprog, atek, zet, svak, stric in bratranec, gospod
FRANC KAUČIČ
trgovec in zastopnik tekstilnih industrij
po kratki, težki bolezni 3. septembra 1937 v 52. letu starosti, previden s tolažili sv. vere.
ITepozabnega in nenadomestljivega pokojnika spremimo v nedeljo, dne 5. septembra ob pol 17. iz mestne mrtvašnice na Pobrežju k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 7. septembra ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi.
MARIBOR, dne 3. septembra 1937.
MARIJA KAUČIČ, soproga; ELA, LIZBET, HILDA, hčerke in rodbine KAUČIČ, VERSTOVŠEK, ŠETINC.
Grozote japonske invazijske vojne proti Kitajcem I ^SfEftSffilS
— —
Levo: Japonski specialisti za metanje ročnih granat v sovražnika pri delu — Na desni: Japonska pehota pri naskoku na kitajske postojanke
Drobnogled razkrinkal
morilca
Usodna krtačna dlačica, peščena zrnca in svilena nitka
Londonsko sodišče v Old Baileyu je obsodilo nekega Leslia Georgea Stonea na smrt. Drobnogled je dokazal, da je umoril 19-letno Ruby Keenovo v Leighton-Buz-zardu.
Stoneovo žrvljenje je viselo dobesedno na svilni niti, krtačni dlaki in peščenem zrnu. Nobena priča ni mogla izpovedati kaj odločilnega proti njemu, nihče ni opazoval grozotnega prizora na peščeni5 poti ob robu mesteca Leighton-Buzzarda, ki se je končal s smrtjo mlade Keenove. Toda mikroskop je na zadnje odločil.
V jutru 12. aprila letošnjega leta so našli na omenjeni poti izredno lepo Keenovo mrtvo. Bila je zadavljena. Sledovi so kazali. da se je med žrtvijo rn njenim morilcem odigrala borba na življenje in smrt. Malo časa prej je bila Keenova razveljavila svojo zaroko s 24-letnim Stoneom, bivšim članom britske armade, in bi se morala v kratkem poročiti z mladim polio;-stom Patom Smithom iz svojega rodnega mesta. Ločitev s prejšnjim zaročencem se je izvršila sporazumno in Stone je ostal še nadalje podnajemnik v hiši njene matere.
Čeprav ni bilo posebnih znakov, k; bi obremenjevali Stonea, so oblasti vendarle začele s preiskavo proti njemu, a tudi proti njegovemu srečnejšemu tekmecu Smi-thu. Tudi ta preiskava ni imela uspeha.
Smith se je lahko brez nadaljnega opral vsake sumnje, med tem ko je Stoneov alibi malo šepal. Dokazat5 mu pa niso mogli ničesar. Tedaj so pozvali na pomoč dr. Rochea Lvncha, najboljšega angleškega sodnega kemika. Stone je imel tistega dne, ko se je zgodil umor, na sebi prvič temno modro obleko. Mikroskopska preiskava te obleke, ki jo je oblekel samo enkrat, je našla v hlačah v višini kolen zelo majhno, mehko krtačno dlako. Ta je izvirala nedvomno od krtače, ki jo je imel Stone v svoji sobi. V krtači so našli spet nekoliko drobnih peščenih zrnec in sicer takšnih zrnec, kakršna so bila na poti, kjer so našli dekle mrtvo. Nekoliko takšnih zrnec je bilo tudi v notranjosti hlačnih robov.
Vse to je bil že silen dokaz, toda najboljši dokaz so našli še na suknjiču. Tu so odkrili namreč majhno nit iz umetne svile, ki je b;la rumene, rdeče in zelene barve. Primerjava z obleko umorjenke je pokazala, da je imela ta na dan svoje smrti na sebi rumeno svilo iz umetne svile, v kateri je bil vzorec rdečih vrtnic z zelenimi listi. N"t na Stoneovem suknjiču je torej nedvomno izvirala od te obleke. Ostala je na njem med bojem med Keenovo in Stoneom. Drobnogled je tako dokazal mla-deničevo krivdo, ki jo je nato tudi sam priznal in za katero se bo pokoril s svojim življenjem.
Milost za razbojnikovo ljubavnico
Madelaini Mancini je pravosodni minister odpustil
ostanek kazni
Celo hišo so mu odnesli
Kaj je mogoče v Ameriki, če se mudiš dolgo na počitnicah
Vlomi v poletnih mesecih, ko je mnogo ljudi na počitnicah in so njih stanovanja prazna, niso nič redkega. Kar pa je doživel občan Humel iz Davtona v Oklahomi, f-.pa-da vendar že med skrajnosti.
V četrti vil tega mesta je imel mož lepo, enonadstropno hišo, ki mu jo je arhitekt zgradil po njegovih načrtih v novem slogu. Ko se je sedaj vrnil s svojo drtužino z daljšega potovanja, pa te hiše, ki je stala osam-
ljena v vrtu, ni več našel. Samo po vrtu je spoznal, da je tu nekoč stala. Sprva ni hotel verjeti svojim očem, mislil je, da sanja. Potem je iskal sledov požara, ki naj bi bil hišo uničil, pa jih ni našel. Policija je izvršila obsežno preistkavo, ki je mogla ugotoviti le to, da so neznani tatovi hišo kos za kosom podrli in nato odpeljali nje material s pohištvom vred po svetu ...
Postal je pisatelj v ječi
Nenavadna kariera poljskega kaznjenca
Pred kratkim smo poročali, da je predsednik poljske republike pomilostil nekega kaznjenca, Segija Pjaseckega, ker je v času svojega jetreištva pokazal veliko literarno nadarjenost. Napisal je dva izvrstna romana, ki sta navdušila literarne organizacije, da so se zavzele zanj in mu preskrbele pomilostitev.
Od tistega časa vlada v poljskih kaznilnicah, kakor poročajo varšavski listi, prava literarna množestvena produkcija. Cela vrsta težkih zločincev piše posebno svoje spomine, nekateri tudi s pomočjo inteligent nih sojetnikov. Vsi upajo, da si bodo s tem izboljšali svojo usodo.
Dobre kupčije britske radijske industrije
Dva milijona vložene glavnice in 37 milijonov dohodkov
Dva milijona funtov je vložila angleška radijska industrija v 12. radijsko razstavo, ki se je otvorila te dni v Londonu, nadeja se pa, da ji bo ta izdatek vrgel 37 milijonov funtov dohodka. Mislijo celo, da bo dohodek večji, to se pravi, da bo industrija v novem letu navzlic višjim cenam prodala več radijskih potrebščin nego v preteklih letih.
Na razstavi prikazujejo 135 novih modelov, začenši z malimi aparati, ki so urejeni samo za dve valovni dolžini in z nekoliko večjimi za 12 valovnih dolžin. Cene teh novih modelov se gibljejo med 3000 do 40.000 din.
Posebno pozornost je industrija obračala izpopolnitvi televizijskih aparatov. Razstavila jih je v 14 oddelkih po dva aparata. Razstava bo trajala deset dni in pričakujejo, da bo privabila sto tisoče obiskovalcev. Britska oddajna družba oddaja v teh dneh devet različnih programov po 15 minut.
Zanimiv je radijski muzej, ki podaja pregled čez razvoj radijske industrije in ki se ohrani tudi po razstavi. Tu je videti med drugim sprejemnik, ki ga je zgradil Marconi 1. 1895., oddajnik nekega Zeppe-lina,, ki so ga med vojno sestrelili nad Londonom, mikrofon, ki so ga uporabljali v britskem vojnem letalstvu 1. 1917, apa-
Kap v letalu
V Pragi se je dvignilo neko vojaško le-tlo za polet v višino. Na krovu je bil poleg pilota neki podporočnik. Tega podporočnika je nenadno zadela kap. Pilot je hitro pristal, toda zdravniki so na letališču ugotovili, da je podporočnik že mrtev.
Kupujte domače blago S
rat, s katerim je slavna pevka Melba prvič nastopila v angleškem radiu, in prvo aparaturo, ki jo je uporabljala Britska radijska družba.
Drama ljubezni, maščevanja in smrti, ki se je pričela kmalu po koncu svetovne vojne na Korziki, se je zaključila te dni s pomilostitvijo Madeleine Mancinijeve, ljubav-nice zloglasnega roparskega poglavarja Ro-manettija.
Madeleino so vtaknili v ječo 1. 1929, ko so ji dokazali, da je sodelovala pri streljanju v Lavi, kjer so hoteli trije možje maščevati smrt razbojniškega poglavarja in so sami našli smrt. Njena zgodba se je pričela v tisti noči, ko je Romanetti, ki eo ga zasledovali orožniki, ponoči potrkal na vrata pastirja Mancinija in ga prosil za prenočišče.
Stari pastir ni imel poguma, da bi roparju, ki je bil po vsej Korziki znan zavoljo svojih krvavih dejanj, prošnjo odbil. Ob tej priliki se je Romanetti seznanil z Madeleino, ki je bila Korzičanka po temperamentu in zunanjosti. Zaljubila sta se drug v drugega in bandit se je vračal vsako noč k pastirju. Toda njegovi nasprotniki so zvedeli za te sestanke in ko je neko noč ostavil hišo svoje ljubavnice, ga je
sprejela toča krogel. Zgrudil se je mrtev.
Nekaj časa pozneje so člani nasprotne tolpe umorili tri oddaljene sorodnike lepega dekleta. Med morilci je tli zloglasni bandit Bartoli. Med sodno razpravo se je izkazalo, da je bil Bartoli noč pred tem trojnim umorom prebil v Mancinijevem domu. Pozneje se je javila priča, ki je izpovedala, da ji je eden izmed razbojnikov dejal, da je postala Madeleina njegova ljubica. Razbojniško nevesto so obsodili na dosmrtno prisilno delo.
Nekaj časa nato je nastalo gibanje, da bi se Madeleine pomilostila, češ, da 60 jo obsodili na podlagi zelo površnih indicij. Tista priča, neki Valle, je v resnici preklical svojo izpoved. Neka ga. Catulle-Mende-sova je vodila gibanje za oprostitev Roma-nettijeve zaročenke. Njenih naporov na Korziki niso posebno cenili, kajti 1. 1932., ko je obiskala Ajaccio, so neznanci oddali nanjo šest strelov. Lansko leto so Madeleini-no kazen znižali na petnajst let ječe. Sedaj pa jo ie pravosodni minister Vincent Au-riol pomilostil.
Sledovi dveh ponesrečenih polarnih odprav
Ostanki ekspedicije Schroder-Strautz — Dnevniki in zapiski švedskega polarnega raziskovalca inž. Andreeja
V norveško pristanišče Tromso je prispel kuter »Maud«, o katerem smo pred nedavnim poročali, da je v Scobejevem zalivu na G ru man tih odkril ostanke pred 25 leti ponesrečene nemške ekspedicije Schroder-Strantz. Našel ie med drugim tvorivo za obveze, ki je imelo na papirnem ovitku napis neke berlinske lekarne ali izdelovalnice takšnega tvoriva. Tudi nekoliko pušk in nabojev je nedvomno nemškega izvora. Iz vseh znamenj je sklepati, da gre za četrt stoletja stare stvari in last omenjene ekspedicije.
Istočasno ie v Tromso prispel drug ku-
ter, ki je pripeljal iz Ledenega morja prav tako senzacionalne najdbe. Brodar Ottar Davidson je s to ladjo, ki se imenuje »Gu-drun«, pripeljal nove dnevniške zapiske slovitega polarnega raziskovalca, inž. An-drčeja, ki je pred več desetletji tragično propadel na balonski ekspediciji proti Severnemu tečaju. Davidson je odkril na Ba-stianovem otoku tok iz bakra in plutovine* ki je vseboval zapiske o Andrečejevi odpravi. Ta tok so letalci po vsej priliki odvrgli med poletom. Zapiski so dobro ohranjeni.
Električna policija v Ameriki
Nevidni žarki otipavajo ladje na velike razdalje
Pred kratkim smo poročali o izumu nekega Angleža, ki omogoča opazovati ladje in letala v najtemnejši noči in najbolj gosti megli. Sedaj se je s tem izumom, ki temelji na kratkovalovnih žarkih, okoristila tudi ameriška policija.
Pred nedavnim so namreč mesto Staple-ton na Staten Islandu v državi New Jersey proglasili za prosto luko, kar je imelo za posledico, da je obalno tihotapstvo silno naraslo. Da bi mogla obalna vodovja učin-
kovito nadzirati, se je policija odločila, da bi tihotapske ladje lovila s >tajnim očesom«. Nevidni žarki ponoči »otipavajo« vodovje na veliko daljavo. Tudi najmanjša ladja, ki križari pred pristaniščem, prekinja te žarke, kar ima za posledico, da prične čudežni stroj v istem trenutku obratovati s glasnimi sirenami in mogočnimi žarometi. Stražne ladje imajo potem lahek posel, da se pripeljejo do ladje, ki je prekinila žarek.
Prižigalnik in žveplenka
Ali ho zdaj konec vojne proti vžigalicam t
Minilo je več nego sto let, odkair so izumili žvepdenko, ki si je v razmeroma krat kean času osvojila svet Eden glavnih iz-
Slikoviti Santander
Po zadnjih hudih borbah na Španskem bojišča Je nekoliko ponehalo zanimanje za sovražnosti med Valencijo In Burgosom. Slika nam kaže pristaniško mesto Santander, v katerega so pred dnevi vkorakale čete generala Franca. Na dnu slike stoji palača Magdalena, bivša poletna rezidenca odstopivšega kralja Alfonza XIII,
umiteljev, Johann Friedirich Kammerer, Je umrl pred osemdesetimi leti v največji bedi. Ko so pozneje izumili bencinski prižigalnik, je pomenil ta za žveplenko hudega tekmeca in industrija vžigalic, ki je doživela velikanski razmah, je Imela od taga tekmeca veliko škodo. Posledica je bila, da so v večini evropskih držav rabo prižigalnikov prepovedali. S kakšnim uspehom, je drugo vprašanje.
Sedaj je neki Dunajčan, po ianeJfcu Johann Schedh, napravil zanimiv izum, ki bo večno vojno med vžigalico in priždgalnikom nemara ustavil. Schech je izumil prižigalnik, ki ga ne napolmiS z bencinom, temveč s pravimi — vžigalicami. Vsaka vžigalica avtomatično pade iz priprave, Čim dogori. Oblika novih vžigalnikov sliS dosedanjim vžigalnikom. V deželah, kjer je raba bencinskih prižigalnikov prepovedana, bo ta priprava zbudila nemara veliko zanimanja.
Stoletna prapraprabaMca
V Lucerni je neka mlada žena rodila hčerko. To ni nič nenavadnega, nenavadno pa je to, da njena mati, babica, prababica in praprababica še živijo. Praprababica, ki je prapraprababica najmlajše članice te družine, se je pred leti izselila v Amerko in je baš letos učakala sto let.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Torej si se zaročil? Velika ljubezen, kaj?«
»Ljubim svojo zaročenko bolj, nego morejo povedati besede.«
»Morda bi pa lažje povedal • številkami?« ,
da ima ruska vojska letos 200 tisoč re-fcrutov več kakor lani;
da šteje sedanja delegacija Velike Britanije za ženevo 50 članov, ki so pod vodstvom ministra Anthonyja Edna;
da je čsl. poslanik pri portugalski vladi zapustil Lizbono. Namesto da bi se poslovil od državnega prezidenta, se je samo vpisal v njegovo knjigo za goste;
da je Rumena reka pri Kutaju v kitajski prvinci šantung tako narasla, da se je podrl jez v dolžini 1500 m. Vlada province je za popravilo zahtevala od Nankinga tri milijone dolarjev;
da je italijanska vlada v Rimu določila vsoto 212 milijonov lir za z gradnjo ljudskih stanovanj;
da se je ameriški Krez Andrew Mellon še kratko pred svojo smrtjo pogajal za nakup zbirke Grecovih slik;
da je v Hongkongu te dni divjal silovit tajfun, ki je uničil mnogo človeških življenj in povzročil veliko gmotno škodo;
da je ameriška vlada s dekretom, ki nosi podpis prezidenta Rosevelta, proglasila helij za vojni material;
da bodo telesne ostanke igralke Adele Sandrockove prepeljali na Dunaj, kjer bodo pokojnico položili k večnemu počitku;
da so v Monkačevu orožniki prijeli osem cigank in ciganov zaradi tatvine. Ko so ženskam dokazali sodelovanje pri tatvini, so jim odrezali lase, kar pomeni za cigane najhujško kazen, ki mora zadeti ciganke;
da se bosta ruska letalca Pavlov in Gre-čeva 1X5 dolgoletni odsotnosti vrnila iz Jugoslavije v Moskvo in se tam zopet pridružila ansamblu Hudožestvenega teatra;
da so te dni na pariškem kolodvoru ugotovili, da je privozil brzi vlak iz Cherbour-ga brez enega kolesa pri lokomotivi, ki je izgubila svoje kolo med vožnjo v prestolnico;
da je Češkoslovaška prepovedala polete preko državnih mej v nočnem času;
da si Katalonci prizadevajo za sklenitev separatnega miru z generalom Francom;
da je albanska vlada dobila diplomatskega zastopnika Španije v osebi nekega zaupnika generala Franca.
Iz strahu za brado je umrl
V kaznilnico v St. Quentinu v Kaliforniji so pred nedavnim izročili nekega jetnika z dolgo, polno brado. Ko so hoteli moža po predpisih gladko ostriči in obriti, so se pojavile nepričakovane težave. Mož se je upiral z vsemi štirimi, da bi mu posneli brado. Hoteli so ga pregovoriti zlepa, toda jetnik je pobesnel. Na zadnje so ga morali štirje krepki pazniki zgrabiti in s silo povesti k brivcu. Ko so moža tam potisnili na stol, ga je zadela kap in je umrl.
Stalin čisti tudi med akademiki
Stalinov režim je odstavil z m ep ta glavnega tajnika moskovske akademije znanosti sedaj tudi slovitega prof. Gorgnnova. ki je bil tudi predsednik poljedelske akademije. Kot vzrok za njegovo odstavitev navajajo. da je 'pripadal tako zvani »stari gardi« ruske politike in da je bil Leninov jatelj. Lenin je tega moža zelo cenil in r i je odredil velika orgranizatorna dela v znanstvenem in praktičnem področju.
Mož, ki vodi usodo Japonske
Princ Konoje se Je dolgo obotavljal stopit} na čelo japonske vlade, ko pa so v Tokiju menili, da je prišel ngoden čas za napad na Kitajsko, so potisnili njegovo osebo t ospredje
ANEKDOTA
Slovitega francoskega zdravnika Ml« chela Bouvarta so vprašali ob njegovi, šestdesetletnici, kaj ga napravlja tako mladega, da mu nihče ne prisodi šest kri-žev.
»Gospoda«, je dejal Bouvart radovedne« 2ean, »povedati vam moram, da sem vse svoje življenje živel od svojih receptov, ne pa po njih!«
VSAK DAN ENA
Pravim ti, da se nič ne boj, kajti čeprav sem zelo kratkoviden, tako slep menda še nisem, da ne bi videl okrogle glave kola, ki ga moram zabiti v zemljo!«
k(»Ric et Rac«)
Rafael Sabatinis
55
MORSKI KRAGULJ
Gusarski roman
Nato je obrzdal svoje razburjenje, spoštljivo sklonil glavo in priznal: »Vse je mogoče, kar je Alla-hova volja. Njemu bodi slava in hvala!« Obrnil se je k pobitemu Ajubu, ki je bil tako obupam, da se je čutil Tsamani ob pogledu nanj skoraj potolaže-nega nad svojim porazom. »Nu, in kaj praviš ti, o bistroumni vezir?«
»To pravim,« je signal Ajub, »da je moral zmagati, ker ga je šejtanova naklonjenost obsula s tolikšnim bogastvom.«
Komaj so bile žaljive besede izrečene, ga je Sakr el Bahrova silna roka že držala za tolsti tilnik. Jezno pritrjevanje je vstajalo iz množice.
»Šejtanova naklonjenost, praviš, brezspolna krastača?« Njegov prijem se je zožili. Vezir se je zvijal in krivil od bolečine in smrtnega strahu. Gusar mu je tiščal glavo k tlom, dokler se ni debelo telo sesedlo. in na trebuhu obležalo v prahu sejmišča, »Ali naj te zadavim, oče skoposti, ali naj dam privezati tvojo mlahovo tolščo na desko, da te bič nauči spoštovanja, ki si ga dolžan možem?« Tako govoreč je neusmiljeno butal z nesramneževim obrazom ob tla.
»Milost,« Je zavefeal vezir, »msJSost, o mogo&d
Saikr efl. Bahr, kakor sam upaš milosti.«
»Preklici svoje besede, peklenski izvržeik. Reci, da si lažnivec in pes!«
»Preklicem, preklicem! Podilo sam se zlagal! Tvoje bogastvo je plačalo, M ti ga je poslal Allah za slavne zmage nad nejeverniki!«
»Na dan s tvojim predrznim jezikom!« je Sakr el Bahr nadaljevali. »Očisti ga v prahu. Na dan z njim, slišiš?« S plašno vnemo je Ajub ubogal. Zdaj ga je Sakr el Bahr izpustil in dovolil nesrečnežu, da je vendar že vstal. Na pol zadušen od prahu, pepalnato siv v obraz, drgečoč kakor žoli-ca je stal sredi trga, vsem v posmeh.
»Poberi se zdaj, preden ti moji morski kragulji zasade kremlje v vamp. Izgini!«
Spremljan od čedalje glasnejšega tuljenja ctrha-li in od Tsamanijevih zbadljivk, se je Ajub odkota-lil, kakor hitro so ga le nesle zavaljene noge. Da-lal se je ta čas še enkrat obrnili k Sakr el Bahru:
»Za tisoč šest sto fHipov je sužnja tvoja, o Sakr el Bahr, slava islama! Naj Allah pomnoži tvoje zmage!«
»Plačaj, Ali,« je gusar ukazal in stopali naprej, da bi sprejel svojo last. Prvič, odkar jo je bil po svojem zdravljenju obiskal v kabini, je zrl Roza-mundi spet iz oči v oči. Ta ga je naglo pogledala in omahnila nazaj. Oliverjevo ravnanje z Ajubom ji je bilo odkrilo vso njegovo surovost; da je ta surovost samo igra, s kaitero jo hoče ostrašiti, seveda ni slutila.
B trdim nasmehom ofeoM osft % Je gfaM ▼ ofcHB-
je. Nato je po angleško ukazal: »Z menoj!«
Pravila se je k dalaJiu, kakor da bi ga prosila
varstva, a SaJkr el Bahr jo je zgrabil za rolko in jo pahnil proti svojima Nuhijcema Abiada in Zal-Ze-m.
Poikrijta jI obraz in jo spravita/ t mojo hiSo, Naprej!«
ENAJSTO POGLAVJU Resnica
Ko je Sakr el Bahr dospel v Nubijcema in s svojo
gusairsko telesno stražo do vrat belega dvorca na griču onkraj Bab el Veba zunaj mestnega obzidja, se je sobice naglo pogreznilo za konec sveta. Nebesna sinjina je še odražala poslednji medli žar umirajočega dlne, in mahoma se je razlegal v večerno tihoto muezinov glas ter poklical vernike k molitvi.
Sredi štirioglatega dvorišča je lučal vodomet svoje vitko srebrno kopje visoko v zrak; topli dež se je razsipal na tisoče kapljic in curljal mozaj^v širno marmornato kotanjo. Kakor vsak najponiž-nejši iz njegovega spremstva, je tudi Sakr el Bahr opravil abdest, nato pa pokleknil na molitveno preprogo, ki so mu jo bili pogrnili, med tem ko so se njegovi gusarji zadovoljili s svojimi plašči.
Nubijca sta obrnila nova sužnja z obrazom proti zidu, da ne bi s svojimi poganskimi očmi motila pobožnosti vernikov. Z vrta je prihajal hlad in omamni vonj po jazminu in sivki.
Po rauBfarl Jb Sakr el Bahr rakfloat realko povelje in sfcopfl v hišo. Nubijca sta odgnala ujeU mita po tesnih stopnicah na strešno ploščad, tja, kjer je r orientalskih hišah prostor za ženske. Odkar Je žive* v tej hiši Saikr el Bahr, ki je bil samec, še ni bila ftapffla na streho ženska noga.
PSoščad je bife obdana s štiri čevlje visokim naslonom. Odtod je zajemal pogled vse mesto, ki se je na vzhodu od pristanišča vzpenjalo navkreber« in segal dafljje čez otok na koncu pomola, v truda-poBnem delu zgrajenega od krščanskih sužnjev ia kamenja trdnjave Penon, ki so jo bdlli Mavri iztrgali Špancem. Zdaj se Je razgrinjal čez naravo večerni mrtvaški prt in oderval vse reči z enakomerno, topo sivino. Proti zahodu se je širil dehteči vrt palače, kjer so med mufrvovci in dateLjmovimi palmami nežno gruiHi gOlobje. Onkraj vrta je sekala senčne griče dolina, in z ribnjaka, okrašene<|* U bičjem in ločjem, nad katerim je veličastno krožila zapoznela štorklja, se je razLegailo trdo reg-ljanje žab.
Ob južnem zidu ploščadi se Je dvigala sotoftna streha, sloneča na dvojici močnih kopij. Pod razpetim platnom je stal divam, obložen s svilenimi blazinami in preprogami, zraven divama pa mavrska mizica iz efbenovega lesa z vloženimi hiserovi-nastimi in zlatimi okraski. Ob nasprotnem naslonu se je vzpenjala po leseni rešetki roža plezalka, ki so ji bujni, krvavordeči cveti zdaj takisto bledeli v ofoči, vse požirajoči sivini.
K alf tir i
pre
Mariborsko gledališče v novi sezoni
Mariboreki teater se živahno pripravlja za novo sezono. Sezona 1936-37 ni prinesla kakšnega posebnega vzpona v rasti in zorenju mariborskega gledališča. Plodna bilanca pa kaže vsekakor dvig nekaterih posameznikov, ki so se v zadnjih dveh letih v svojem odrskem oblikovanju zelo razvili. Na čelo teh mladih talentov stopa Rado Nakrst, ki pluje že proti zenitu odrskega ustvarjanja. Ti nesporni uspehi poedincev pa ne morejo puščati ob strani osrednjega problema, ki je v tem, kako dvigniti mariborsko odrsko oblikovanje do višine in stopnje, ki saga odločno preko običajnega provincializma in ki naj naši. severni meji zajamči reprezentativno dostojnost ,ki naj ne bo v sramoto naši nacionalni kulturi.
Nova sezona 1037-38 nam prinaSa^ razveseljiv podnet upravnika dr. Brenčiča, ki rpostavlja ob 151etnici svojega upravniko-van.a mariborsko opero navzlic še vedno
temnim obzorjem v kulturnem standartu nacionalne obmejne javnosti. Sicer je ta vpostavitev mariborske opere, ki je nekoč tako slovela in ki je kanalizirala dotok naših najboljših opernih moči v Zagreb, Ljubljano in drugam, samo delna in predvideva letošnji operni repertoar vprizori-tev samo treh oper (Trubadur, Lakme in še nedoločena tretja opera). Vendar pa se v tem koraka opaža vračanje k smeli iniciativnosti, ki obeležuje nastopno leto zaslužnega upravnika dr. K. Brenčiča, brez katerega si ie mariborsko gledališče le težko mogoče misliti. Da lahko izvede ta le-tošrji operni program, je gledališka uprava angažirala in pritegnila nekatere nova moči, ki bodo oh sodelovanju sedanjih vodilnih igralcev omogočili uprizoritev navedenih oper, katerih izvedbo pričakuje mariborska kulturna javnost z velikim umlji-vim zanimanjem. Za sodelovanje v artističnih partijah pri op.-ri in klasičnih operetah je bila angažirana odlična artistka Zemljič-Kovičeva, ki je zadnja leta nastopala kot gost v nekaterih tovrstnih vlogah. Za baritonske vloge je bil angažiran mla-
di, nadarjeni Mariborčan Ciril Kamušič, ki se bo z vztrajnim šolanjem lahko razvil do odličnega baritonista, saj razpolaga z lepim glasovnim materialom. Basovske vloge to lahko odpeval naš za vse uporabni in v vsem ustrezajoči Pavle Kovič, tenor pa je osiguran v osebi Belizarja Sancina, ki itak že uveljavlja pri svojih nastopih operni stil igre in podajanja. Pri zasedbi sopranskih vlog pa bo prišla v poštev Jelka Igličeva, ki prihaja v drugo sezono svojega delovanja na mariborskem odru z lepimi rezultati gledališke sezone 1936-37. Poraja pa se tudi možnost zasedbe teh vlog po nekaterih pevkah, ki niso angažirane pri maribor skem gledališču ter se navaja med drugim možnost sodelovanja gospa Wesel-Pola. Ven dar pa to vprašanje še ni dokončno rešeno.^ Govorilo se je tudi o angažiranju pomožnega dirigenta, ki naj bi pomagal prvemu dirigentu L. Hercogu. Pripravljen je že bil dogovor s prof. Simonitijem iz Ljubljane, ki pa se ja odločil za Split Pač pa se ventilira možnost gostovanja odličnega novega dirigenta vojaške godbe kapetana Ji-raneka, ki je tudi skladatelj in ki bi morebiti prevzel naštudiranje kakšne operate. in bi tako vsaj nekoliko razbremenil dirigenta L. Hercoga. Režijo opernih del bosta prevzela naš prvi režiser J. Kovič in A. Harastovič. Prva oparna predstava bo
»Trubadur«.
V drami ne bo nikakšnih sprememb in ostane ansambl isti, kakor doslej, četudi bi umetniško artistično fodstvo drame potrebovalo primerne posvežitve. Radi nekaterih nesoglasij v načelno repartoarnih stvareh je lansko leto angažirani dramaturg dr. Dornik pred pričetkom nove sezone podal ostavko na svoj položaj in se v mariborskih umetniških in kulturnih krogih živahno disku tira vprašanje, kdo bo njegov naslednik. Zdi se pa, da 6e v novi sezoni izpraznjeno mesto dramaturga ne bo zasedlo. Režiserski zbor drame ostane isti, kakor v lanski sezoni in bo letošnja otvoritvena predstava v znamenju stoletnice Gogo ljavega ^Revizorja«, dočim bo druga predstava Schillerjeva »Marija Stuart«.
Zbor sode^vcev pri opereti ostane tudi v glavnem nespremenjen. Pritegnjena pa bosta na novo angažirana člana opere, ki bosta lahko izdatno izpolnila nekatera pomanjkljivosti mariborske operete v zadnjih letih. Operetno sezono bodo otvorili s »Tremi mladenkami« v Rasbergerjevi režiji, na kar sledijo »Ena noč v Kairui in J. Bena-ševa opereta j Pod to goro zeleno«, ki se bo uprizorila za božične praznike in ki to predstavljala novosozonski višek operetnih predstav, katerih število bo letos zaradi ustanovitve opere manjše.
Izgledi za novo mariborsko gledališko ee-zono 1937-38 so najlepši in je upati, da 6e bo mariborsko gledališče v novi sezoni izgradilo do one stopnje, kakršna pripada mariborskemu gledališču kot važni obmejni nacionalno kulturni postojanki.
Zapiski
DRUGA ŠTEVILKA »ŽIVLJENJA IN SVETA« O NOVINSTVU IN NOVINARSTVU
Ponedeljska številka i-Zivljenja in svetac izide v znatno večjem obsegu in bo zopet v celoti posvečena slovenskemu tisku in novinarstvu. Naslovna stran prinese originalno risbo slikarja-grafika E. Justina. Daljšo zanimivo razpravo >0 slovenskem novinskem jeziku : j - prispeval prof. Stanko Bunc. Dr. Ivan Lah je iz svojih spominov na preteklo dobo priobčil eno najpomembnejših poglavij z naslovom »Radikalno novinstvo pred vojno«. Tu pripoveduje o žurnalističnein delu -Milana Pluta, svojem in svojih tovarišev v redakciji predvojnega »Jutra« in »Dnevac Cela vrsta pozabljenih dogodkov in imen iz dobe, ki ji je sledila svetovna vojna, vstaja pred čitaiteijem tega tehtnega spisa. Član nekdanje redakcije >Dneva , današnji ugledni ljubljanski odvetnik dr. Rudolf Krivic je prispeval članek »Kaj veni o Plutu in kako je bilo pri »Dnevu ? Stano Kosovel pripoveduje o svojih novinarskih začetkih pred 24 leti. Ivan Podržaj je izpopolnil spomine svojih tovarišev iz kroga radikalno-narodne slovenske žurnalistike s člankom >V službi ideje«. Vsi ti prispevki, zlasti še članek dr. Ivana Laha in dr. Rudolfa Krivica, so važnega pomena za novejšo zgodovino naše žurnalistike.
0 pomenu novinstva pišejo trije zdravniki: dr. Fran GostI, dr. Mirko Černič in dr. Maks Krenižar; prva dva črpata zlasti iz svojih spominov na lastno udejstvovanje v listih, tretji pa daje koristne migljaje glede zdravstvenega poročevalstva v novi-nah.
Slede še odgovori na anketo: Zakaj in kako sem postal novinar, ki so jih prispe-vavali B. Borštnik, Rudolf Golouli, Karlo
Kocjančič, France Sevnig, Vekoslav Spind-ler, Lav. Struna. O svojih stikih z novinarstvom piše v posebnem članku dr. Anton Debeljak, ki je prispeval tudi drobiž iz francoske žurnalistične literature. A. Jane-žič razpravlja o temi: Novinstvo in tehnika, dr. Fr. Gosti pa obuja spomine na no-vinarja-trpina Alešovca. Portugalstvo v Vodnikovih »Lublanskih Novicah« je izčrpno prikazal dr. A. Debeljak, uredništvo pa je opremilo vse članke s slikaimi, ki so med njimi tudi za zgodovino našega novinarstva pomembne in še neobjavljene ilustracija.
Tako se je prvi razstavni številki Žisa pri družila še druga, ki je po vsebini in obsegu obilnejša od prve in predstavlja trajen donesek k zgodovini slovenske žurnalistike.
Ivan Cankar v esperantu. Hlapec Jernej, ki ga madžarski kritik F. Szilagyi v glasilu »Literatura Mondo« avg. 1934 primerja s Sinclairovim Samuelom, govoreč o šte-fančičevi prepesnitvi Servulrajto, razodevajoči nenavadno spretnost (neordinaran ler-tecon), je izšel v nekem berlinskem espe-rantskem listu kot prevod prof. Rakuša... To ni oviralo prof. Modrijana, da ne bi bil dal Cankarja še v eni obliki svetovnemu občinstvu: poesperantil je pred nedavnim Delakovo dramatizacijo pod naslovom Ser-visto Jernej kaj lia rajto (Eldonis >Esperan to klubo« Ljubljana). Delce vsebuje vese-lovo fot. Iv. C., Pilonovo sliko F. Velaka poleg treh Ravnikarjevih ilustracij (na zadnji naj stoji napis: La justice de (ne du) Barthelemy) Pričujoče vrstice naj bodo nekak spomin na 501etnico esperantskega po-kreta, pri katerem deluje naš rojak Modrijan kot izviren pripovednik: pred malo leti sem til sestavil poročilo o eni njegovih pravljic, a se je v urednikovi odsotnosti izgubilo. Pravkar pa je nastopil tudi kot teoretik zamenhofiščine. Pri omenjenem ljubljanskem založništvu je objavil razpravo: sElementoj latinaj en esperanto« (str.
46 na lepem papirju). Besedišče esperan-ta ja tolikanj latinsko, da budi videz o modernem romanskem jeziku (kauzas la saj-non de lingvo moderne romana). Zanimalo bi nas citati o priliki tudi kaj o slovanskih sestavinah te umetne govorice, n. pr. ;>o ses (po šest), pra-avo (praded), predlog pri, krom (razen), nastavek -lo, bori-vrtati, borilo (sveder), tranči-razati, trančilo (nož) Včasih je podobnost menda le slučajna: kie? (kje), vi (slov. vi). Zal da korektura ni vzorna: v tujini ne more občudovanja vzbuditi cela stran pridodanih poprav, kate rim lahko še pristaviš: brfller (42).
A. Debeljak
Obsežen zvezek »Ruskega arhiva« o Puškinu. Najnovejši zvezek v Beogradu izhajajoče revije »Ruski arhiv« je posvačen sto-
letnici A. S. Puškina. Med drugim prinaša članke Alekseja Remizova, Marine Cvetaje-ve, Konst. Fedjina, Marka Slonima, Vladi-slava Hodasevica, V. Arhangelskega, Evge-nija Ljackega, M. L Hofmana, Ivana La-pšina, Aleksija Jelačiča, Klavdije Žuline in drugih. Petar Mitropan razpravlja o prvih prevodih Puškina na srbski jezik, Josip Ba-dalič piše o prevajanju Puškinovih spisov pri Jugoslovenih, Meljnikova - Paponškova označuje odmeve Puškinove 6mrti v češkem tisku. B. Kreft pa v daljšem slovenskem članku referira o puškinianab v slovenski literaturi prav do zadnjega časa. V ostalem delu te vsebinsko bogate steilke, h kateri se bo uredništvo še vrnilo s posebnim prikazom, je izšlo več nekrologov, med njimi nekrolog B. Krefta dr. Ivanu Prijatelju.
P O R T
Baron Pierre de Coubertin f
Umrl je stvaritelj moderne olimpijske ideje
Iz Lausanna je prišla včeraj kratka vest, da je tamkaj v 75. letu 6tarosti umrl baron Pierre de Coubertin, ustanovitelj modernih olimpiad in častni predsednik mednarodnega olimpijskega odbora.
Baron Pierre Coubertin se je rodil 1. januarja 1863 v bogati plemiški rodbini v Parizu. Po končanih študijah v Franciji je odšel na dolga potovanja, ki so ga privedla tudi v Ameriko, kjer je študiral tudi na tamkajšnjih univerzah. V času bivanja v Grčiji se je podrofmo spoznal z vzgojo starega veka ia pričel proučevati važnost telesne
vzgoje poleg vzgoje duha, kost najpotrebnejšega za mladino. Tamkaj je pri njeni vzklila misel, da bi zopet organiziral nekdanje olimpijske igre. Leta 1888. je začel ta načrt propagirati po svetu, vendar sprva nii nikjer našel razumevanja. Sklical pa je vendar 1. 1890 poseben kongres, na katerem se je med drugim razpravljalo o vprašanju obnovitve olimpijskih iger. ki je bilo prav za prav sprejeto mimogrede, ne da bi se bili zborovalci zavedali velike važnosti tega sklepa.
Za Coubertina se je šele zdaj začela doba velikih borb, ker je bilo treba pri tem
upoštevati zahteve in želje ter predloge raz-nih narodov. Celo Grčija sama, kjer je hotel Coubertin organizirati prvo moKiemo olimpiado, se je na vso moč upirala temu načrtu in je Jo zasluga takratnega prestolonaslednika Konstantina, da je stvar slednjič prodrla. Tako rse je na Uoubertinovo pobudo i. 1896 vršila prva moderna olimpiada v Atenah. Coubertinova vztrajnost je pozneje dosegla tudi to, da eo se te olimpiade po sta-reui vzgledu obnavljale vsaka štiri leta, in sicer do izbruha svetovne vojne št-irikra/t.
Čeprav je Coubertin po sklenjenem miru pofckufcii vse, da bi čimprej spravil vse narode sveta v skupno športno areno, gta pivi dve olimpiadi po vojni (v Antwerpnu in Pa-riziu) vendarle minili brez sodelovanja bivših centralnih sil. šele IX. olimpiada v Amsterdamu je ianela med udeleženci tudi že Nemce.
Olimpijski odbor j6 medtem sklenil razširiti olimpijski spored tudi na zimskosportne discipline in tako so ee 1. 1924. začele tudi takozvane zimske olimpiade, ki smo jih do-zdaj imeli že štiri.
Priprave za slednje niso bile več v rokah barona Coubertina samega, temveč že na ramah njegovega mlajšega sodelavca in rojaka grofa Baillet - Latourja, on sam pa jo posta] častni predsednik olimpijskega odbora. Svoje bivališče je med vojno prenesel v Lausanne, kjer je tudi osital do smrti, medtem ko so se poslovni prostori mednarod-negal olimpijskega odbora pozneje preselili v Pariz. Kljub visoki starosti se je Coubertin še živahno udejstvoval pri pripravah za lansko olimpiado in je n. pr. eno leto prej imel iz Lanjsanna velik govor po radiju, ki eo ga prenašale vse brezžične postaje sveta m v katerem je pozival športno mladino na udeležbo nemške olimpiade.
Pokojni baron Coubertin je bogato deloval tudi kot pisatelj o vzgojnih vprašanjih na splošno kakor tukli o športnih problemih v podrobnem ter je ]. 1928 ustanovil v Lau-sannu mednarodni urad za športno pedagogiko. V ostalem pa so znana tujfl njegova dela iz francoske zgodovine.
Velikemu mislecu in pionirja modernega športa, predvsem pa vse združujoče olimpijske ideje, bodo ohranili športniki iz vseh dežela trajen spomin.
Naš prvi razred začne jutri
V Ljubljani bodo tri tekme na treh
raznih igriščih
Ozrli smo se že z majhnim pregledom po našem letošnjem prvem iazredu. Tudi smo katero reki? glede parov, ki se bodo to nedeljo spoprijeli, Preostane le še, da za vsakega posebej povemo kaj bolj določnega.
Svoboda—Kranj
Igrala bosta na igrišču Ljubljana—Pri-morje. Prisodili bi prve točke Kranjčanom, ker so nekako že vigrani v prvem razredu in se na :o reč bolj razumejo. Toda Svo-bodaši se zavedajo prednosti svojega terena in bodo po vsej pril;ki dali hud odpor. Sodil bo g. Macoratti.
Hermes—Mars
Ta bitka se bo razvila na šišenskem igrišču. Nekoliko zanima debut simpatičnih Poljancev, ki so si z znatno sigurnostjo priborili vstop v prvi razred. Ne bo pa brez interesa nastop samih domačinov, ki so se vestno, čeprav na skrivnem, pripravljali za letošnjo prvenstveno borbo. Kluba sta se sporazumela, da jima bo sodil g. Vrhovnik.
Reka—Slovan
Na Tržaški cest? bodo Vičani sprejeli v goste moštvo izza Kolinsike tovarne. Med njima je bilo še vsa leta vroče. Dogajalo se je, da so Rečani redoma zmagovali doma, prav tako po vrsti zgubljali za Kolin-sko tovarno. Ne brez izjeme. Če bo torej šlo po pravilu, bosta točki ostali na Viču. Za sodnika je določen g. Betetto.
Razpis
lahkoatletskega mitinga SK Ilirije
Lahkoatletska sekcija SK Ilirije v LJubljani, razpisuje propagandni lahkoatletski miting, kot prireditev po dolžnosti, v dnevih 18. in 19. t m. Tekmovanje bo na igrišču ASK Primorja s pričetkom v soboto ob 16.30, v nedeljo pa ob 9. dopoldne. Pravico nastopa imajo vsi verificirani ln ne-verificirani člani klubov, včlanjenih v J LAS. Tekališče je pokrito z ugaski, dolgo 420 m ter ima dva nedvignjena zavoja.
Spored tekmovanja dne 18. t. m.: tek 100 m, met krogle 7.25 kg, skok v višino, tek 400 m, met diska 2 kg, skok ob palici, skok v daljino, met kopja 800 g, tek 5000 m in štafeta 4X100 m.
Spored tekmovanja dne 19. t. m. t tek 100 m, met krogle 5 kg, skok v višino, 1500 m, skok ob palici, met diska 1.5 kg, skok v daljino, met kopja 600 g, štafeta 4X100 m. Vse točke tekmovanja dne 19. t. m. so juniorske ter je dovoljen start juniorjem v onih disciplinah, kakor določa čl. 40. t p. p.
Posebna določila: V obsegu sporeda na dan 19. t. m. bo juniorsko prvenstvo moštev ljubljanskih lahkoatletskih klubov. Vsak klub sme nastopiti v vsaki točki s poljubnim številom tekmovalcev, od katerih se najboljša dva od vsakega kluba ocenita za prvenstvo, razen v teku na 100 m, kjer more vsak klub nastopiti za tekmovanje samo z dvema tekmovalcema. Vsak klub more postaviti samo po eno štafeto. Ocenjevanje se vrši po načinu N 4- 1, t. j. zmagovalec dobi točko več kot je nastopajočih klubov, drugi točko manj kot prvi i. t. d. Klub z največjim številom točk je zmagovalec.
Tekmuje ee po pravilih in pravilnikih I
J LAS. Nagrade: Prvi trije v vsaki disciplini prejmejo priznanice. Prijave s prijav-nino Din 2.— za poedince in točko ter Din 10.— za moštvo je poslati do 15. tm. na naslov lahkoatletske sekcije SK Ilirije, Ljubljana, poštni predal 175.
SK LJubljana. Seznam igralcev, Id naj pridejo na trening v nedeljo ob 9. je na običajnem mestu. V ponedeljek (na praznik Ob 16. trening tekma dveh garnitur. Postave so objavljene na oknu.
Zveza, slovenskih lahkoatletskih klubov, (službeno). Za danes ob 17.30 je ASK Primorje prijavilo rušenje v disciplinah: skok v višino z zaletom, tek 500 m in tek 2000 m. Naprošajo se sav. sodniki gg. Gorjanc, geom. Cerne, Windisch, Vidic, Megušar, Pevalek, Premrl, Gnidovec, Gu-derman, Kalan, naj prisostvujejo prireditvi.
ASK Primorje, (Lahkoatletska seket-« Ja). Na današnji prireditvi ob 17.30 je obvezen start za atlete: žguir, Nabernik, Slanina, Pogačnik, Czurda, Krevs, Sraka* Ivan in Skušek. Ostali atleti, klubo vi člani ali člani drugih klubov, ki bi želeli nastopiti, naj se javijo na igrišču pol ure pred pričetkom tekmovanja.
ž. S. K. Hermes motoseKcija. Vozači 1H udeleženci dirk I. hrv. Motokluba v Zagre bu naj bodo opoldne pred nebotičnikom, odkoder je odhod ob pol 13. Načelnik.
Naše gledališče
OPERA
Začetek ob 20. uri Sobota, 4. septembra: Pod to goro zelo*' no. * . Opereta. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 5. septembra: Ero z onega sveta. Izven. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Izven. Cene od 30 Din navzdoL Ponedeljek, 6. septembra: zaprto. Torek, 7. septembra: ob pol 19. Cavalleria rusticana. Predstava pod milim nebom pred Glasbeno Matico. Izven. Znižane
cene od 30 Din navzdol.
*
Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi, ki posluje vsak dan od 10. ure do pol 13. in od 15. do 17.
Premiera Parmove operete »Caričine Amaconke« bo v soboto 11. t. m. Libreto je izpopolnila in predalala ga. Vera Danilova, ki je opereto tudi zrežirala. Dirigent Anton Balatka, član bmske opere je dal popularnim Palmovim melodijam sodobno, bogato instrumentacijo, ter tako pripomogel delu do svežosti, ki bo upravičevala uprizoritev po današnjih zahtevah. Originalna inscenacija, novi kostumi in efektni baleti bodo dali delu blesteč zunanji okvir.
RAD 10
Podroben program ljubljanske In vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »Naš V a I«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
Nedelja, 5. septembra
Ljubljana. 8. Duet harmonik (brat in sestra Rupnik), vmas plošče. — 9: Cas, vreme, poročila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (p. Valerian Učak). — 10 Cho-pinove melodije (plošče). — 10.30: Trboveljski pevski jazz-kvartait. — 11.30: Otroška ura: Trije godci. — 12: Koncert radijskega orkestra. — 13: Čas, vreme, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 16.45 Prenos odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. iz Rakeka. — 17.: Kmet ura: Vzgojne in kužne bolezni domačih živali (g. dr. L. Hribar). — 17.30: Oktet litijskih fantov, vmes originalna švicarska godba bTatov Malenškov. — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Slovenska ura: Brnca in Bročani na Koroškem (ga. Julija čuček) vmes plošče. — 20.30: Slovenske narodne s spremljevanprn radijskega orkestra. Sodelujejo gdčni Poldka Zupanova, Vida Rudolfova, gg. S. Banovec in Roman Petrovčič. — 22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.15; Rezervirano za prenos z ve-lesejma.
Beograd: t7.i Narodna glasba. — 19.50: Orkaster, solisti in plošče. — Zagreb 16.45: Plošče. — 20.; Cerkveni koncert. — 21.15: Tamburažki ribo«. —- 22.20: Ples. — Praga 19.20: Iz operet — 20.15: Zvočna igra. — 21.10: Orkestralen in violinski koncert. — 22.20: Ples. — Varšava: 20: Plošče. — 21: Zabaven program. — 22: Klavirski koncert in plošča. — Dunaj 11.45: Koncert dunajskih simfonikov. — 12.30: Violina in orkester. — 15.40« Kitare. — 16.45: K romat i&-na harmonika s klavirjem. — 18: Plošče. — 19.30: Arije in pesmi. — 20: Mali orkester. — 20.30: Godala in pihala. — 21.50: Plošče. — 22.30: Lahka godba in ples. — Berlin 19.15: V valčkovem taktu. — 20: Mali orkester in solisti. — 22.30: Wurliske orgle. — 22.55: Poziv na ples. — Stuttgart 19.15: Plošče. — 20: Veliki koncert orkestra in solistov. — 22.50: Iz Berlina. — 24: Nočni koncert.
>jutit(5« if. m
8
SoSo ta, i IX. 1937.
OKRAS ZA VSAKO HIŠO!
»BARKAROLA 461« super velike kapacitete po posebno nizki ceni, ki v pogledu selektivnosti in občutljivosti ne zaostaja za najdražjimi aparati. — Vgrajen kratkovalovni del, osvetljena Skala napisanih postaj, močna krajna pentoda itd. so neketere od mnogih odlik tega sprejemnika. — Moderna linija dela »Barkarolo 461« okrasom vsakega doma. — Maksimum izkoriščanja prostora in proporcija šasije omogočena z novo zgradnjo šasije v treh delih.
PHILIPS
914LI OGLASI

B«e*la 1 Dla. flavei 8 Dla U šifro sli dajanj« du!«v» t Ditt. Najmanjši 17 Din.
2 mladi in pošteni natakarici
la velesejem, sprejmem. _
Predstaviti se v soboto od 0.—10. ure. Našlo-? v vseh poslovalnicah Jutra.
219S9-1
Postrežnico
ki zna tudi samostojno kuhati, iščem za dopol dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22057-1
Trgovskega
pomočnika
lzvežbanega v špecerijski m manufakturnl stroki Išče Frlc Gajšek, trgovec v Loki prj 2u-smu. Prednost imajo vo jaščine prosti in ki lahko predlože dobro spričevala. Nastop takoj.
22018-1
Koncertno godbo
takoj sprejmem. Poizve se na velesejmu v pisarni.
___ 22104-1
Potrebujem
nekoliko mlajših tesarskih delavcev in mizarskih pomočnikov, ki znajo vsa dela na tesarskih strojih. Nastop takoj. Pismene ponudbe na A. Moschansky. tovarna igračk. Zagreb, Pošta I, poštanski preti nac.	-^lOo 1
Prodajalca(ko)
za novo modno trgovino — sprejmem. — Ponudbe pod »Vesten in vešč« na ogl. odd. Jutra.
22065-1
Samostojnega
mlinarja
iščem za takojšen nas»op za umetni mlin na deželi. Prednost imajo mlajše moči in pred vsem vojaščine prosti. Ponudbe z referen cami na ogl. edd Jutra pod »Pšenica ln koruza*.
2.969 1
Čevljarski
pomočnik
dobi takoj dele — gpolar. Buče pri Kozjem.
31999 1

/saka tnmeda 50 par. te
rek 3 Dn. ta Slir. Ji <ta lanje naslova S Din; aa) manjši ineaek 12 CHn.
Pekovski pomočnik
ki bi raznašil tudi kruh. — želi spremeniti mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	31937-2
Mlado vzgojiteljico
k 2 manjšima otrokoma z dobrimi spričevali in znanjem nemščine ali katerega drugega tujega jezika iščem za takoj. Dopise s sliko je poslati na naslov: Julija Pick. Pakrac, Savska banovina.
22088 1
Sobarico
sprejmem za stalno zaposlitev k boljši rodbini. Vešča mora biti nemSkega jezika in zmožna šivanja in tikanja. Pojasnila daje Aloma Company. d. z o i. Ljubljana, Aleksandrova c. 2-1.
26110-4
Prodajalca
lzvežbanega gala-cterista in manufakturista, zanesljivo moč. sprejme veletrgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben in agilen«.
32066-1
Brivski pomočnik
dober bubl štucer, vojaščine prost, išče službo za takoj ali po do govoru. — Zupančič Avgust. salon Konopar, — Logatec.
22052-2
Mesto gospodinje
išče starejša oseba za hrano in stanovanje. Izve se: So-kolska 13, Studenci pri Mariboru.
21908-2
Vaienci(he)
Beseda 1 Din. lave* 5 Din &a šifro »I* laiani* oft^t^v-. S Din. NaJmanjS m«*«k 17 Din.
15leten fant
e 3 razr, mešč. šole žeM učnega mesta v trgovini, z oskrbo pri gospodarju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrav«.
21927 44
Vajenko
sprejme takoj krzaar Kenk, Židovska ulica.
21903 4 4
Beseda l Um. aaveK 3 Dio ta šifro ali dajanje oaalera 5 Din, Najmanjši inc*«k 17 Din.
Lipovšek Marijan
profesor drž. konservatorija
sprejme učenec v pr:v. klavirski pouk. Trubarjeva 2 pri Sv. Jakobu.
21912-4
8e»e<la 1 Dtn Jave* a lAn. 4a šifro ali lajanje oaat«va o Din. Najmanjši aneaek 17 Din.
Veliko izbiro
šolskih predpasnikov in telovadnih klot h'a.k po zelo nizkih cenah pripo.oča — tvrdka Ign. Zargi, Sv. Petra c. št. ll, Ljubljana.
218911 «
Beseda 1 Din. davek S Din ta šifro aH dajanje oa«l«va 6 Din. Najmanjši ineaek 17 Din.
Večje število parcel
kompleksov, posestev gozdov, trgovskih .o stanovanjskih	ter ril ima naprodaj gradben, strokov m izobražen posredovalec Kunaver Ludvik, Cesta 29. oktebra 6, Ielefon 37 3S. Pooblaščeni graditelj in soda) ceoitelj >• nasvete brezplačno na razpolago.
60 20
Dva dijaka(inji)
I sprejmem na stanovanje in | brano. Soba solnčna in se-I parirana. Hrana prvovrstna. [ Po potrebi pomoč pri učenju. Strogo nadzorstvo. — | Naslov v vstih poslovalnicah Jutra.
22075-22
Dijaka
sprejmem v zelo dobro
oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22077 32
Dva dijaka
sprejmem v ippo. zračno sobo in zelo lobm domačo prehrano. — Pri učenju :n vzgoji skrbno naizorstvo. Žibertova 30L Ct-na telo skromna.
21980-22

v



v> V<
Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ae morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako bišo in govori dnevno desettisočem Mtateljev. Bedno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša Investicija, ki prinese korist trgovcu ln kupcu.
Gramofon kovček
električni, brez navijanja, zelo glasen, s plo ščaml, porabljiv za vsa kogar, prodam zaradi od potovanja. Peternel, — Hrenova 14.
22048
Avtp^ moto
Besrda 1 Du>. iavek 8 Din. za šifro ali dajanje oaalova Din. Najmanjši tneaek 17 Din.
DKW motocikle
ima v zalogi Motor Im port, dr. z o. z. Ljub ljana, Tyrševa c. 35.
21771 10
Tovorni avto
3tonski Chevrolet v brez hibnem stanju — takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22034-10
r/
Beseda l Din. lavelt 8 Din. ta šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Kolesa
prvovrstna, z večletno garancijo, kupite najeene je v trgovini Splošne tr gov. družbe z o. z. v št. Vidu nad Ljubljano. — Cene zaradi pozne sezo ne znižane.
22049-11
Glasbila
Baaeda 1 Dm. davek 8 Din. ta šifro aH dajanje oaslova Din. Najmanjši inesek 17 Din.
ilavirsko
harmoniko
svetovne zna-.ake. s 120 basi. registrom in kovčkom, prodam po zelo ugoini cen>. Ponudbe na ogl. odo. Jutra pod »Izredna prilika«
22001-26
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
G. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
101
Zaletim se torej, da bi pljusnil Golo-repku vso barvo iz lonca v obraz. Tisti mah se pa butec skloni, in gospodična Sivka, ki ga noče izpustiti, se skloni z njim vred. Posledica je, da moj zeleni pljusek ne zadene Golorepka, ampak gospodično!
Beseda 1 Din lavefc i! Um is šifro alt lajanje aa*lova Din. Najmanjši tneaet 17 Dm.
Hranilne knjižice
vrednostne r>ai>irje vnovčuje po najboijš' »eni Ui takoj šnjemu izplačilu, izposluje vse bančne, aenarne. kreditne in olagovne posle najkiL- ntneje
Alojzij Planinšek
trg. ag. bančnih poslov,
Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1., telefon S5-10.
39-16
Kupim knjižice
Ljublj. kreditne banke proti takojšnji gotovini. Ponudbe z navedbo cene poslati na naslov Ličen Maks, Mežica.
21750-16
Hranilne knjižice
Ljudske posojilnice celjske in Ljudske hranilnice in posojilnice v Kranju, večje zneske, takoj kupi in plača najvišjo ceno takoj v gotovini trg. ag. bančnih poslov
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1. Telefcn 35-10.
22074-16
Lokali^
Beseda i Din. davek S Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Gostilno
na prometnem kraju, oddam. Ponudbe pod šifro »Kavcija« na oglas, odd. Jutra.
22017 19
Lokal ali prostor
za krojaštvo šeem za takoj. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Svetlo«.
22063 19
Parcele
na obroke prodam v | Ljubljani. Ponudbe pod »Na obroke« na oglas, odd. Jutra.
22043 201 Hišo z gostilno
Beseda 1 Din. davek 8 Din ta šifro sli dajanje naslova 9 Din, Najmanjši uawk 17 Din.
Opremljeno sobo
b posebnim vhodom, oddam
z večjimi stanovanji, na takoj, event. s brano. Tyr-prometni točki, v cen I ševa c. 31-11. levo.
tru Ljubljane prodam. Ponudbe na ogl. oddel. | Jutra pod »Pod ceno«
22042 201
21835-23
Novo hišo
enonadstropno z lokali in stanovanji oddam v najem ali poceni pro dam. Pojasnila: Bevčar Alojzij. Celovška telef. 39—47.
Sobo
z dvema posteljama, s souporabo kopalnice, — solnčno, ter sobo z eno posteljo, oddam. Prlvoz št. 14.	22051 23
Lepo solnčno sobo
c. 63. | oddam 1 ali 2 gospodo ma v strogem centru 22097-201 mesta. Naslov v vseh posloval. Jutra.
22038 23
>111
Beseda 1 Din. davefc 8 Din ta šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje |
komfortno, v I. nadstropju, oddam za oktober aLi november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
21840-31
Sobo
lepo, s centralno kurja vo. oddam 1 li 2 gospodoma. Naslov v vseh po-[ sloval. Jutra.
22096-23
Sobico
prijazno, solnčno, takoj oddam ali pozneje. Cesta v Rožno dolino 20, pritličje.	22100-23
Trisobno stanovanje
kopalnico, oddam. Zrlnjskega 7.
22079 21
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam Naslov: Sv. Petra 44.
22099-23
2-sobno stanovanje Dva gospoda
oddam 1. oktobra. Poizve	,f	.
se: hišnik Vidovdanska 1.	ali gospodični
22015-žl I sprejmem na stanovanje — tudi s hrano. Soba velika, solnčna, s posebnim vhodom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Stanovanja
B»»eda i Dtn davel 8 Din. ta šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši u-*ek 17 Din.
Enosob. stanovanje I
lepo, s prltik. iščem bli-
Separirano sobo
z eno ali dvema posteljama, oddam. Hrenova 17-1., Čeme.	22072-23
Kabinet
zu centruma za eno I g centralno kurjavo, oddam osebo. Ponudbe na ogl. v centru. Naslov v vseh odd. Jutra pod »Nepri-1 poslovalnicah Jutra
zemno<.«
2.1807-21a
22067-23
Dijaške m obe
O-Jscua i LflU ld»e* i) UU> J® šifro alf lajanje naslova Din. Najmanjši sne*«k 17 Din.
Dva dijaka
nižješolca i z boljše rodbine sprejmem na dobro hrano ter zraCno in solnčno stanovanje v centru mesta. Gena tmerna. pomuč pn učenju ter strogo nadzorstvo. Na slov v vseh posloval. Jutra.
19642-22
Dijaki!
Risalne deske vseh vrst najceneje pri mizarski zadrugi Trnovo. Jeranova št. 14.
21674-22
Dijakinjo
sprejmemo na stanovanje. Nadzorstvo skrbno, hrana prvovrstna, upo raba kopalnice. — cena zmerna. Ilirska ul. 17., pritličje, levo.
22050-22
Dijaka(injo)
sprejme učtelj. družina vso oskrbo. Vestno nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Strogi center. Klavir. Naslov v vseh poslov. Jutra.
22046-22
Sobico
I z dobro domačo hrano in [ vso oskrbo oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22078-33
Prijazen kabinet
poleg nebotičnika, oddam g hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21808-33
Prazno sobo
oddam 15 sept. na Blei-\veisovi oesti št. :1 -ITT. Je-senko.	320(58-28
Prazno sobo
s posebnim vhodom = stopnic. oddam takoj al pozneje. Langusova u'ica 17 — (Mirje).	22030-23
Opremljeno sobo
strogo separirano oddam z dobro domačo hrano ali brez boljši 0'ebi. Istotam sprejmem 2 dijaka Novi trg l/IL, despo.
22060-23
čevljarji, pozor!!
ALI VESTE, KAJ JE NOVEGA?
NOVA TRGOVINA Z USNJEM
in vsemi čevljarskimi potrebščinami se je odprla ^a
Sv. Petra c. 22, pr! Antonu Merharju
Prispeli so radio aparati nove tipe!
Ingelen — Blaupunkt — Sachsenwerk
UGODNI PLAČILNI POGOJI !
Samoprodaja Izključno le pri:
»Tehnik" Josip Banjai,
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 20. Razstava na velesejmu: I. — 700.
OGLAS
Središnjl ured za ostgnranje radnlka u Zagrebu razpisuje javnu ofertalnu
LICITACI JU
za izdavanje električarsklh radova za novogradnju u r e d s k e zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnlka u Osijeku. Licitacija se održava u Osijeku na dan 24 septembra 1937.
Interesenti mogu dobiti sve potrebne informacije kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu III Okrožnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku za vreme uredovnih sati.
Korespondentinjo
samostojno za hrvaški in nemški jezik, dobro stenotipistinjo ISCEM. Obširne ponudbe pod »Stroji Ac na oglasni oddelek »JUTRA«,
f
K angelčkom je odšla naša ljubljena mala
Marija Kolorok
Pogreb bo v soboto 4. septembra 2937 zjutraj v Loki pri Zid. mostu.
Žalujoči rodbini: KOŠOROK, VRT O VE C in ostalo sorodstvo
Celuloidne ščite za vrata!
naročajte pri
FR. ZRNEC
Ljubljana, Kopitarjeva ul 1
Naročniki »JUTRA« so zavarovanj za 10.000 Din.
n
Kadar začutite močno zbadanje, nevral-gijo v obrazu ali med rebri, zavratne bolečine v ledvicah, kadar tožite zaradi migrene, nespečnosti, krčev, to vse je često znak, da se je v krvi nagrmadila sečna kislina. Organi za izločevanje, — (v glavnem jetra in ledvice) — ne delujejo več normalno. Zdravljenje z Urodonalom pomaga pri osebah, nagnjenih k artrizmu, arteriosklerozi, obolenju ledvic, uremiji in kapi.
URODONAL
pomaga izločevati strupe Iz organizma.
Etafelissement Chatelain,
dobavitelj pariških bolnišnic.
'£2 velikih nagrad ■— Parls.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Generalni zastopniki za kraljevino Jugoslavijo:
STERILARU. angleški kemijsko-farmacevtski laboratorij
BRACE J. JOVANOVICA, BEOGRAD, Knez Mihajlova 33, telefon 22-595.
2 dijaka(inji)
sprejme uradniška družina v vso oskrbo, vestno nadzorstvo, pomoč pri učenju. Na željo tudi nemška konverzacija. Kopalnica, vrt na raz polago. Cena nizka. Ka-radžičeva 10, Kolezija.
22032-22
Sobico
blizu srednje tehnične inle, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
200611-33
rofesorska rodbina
sprejme na stanovanje in hrano dijaka. Pomoč pri učenju, cen* zmerna. Cankarjevo nabrežje 3-11. desno.	22107 212
Dva go.A--da
(dijaka)
sprejmem na stanovanje in na dobro hrano v bližini srednje tehniške šole. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
22101 22
Ooremljeno sobico
oddam brez tirane v lepi hiši sred.i mesta najTajši dii-iaku višjega razreda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22063-23
Razno
B»seda 1 Din lavek g Din u šifro aH lajanje naslova S Din. Naimanjši tneaek 17 Din
Za šolarje
obleke, periloi Hubertus plašče itd. Dober nakup.
PRESKER,
Sv. Petra c. 14
i|:!ni,
|
I lili1
ZAHVALA
Za preobile dokaze globokega in ganljivega sočutja ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je tako nepričakovano in kruto zadela s smrtjo našega nepozabnega soproga, brata in svaka, gospoda
S
se iz srca zahvaljujemo. Vsem, ki ste se spominu predragega pokojnika poklonili, ga obsuli s cvetjem in venci in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, bodi izrečena najiskrenejša zahvala.
Žalujoče rodbine: LUCKMANN, pl. GHYCZY, pl. MEHLEM

• šs?
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarpo d. d kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — I LJubljani,