B554 AA OSREDNJA KNJIŽNICA 60100200 mml m iedo. ,|Sk» H PRIiviukSKI DNEVNIK Poitnina plačana v gotovini n onn Abb- posule i gruppo Lena o(H) ur Leto XXXVI. Št. 70 (10.590) TRST, torek, 25. marca 1980 n ^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* da. JjOvcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SODNIKI IN PRIPADNIKI VARNOSTNIH SIL VEDNO BOLJ POGOSTA TARČA PREMIŠLJENEGA NASILJA Na linijskem avtobusu pri Turinu neznanci hladnokrvno ubili tri mlade karabinjerje Ozadje pokola še ni jasno: teroristi ali kriminalci? - Ubijalci presenetili karabinjerje, ki so padli pod osmimi streli - Edina priča šofer avtobusa - Morilci zbežali s poštnimi vrečami Ja — V Italiji se vedno bolj vsiljuje zavest, da težko mine da- i|V|j r.ez ,Pre0vanja krvi. Za predstavnike državnih inštitucij postaja iri>- #jfflenje 17 dneva v dan nevarnejše, saj so pred odločnim in zahrbt-bairi-aPadom teroristov ubijalcev največkrat popolnoma nemočni. To seno ugotovitev je včeraj še enkrat (če je bilo sploh potrebno) po-1 Pokol treh karabinjerjev na linijskem avtobusu blizu Turina. r°0 osmimi strni; ničt/il L-iHh.-. ?R ----------------- u 1 nsmimi streli pištol kalibra 38 ?adji Podčastnik Paolo Centroni, stnii e star 31 let, njegov name-tent *?rgi0 Petruceili (29 let) in a-]| - "lnseppe De Montis, ki je imel tisk ' Popoldanskih urah je na Osehagenc'ic telefoniralo več jfj’ “ so v imenu rdečih brigad v «ma>e. odgovornost za atentat, ter Preiskovalci niso popolnoma stj 1rlca,li. 0 njihovi verodostojno-udl n'so povsem ovrgli domne- j^eče brigade ranile ^novskega občinskega svetovalca Morettija ^ENOVA — Komandos treh br'g?c^st°v Je včeraj po- zitetn. ie v Genovi ranil univer-ske2lega Profesorja in občin-, sa svetovalca KD Giancar-L, orettiJa' Teroristi so doza i, Pr'da!teU Pred fakulteto zp ; ononjijo genovske univer-Dišt1! so prot:' njeroo sprožili s oio kalibra 7,65 šest strelov, na v dva sta zade!a cilT e' dru„krogla Je predrla meča. knifž* pa se je zarila v desno j, no, ne da bi zlomila kosti. ko:anjenemu profesorju so ta-šturi nuc?Di prvo pomoč prisotni En ; entje- ki so mu privezali no-IstjPreprečili hujšo krvavitev, iskmu. entje 30-kasneje pre-v palcem povedali, da je bila on«;01 .tudi ženska in je prav a^relj^a Morettija. Po zbežal Pa S° ^rprist-i kar peš j*0**b. organi so takoj Pa U iJ- širokopotezno akcijo, ki sn £ j® neuspešna. Morettiju ju-Jnedtem v bolnišnivi «San nien no>> odstranili kroglo, ra-dv .ec se bo moral zdraviti *** dni. Uro kasneje je ne-neki e.° ,s telefonskim pozivom da ,kovni agenciji sporočil, gadi i- 0ret.tija ranil rdeči bri-koinn’ Pripadniki genovske ne Prancesco Berardi. ✓ Ve. d v*dnih i .m?rda šlo za zločin na-ohpo* kriminalcev, ki so hoteli p0 {teti z varnostnimi silami. Soferia dukciji trupel in pričevanju «°stv“„ avtobusa, ki je edini pri-v Kla,.!!', traged*ji’ se je dogajanje sledni; nih ..°drisih razvilo na na-LZ I. način. Linijski avtobus, Ki ie np,Je. naselje Cavour s Turinom Postaia.J Po šesti uri odpeljal iz »jo ,-al'sea v Turinu. S prvo vož-lbštnJa *°fer vozil tudi pošto tri bo Vs nakazila ter manjšo denar-dan. j? .kot se to dogaja vsak ie . ,ie potem povedal, se mu W*raj zjutraj takoj zazdelo )i §tir- °’ da so se z njim odpel ja "ierijJe Pot-n‘ki (bili so to kara bili i v civilu in bodoči morilec), ie n-d*.nikoli videl. Ponavadi se Hznivred odpeljal z njim le neki po ki ga včeraj ni bilo. M|a t"eD' postaji sta ria vozijo sto-k*j "®. dv mlajša moška. Čez ne-fkcija ,lnut 86 ja začela bliskovita *° v J ,n.eznanec je šoferju s pišto-v°žnin°j1 zagrožil, naj nadaljuje z tern JD flo nadaljnjega ukaza. Med 'digra je za njegovim hrbtom tragedija, ki jo je težko saj ni bilo prič. Po vsej betiia ?st' preostala dva presesti f karabinjerje, ki niso imeli S- asa. da bi potegnili na dan , o 2,«r°žje in izstrelili kak naboj. K fiQClnu so ubijalci prisilili šofer-ki aa je «—------------------ , Jetrtj v katerem je že čakal f«z n„i.ajdaš. Avto so agenti našli ! 5°tovnkaj ur v bližnji okolici. U-rdevi s°' da je bil pred nekaj hladen. teboj ;vh da so morilci odnesli s I k bilo d^ Poštne vreče, v katerih I ®ti, ; za 10 milijonov lir vredno-‘ežkJ ?avilo krvavi zločin v temo. De ta,.Je namreč razumeti razloge , Pokol za 10 milijonov lir. i to Cif niso tega storili zločinci, Si-g: obsojeni na dosmrtno ječo in ^jo kaj izgubiti. Še naj-,e»t prasanj pa ustvarja neuradna h|j 'nda so se karabinjerji nalia-| ga , a avtobusu zaradi anonimne-! S. gozorila, da bo na avtobusu k so Tu80 torej bili obveščeni, ka-j Milj-, J*n.lahko morilci tako prese-| 6 vaLA ' ni morda bilo obvestilo ‘beli »a Za smrtno past? Težko je tfij^tezumeti dejstvo, da je n.o-*'itib t *Pa spoznala karabinjerje ?vilhe kU’ da so *5’*1 oblečeni v 'alej j obleke, čeprav niso preisko-> °kov'-.nobene uradne izjave, so I? 6oml!i0lnc dovolj zgovorne vsaj k%Fhevo' da je šlo za dobro pre-Naiii, načrtovan pokol. V pri-NiJ n dneh bedo morali sodniki 'A je a/<-'istiti govorice, ki trdijo, te avtobusom vozila ,x>licij- ska izvidnica. Ta pa se je za ne kaj časa oddaljila, da bi sledila prav fiatu 127, ki se ji zazdel sumljiv. Po nekaj kilometrih so agenti v izvidnici opustili zasledovanje o-sumljenega avta, ki se je po vsej verjetnosti podal na domenjeni kraj. kjer naj bi šofer počakal na druge pajdaše. Medtem pa se je izvidnica vrnila k avtobusu, kjer pa se je že odigrala tragedija. Dva karabinjerja, Centrcni in Petruceili, niste bila poročena, Giuseppe De Mcntis pa je imel ženo in majhnega otroka. Včerajšnja operacija bi morala biti zanj zadnja v torinskem okolišu, kajti čez nekaj dni bi se moral preseliti na rodno Sardinijo, kot je sam želel, (nf) Na sliki (telefoto AP) trupli dveh karabinjerjev na sedežih avtobusa. mnlL'.' mm,..............mm........................................mimn.i...................... V TEM SMISLU BO COSSIGA VODIL POSVETOVANJA POZITIVNO MNENJE VODSTVA KD 0 SESTAVI VLADE S SOCIALISTI k nejasna vloga, ki jo bodo pri tem imeli republikanci - Prehodna vlada bi po mnenju Piecolija bila neustrezen odgovor pri iskanju izhoda iz krize, ki tare Italijo RIM i— Krščanska demokracija je' pripravljena sestaviti vlado s socialisti in izključiti iz nje vsaj flve bd treh laičmh strank, ki sla od vedno bili' njeni najbolj zvezni zaveznici, se pravi Uberalce in' socialdemokrate. To je najbolj verodostojno tolmačenje včerajšnjega zasedanja demokristjanskega . vodstva, ki se je začelo s poldrugo u-ro zamude, ker se je novoizvoljeni tajnik Piccoli moral sestati še s delegacijo manjšine, s predstavniki pristašev Zaccagninija in Andreottija. Zjutraj se je Francesco Cossi-ga. ki mu je predsednik republike Pertini v nedeljo poveril mandat za Sestavo nove vlade sestal z delegacijo krščanske demokracije, ki so jo sestavljab Piccoli. Forlani, Do-nat Cattin ter oba načelnika parlamentarnih skupin Bianco in Ba tolomei. Na zasedanju vodstva je Piccoli imel zelo kratko uvodno sporočilo. komaj 12 tipkanih strani, v katerem je poudaril tri načela; kriza v dr-4ayj| — jpd terorizma do inflacije — tbrjp takojšnjo, gotovo in 'trajho rešitev, odločen program, ki naj v skopih točkah vsebuje predloge za rešitev sedanjega zasilnega stanja; prehodne in začasne rešitve bi bile torej povsem neustrezen odgovor za pšitev globoke krize, v kateri se nahaja Italija. Drugo načelo: zadnji centralni komite socialistično stranke je pokazal, z razpoložljivostjo ne pomeni nove oblike preteklih izkustev C na primer levi center), temveč sodi v okvir politike narodne solidarnosti. Krščanska demokracija sprejema torej ta predlog in je na teni. da‘poglobi sporazum s socialistično ■ stranko in meni, da je to politična smernica, po kateri bi se mandatar moral ravnati. Tretje načelo; odnos z laičnim: demokratičnimi ^trankami ostaja še vedno Od pokola v Ardeatinskih jamah do terorizma v današnjih dneh Odporništvo se nadaljuje! RIM — «Odporništvo se nadaljuje.» Tako se končuje napis na spominski plošči, ki jo je predsednik republike Pertini odkril včeraj dopoldne, ob prisotnosti 20 tisoč Rimljanov, povečini dijakov. Obletnica pokola v Ardeatinskih jamah je bila včeraj tudi priložnost za spomin na žrtve novega terorja. «Na tem kraju, ki opozarja na žrtev tistih, ki so padli za dosego svobode in demokracije, ki jo je nacifašistično barbarstvo teptalo, se spominjamo zvestih služabnikov republike in državljanov, ki so padli v Rimu kot žrtve terorističnega barbarstva,» piše še na spominski plošči. Spregovoril je župan Petroselli: *Rim odklanja nasilje in terorizem, ki ogrožata osnovna načela republjke in miroljubnega sožitja; mi smo proti barbarstvu in, za o-mikano življenje, mi smo proti smrti in za življenje.» V • Rimu, po mestnih rajonih, v tovarnah, v uradih so zbrali milijon podpisov; milijon prebivalcev glavnega mesta se je izreklo proti terorizmu. Plošča, ki so jo odkrili včeraj, bo govorila bodočim generacijam; danes je mesto enotno zavzeto v boju proti terorizmu in Petroselli je navedel dva primera, uslužbence dveh podjetij, ki so se ponudili, da bodo prostovoljno in brez orožja spremljali sodnike po rimskih ulicah. Spregovorili so tudi tisti, ki so bili osebno najbolj prizadeti: hčerka podčastnika Maria Romi-tija, ki so ga ubili 20. decembra lani: «še vedno se moramo boriti, se upirati in umirati za to demokracijo» in oče Valeria Ver-bana: «Hladnokrvnim morilcem ne morem odpustiti: nočem maščevanja, hočem pravico.» Tako se je svečanost končala. Ostal je spomin :m, žrtve terorja, včerajšnjega in današnjega. Ostala je zavest, da se je treba proti terorju — kjerkoli in v ka kršnikoli, obliki se pojavlja — vztrajno 'boriti. zelo pomemben in ga je treba potrditi «v okviru skupne politike, pa čeprav te stranke rie bi imele v vladi 'neposrednih odgovornosti*. ; Kaj je hotel Piccoli s tem reči? Kazalo bi, da gre za poziv socialdemokratom in liberalcem naj bodo «prožni» in pripravljeni na konstruktiven odnos z novo vlado. Lon-go in Zannone, kot znano, predlagata oblikovanje petstrankarske vlade. še zlasti socialdemokratski tajnik je zelo ostro postavil svoje stališče, ki spominja na Komunistično; ali v vlado ali v opozicijo. Vsa zadeva dobiva še bolj zapletene obrise ob različni vlogi, ki jo bodo imeli republikanci. PRI je med laičnimi strankami edina po Etična sila, ki odločno podpira politiko narodne solidarnosti, neposreden in pozitiven odnos torej s KPI. Njena prisotnost v vladi Di se lahko uresničila na dva načina: z neposredno udeležbo ali pa z zunanjo podporo. V tej igri med strankami je glede tega vprašanja več mnenj. Nekateri bi raje videh repubbkance v vladi, drugi so bolj naklonjeni tg-mu, da PRI ne prevzame neposrednih odgovornosti. V prvem primeru bi vlada vsekakor bila bolj stabilna in tako bi še poudarili različno vlogo, ki jo ima PRI v primerjavi s PSDI in PLI, kot bi hoteb komunisti, sociabstična levica ter, v okviru KD, Zaccagnini in Andreotti. V drugem primeru bi dvostrankarska vlada KD in PSI bila lahko videti kot dvoumna rešitev, ki bi lahko spet sprožila predlog o petstrankar-ski vladi, kateri ste naklonjena Craxi in Fanfani. V tem položaju začenja Cossiga s svojimi posvetovanji z drugimi strankami. Kaže, da bo njegova naloga lažja, kot so predvidevali. Cos-siga je včeraj poudaril, da bi hotel čimprej zaključiti posvetovanje in sestaviti vlado, vendar bi bilo zgrešeno misliti, da so vse karte že na mizi. P. V. ODLOŽENO ZASEDANJE EVROPSKEGA SVETA BRUSELJ — Seja Evropskega sveto, ki je bila napovedana za 31. t.m. bo odložena za nekaj tednov. Predlog o odložitvi je dal sam predsednik najvišjega političnega organa EGS, ki je v tem prvem letošnjem polletju Italijan Cossiga. Razlega, ki ju je navedel pri utemeljevanju predloga, sta naslednja: njegove trenutne obveznosti mandatarja za sestave, nove italijanske vlade 'ib pa neprimerno vzdušje v okviru deveterice v zvezi s proračunskimi vprašanji. Po splošnem mnenju je vsekakor prevladujoči drugi razlog odločitve. Znano je, da je angleška konservativna vlada postavila zelo o-dločno zahtevo po občutnem zmanjšanju deleža Velike Britanije k skupnemu proračunu EGS. Gospa Thatcherjeva se namreč upravičeno pritožuje, da njena država prispeva mnogo več v supno blagajno kot iz nje sprejema. Francija in Nemčija pa nočeta nič sbšati o kakih spremembah, saj jima sedanji sistem kar prija. .Cossiga pa spričo domačih obveznosti ne u-tšgne voditi potrebnih posredovanj na najviiji ravni, da bi ugladili spor, zaradi česar potrebuje še nekaj časa. OB VČERAJŠNJI OTVORITVI NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Sejem Alpe Adria: priložnost za prijateljstvo in sodelovanje Predsednik skupščine mesta Ljubljana Marjan Rožic poudaril pomen narodnostnih skupnosti za uveljavljanje zbliževanja in raz vijanje dobrososedskih odnosov LJUBLJANA — Včeraj so odprli 19. mednarodni sejem Alpe - Adria, s čimer se je v glavnem mesto Slovenije začel tudi teden mednarodnega sodelovanja. Na sejmu sodeluje več kot 600 razstavljavcev iz 20 držav, ki prikazujejo predvsem predmete široke potrošnje namenjene domu in gospodinjstvu, počitku in rekreaciji. Otvoritvene slovesnosti so se poleg visokih predstavnikov političnega in gospodarskega življenja Slovenije udeležili tudi predstavniki gospodarskih zbornic Slovenije, Hr-vatske, Koroške in Furlanije - Julijske krajine . ter predstavniki Ljubljane in z njo pobratenih osmih mest: Reke, Celmoa, Karl -Marx - Stadta, Leverkusna, Wies-badna, Parme, Pešara in Suseja. Deželo Furlanijo - Julijsko krajino so na sejmu zastopab predstavniki gospodarskih zbornic vseh štirih pokrajin ter konozrcija izvoznikov. Sejem je odprl podpredsednik slovenske gospodarske zbornice dr. Boris Zidarič, ki je v svojem nagovoru poudaril, da sejemske prireditve niso edina oblika srečanj gospodarstvenikov na območju Alp in Jadrana. Pri tem je spomnil, da so predsedniki gospodarskih zbornic štirih sosednih dežel tega območja lani dodobra ocenih možnosti za pospeševanja turizma na tem območju. Omenil je tesnejše navezovanje slovenskega s koroškim gospodarstvom in pa sodelovanje visokošolskih ustanov v Ljubljani in Trstu. Predsednik ljubljanske mestne skupščine Marjan Rožič pa je dejal, da je postal sejem spodbuda in pregled nadaljnjega plodnega in trajnega sodelovanja treh sosednih dežel, v katerih živijo Slovenci, mest v zamejstvu ter pobratenih in prijateljskih mest z Ljubljano. Še posebej je podčrtal novo zamisel, naj bi sejemsko prireditev razširili tudi na druge oblike sodelovanja med deželami in mesti, tudi-na področju znanosti, kulture, turizma itd. Teden mednarodnega sodelovan-a Alpe Adria je kot prispevek k utr-: jevanju sodelovanja med državami po besedah Marjana Rožiča, š? posebno pomemben za uresničevanje enakopravnega položaja Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. «Narodnostne skupnosti so vse bolj pomemben dejavnik zbliževanja in sodelovanja med sosednjimi državami in narodi. Njihov obstoj pomeni stalno spodbudo za trajno in boljše medsebojno sode lovanje, s tem pa razvijanje in krepitev dobrososedskih odnosov«, je dejal Rožič. Na sejmu sodelujejo 604 razstav ljavci. Največ jih je iz Jugoslavije (352), kot običajno so na drugem mesto razstavljavci iz Itahie (110). sledijo iz Avstrije. Zahodne Nemčije in tako dalje. Prvič na sejmu sodelujejo tudi razstavljavci iz San Marina, s katerim sta v zadnjih letih Slovenija in Ljubljana navezala tesnejše stike. Poleg sejma je v programu tedna mednarodnega sodelovanja tudi vrsta poslovnih srečanj in pogovorov, mednarodno posvetovanje o pomenu izgradnje predora skozi Karavanke, prikaz višjih oblik gospo darskega sodelovanja s sosednjimi deželami, kulturne prireditve in športna srečanja. V tem tednu ser bodo Ljubljančanom predstavila pobratena in prijateljska mesta. Teden mednarodnega sodelovanja A1-, pe Adria bo trajal bo 30. marca. JURE PENGOV LJUBLJANA - študijska delegacija zveze mest ZRN je dopotovala na šestdnevni obisk k stalni konferenci mest in občin Jugoslavije. Gostje so se včeraj v Ljubljani pogovarjah s predstavniki skupščine mesta o načrtih razvoja. obnovitve in oživitvi starih mestnih jeder, v samoupravni interesni skupnosti za izobraževanje pa o razvoju in financiranju šolstva. Poleg Ljubljane bo študijska delegacija iz ZRN obiskala še Zagreb, Split, Beograd in Smederevo. (dd) ŠTAFETA MLADOSTI KRENILA NA POT NOVI SAD - V nedeljo je z novosadskega Trga svobode odšla na pet letošnja štafeta mladosti. Prvi jo je ponesel kovinar Zcran Ostojič. Slavnost na Trgu svobode, o- ; - krašenem z državnimi, partij- v, škimi in repubhškimi zastavami ter prapori narodnosti, ki žive v .Vojvodini, se je začela s kulturnim programom. Med izvajalci je bilo čutiti eno samo misel: Tito — to je naša mladost. Ta preprosta resnica je bila zapisana v jezikih vseh petih narodov in narodnosti, ki živijo v Vojvodini, Iz Novega Sada so mladi po-nesb štafeto prek Donave v Srem. Prenočila je v Sremski Mitroviči, po Vojvodini pa bo potovala šest dni in obiskala 230 krajev, (dd) iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiuiiniiimiiiiiiuiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiimitfiiiiiimmiiiiiiiia PO SPOROČILIH ZORA VNIŠKEGA KONZILIJA Predsednika Tita zdravijo z najnovejšimi antibiotiki / •'*’ ■' : 'r • • '* "f* Po vesteh tujih agencij naj bi šlo za antibiotik ameriško izdelave, posebno učinkovit za zdravljenje ptjučnjfj) LJUBLJANA —1 Zdravniški konzilij, ki v kliničnem centru v Ljubljani zdravi predsednika republike Josipa. Bro/a Tita, je . včeraj »poročil, da jdkupovanja? V' večernih' urah' se je izvedelo česa obtožujejo nekatere nogometaše. Zagovornik Giordana in Man-fredonie odv. Gaito je po zasbšanju svojih varov.aneev seznanil novinarje, da naj bi (po obtožnici) igralca Lazia skupaj z VVilsonom in Cac-ciatorijetn prejela 60 milijonov lir Vratar Milana Albertosi od Crucianija in Trince, da bi omogočila zmago Milana prvo nedeljo januarja letos. Za to naj bi vedeli tudi Albertosi, Morini in predsednik Milan Colombo; teni naj oi izplačab še 20 milijonov lir. Obtožbe so torej zelo hude: igralci tvegajo obsodb na kazen od šestih biesecev do 4 let zapora, (šč) VČERAJ USPEŠNO SREČANJE TAJNIKOV KD PSI-PRI PREDLOG PSI ODPRL MOŽNOSTI ZA PREMOSTITEV DEŽELNE KRIZE Danes srečanje delegacij treh strank, ki naj bi tvorile bodočo deželno vlado, za poglobitev programskih aspektov ocenila. V deželnem svetu pa bo po vsej verjetnosti vodila konstruktivno opozicijo, (dk) • Včeraj je bila 36. obletnica pokola pri Ardeatinskih jamah. V pokolu sta umrla tudi dva Tržačana, in sicer Mario Haipel in kapetan Paolo Petrucci. Imeni obeh žrtev sta zabeleženi v Tržaškem spominskem parku; tja je včeraj predstavnik občinskega odbora Colombis položil dva venca. Vse kaže, da bo predlog socialistične stranke o sestavi tribarvnega odbora, ki naj obsega poleg krščanskih demokratov še socialiste in republikance, le pripomogel k premostitvi več mesecev trajajoče krize na deželi. O tem skoraj ni več dvomov, potem ko sta se deželni vodstvi KD in PRI na sobotnih zasedanjih pozitivno izrekli o tej tri-strankarski možnosti. Včeraj smo bili priča še enemu koraku naprej v te; smeri. Že v dopoldanskih u-rah so se namreč sestali tajniki vseh treh strank, ki iaj bi tvorile bodočo deželno vlado, to so Braida za KD, Bravo za PSI in Barnaba za PRI. Srečanje je potrdilo, da v bistvu vlada med tremi strankami soglasje glede možnosti, ki jo predlagajo socialisti. To se pravi, da so vrata za sestavo nove večine odprta in da morajo sedaj predstavniki treh strank poglobiti še programske aspekte ter določiti osnovne smernice, po katerih se bo novo deželno vodstvo ravnalo. Do 2. a-prila, ko se deželna skupščina spet sestane, ni veliko časa in do takrat bo moral biti sporazum določen v vseh podrobnostih. Zato so vse tri stranke pospešile svoje delo. Po včerajšnjem srečanju treh tajnikov je že za danes predvideno razširjeno srečanje treh delegacij, ki bodo proučile nekatere probleme programskega značaja. Pri vsemi tem pa seveda ne gre le za poglobitev in razjasnitev odnosov med strankami, ki bodo tvorile bodoči deželni odbor, pač pa tudi za določitev odnosov do drugih strank, ki so tvorile tako imenovano večino deželne demokratične solidarnosti, to se pravi do socialdemokratov in Slovenske skupnosti, to je strank, ki naj bi po prvotnem predlogu krščanskih demokratov tvorili pet-strankarski odbor, a ju socialistični predlog izključuje iz vladne koalicije. Zelo pomemben pa bo tudi odnos do komunistične partije, ki ji KD vztrajno zapira vrata deželne vlade. Deželni tajnik PSI Bravo nam je v zvezi s tem dejal, da mora vsa nadaljma politika sloneti na perspektivi deželne solidarnosti, ki edina lahko privede do konkretnega in učinkovitega reševanja številnih odprtih vprašanj v naši deželi, v tem okviru pa je seveda potrebna odprtost tudi do komunistične partije, s katero bo treba poiskati stične točke. Med točkami programa je Bravo vsekakor omenil tudi problem globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Krščanskodemokratski tajnik Braida pa je s svoje strani govoril včeraj o potrebi, da pride do sodelovanja vseh političnih sil, ki se sklicujejo na politiko deželne solidarnosti. Kako bodo reagirale druge stranke? Prvi znaki njihovega zadržanja so se pokazali že na zadnji seji deželne skupščine. Včeraj se je sestalo deželno vodstvo socialdemokratske stranke. Sklepi zasedanja še niso znani, tajnik Bianchi pa je pred zasedanjem izjavil, da je njegova stranka nezadovoljna z razvojem dogodkov na deželni politični ravni in da jih bo zelo kritično •iNiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiMiMiiHiiitiiiiiiiMiiMiiimiiiiiiimiiiiiiiiiMMiiiiiimiMniMMiiiiiiiiimiiiMiiiiimitimiMiiiiiiiifiMiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiin V RIMINIJU SOGLASNO IZGLASOVANA RESOLUCIJA Mnenje gozdno - kmetijske sekcije pri trgovinski zbornici Še en glas proti razlastitvam na Kolonkovcu Tudi gozdno - kmetijska sekcija pokrajinske gospodarske konzulte pri tržaški trgovinski zbornici se je izrekla proti raz-laščevanju zemlje pri Kolonkovcu za ljudske in cenene gradnje. S tem se je pridružil še en pomemben glas odločnim zahtevam zainteresiranega prebivalstva in raznih organizacij s Kmečko zvezo na čelu, da se poišče drugačna rešitev. Večkrat izražena želja, da mora Kolonkovec ostati zeleno področje z vrtnarstvom, vinogradništvom in cvetličarstvom in seveda tudi z določenimi etničnimi značilnostmi ter da je treba poiskati alternativne gradbene in urbanistične posege v krajih, kjer bi takšni posegi ne spreminjali gospodarskih, družbenih in etničnih značilnosti, je torej dobila še enega zagovornika, ki ima v okviru tržaške gospodarske stvarnosti tudi določeno težo. Gozdno - kmetijska sekcija je namreč soglasno odobrila resolucijo, v kateri predlaga izvršnemu odboru trgovinske zbornice, da bi posredoval pri tržaški občinski upravi in od nje zahteval, da prouči vse dosedanje zahteve zainteresiranega prebivalstva in, kot že rečeno, poišče alternativne rešitve za potrebe na področju ljudskih in cenenih gradenj s tem, da ovrednoti najprej zgodovinski center mesta in ostala mestna področja, ki so prepuščena sama sebi. V resoluciji gozdno - kmetijska sekcija pokrajinske gospodarske konzulte pri trgovinski zbornici ugotavlja, da bi razlastitev zemljišč pri Kolonkov cu hudo prizadela del tržaškega gospodarstva, če upoštevamo pomen kmetijskih dejavnosti, ki potekajo v tem kraju. Takšen ukrep bi nadalje odvzel delo določenemu številu ljudi. Kar zadeva odškodnino pa bi po mnenju podpisnikov resolucije le-ta ne izplačala škode, ki bi io takšen ukrep prizadel. Ponudbe so namreč znatno nižje od realne vrednosti. Z VČERAJŠNJEGA SESTANKA NA PREFEKTURI Posebna komisija bo nadzorovala izvajanje «paketa» zahtev za SIRT Tridnevna stavka zdravstvenega in pomožnega osebja bolnišnic ■ Danes stavkajo tudi delavci prehrambene stroke ■ Delo v luki se normalizira Na tržaški prefekturi je bil včeraj dopoldne napovedani sestanek o zadevi bivše steklarne »Vetrobel* (SIRT). Sestanka, na katerem so predstavniki pokrajinskega tajništva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL predložili »paket* zahtev za zagotovitev nove zaposlitve vsem 360 delavcem bivše steklarne in za industrijsko uporabo zemljišča, na katerem stoji opuščeni obrat, so se udeležili predsednik deželnega sveta Colli, parlamentarca Gerbec in Tombesi, prefekt Marrosu, deželni odbornik za industrijo Rinaldi ter predstavniki Industrijske zveze in Zveze malih in srednjih indu-strijcev iz tržaške pokrajine. Sogovorniki sindikalistov so vzeli na znanje vsebino predloženega »paketa*, o katerem smo podrobneje poročali v naši sobotni številki, po krajši razpravi pa je bil sprejet sklep, da se za izvedbo načel, ki jih vsebuje sindikalni dokument, ustanovi posebna komisija, v kateri bodo predstavniki sindikalne zveze, tovarniškega sveta SIRT, prefekture, urada za delo, deželnega odbomištva za industrijo ter o-beh industrijskih zvez. Vladni komisariat in deželna uprava sta se nadalje obvezali, da bosta sami sprožili pobudo, da bi ugotovili, koliko je dejansko na Tržaškem prostih delovnih mest in za kakšna mesta gre, da bodo delavci bivše steklarne do 30. aprila lahko zasedli nova delovna mesta. Za tiste delavce pa, ki bi do tega datuma še ne bili ponovno vključeni v proizvodnjo, bo dežela organizirala potrebne prekvalificijske tečaje. Delavci bivše steklarne, ki so dopoldne v večjem številu spremljali svoje sindikalne predstavnike, ki so se udeležili razgovorov na prefekturi, so se sinoči sestali v menzi obrata na sindikalni skupščini, na kateri so obravnavali nastali položaj po opustitvi načrta za preosnovo steklarne in imenovali svoje zastopnike v omenjeno komisijo. Zdravstveno in pomožno osebje tržaških bolnišnic bo od danes do četrtka uprizorilo razčlenjeno protestno stavko v obrambo interesov kategorije. Stara delovna pogodba je namreč zapadla 30. junija lani in prizadeti zdravstveni delavci zahtevajo, naj se takoj nadaljujejo pogajanja z vlado — ki so bila pred časom prekinjena — za sklenitev nove pogodbe. Zdravstveno in pomožno osebje bolnišnic stavka poleg tega za preosnovo zdravstva, za dosego raznih izboljšav v zdravstvenih službah, za priznanje kvalifikacij in za izboljšanje organizacije dela. Stavka se bo odvijala kakor sledi: zdravstveno in pomožno osebje bo stavkalo vsak dan zadnje štiri ure dopoldanske in prve štiri ure popoldanske delovne izmene, in sicer bo danes na vrsti osebje glavne bolnišnice, jutri osebje vseh drugih bolnišnic (pnevmološki sanatorij na Trsteniku, otroška bolnišnica «Bur-lo Garofolo*, »Magdalena* itd ), v četrtek pa osebje vseh bolnišnic skupaj. Za časa stavke bodo v posameznih bolnišnicah zagotovljene vse nujne storitve, kakršne nudijo ustanove v nočnih urah. Stavkajoči Kongres Confcoltivatori poudaril potrebo po zakonu o globalni zaščiti Slovencev V Riminiju je bil od 20. od 23. marca prvi vsedržavni kongres Zveze obdelovalcev. Kongresa so j-“ Predstavili so načrt za gradnjo sedeža družbe Lloyd Adriatico V dvorani tržaškega občinske ga sveta so včeraj ob prisotnosti župana, predstavnikov vseh strank ter številnih izvedencev predstavili načrte za gradnjo novega sedeža zavarovalne družbe Lloyd Adriatico ter drugih javnokoristnih struktur, kot so otroške jasli, vrtec, šola in razni športni ob jeti. Vse to naj bi gradili na skoraj sto tisoč kv. metrov ob segajočem zemljišču, kjer je bila svojčas tovarna strojev pri Sv. Andreju in ki je sedaj last družbe Italcantieri. Irnerjeva družba je pripravljena kupiti celotno zemljišče in zgraditi svoj nov sedež ter poiskati i-stočasno ustrezno rešitev s tržaško občino, ki bi lahko izkoristila preostali del zemljišča za že omenjene strukture javnega značaja. Načrt naj bi skratka predvidel tako privatne kot javne posege, stal pa naj bi okrog 35 milijard lir. O tem se bo morala sedaj izreči tržaška občina, ki bo morala izdelati tudi podrobnostni na črt za tisto področje. Vpraša nje je, če je celotna zamisel izvedljiva v okviru nove variante 25, ali pa bo potrebna kaka druga varianta. Načrt vseka kor obstaja (predstavila sta ga predsednik Lloyda Irneri in načrtovalec geom. Clementi), tržaška javnost ga bo morala sedaj oceniti. udeležili tudi predstavniki Kmečke zveze iz Trsta. Poleg vseh aktualnih problemov italijanskega kmetijstva so obravnavali tudi probleme slovenskih kmetov v zaledju Trsta. To je jas no razvidno iz končne resolucije ki so jo izglasovali na vsedržav nem kongresu Zveze. Dokument uvodoma poudarja važnost in pomembnost osimskih spo razumov, kot temeljne listine za vsestransko sodelovanje med Ita lijo in Jugoslavijo, predvsem na gospodarskem, družbenem in poli tičnem področju. Ob dejstvu, da sta obe vladi že imenovali številne komisije, ki skr bijo za uresničevanje osimskih spo razumov, je nujno, da se sodelo vanje razširi na vse proizvodne sektorje, ki delujejo na tej in na oni strani meje; iz tega okvira ne sme biti izvzeto niti kmetijstvo. Glede na to, da je na meji med obema državama določena industrijska prosta cona in da bo zanjo potrebno poseči po obdelovalni zemlji, priporoča kongres vladi in deželi Furlaniji Julijski krajini, da bi čim bolj smotrno izkoristili že obstoječe infrastrukture in da bi se obdelovalnih površin posluževali v industrijske namene samo v skrajni potrebi in še takrat, ko bi šlo za gradnjo obratov z visoko tehnologijo, ki ne onesnažujejo okolja. Predvsem pa bi morali država in dežela skrbeti, da ohrani svojo celovitost tisto ozemlje, ki ga naseljujejo Slovenci ter preprečevati nasilne razlastitve slovenske zemlje, ker rušijo etnično ravnovesje in u-ničujeio obdelovalne površine slovenskim kmetom. Zaključna resolucija izrecno pou darja, da mora italijanski parla ment čimprej odobriti zakon o glo balni zaščiti in da mora v vsakem primeru, pravno, politično in ekonomsko ščititi pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Izglasovani dokument obvezuje vodstvo zveze, ki je bilo izvoljeno na kongresu, da se z italijansko vla do. z deželno vlado in z vsemi po litičnimi silami dogovori o pobudan za pomoč in zaščito celotnega kme tijstva. ki je glavni vir dohodka italijanskim, furlanskim m sloven skim poljedelcem. Med naloge novega vodstva Zveze obdelovalcev je všteta tudi skrb za pravice slovenske narodnostne skupnosti, za bratstvo in mir med vsemi narodi delavci bodo vse tri dni «zasedli* Goldonijev trg, kjer bodo iz protesta »taborili* od 9. do 17. ure. Tudi delavcem prehrambene stroke je že pred časom potekla delovna pogodba in dosedanja pogajanja z vodstvom Vsedržavne industrijske zveze in z Intersindom so bila prekinjena zaradi nesprejemljivih pogojev, ki so jih sindikalistom postavili sogovorniki. Osrednje tajništvo sindikalne organizacije FILIA je • zato oklicalo 4-umo stavko, ki naj jo prizadeto delavstvo uprizori po svoji uvidevnosti v posameznih pokrajinah, vendar najkasneje do 3. aprila, ko se bodo predstavniki FILIA, Confindustrie in Intersinda ponovno usedli za pogajalno mizo v Rimu. štiriuma stavka v tržaški pokrajini bo danes, in sicer v okviru zadnje delovne izmene. Ob 15. uri bo na sedežu CISL v Ul. S. Spi-ridione 7 tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki pokrajinske sindikalne organizacije FILIA podrobneje obrazložili razloge današnje stavke. Po stavki pristaniščnikov in kljub protestnemu gibanju carinikov, ki se kakor znano že dalj časa vzdržujejo nadurnega dela — kar je med drugim povzročilo določen zastoj tudi v železniškem prometu v pristanišču — se delo v luki odvija za silo normalno. V sredo se bodo nadaljevala pogajanja med predstavniki delavcev, organiziranih v »kompanijah*, vodstvom Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče in Združenja koristnikov storitev tržaškega pristanišča. Pogajanja za določitev novih tarif so že precej napredovala in pričakovati je, da bo to vprašanje — kolikor ne pride do nepričakovanih zapletov — lahko dokončno rešeno še v tem tednu. (ef) Seja občinskega sveta v Nabrežini V petek, 28. marca, ob 18. uri se bo v Nabrežini sestal občinski svet. Na dnevnem redu je med drugim tudi proračun za leto 1980. NA POBUDO VAŠKIH ORGANIZACIJ IZ LONJERJA IN S KATINARE V Lonjerju spominska proslavo za padlimi borci za svobodo Slavnostni govor Branka Pahorja, Dušana Lovrihe in Ezia Martoneja Vaške organizacije iz Lonjerja in Katinare so priredile v nedeljo dostojanstveno spominsko svečanost za partizanskimi borci, ki so jih 21. marca 1945 na samem pragu svobode pobile svinčenke nemškega okupatorja in zverinskih collottijev-cev. O krvavi hajki, po kateri so nacifašisti odvedli iz vasi v mestne zapore 41 Lonjercev in jih zverinsko mučili, smo nadrobneje poročali v naši petkovi številki. Navedimo znova le imena žrtev: Evald Antončič - Stojan iz Križa pri Trstu, Angel Masten - Radivoj iz Vojščice na Krasu, Pavel Petvar - Pavle (komandir čete) iz Koprive na Krasu in domačin Andrej Pertot. Zbirališče je bilo v domskih prostorih, od koder je dolg sprevod s prapori in nosilci spominskih vencev na čelu krenil k spomeniku nad vasjo. Med navzočimi smo zapazili jugoslovanskega konzula Ple-čaša, predsednika Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Raceta s tajnikom Udovičem, tržaškega občinskega svetovalca Benedetiča, tajnika tržaške federacije KPI Tonela, pokrajinskega tajnika VZPI - ANPI Bodignja, Tineta Lipovca, ki je med UIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHllMIIllimiiillliiniiiiiiililliiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LEPO USPELA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV Pesem mladih v Kulturnem domu Mladi pevci na odru Kulturnega doma V nabito polni dvorani Kulturnega doma je bila v nedeljo jubilejna deseta revija otroških in 'mladinskih pevskih zborov. Pesem mladih, ki jo prireja zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu. Gre za prereditev, ki je vselej privabila v gledališče veliko občinstva in tudi pevcev, kar je dokaz, da je zborovsko petje pri nas zelo priljubljeno in da Do 30. aprila rok zt izročitev spisov za nagrado A. Bubniča Na predlog nekaterih profesorjev mentorjev slovenskih srednjih in višjih srednjih šol smo sklenili podaljšati rok za izročitev spisov v okviru natečaja za nagrado Albina Bubniča do 30. aprila t.l. Medtem smo nekaj spisov že prejeli, opozarjamo pa, da je novi rok neoreklicen. Spise, ki jih bomo prejeli do 30. aprila, bo ocenila posebna ocenjevalna komisi :a, katere sestavo bomo obiavili. Predvideni nagradi za spise univerzitetnih študentov sta 500 tisoč in 300.000 lir, za dijake pa 200.000, 100 000 in 50.000 lir. Posebna nagrada 100.000 je predvidena za šolsko blagajno zavoda s katerega bomo prejeli največ prisnevkov. Primorski dnevnik Rajonski svet na vzhodni Kras se sestane v četrtek, 27. t.m., ob 17. uri. Na dnevnem redu je med drugim odobritev odgovora rajonskega sveta glede variante 25 ter odstop svetovalca Maura Kralja in njegova nadomestitev s prvim neizvoljenim Stanko Hrovatin. je slovenska pesem še zelo občutena ter ostaja, kljub vsemu, eden od glavnih stebrov kulturnega izražanja in delovanja Slovencev. Revija se je v teh desetih letih iz začetne zamisli, ki je obsegala poleg zborovskega petja tudi nastope glasbenikov ter glasbenih in plesnih, ansamblov, razvila v tematsko veliko bolj zaokroženo revijo mladinskih in otroških pevskih zborov, na kateri izvajajo zbori svoje pesmi brez spremljave in so posamezni programi bolj skrbno izbrani ter bolj ustrezajo koncertnemu izvajanju. O pomenu revije in o prehojeni poti je na kratko spregovorila Ljuba Smotlak, ki je med drugim poudarila, da je pesem mladine pesem zdravja in mladosti in je naglasila narodnoobrambno vsebino slovenske pesmi. Spored in izvajalce pa je oredstavil Gregor Pertot. Ob desetletnici revije, kateri je med drugimi prisostvoval tudi tržaški škof msgr. Bellomi (kaže, da je od začetka revije škof vsakoletni gost), so prireditelji podelili priznanja tistim, ki nastopajo že od vsega začetka in sicer zboru open- 4. RAZSTAVA NAVTIKE, PRIKOLIC IN OPREME ZA KAMPIRANJE URNIK: 15,30-20 (sob. in ned.10-20) Vstopnina: 1.500 lir znižana: 1.000 lir ske osnovne šole France Bevk (priznanje je prevzel Branko, Lupine, ki vodi zbor od vsega začetka),'' zboru Slomšek iz Bazovice, Padrič in Gro-pade (priznanje je prevzela Frida Valetič) zboru Sv. Križ, Wga vodi Celina Kontelj, ki je tudi prevzela diplomo, in zboru Slovenski šopek iz Mačkolj, v imenu katerega je prevzela oriznanje Ljuba Smotlak. A preidimo h kroniki prireditve. V prvem aelu sporeda so nastopili otroški zbori in sicer otroški zbor rojanske šole, poimenovane po bazoviških junakih, ki ga vodi Ana Bailz, zborček barkovljanske šole pod vodstvom Vere Poljšak, zbor zgoniške šole pod vodstvom Edith Kocjan, openski zbor Vesela pomlad pod vodstvom Franca Pokajoča, otroški zbor Glasbene matice pod vodstvom Zdenke Križmančič, zbor Slovenski šopek iz Mačkolj pod vodstvom Ljube Smotlak, zbor openske šole France Bevk pod vodstvom Branka Lupinca. Drugi del sporeda je začel z nastopom zbora Slomšek pod vodstvom Fride Valetič, kateremu je sledil nastop mladinskega zbora Glasbene matice pod vodstvom mladega dirigenta Stojana Kureta, zbor sred. šole «Sv. Ciril in Metod* pod vodstvom Edith Kocjan, kriški zbor pod vodstvom Celine Kontelj, zbor šole Igo Gruden pod vodstvom Edith Kocjan, zbor proseške šole F. Levstik pod vodstvom Humberta Mamo-la in zbor rojanske šole F. Erjavec pod vodstvom Edith Kocjan. Ob koncu so se nastopajoči poslovili od občinstva s skupnim nastopom in s Pesmijo primorske mladine ob spremljavi ansambla Galebi. Občin stvo je vse nagradilo z burnim plo skanjem. (vt) vojno deloval v Lonjerju, brata u-morjenega Angela Mastna, Mirka ter še druge predstavnike raznih borčevskih in družbeno - političnih organizacij, kot na primer Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje. Na kraju, kjer so pred 35 leti padli štirje junaki, je Fabij Ruz-zier v imenu domačih organizacij raztegnil spomin nanje še na ostale Lonjerce, ki v tržaških zaporih kljub mučenju niso izdali idealov, za katere so se borili kot aktivisti in člani osvobodilnega gibanja, pa še na vse druge lonjerske in katinarske tovariše, ki so padli v partizanih daleč od doma, da bi zagotovili svetu mir in svetlejšo bodočnost v svobodi. Govornik je nato povabil prisotne k enominutnem molku, nakar je bilo ob zvokih godbe na pihala s Proseka pod vodstvom kapelnika Lukše polaganje vencev. Te so prispevali PD Lonjer - Katinara, ŠD Adria, sekciji VZPI - ANPI in KPI - ZKMI za Lonjer - Katinaro in združenje aktivistov; cvetno kompozicijo v obliki peterokrake zvezde je pristavil Danilo Pertot, sin ustreljenega Andreja, ki krvnikom tistega usodnega dne ni maral odpreti bunkerja. Godba je zaigrala cBilečanko* in »Žrtvam*. Otroci osnovne šole »Fran Milčinski* s Katinare so nato mično zapeli Karola Pahorja «Sinko očetu partizanu*, igralka Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Mira Sardoč je tenkočutno podala Mateja Bora »Žrtvam* in Ceneta Vipotnika «Pesem svitanja*, član Tržaškega partizanskega pevskega zbora Drago Gašperlin pa je razvil Calaman-dreievo pripoved o Kesserlingovih grozodejstvih. Zatem so spregovorili Branko Pahor v zastopstvu združenja aktivistov, Dušan Lovriha v imenu VZPI - ANPI in podpredsednik tržaške pokrajine Ezio Mart one. Nazadnje je pevski zbor «Fran Venturini* pod vodstvom pevovodje Tavčarja izvajal A. Srebotnjaka »Bori*, J. Rijavca »Ob Kolpi*, Špika, Marolta in Gaterja «Pesem 14. divizije* ter M. Kozine »Naša vojska*. Branko Pahor je po kratkem prerezu čez lonjerski 21. marec 1945, ko je trem od šestih borcev, skritih v bunkerju — Danilu Pertotu, Ivanu Otačanu iz Istre in Albertu Dolganu iz Brkinov — kljub vsemu uspel pobeg, obravnaval zaskrbljujoče mednarodnopolitične razmere (... mir visi na tenki niti ravnotežja v' oborožitvi, saj ne sloni toliko na resnični dobri volji dveh velesil, kolikor bolj na njunem strahu druge pred drugo) in počastil osebnost maršala Tita ter mu naslovil voščilni pozdrav. Dotaknil se je tudi hude družbene, gospodarske in politične krize v Italiji ob stopnjujočih se terorističnih poizkusih zrušenja demokracije ter se še posebej zaustavil ob sorodni krizi v naši deželi in Trstu, kjer nazadnjaške sile pod melonarsko etiketo z rovarjenjem proti osimskim dogovorom, oziroma prosti industrijski coni na Krasu, skušajo obrniti kolo zgodovine v vzvratno smer. Načrtovani referendum je zgolj politična špekulacija, zato bi ga bilo dobro preprečiti, je naglasil govornik in se nato zavzel za celovito NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Predložen proračun za leto 1980 V poslovanju je predviden primanjkljaj 6 milijard 520 milijonov lir - Skupščina počastila spomin odbornika Devescovija - Solidarnost z delavci SIRT Odbornik Martone je v imenu odbora na sinočnji seji predstavil pokrajinskemu svetu proračun za poslovno leto 1980. Odbornik je kratko obrazložil nekatere postavke iz dokumenta oziroma spremembe, ki so bile vnesene v nekatera njegova pog a v ja v skladu z novimi določbami zakonodaje o finančnem poslovanju krajevnih uprav. Proračun izkazuje 6 milijard 520 milijonov lir primanjkljaja (40 odst. več kakor v lanskem letu), ki ga bo morala kriti država. Razprava o dokumentu se bo v skupščini začela 10. a-prila, do 17. aprila pa naj bi bil proračun dokončno izglasovan. Pred tem je predsednik Ghersi kratko povzel glavne pobude po- 1979 in navedel zlasti napredek, ki . nato na tajnem glasovanju s 14 je bil dosežen pri postopnem od- | glasovi izvoljen za odbornika. Za pravljanju nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu. Številne pobude je pokrajinska uprava prevzela tudi na gospodarskem in kulturnem področju. Pomembna so nadalje stališča, ki jih je pokrajina zavzela do nekaterih aktualnih problemov, kot so izvajanje osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo in vprašanje priznanja pravic slovenske narodnostne skupnosti v deželi. V začetku seje je pokrajinski svet počastil spomin pokojnega odbornika Devescovija, ki se je smrtno ponesrečil 16. marca. Na njegovo mesto je v pokrajinskem svetu stopil prvi neizvoljeni kandidat na krajinske uprave v preteklem letu | listi PŠDI Mario Martini, ki je bil tltllllllllllltllllllMIHIIIIIHMHHHimilMIIHIIllliliMllllllllllMIIIIIIIMlIlIlllltliHilllllMIMIimillllllllllMIItllim VČERAJ ZJUTRAJ V UL. DEUJREMO MOPED DO SMRTI PODRL PRILETNO UPOKOJENKO Včeraj zjutraj se je pripetila v Ulici dell'Eremo huda prometna nesreča. v kateri je izgubila življenje 85-letna upokojenka Giuseppina Zuban vd Vouch, ki je stanovala v isti ulici na hišni številki 60. Priletno žensko je med prečkanjem ceste podrl moped, ki ga je upravljal 18-letni študent Tullio Bene detti, doma iz Ul. Aldegardi 35 in ki je nato izjavil cestni policiji, da mu je vozilo malo prej posodila 18-letna prijateljica Floriana Zen-naro. Upokojenko, ki je pri nesreči zadobila hude notranje poškod be, so z rešilcem Rdečega križa takoj pripeljali v glavno bolnico, kjer pa je nekaj ur kasneje izdihnila. Nekaj po 13. uri so na ortoped- skem oddelku glavne bolnice spre jeli 34-letno Lucio Bratos, doma z Opčin, Narodna ulica 48, ki jo je malo prej v Ul. Battisti izven prehoda za pešce povozila alfetta, ki jo je upravljal 42-letni Eugenio Starec, stanujoč na Furlanski cesti 242. ženska je utrpela zlom desne noge, zadela pa jo je tudi srčna kap, zaradi česar se bo morala zdraviti približno tri mesece. V ju tranjih urah pa je pred kinom »Moderno* na Istrski ulici avto simca matra, ki ga je vozil 31-letni Furio Visintini podil 77-letno upokojenko Carmelo Benčino iz Ul. Orlandini 14. ženska se bo mora la zaradi udarca v noge zdravili približno mesec dni na ortoped skem oddelku tržaške bolnice, podpredsednika pokrajinskega odbora pa je bil proglašen odbornik Martone. Nato je predsednik Ghersi v imenu vseh svetovalskih skupin prebral izjavo o vprašanju bivše steklarne »Vetrobel* ter v njej ožigosal zadržanje vlade in ICIPU in pozval pristojne organe, naj zagotovijo prizadetim delavcem primerno zaposlitev in preprečijo, da bi na zemljišču stare tovarne nastale nove pobude neindustrijskega značaja. zakonsko zaščito Slovencev. V ta Po dolgem in mučnem trpljenju, ki ga je prenašal z veliko vdanostjo, nas je zapustil naš dragi GIN0 ANOREASSI Pogreb bo jutri, 26. marca, ob 11.30 iz mrtvašnice Slav' ne bolnišnice naravnost v cerkev na Katinaro. Žalostno vest sporočajo: žena ArneJ*3' hči Rossana, zet Vladi, starši, bratj«> strici, vnuki in drugo sorodstvo Trst, 25. marca 1980 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo ga ^ deležni ob izgubi naše drage MARIJE SUSA vd. VATTA in našega dragega JOSIPA SGUBINA c« iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih. Trst, 25. marca 1980 Pogrebno podjetje Zimolo SVOJCI namen moramo nastopati eno,n(0.® se opirati na vse tiste politične sile v vsedržavnem merilu, ki s vsaj načelno izrekajo v prid 1,351 pravicam, kakor izhajajo že iz stavnih določil. Borba za te Pra' ce je tudi sestavni del boja socialni napredek delovnih lJu® za nadaljnji razvoj demokracije državi. Po orisu tragičnih dogodkov pred 35 let in ugotovitvi, da P skoraj sleherni Lonjerc pnspe svoj delež k zmagi (življenja za svobodo dali še Emil, Ferdi®3*” Leandro in Milan Čok, Rihardi y bač in Jože Kastelic), je tudi v šan Lovriha posegel v današnjo K čo problematiko neurejenih raz®" v Italiji. Enotno in združeno, Je ^ jal, smo premagali nacifašize®> smo pa strli vseh korenin ff*1 . in zato tudi nismo uresničili v ^ idealov NOB, ki se izenačuje)”, svobodo, popolno enakopravnosti demokracijo ter gospodarskim družbenim napredkom. Slovenci uživamo še vseh pravic, ki pritičejo, toda boja za njihovo šego ne bomo prenehali, dokler n« jih ne priznajo. . -„n;a Pahorjeva in Lovrihova izva^ntfl. je zaokrožil Ezio Martone z u® vitvijo, da se mora ljudstvo sp obstoječih nevarnih razmer str no zgrniti okrog republiških l nov in sil javnega reda ter ,g demokratičnih dejavnikov; le. ja. bo mogoče streti terorizem m šizem. To je nujno potrebno v vsedržavnem merilu kot na -n jevni ravni, kjer sta O***# nacionalizem ze naša zg°au' j,i sovražnika. Preprečila sta, d Slovenci v tej deželi uživali 31 ^ pravice kot dingi državljani m nes Cecoviniju ni pogodu n ^ nek protifašističnega odbora, terega je dala pobudo P°kraJ' uprava, a Lista za Trst P°“\!n0 mržnjo do Slovencev. Boj za 5 . $ sožitje med različnimi kulturan* za graditev resnične demokra ki naj bo izraz ljudstva, bo je poudaril podpredsednik P03 w ne, toda vredno ga je biti > ^ na demokratični podlagi. In treba ozirati samo na škan ,^a kajti od čmih skladov živi le P v manjšina; Italijani in Sloven tej deželi in velika večina P .a valcev v državi živi od P0®16 dela. (dg) Nesreča 5-letnega dečka iz Trsta na Piancavallu Na obronkih Piancavalla se J® raj pripetila huda nesreča, k“ žrtev je bil mali Martino Nus ^ fer, doma iz Trsta, ki bo v Fj g{-28. marca, praznoval pet let. r p vih in neuradnih vesteh, ki Sl“srei-utegnili zbrati, kaže, da je n ji0vi‘ nega dečka med smučanjem s^jjj to podrl neki smučar, ki j® ve-za bližnje tekmovanje v smuk ’ ljavno za državno univerzitetn venstvo. Dečka, ki je zadoni^ škodbe v glavo, so takoj Priv)rav-v pordenonsko bolnico, kjer si niki prizadevajo, da bi mu je. mlado življenje. Preiskavo o n či vodijo karabinjerji iz Avian • ^ V poznih večernih urah ?° !?jeiek premestili na nevrokirurški 00 videmske bolnice. Namesto cvetja na grob Prl^o-lju Ferdiju Giorgettiju darujeta ^ ton in Lea Magajna 10.000 1 Sklad Albina Bubniča. v,$er Ob 32. obletnici smrti neP°z*jig-ga Ladija se ga spominja mam rUje rija Miklavec vd. Kette in 0 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Ivanko G*avlr. Aja) Hlača darujeta Mirko in Hlača 40.000 lir za Dijaško wa^g. Ob priliki letošnjega žrebanj ruje družina Grgič (Padriče tisoč lir za Sklad Albina Bubn*«- ^ V spomin na Albina Bubnič ^ ruje Drago Sedmak 10.00C * Sklad Albina Bubniča ter lO-1^ za PD Kraški dom. v0blodrammatico 15.30-22.00 «La molj!16 in calore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. '-ristailo 17.00 Varietejski program s skupino Aureli - Monti «Gran Jfarieta* in film «Ciao maschio*. M. Mastroianni. Prepovedan mladini pod 18. letom, moderno 16.00 «Io sto con gli ippo-Potami*. B. Spencer in T. Hill Aiirora 15.30 «Agenzia Riccardo Fin-2L" praticamente detective*. Renato Pozzetto. Prepovedan mladi-m pod h. letom. aPitol 16.15 «Dr. Jekyll e gentile signora». Paolo Villaggio. ■horio Veneto 15.00 «Animal hou-vs,e»- Barvni film. volta (Milje) Zaprto. Razna obvestila ,, ■ redni občni zbor društva naravo-„ VCev in tehnikov bo jutri, 26. mar-ob 20. uri v prvem in ob ' 0 v drugem sklicu v prostorih Slo- Vahr ,prosvete v Ul- Donizetti 3. oljeni so vsi, ki s> zanimajo za 0 r.avosl°vne in tehnične vede, tudi no J* ki niso bili prisotni na usta- 1 vnem občnem zboru in b; se že-el* včlaniti. lid en^"r Solidarnosti (Centro di So-y ?.neia), ki ga vodi don Mario ta, že dolgo let posveča poseb-Pozornost problemu mladih, ki Potisnjeni na rob družbe. Cent Pospešitev svoje dejavnosti ca nK organizira v nedeljo, 30. mar-v T t un v teatr” Auditorium konellt vokalni in instrumentalni instnfrt' Nastopala bosta vokalni in Inr’ ( Vlal - Polet (30.3. ob 10.00 v Ul- tracco); Inter 1904 Počitek: Ricreatori. ITALIJANSKA 1-A LIGA Čošie navdušil V polfinalu košarkarskih offov*, ki bodo odločali o skem prvaku, je prišlo do veli^®. presenečenja v Milanu, kjer J®# M* cjci 1VCV.11JU v miiftnu, betti iz Cantuja premagal d°n e. Bill.v. S tem ima Bianchinijeva. ^ kipa iepe možnosti, da se uv'rSlti-il finale, razen če ne bo Billy P^p-t- podviga, ki c c je opravil v cC finalu proti Jollyju. j. Z odličnim nasto;x)m Kreša ® ;i ča je Sinudyne zanesljivo Emerson in vse kaže, da se fina' Bolonjčani tudi letos borili v. prj-1’ za naslov. Ponovno je torej 0je scoll tako planiral pripravo • ().e. ekipe, da je prav v odločilo11’ ^0. nutkih v najboljši formi. P0‘e?„rf(i-siča, ki je tokrat zaigral n? kUhiH1 ni ravni, sta se namreč 40 tudi McMillian in Bertclotti, 10 ‘-'t v zadnjih nastopih prikazala "»prečno igro. Kar se tekme ® j-, tiče, lahko rečemo, da je bila 1’ ,tj tično zaključena že v prvi ®Vorse drugega polčasa, ko je moral ® .)ej-z igrišča zaradi poškodbe n® " se nju. Brez svojega «leaderja» P? gostje nikakor niso mogli upjr®1, zigranemu čosiču in tovarišem- IZIDA POLFINALA . ^ BiUy - Gabetti ^ Sinudyne - Emerson ■Hratui V nedeljo bodo odigrali P°VI srečanji. 2. SREČANJE TELESNOKULTURNIH SKUPIN V S0V0DNJAH Nastopilo je dvesto otrok Na «Pozdravu pomladi so sodelovali Dom, Briški grič, Naš prapor, Iskra, Doberdob, Sovodnje in novogoriški Partizan Kakih 200 otrok slovenskih osnov-® ter nižje srednje šole se je soboto popoldan udeležilo druge-5? .Ječanja telesnokulturnih skupin, tokrat nosilo naslov «Pozdrav Pomladi«. Na nogometnem igrišču se predstavniki Doma (Gorica), nskega griča (števerjan), Naše-» prapora (Pevma), Iskra (Ron-h Doberdoba, Sovodenj ter Par-(Nova Gorica' pomerili v (teki, meti in skoki), ki je primerno pripravljen za učence šol ter za dijake nižje-. Ob zaključku zares žarnic e Prereditve so se starejši ude-;„ ci Pomerili še v teku čez drn 11 stm. Sobotna prireditev je bila druga M VrsU v letošnji Sezoni, ki jo je Pravil goriški del Združenja stolp®81™ športnih društev v Italiji. kal3, se spomnimo, je pote-v novi telovadnici Kultumo-središča v Gorici. Namen rediteljev pa je; da bodo sredi Pripravili 3. tovrstno sreča-1 gt® naj bi potekajo v Števerjanu. ms3fv.ie vreme precej nagajalo j cem - ^en? 'n mladim udeležen-U ’ Je Prireditev povsem usnela, dokazuje, da si takih in podob-2 Prereditev še želimo. m„ajadi pomanjkan.ja prostora bo-v- ,. nes objavili samo prve tri v Da il Jtotegoriji. V naslednjih dneh Don» objavili rezultate v celoti. , . TROBOJ 1 n \n ra/rcd OŠ (deklice); ž' M3rb9ra Berra (Gorica) 3 orena Krašček (Sovodnje) ' fnstina Malaroda in 2. 1. Laura Legiša (Gorica) 2. Andrejka Obidič (N. Gorica) 3. Tatjana Turk (N. Gorica) Osnovna šola (fantje 300 m); 1 Dario Kovic. (Sovodnje) 2. Joško Radetič (Doberdob' 3 Dušan Košuta (Gorica) Srednja šola (dekleta 400 m); 1. Nevenka Konič (N. Gorica) 2. Loredana Devetak (Sovodnje) 3. Verena Pisk (Gorica) Srednja šola (fantje 600 m); 1. Julči čaudek (Sovodnje) 2. Aleš Fajt (Sovodnje) 3. Marko Fajt (Sovodnje) (pr) (Pevma) razred OŠ (dečki): • Robert Devetak (Doberdob) 3; Sfiligoj (Gorica) arko Sošoi (Gorica) 1 J4'in5- razred OŠ (deklice); 2 An3 Vižintin (Sovodnje) 3, »,ekfandra Perše (Števerjan) enka Florenin (Sovodnje) I .■,n razred OŠ (fantje): *’ - 30 Košuta (Gorica) 2 n= ■ vuorica) 3. p_ri° Kovic (Sovodnje) 1 ®cn Tomšič (Sovodnie) 1, »VJ; srednje šole (deklet 2 lvi3-a Primožič (Gorica) i!lojca Terčič (Gorica' ?atniana češčut (Gorica) 1. toaJ?zred Sš (fantje); 2. *a;it (Sovodnje' 3. vi.Tr0 Cubrilo (Gorica) , ,er Petejan (Sovodnje) 1, v Jr S. razred SŠ (dekleta); 2. Devetak (Sovodnje) 3- Ki; Kocjančič (Gorica) 2 aJ^i Turk (Nova Gorica) 1. j- razred SŠ (fantje); 2 ju , čaudek (Sovodnje)'-3. AloiH.60**6 (Sovodnje) rti/3/ (SovfxJnie) n1*-* ČEZ DRN IN STRN n°vna šola (dekleta 200 m); NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Nobena naša enajsterica ni zmagala Po eno točko so osvojili Vesna, Primorje in Zarja - Primorec in Breg pa sta ostala brez točk Na tekmovanju «Pozdrav pomladi* v Sovodnjah so pomerili med seboj svoje moči najmlajši slovenski športniki z Goriškega Zarja - Čamp! Elist 0:0 ZARJA; Puzzer, Žagar, Grgič, Sa-mese, Marc, Mikuš, San toni, Dana, Luppidi (v d.p. Canciani), Režem, Fonda, 12 Bois. ČAMPI ELISI: Castri, Zoffoli, Bu-lan, Morgan, Babih, Fantina, Cau-zer (v d.p. Pacione), Petribelich, Cristofaro, Petagnia, Zaccignia. Ko bodo ob koncu prvenstva i-gralci Zarje pomislili na vse priložnosti, ki so se jim letos ponudile, bodo ugotovili, da bi se lahko potegovali za prva mesta lestvice. Tako pa se morajo ubadati z mislijo na obstanek v ligi, ki bo nemogoč, če bodo zamujali take priložnosti, kot v nedeljski tekmi s Čampi Elisi, vendar so domačini le enkrat resneje zaposlili vratarja gostov, čeprav so se nekaj-. krat znašli sami ored njim. ! Zarja je na igrišče stopila v o-kmjeni postavi, vendar je takoj povzela pobudo, V 20. minuti je Ražem lepo preigral branilca, podal v sredino, Fonda pa je bil za las prekratek. V 26. minuti se je ponovno po lepi akciji Ražma in Dane ponudila izredna priložnost San-toniju, ki je streljal točno v vratarja. V 29. minuti se je Santoniju ponudila najlepša priložnost: Mikuš je podal v sredino, kjer je San- itiiiiMHMiiimiiitiiiiiiritiHiiiiiitiiiiiitiiiniiiiMiiiiiiiiiimaiiiiiiMiimiiiiiiiiiiitmiiiimiHiiiiiiuiitiiiiiiiiiitiiiiiHUliiiiiattfiiimiiMiiiMiiiMHitimualiHUliHiiiMMHit ODBOJKA V ZENSKI B LIGI OMA nepričakovano podlegla Boru Po tekmi odbojkarski družabni večer na stadionu «1. maj» - Podelitev priznanj Bor Intereuropa — OMA Za-nardo 3:2 {11:15, 15:17, 17:15, 15:6, 15:12) BOR INTEREUROPA: Bolčina. Debenjak, Fičur, G’avina, Ka an, Kus. Pavletič, Raubar, Zupančič. OMA ZANARDO: Goina, S. in E. Magnaldi, Sacchi, Tenze. Presifi-lippi, Parpaiola, Armanini, Pasqua. Fantasia, Tudor. V soboto so borovke pripravile prijetno presenečenje, saj so v mest nem derbiju, ki je trajal več kot dve uri, po dolgih letih spet prema gale ekipo OMA. OMA je bila do nedavnega še glavni kandidat za napredovanje, nekaj nepričakovanih spodrsljajev pa je vse upe pokopalo. Kljub temu spada še vedno med najboljše ekipe, .»rprgepetv« in ji . drugo mesto upravičeno pripada. Sobotni nastop Borove ekipe pa soboto zvečer je Bor Intereuropa slavil proti svojemu mestnemu niecu v ženski B ligi, ekipi OMA Zanardo, nepričakovano zmago je bil, v primerjavi z zadnjimi, veliko boljši. Včasih je sicer še vedno pešal sprejem, zlasti v ključnih trenutkih. Vsekakor pa so borovke tokrat pokazale veliko mero borbenosti in požrtvovalnosti, zlasti pa veliko volje do zmage. Ekipa je že izgubljala v setih z 0:2, čeprav je v obeh irvih nizih že vodila. K'jub temu se naše igralke niso zmedle: osvojile so tretji set (naj povemo, da je traja! celih 35 minut) in nato brez težav še četrtega. V odločilnem so zaigrale zelo zbrano in motiviralo. zelo malo so grešile in tako tudi povsem zasluženo osvojile derbi. Zvečer je bila po tekmi na stadionu «1. maj* prijetna družabnost, ki jo je priredila odbojkarska sekcija ŠZ Bor. Poleg obeh Borovih ekip so bile prisotne še igralke OMA, glavni odbor ŠZ Bor, odbojkarska sekcija, predstavniki JIK Banke in Intereurope ter sodnika Caputo in Jacolino. Načelnik sekcije Livio Valenčič je v krajšem nagovoru najprej pozdravil vše prisotne. V imenu odbojkarske sekcije ŠŽ Bor je izročil spominski plaketi Caputu in Jacolinu v zahvalo za njuno dolgoletno sodelovanje pri Borovih pobudah. Podobno priznanje je prejel tudi Sergio Montanari za svoje nesebično delovanje v O-kviru Borove odbojke. IZIDI 15. KOLA OMA Zanardo . Bor Intereuropa 2:3, Barribi BS - Tiesse Treviso 3:0, Cenate Sotto - Spinea 3:0, Castel-gomberto - Volta Mantova 3:1, Mo-gliano - Pallavolo Schio 3:0. LESTVICA Castelgomberto 28, OMA Zanardo 22, Cenate Sotto 20, Bor Intereuropa 18, Spinea 16, Mogliano Veneto 12, Barribi BS in Pallavolo Schio 10, Volta MN 8, Tiesse Treviso 6. INKA MLADINSKE IGRE «Kosovel» vodi Tudi letos so se v raznih športnih panogah začele mladinske igre, namenjene šolski mladini. Tako se je v teh dneh začelo tudi tekmovanje v odbojki za nižje srednje šole. Potek tekmovanja predstavlja letos novost, saj so nastopajoče ekipe razdelili v razne skupine. V vsaki skupini igrajo po sistemu «vsak proti vsakemu* (brez povratnega dela) in na dva dobljena seta, prvouvr-ščena ekipa iz vsake skupine pa se bo kvalificirala na nadaljnja tekmovanja. V soboto zjutraj so bila v telovadnici openske šole tekmovanja v ženski konkurenci. Slovenski šoli sta pokazali vsekakor boljšo odbojko od nasprotnic, zlasti pa predstavnice Kosovela, ki so nadigrale ostale. Odločitev o zmagovalcu v tej skupini bo padla v soboto, ko bodo na sporedu še preostale tekme. Izidi sobotnega dela: De Tommasini - Prosecco 2:0 (4,1) Kosovel - Gruden 2:0 (4,2) Kosovel - De Marchesetti 2:0 (0,11) Gruden - Prosecco 2:0 (9, 7) De Tommasini - De Marchesetti 2:0 (8,0) Kosovel - Prosecco 2:0 (8, 0) LESTVICA Kosovel 6, De Tommasini 4, Gruden 2, De Marchesetti in Prosecco 0. Naši šoli sta nastopili v naslednji postavi: GRUDEN: Bertocchi, Brajkovič, Gruden, Milič, Paulina, Pertot, Sardoč, Spanghero, Trobec KOSOVEL: Canziani, Carli, Dr-novšček, Gorkič, Gregori, Hrovatin, Križmamčič, Malalan, Milkovič, Mužina, Natural, Purič, Adriana in Tatjana Sosič, Tavčar. INKA SMUČARSKI SKOKI V škrbskem Plesu na Češkoslovaškem je bil včeraj predzadnji del letošnjega mednarodnega tekmovanja v smučarskih skokih za svetovni pokal. Največji uspeh so dosegli Japonci, ki so osvojili prvo in tretje mesto, zmagovalec Aki-moto pa je dosegel tudi novi rekord skakalnice 113 metrov. Lestvica najboljših je taka: 1. Akimoto (Jap.) 246 2 Leitner (ZRN) 238,6 3. Yagi (Jap.) 236,3 4. Neupert (Av.) 235,4 nato pa so sledili še 5. Ostwald, 6. Glass, 7. Skoda, 8. Mikonen, 9. Dec-kert, 10. Kogler itd. Izmed Jugoslovanov je bil 35. Lotrič (98, 76 - 175,6), 45. Velikonja (87,5, 80 - 158,5), Zupan (66. mesto) in Bizjak (74) pa se nista uvrstila v skupino najboljših. Lestvica za svetovn' pokal je taka: 1. Neuper (233), 2. Kogler (195), 3. Bobak, 4. Saetre, 5. Yagi, 6. Sumi, 7. Akimoto, 19. Norčič. Skupno je nastopilo 87 tekmovalcev. Tekmovanje se bo zaključilo danes. toni le pet ali šest metrov od vrat poslal žogo visoko nad prečko. V drugem polčasu je v 6. minuti Luppidi odbil žogo naravnost v vratarja gostov. Pritisk Zarje se je še povečal in zopet se je Santoniju ponudila priložnost, a je brcnil mimo žoge. Po tej akciji se je igra ustalila na sredini igrišča vse do zadnje minute, ko je po hi-tojm protinapadu Mikuš streljal prepočasi. V nedeljskem enajstem povratnem kolu 2. AL smo žabe-žili kar šest remijev in prav zaradi tega ni prišlo na skupni lestvici do bistvenih sprememb. Blatna igrišča so precej ovirala igro, kljub temu pa je padlo kar 23 golov, to je le gol manj od letošnjega rekorda, ki smo ga zabeležili v 10. kolu s 24 zadetki. Kot je bilo pričakovati, je bil zavrtljaj za naše enajsterice naporen, saj ni nobena naša ekipa zmagala. Brežani so podlegli Libertasu, ki je že v 32. minuti vodil s 3:0. Zgledalo je. da bodo «plavi» doživeli pravo katastrofo. Tudi tokrat pa so Brežani odločno reagirali ter z dvema zadetkoma omilili poraz. Skoraj zanesljivo zmago pa si je zapravila Vesna. Križani so namreč že vedili z 2:0, ko so nekoliko popustili, tako da so jih napadalci Rosandre dvakrat presenetili in izenačili. Pravo katastrofo pa je doživel Primorec, ki je z visokim 4:0 klonil proti Domiu. Izid sam, čeprav nekoliko previsok, zgovorno priča, da ekipa Primorca ni bila kos nasprotniku. S tem porazom se je njegovo upanje na obstanek v ligi še zmanjšalo. Primorje pa se z gostovanja pri Giarizzolah vrača s točko, s katero so Prosečani ohranili položaj na lestvici. Tudi Ba-zovci so se morali na domačih tleh zadovoljiti s točko, saj so proti Čampi Elisi igrali neodločeno brez gola. Ker nihče od neposrednih nasprotnikov za izpad (razen Primorca) ni doživel poraza, ostaja položaj Zarje še vedno precej kritičen. Omenimo še, da je deželna nogometna zveza sporočila, da bodo vse zaostale tekme desetega povratnega kola odigrali v sredo, 2. aprila. Številne ekipe se seveda s tem ne strinjajo in so vložile priziv. Zato je mogoče, da bo prišlo do sprememb.:: ■ ■' IZIDI 26. KOLA Libertas - Breg 3:2 Costalunga - S. Marco 1:1 Rosand ra - Vesna 2:2 Domio - Primorec 4:0 Campanelle - Zaule 1:1 Giarizzole - Primorje 1:1 Sovrana - Baxter 2:2 Zarja - Čampi Elisi 0:0 LESTVICA Sc vrana 37, Costalunga in Libertas 34, Campanelle 31, Vesna 27, Giarizzole in S. Marco 25, Čampi Elisi, Baxter, Breg in Primorje 24, Domio 22, Rosandra 21, Zarja 20, Zaule 19, Primorec 15. Campanelle, Primorec, Ro-sandra, Costalunga, Zarja, Primorje, Čampi Elisi, Giarizzole, Zaule in Domio imajo tekmo v zaostanku. PRIHODNJE KOLO (30.3.1980) Giarizzole - Sovrana, Čampi Elisi - Libertas, Costalunga -Domio, Vesna - Zaule, Breg -Zarja, Primorje - Baxter, Primorec - Rosandra, S. Marco -Campanelle. B. R. Pri Zarji sta bila tokrat najboljša Žagar in Marc, ki je po dolgem času ponovno nastopil. BIG Rosandra — Vesna 2:2 (0:1) ROSANDRA: Dapas, Degrassi H'aca, Somma, Kodarin. Grezar, Schettini, Colavecchia, Kirchmayr, Pichieri (Chichese), Tommasi. VESNA. Bubnich, Tence, Zuc- ca, Acquavita iRussignan), Pribac, Vecchio, Dolia Giacchin, Querci, Candotti, Massimi. STRELCI: v 15. min. Querci, v 65. min. Massimi, v 67. min. Kirch-mayr, v 71. min. Chichese. Remi med Rosandro in Vesno gotovo zadovoljuje obe ekipi, pa čeprav bi Vesna lahko odnesla domov obe točki, saj je sredi drugega polčasa vodila že z 2:0. Pove dati pa moramo, da je v vrstah Križanov manjkal Peresutti in da je Acquavita kmalu po začetnem žvižgu moral z igrišča zaradi poškodbe. če k temu dodamo še slab dan nekaterih igralcev in pa blatno igrišče, imamo jasno sliko o nedeljski tekmi. Rosandra je imela vseskozi terensko premoč, toda nevarnosti za Bubnicha ni bilo. Z druge strani je Vesna ogrožala nasprotnikova vrata le s protinapadi. Prav s temi protinapadi je kriškim napadalcem uspelo kar dvakrat premagati negotovega vratarja Rosandre. Po drugem zadetku pa se je Ro sandra •»zbudila*: v samih šestih minutah je dosegla rerm in bila vse do konca nevarna, toda na sre čo ji ni uspelo doseči zmagovite ga gola. Dajati ocene posameznikom v tej tekmi je zelo težko, saj je blato onemogočilo vsako osebno akcijo, lahko pa rečemo, da so res vsi igralci pokazali zvrhano mero po žrtvovalnosti. Fabio Giarizzole — Primorje 1:1 (1:1) GIARIZZOLE: Altin, Cattomar, Canone, Bencich, Bcssi, Basiaco, S-ulcich; Mrino, Umer (v 58. min. Tedeschi) Zacignia, "Macoratti. PRIMORJE: Štoka, Albi, G. Husu, Sugan, Angileri, V. Husu, (v 54. min. Milič) Pertot, Germani, ,To-mizza, Vascoto, Zacaria. STRELCA: v 26. min. Zaccignia, v 35. min. Zaccaria. SODNIK: Filardo iz Tržiča. GLEDALCEV: 70. Na težkem in blatnem igrišču v Žavljah sta se ekipi Giarizzol in proseškega Primorja razšli po 90 minutah igre pri neodločenem izidu 1:1, ki brez dvoma zadovoljuje obe enajsterici. Igra je bila še kar zadovoljiva in borbena. V prvem delu so vsekakor imeli več pobude Prosečani, ki so bili večji del polčasa v napadu. Domačini pa so odgovarjali le s protinapadi, ki pa niso delali večjih preglavic obrambi Primorja. Kljub premoči Primorja so domačini prišli IIIMMlIlIlliiiMMIIIIIIIIIIUIIMIIIIIIIIIilllllUiMIIIHUllllllllllUIIUIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIfnill NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Nezaslužen poraz moštva Sovodenj Naše moštvo je vodilo do drugega polčasa Azzurra - Sovodnje 4:1 (0:1) SOVODNJE: Uršič, Devetak, Petejan R., Vižintin, Tomažič, Petejan E., Kodrič, Florenin, Butkovič, Milloch, Frandolič; 13 Ferfolja. AZZURRA: Custrin, Musin, Bogo, Concilio, Montico, Zamaro, Pelizon, Petroni, Roldo, Paziente, Marega in Pizzi. Sovodnje so gostovale v nedeljo v Gorici pri močni Azzurri, Tekma ni bila ena izmed najlažjih za slovensko ekipo, saj se nasprotniki bo-ryo za najvisja mesta lestvice. Trav zato so Sovodenjci zaigrali na nedeljski tekmi res borbeno ter požr-tvovalno m le za malo jim ni u-spelo odnesti iz Gorice vsaj točke. Treba je povedati, da je negativnemu rčžuitatu botroval v precejšnji meri sodnik, ki je (posebno v drugem polčasu) zelo slabo opravljal svoje delo. V prvem delu igre so Sovodenjci povsem nadigrali nasprotnike; svojo premoč so konkretizirali s Floreninom, ki je v prvem polčasu dal edini zadetek za svoje barve ( z enajstmetrovko). Prednost so Sovodenjci obdržali do konca polčasa; v drugem delu tekme pa je posegel sodnik s svojimi netočnimi odločitvami, izključil je Millocha, potem ko je dosodil do- mačinom enajstmetrovko in tako pripomogel k nezasluženemu porazu slovenske ekipe. l. ženska divizija Kontovel - Intrepida 3:1 NARAŠČAJNIKI Vesna - SLFY 0:1 KADETI Breg - S. Marco 0:4 1 NARAŠČAJNIKI Staranzana - Dom 90:38 IH ŠD Mladina iz Križa priredi v nedeljo, 30, marca, avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Odhod ob 6. uri izpred spomenika. Prijave pri Stojanu, tel. 220-423. * # * , Atletski odsek Bora sporoča, da bo seja odbora AO jutri, 26. t.m., na stadionu «1. maj*. Začetek ob 20.30. prvi v vodstvo in sicer z indirektnim prostim strelom izven kazenskega prestara. Kmalu nato so primor-jani ustvarili dve odlični akciji, za gol pa je poskrbel Zacaria, ki je spretno izkoristil kot Pertota in neubranljivo premagal vratarja domačinov. V nadaljevanju enajsterici nista igrali kot v prvem polčasu, na dan je prišla utrujenost in igra je postala vedno bolj počasna in raztrgana. Očitno sta se ekipi ■ zadovoljili s točko, čeprav smo v drugem delu igre zabeležili dve prečki, najprej jo je zadel za Prosečatie Sugan, nato pa za domačine Ma-corati. V. 'A; Libertas — Breg 3:2 (3:1) BREG: Micor, Poropat, Klun, Tritta, Ražem, Dagri, Dazzara, Lo-vriba (Jež), Samec, Azzolin, Strnad. STRELCA: (za Breg) v 38. min. Strnad, v 59. mig. Jež. Na zelo blatnem in razmočenem igrišču v Ul. Flgvia sta se v nedeljo Spoprijeli ekipi Brega in Li-bertasa. Tekma je bila vseskozi borbena in napeta in tudi navijači so prišli na' svoj račun, saj je padlo kar pet golov. Slavila je' do* mača enajsterica, čeprav so Brežani vseskozi bolje igrali in bi si nedvomno zaslužili zmago. Zanje je bil predvsem usoden začetek, ko so v pičlih petih minutah prejeli dva gola. Prvega so domačini dosegli v 3. min., samo dve minuti kasneje pa so Brežani zakrivili avtogol. Ni minilo deset minut, ko so domačini ponovno zatresli njihovo mrežo, tako da je bil Breg v sa mem začetku v obupnem položaju. Po tretjem golu pa so Brežani odločno krenili v napad in začeli jurišati na nasprotnikova vrsta. Libertas se je zaprl v svoj kazenski prostor, vendar je le z veliao težavo zaustavljal Bregove napadalce, ki so si ustvarili nekaj izrednih priložnosti, a jim sreča ni bila naklonjena. Dvakrat so zadeli vratnico, najprej s Samcem, ,ngto 4 Strnadom, lepa priložnost pa se je ponudila tudi Dagrjju. Končno' sol v 38. min. z enajstmetrovko zjnanj-t šali zaostanek. Tudi v drugem polčasu je Breg stalno napadal in v 14, min. dose4 gel drugi gol: Jež je lepo prodrl pred nasprotnikova vrata preigral dva branilca in zatresel mrežo. Drl konca tekme pa se izid ni več spremenil: Breg je sicer vseskozi igral na nasprotnikovi polovici igrišča, vendar se je pri igralcih že poznala utrujenost. Kljub porazu pa vsa Bregova vrsta zasluži pohvalo, saj je prav gotovo odigrala letošnjo najlepšo tekmo. ,, SMI Domio — Primorec 4:0 (3:0) DOMIO: Zubalich, Susani, Cre-vatin, Legovich, Quintavalle, Fer-rini, Ritossa, Visintin, Grbec, Barnabi. Tieri (v 15. min. d.p. Gro-zich). PRIMOREC: Maglica, M. Kralj. Štoka, čuk, Križmančič, Husu, Ce-colin, E. Kralj, M. Kralj I„ Denič, D. Kralj, 12 Lebne, 13 Valdi Možina. STRELCI: v 15. m;n. p.p. Ferrini, v 28. in 37. min. p.p. Tieri; v 29, min. d.p. avtogol Križmančič. SODNIK: Balsamo iz Bologne. Bruno Križmančič Čampi Elisi v napadu pred vrati bazoviške Zarje, vendar pa je domači vratar uspel nevarnost odvrniti I I IfKONOV PADEC Bob Woodward Carl Bernstein | I g 136. Prevedel Dušan Dolinar slci vraga, bomo po vsem tem postavili republtkan- hekVOZ spet na kolesa?« Rhodes je poskusil v naslednjih a' dneh zavreti množični beg od predsednika in je lta^°^edal vrsto vsakdanjih neuradnih srečanj z republi-$ t mi kongresniki. Scottu je povedal, da si stara za-el 0 naglem uradnem glasovanju v predstavniškem do-^daj pridobiva čedalje več pristašev. Wj 0lt in Rhodes sta se pogovorila o pravkaršnjih pre-č6| v nasprotni tabor; vrste konservativcev so se za cjjre resn° osipati. To jutro je sporočil nekdanji Nixonov ^ektor Urada za gospodarske možnosti Howard Phillips, n Se ustanavlja skupina z nazivom Konservativci za od-, "Rov predsednika. Konservativni republikanski član je j stavniškega doma John A. Ashbrook iz Ohia, ki so u 1972 v stranki zaman potegoval za predsedniško didaturo, pa je objavil, da se zdaj zavzema za odpoklic. Voditelja manjšine v obeh domovih sta soglašala, da se v predstavniškem domu ne bo več mogoče ogniti glasovanju, ki se bo izteklo v prid sojenju in odpoklicu. Tudi v senatu ne kaže posebno dobro, je dejal Scott. Po njegovem je šestdeset glasov že zoper predsednika. Do dvei etjinske večine, kakršna je potrebna za obsodbo, manjka torej samo še sedem glasov. To je že hudo. kaže pa, da se bo vse skupaj še poslabšalo, zlasti če je na trakovih še kaj škodljivega gradiva. Predsednik je bil spet sam s svojimi trakovi. Od enajstih dopoldne je sedel v svoji pisarni v poslopju izvršnih uradov in poslušal. V predsobi je sedel Buli in mu označeval, kje se začenjajo posamezni pogovori. Malo po peti uri popoldne je Nixon poklical k sebi St. Claira in Buz-hardta. Rekel jima je, da je poslušal prvo skupino dvajsetih pogovorov, tisto, ki jo mora St. Clair izročiti Sirici jutri, v torek. Tako je bilo za najnujnejše poskrbljeno, toda Buzhardt se je ubadal z neko drugo težavo: s 23. junijem. Predsednik ga je vprašal, če je že slišal preostala dva pogovora, ki ju je imel s Haldemanom istega dne. «Ne,» je odvrnil Buzhardt. Poslušal je samo prvi pogovor. •No, bom jaz pregledal tista dva,» je dejal predsednik. Malo pred šesto je pri Bullu doma zazvonil direktni telefon iz Bele hiše. Buli je prišel domov šele pred nekaj trenutki in je bil pošteno utrujen. Kdo, hudiča, me kliče, si je mislil, ko je dvigal slušalko. Čakal je, da mu telefonistka pove, kdo želi govoriti z njim, a oglasil se j« predsednik. Nixon je želel, da se Buli okrog osmih vrne in mu pripravi še kak trak ali dva. Nato se je predsednik skupaj z ženo in Julie odpravil na plovbo po Potomacu. Bil je to eden najkrajših izletov v tej sezoni, gotovo pa med vsemi najbolj mračen. Kapitanu korvete Coombsu se je zdelo, da je Julie vsa jokava od pijače. Sequoia je pristala ob pol osmih in predsednik se je vrnil v Belo hišo na zmenek z magnetofonom. Julie je odšla v svoje stanovanje k Davidu. Kmalu po tistem, ko je prišla, je zazvonil telefon. Oglasil se je David. Klical ga je Ben Stein in mu predlagal, naj bi David prižgal televizor, ker Sandman in kongresnik Charles Wiggins iz Kalifornije na vso moč in uspešno zagovarjata predsednika. »Govorita zares dobre reči,« je rekel Stein. »Moraš si ju ogledati, ker je to nemara zadnjič, da o predsedniku sploh kdo govori kaj dobrega.« «Kaj misliš, kako kaže zanj?« je vprašal David. »Slabo.« »Zelo slabo,« ga je popravil David. Slušalko je izročil Julie, sam pa je šel vključit televizijski sprejemnik, »Kako se razvijajo stvari?« je vprašal Julie. Stein ni nikoli prav vedel, kaj naj ji reče. Pogosti pogovori med njima so skozi vso pomlad in poletje tekli po nekem skupnem obrazcu. Stein si je vedno skušal izmisliti kaj hrabrllnega. Deloma zato, da bi se sploh mogla o čem pogovarjati, je Julie podaril zbirko esejev Joan Didion z naslovom Opotekanje proti Betlehemu. Bili so ii zelo všeč. Nocoj je Stein mislil, da ima res srečo: lahko ji pove, kako Sandman in VViggins branita njenega očeta. Toda Julie to ni kdo ve kako razveselilo. Steina je kot že nekajkrat v zadnjem času vprašala, če misli, da bodo uslužbenci Bele hiše ostali na svojih-mestiftj' • »Mislim, da bodo,« je odvrnil- Stein in se trudil,: d,a«fei njegove besede zvenele prepričljivo. »Kako je pa kaj s 'tvojim očetom?« »Oh, z njim je kar dobro,« je rekla, vendar ne preveč trdno. Stein jo je skušal še enkrat opogumiti in je pohvalil njene starše. »Neverjetno krepka sta,« je dejal. »Podobna sta pionirjem, podobna sta samemu Lincolnu.« Julie je takšne pohvale zmerom sprejemala, ne da bi podvomila o njih. Medtem ko sta se pogovarjala, je pravosodni odbor predstavniškega doma izglasoval drugi člen obtožnice, ki je predsednika dolžil zlorabe službenih pooblastil in večkratnega kršenja ustavnih pravic državljanov. Tokrat se je glasovanje izteklo z osemindvajsetimi glasovi proti desetim. Večini se je pridružil še en republikanec, Robert McClory iz Illinoisa. Predsednik je poslušal trakove pozno v noč. Napo-sled si je snel slušalke, ki so mu stiskale glavo, vstal s svojega kapitanskega stola in poklical k sebi Bulla. Na obrazu mu je razločno odsevala utrujenost. »Slišal sem dovolj,» je rekel. TOREK, 30. JULIJ Nixon je kljub utrujenosti težko spal. To se mu je dogajalo čedalje pogosteje in družino je že pričelo skrbeti. Ni-xon se je že leta in leta togo oklepal približno enake razvrstitve dnevnih opravkov, toda to pomlad in poletje s« je zaporedje začelo krhati. uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6 PP 559 -------- tel, (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel, (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo'53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» e DZS » 61000 Ljubljano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mini 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir Oglasi Stran 6 ■ 25. marca 1980 beseda. 4UU lir ZU Ulili Vlome v o.......... • oiui|,w. .-- — ....iieit* Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlami«,-Ju»|sw krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih v Italiji pri SPI. -. 1 IrJ.iaLJzTT Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskajo ^Tnt 2aiožnikov fieg5«^ NEPRIČAKOVAN SADATOV IZZIV ISLAMSKEMU SVETU Bivši šah Reza Pahlavi zbežal v Egipt Številne človeške žrtve srditih spopadov v Čadu Za panamskega predsednika je Pahlavijev odhod «zasebna zadeva», za iransko vlado pa ameriška zarota - Šaha bodo v Kairu operirali KAIRO — Bivši šah Mohamed Reza Pahlavi se je še enkrat izognil roki pravice «islamske revolucije®. Le nekaj ur predno je iranska vlada uradno izročila Panami zahtevo o izročitvi šaha, je Pahlavi zapustil srednjeameriško državo in se zatekel v Egipt, kjer mu je predsednik Sadat zagotovil stalno zatočišče. Bivšega šaha so že sprejeli v vojaško bolnišnico Meadi, kjer mu bodo odstranili vranico. Sklep Reze Pahlavija ni presenetil samo iranskih oblasti temveč ves svet, kljub temu, da je Egipt edino varno zatočišče za Pahlavija, Bivši šah je bil že ' gost predsednika Sadata v Asuanu 16. do 22 januarja 1979, ko je pred .revolucijo zbežal iz Irana. Egiptovski predsednik ga je takrat. sprejel kot prijatelja in suverena, obenem: je tudi zagotovil, da-.bodo za Pahla-vi ja vrata Egipta vedno .odprta. Bolj kot prijateljstvo pa sedanje Sa-datovo gostoljubje spominja na u-darec in izziv ajatulahu Homeiniju in vsem revolucionarjem islamskega sveta. Pahlavijev DC-8 je po postanku na Azorih pristal ha kairskem letališču včeraj ob 11.45. po krajevnem času. Bivšega šaha' in njegovo ženo Farah Dibo sta na letališču dočakala predsednik Sadat in soproga Džihane, takoj nato so vsi prileteli z vojaškim helikopterjem V veži vojaške bolnišnice so se tuji dopisniki lahko končno približali bivšemu šahu. Na vprašanje, če se bo dolgo časa zadržal v E-giptu, je pritrdilno odgovoril kar Sadat, ki je dodal, da bo šph za stalno ostal v 'Egiptu/ ’ Za sedaj ni znano, kdaj bodo ša: ha operirali. Kairski časnikarji ne , izključujejo možnosti, da bi poseg izvedli ameriški in egiptovski zdravniki. Bolnišnica Meadi je med naj-1 sodobnejšimi v Afriki in ima tudi l vse potrebno za zdravljenje novotvorb. Šahov beg je medtem panamski predsednik Arislides Royo ocenil kot izključno zaseben Pahlavijev problem. Pcvsem drugačnega mnenja so v Teheranu, kjer se zavedajo, da jim je bivši šah zbežal, ko so bili skoraj prepričani, da bo Panama prej eli slej privolila na njegovo izročitev. Radio Teheran pa je komentiral beg, kot «niožno pospešitev eksplozije, ki bo Sadata in šaha vrgla na smetišče zggdgyine». Glas revolucije je še pristavil, da ameriška zarota ne bo koristila talcem v ameriškem veleposlaništvu, kar je tudi potrdil zunanji minister Ghotbzadeh. V Teheranu pa beg o-cenjujejo kot poskuse Rockefellerja, Kissingerja in Carterja, da bi preprečili sojenje bivšemu šahu pred islamskim sodiščem, zato so vse spletke dopustne, da ^omogočijo brezkončni beg Eichmanna novejše zgodovine®, (voc) I * \ ; * žri ■ : • ■ : • '.V- - -V- •!Vb“j/- Bivši šah Reza Pahlavi s predsednikom Sadatom (Telefoto AP) BOJUJE SE 11 POLITIČNO VOJAŠKIH SKUPIN Propadel sporazum iz Lagosa o «vladi narodne enotnosti» ■ Spore podpihujeta Francija in Libija NDJAMENA — Državljanska vojna, ki že 15 let razsaja v republiki Čad ob podpihovanju Francije in Libije, je v preteklih dneh prešla ponovno v vročo fazo, s srditimi spopadi med nasprotnimi vojaškimi e-notami v glavnem mestu in drugih večjih krajih nesrečne države. Glavno odgovornost za obnovitev sovraž. nosti, ki vpletajo kar 11 različnih politično-vojaških skupin s skupaj okrog 30.000 borci, pripisujejo veljaku s severnih muslimanskih predelov Čada, Hišenu Habreju, ki je prelomil sporazum, dosežen z velikimi težavami avgusta lani v nigerijskem glavnem mestu Lagosu. Njegove «oborožene sile severa® so namreč minuli četrtek napadle in zavzele mesto Boroko, ki leži 300 kilometrov vzhodno od prestolnice in so ga držale sile notranjega ministra Saida. V petek so pa izbruhnili hudi spopadi v sami Ndjameni med oboroženimi silami predsednika «vlade narodne enotnosti® Guku-nija Uedeija in obrambnega’ ministra Habreja. V bojih, ki so jih prčkinili v • nedeljo za približno 12 ur 'ob premirju, ki sta ga Habre in Gukuni; sklenila v francoskem o-porišču pri Ndjameni, se poslužujejo tudi težkega orožja in je po V NEDELJO PONOČI JE EKSPLODIRALA 50-KILOGRAMSKA BOMBA STRAŠNA EKSPLOZIJA POPOLNOMA PORUŠILA STAVBO ITALIJANSKEGA KONZULATA V LONDONU Doslej še nobene sledi za neznanimi storilci - Na srečo ni bilo človeških žrtev LONDON — Strahovita eksplozija je popolnoma razrušila sedež italijanskega generalnega konzulata v Lcndcnu. Po prvih preiskavah policije kaže, da so v konzulat in sicer v prvo cd petih nadstropij podtaknili 50-kilsko bombo (trenutno se še ne ve za kakšen eksploziv gre), ki je eksplodirala približno ob 3.30 in povzročila požar, katerega so gasilci pogasili po dveh urah napornega dela. Vse, kar je ostalo od petnadstropnega poslopja, ki se je v bistvu sesulo v prah, je le nekaj o-žganih Hamov. Poslopje je bilo namenjeno izključno uradom in v njem ni stanoval na srečo nihče, tako da človeških Papež WojtyIa v Valnerini na proslavah sv. Benedikta gORCIA — Papež Janez Pavel je v nedeljo ob 1500-letnici roj-•a evropskega patrona sv. Bene-sta obiskal njegov rojstni kraj Valnerini v Umbrii, ki jo je. pred kaj meseci težko prizadel potres, eme papežu ni bilo naklonjeno, ub dežju in mrazu pa je Wojtyla »eljal do konca zastavljeni pro-am z vsemi 06mimi napovedani-govori.vernikom. Papež je prispel najprej v kraj štel Santa Maria, ki ga je 17. riembra potres skoraj popolnoma ičil. Podal se je kar med bara-rje, med katerimi se je še naj-č časa pomudil pri sorodnikih pe-i žrtev potresa. Dsrednja slovesnost praznovanja . Benedikta je bila v Norcii; kjer papež maševal pred 3.000 oseba-na glavnem trgu, na katerem so plapolale zastave vseh evropskih držav. Med homilijo je Karol Woj-tyla omenil aktualnost 'sv. Benedikta, velik del svojega govora pa je nameril oceni težavnega mednarodnega. položaja in vedno bolj zaskrbljujočega stanja v Italiji. Po maši je še naprosil vernike naj molijo «za mir v Evropi in v vseh drugih krajih sveta® ter «za osvoboditev človeka®, da bi odstranili grožnje, ki sedaj pretijo človeštvu.' Tudi v popoldanskem govoru mladini je papež odločno obsodil nasilje, njegov bogat obisk v Valnerini pa se je končal v večernih urah, ko se je s helikopterjem vrnil v Vatikan. Na sliki (telefoto AP): Papež Janez Pavel II. med nedeljskim obiskom v Valnerini. žrtev ni bilo. Italijanski konzul, ki je prihitel na kraj atentata je povedal, da je domala vsa dokumentacija kcozulata uničena. V Veliki Britaniji je približno 140 tisoč italijanskih delavcev, predvsem v južni Angliji, in vsi so se opirali za u-radne zadeve na italijanski konzulat v Londonu. Eksplozija je zbudila prebivalce vse mestne četrti, vendar drugih poslopij, čeprav se čudno sliši, ni poškodovala. Mnogo ljudi je eksplozija dobesedno vrgla s postelje. Policija je iz previdnosti izselila kakih 100 oseb obenem pa je ogradila kraj atentata, tako da ni niti časnikarjem bilo mogoče priti do kraja, kjer je do nedelje stalo poslopje italijanskega konzulata. Preiskava, ki je takoj stekla, doslej še ni bila pretirano uspešna. Ugotovili šo namreč le, da'je eksplozijo povzročila 50-kilogramska bomba in ne morda plin. Takoj po eksploziji so baje opazili dva avta, mini morris in renault, ki sta z vso naglico odpeljala s trga, kjer je bil konzulat, To je vse, razen sporočila Scotland yarda, iz katerega izhaja, da s policijo sodeluje pri preiskavi italijanski državljan, ki živi v Londonu. V britanski policijski terminologiji to pomeni, da je policija priprla nekega italijanskega državljana, . ki ga<. trenutno zaslišujejo. Za sedaj se še ne ve, za koga gre. Preiskovalci pripisujejo dokajšen pomen dogodku, do kateregh je prišlo pred časom, ko je na sedežu cji-daktičnega ' ravnateljstva -za italijanske šole v Londonu izbruhnil požar, ki so ga takrat pripisali kratkemu stiku, škoda je takrat bila pičla,' vendar bodo sedaj preiskavo o tem dogodku obnovili. Trenutno nima še nihče pojma, komu, bi lahko- atentat, ki si ga ni nihče prilastil, pripisali. Na sliki (telefoto AP): Gasilci na delu pri italijanskem konzulatu. prvih vesteh obležalo že okrog 700 mrtvih. Razen sestave pred štirimi meseci «vlade narodne enotnosti®, lanskega sporazuma iz Lagosa, ki je predvideval demilitarizacijo, oziroma odhod vseh oboroženih sil iz glavnega mesta do 5. februarja in zamenjavo francoskega ekspedicijskega korpusa z mirovnimi silami iz Konga, Benina in Gvineje, niso uresničili. Zato so se ponovno razplamtele sovražnosti med 11 političnimi skupinami in med samimi ministri, ki jim načeljujejo. Kaže, da se u-stvarja zavezništvo med večino politično-vojaških gibanj, ki so bolj naklonjene Libiji, proti Habreju, ki ga podpirajo Francozi. Politični opazovalci pripisujejo navidezno spreobrnitev predsednika Gukunija dramatičnim gospodarskim razmeram v državi in ponudbi Gedafija o izdatni finančni pomoči Libije, ki bi mogla rešiti Čad poloma. Ponudba pa bržkone ni ravno popolnoma nesebična, saj je Libija izkoristila notranje spore v Čadu, da se je polastila severnih predelov države, kjer so bogata ležišča urana. Libiji naklonjena vlada bi namreč težko zahtevala vrnitev ozemelj, katerih zasedbo opravičuje Gedafi s kolonialnim sporazumom Mussolini-Laval iz tridesetih let, ki ga pa nista ratificirala niti italijanski niti francoski parlament. Medtem ko boji trajajo in se dvigajo nad Ndjameno oblaki dima od požarov, francoske sile vsaj doslej niso intervenirale v spopadih. Francoski padalci in mornariški strelci, skupaj jih je 1.200, so zaprti v svojem oporišču pri letališču, kamor se zateka čedalje večje število Evropejcev. Na delu v Čadu je približno 700 tujcev, predvsem strokovnjakov iz Francije in ZDA. Spričo negotovosti položaja in nevarnosti, da se boji še stopnjujejo, so veleposlaništva sklenila u-kazati tujim državljanom, da se vrnejo v domovino. (Iv) Pierluigi Torri obsojen na 7 let ječe LONDON — Londonsko sodišče Old Bailey je včeraj obsodilo znanega italijanskega «don Juana® 46-letnega Pierluigija Torrija na sedem let ječe. Ženskar pa ni padel v roke britanske pravice zaradi svojih ljubezenskih avantur, temveč iz enostavnega razloga, ker je bil navaden geljuf, ki je izdajal nekrite čeke. Ustanovil je celo lažni denarni zavod v samem londonskem središču in je od januarja do maja 1977 prigoljufal kar eno milijardo in 400 milijonov lir. Britanske oblasti so ga že maja 1977 aretirale, Torriju je uspelo zbežati iz zapora in so ga ponovno aretirali šele marca 1979 v New Ycrku, ameriške oblasti pa so ga izročile britanskim. V Švici aretirali italijanskega finančnika Franca Ambrosia LUGANO — V soboto je švicarska žandarmerija aretirala na letališču Agno v Ticinu italijanskega financ nika Franca Ambrosia, ki je obto žen goljufije 123 milijonov frankov v škodo luganske podružnice «Ban co di Roma®. Dolga pot razglednice FOGGIA — 19. aprila 1941 je ita lijanski pešak Savino Pompa poslal z grško - albanske fronte domov sppročil.o, - da se dobro počuti ter vse domače toplo pozdravlja. Razglednica se je med potjo «zgubila® v meandrih notranjega ministrstva, našli so jo šele pred kratkim nied inventuro ter jo seveda odposlali na naslov v kraj Castelluccio Val-maggiore pri Foggii. Včeraj po 39 letih, jo je pismonoša izročil samemu Savinu Pompi, upokojenemu kmetovalcu, ki je sedaj star že 61 let. RIM — V sredo, 2. aprila bo prvič v Italiji stavkalo vse osebje italijanskih bolnišnic, tako pomožno kot zdravstveno osebje in zdravniki. niiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiniiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA NEPEUSKEM REFERENDUMU ZA PROGRAM RAZVOJA Večina Švedov za jedrsko energijo STOCKHOLM — • Večina’ Švedov se je na nedeljskem referendumu, ki so se morali izreči o, programu razvoja.jedrske energije v svoji’državi, opredelila za še nadaljnjo izkoriščanje jedrskih central. Načrt. ki so ga Švedi odobrili, predvideva izgradnjo še šestih central v prihodnjih 25 letih, medtem pa bodo oblasti iskale nove vire energije in postopoma opustile jedrsko. Švedska je do sedaj zgradila že štiri jedrske centrale, ki čakajo samo na vladni odlok, da začnejo z rednim obratovanjem. Dve centrali sta v gradnji, šest pa jih bodo, kot so to določili Švedi, zgradili v prihodnjih 25 letih. Trenutno je težko predvidevati, kakšne posledice bodo imeli izidi referenduma na švedsko politično življenje, saj je bilo v nedeljo veliko Švedov, in sicer pa ,38,6 odstotkov, ki so proti izkoriščanju jedrske energije in obstaja nevarnost, da se združijo v stranko, ki bi nekako spominjala na «zelene» v ZRN, ki so proti jedrski energiji in za ekologijo. Za tri vladne stranke) med katerimi sta bili dve za jedrsko energijo, ena (cen- tristična) pa proti, je problem e-nergetskih virov težak preizkusni kamen. «Vendar je treba spoštovati voljo ljudstva®, je izjavil voditelj centristične stranke in sedanji pred sednik vlade Thorbjon Falldin, ki ostro nasprotuje jedrskim reaktorjem. Voditelji preostalih dveh strank, ki so v vladni koaliciji, pa se zavedajo, da je skoraj 40 odstotkov Švedov, ki odklanjajo jedrsko energijo in zato obljubljajo, da bodo v naslednjih 25 letih opravili z njo. (nf) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja; Matematika 13.00 Dan za dnem, rubrika Dnevnika 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 15.30 Sirakuze: Kolesarstvo Trofeja Pantalica 17.00 3, 2, 1. .. stik! 17.30 Jetniki kamna, TV film 18.00 Šolska vzgoja: Intervju z znanostjo, Srečanje z Giovannijem Franciem 18.30 Aktualna oddaja Dnevnika 1 19.05 Programi pristopanja 19.20 Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Raimondo Vianello 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Vlak za Istanbul, TV nadaljevanka 21.50 Alfa, znanstvena oddaja Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Oddaja o italijanskem Jugu 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13, uri 13.30 Šolska vzgoja: Oddaja za mladino 17.00 Čebelica Maja - risanka 17.30 Trideset minut za mlade 18.00 šolska vzgoja - Otroštvo danes 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Dober večer z. .. Ugom Gre-gorettijem Vmes TV film iz serije: «Lažnivi Billy» Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Gulliver; posebna oddaja Dnevnika 2 21.30 Možje in kobra - film Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 šolska vzgoja . Turizem 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželne vesti 20.00 Malo gledališče 20.05 Debata izven kronike 20.45 Znanstvena oddaja 21.30 DNEVNIK 3 , 22.00 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.15,10.00, 14.35 TV v šoli 15.40 Smučarski skoki 17.10 Poročila .. 17.15 Jakec in Čarobna WCiw otroška serija 17.30 Pustolovščina ,, 18.00 Glasbena mladina na ““ 18.30 Obzornik 18.40 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Aktualna oddaja 20.55 Lutka, TV nadaljevanka 21.55 V znamenju 22.30 Baletni portreti: Janez Mejač KOPER 18.00 Smučarski poleti , 19.15 Odprta meja, program v » venščini 19.50 Stičišče 20.00 2 minuti 20.05 Risanke 20.30 TV DNEVNIK 20.50 Ko pride september film politična 22.10 Aktualna tema, tribuna 22.40 Narodna glasba Zagreb 15.20 TV v šoli 16.15 Smučarski skoki 17.15 TV DNEVNIK 17.35 TV koledar 18.15 Nove knjige 19.00 Kulturni pregled 19.30 DNEVNIK 20.55 Argentina, dokumentarni film 22.35 TV DNEVNIK ŠVICA 18.00 Za najmlajše 18.15 Orzowei .. 19.05 Pionirji fotografije, Tv daljevanka 19.35 Svet na katerem živimo 20.45 Gledališče v dialektu «E gh’e dananz doman» 22.20 Tretja stran TRSTA 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Riccardo Racchelli: cDnevi resnice*, drama; v 3 dejanjih -1. dejanje; 9.30 Glasba v razvedrilo; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Radijski koncert; 11.30 Vam še ugajajo?; 12.00 Kulturno pismo (ponovitev); 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Rezervirano za. . .; 15.30 Postni govor: O poslednjih rečeh; 15.40 Doba kantavtorjev; 16.00 Kulturna rubrika slovenskih časopisov v Italiji; 17.10 Mi in glasba: Pihalni kvintet Radiotelevizije Ljubljana; 17.35 Sestanek z ansamblom COD; 18.00 Slovenska dramatika po letu 1945: «Stavba»; 18.45 V ritmu an gleškega valčka. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30.18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasbeno prebujanje; 8.32 Protagonisti opere; 9.00 Ansambel Lee Selmoco; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je.. .; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Glasbeni trenutek; 10.40 Mozaik; 11 00 Kim, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Vrtiljak motivov; Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzav in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW — Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Simfonične pesnitve; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Glasba; 15.45 Pesmi, pesmi; 16.00 Glasovi našega časa; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Crash; 17.00 Glasbena fantazija; 17.32 Orkester Queney Jones: 17.45 Radijski oder; 18.15 Poje skupina Makadam; 18.32 Na odru; 19.00 Glasba. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Ma- Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKVV — Beli križ 102,0 MHz UKVV — Koper 98,1 MHz UK\V - Nanos 88,6 MHz le skladbe velikih mojstrov; Mladim poslušalcem; 14.37 Gl beni notes; 15.00 Dogodki i" mevi; 15.30 Glasba po željah; 1 ■ Iz zborovskega arhiva — P-ti . Slovenski oktet in oktet *Ga* lL ' 16.30 Primorski dnevnik; 16.4o ^ klame in zabavna glasba; Sotočje RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila, 6.00 - ^ Glasbeno prebujanje; 8.40 Vce v parlamentu: 9.00 Glasbeno 8 vorni program; 11.00 Nanni Sva»r pa in pesmi Georgeja Brassen*^ 11.15 Radijska nadaljevanka; Program s Sandro Mondain} Eliom Pandolfijem; 12.30 Vi jaz; 13.15 Klasiki lahke g»S£? 14.03 Donatella za vas; 14.30 dovina prevoznih sredstev;^ 1D. . Rally; 15.30 Popoldanska srečanj; 16.40 Mladi in klasična glasuj 17.00 Patchwork; 18.55 Prog1-3" pristopanja; 19.30 Evropske P3/ 19.45 Radijska priredba; 20.30 daja o poeziji. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12-30! 13.55 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, Poročila; 6.00 - 8.48 Glasba . dobro jutro; 9.05 Radijska nad® J vanka; 9.32 - 10.12 Radio 2 11.32 Šolska vzgoja: Povest1 pravljice današnjih dni; 11-® o soč pesmi; 12.50 Program }, ' Arborejem in G. BoncompagroJ® J. 13.35 Filmska glasba; 15.00 - U- Radio 2 3131; 16.32 Pop rock cert; 17.32 Namišljena preisK Vica Faggija; 18.00 Koncert: ? Radijska priredba; 19.05 P’° . klasične glasbe; 19.58 Glasba vse okuse. . LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12-^ 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, ot cil; 7.30 Iz naših sporedov;■ j2 Z glasbo v dober dan; 8.30 glasbenih šol; 9.05 Z radiom poti; 10.05 Rezervirano za-' jj 11.35 Znano in priljubljeno; |?Vj Danes smo izbrali; 12.30 KmeW ^ nasveti; 12.40 Po domače; . Danes do 13.00 - Iz naših kraj®.’ 13.20 Zabavna glasba; 13.30 F poročajo vam. ..; 14.05 V kora* mladimi; 15.30 Zabavna glasD^b 16.CO cVrtiIjak*; 17.00 Studio » 17.00; 18.00 Po Talijinih P°tel' 18.30 V gosteh pri zborih vanskih radijskih postaj; Lahko noč, otroci!; 19.45 Vbn ^ z ansamblom Jožeta Privška: N-Slovenska zemlja v pesmi 111 »-sedi: 20.30 Tipke in godala "*• Radijska igra; 22.20 Informah' oddaja za tujino; 22 30 S Ple®»o5 orkestrom RTV Ljubljana: j^.j Lirični utrinki; 23.10 S popevk3" po Jugoslaviji. 19. MEDNARODNI SEJEM ALPE ADRIA M Človek in prosti čas Turizem, gostinstvo, prehrana, alkoholni in tobačni izdelki, ohridski biseri, domača obrt, usnjena galanterija Sodelujejo: Furlanija - Julijska krajina, San Marino, Parma, Pesaro.., 24.-30. marca 1980 Gospodarsko razstavišče Ljubljana - Odprto vsak dan od 9. do 19. ure