k L obertnijs i lihajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; ca pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr Ljubljani v saboto 28. novembra 1857 PogojzdeDje Krasa * Kras, čez kterega je železná cesta iz Ljubljane v Id Parc, kjer so se hudi potresi od leta 342 po Kristu-sovem rojstvu do današnjih časov prav pogostoma nahajali. Naturoi nasledki razpočenih apnénikov so, da se de- Terst izpeljana, ni do sedaj že dosti ne v zemljoznanskih ževnica večidel v razvaline eteka in zgornjo rahlo zemljo ne v kmetijskih zadevah, najmenj pa v narodnem gospo- poplavi, in ravno zato se v enakih krajih vedno voda in darstvu pregledan in presojen. dobra rodovitna zemlja pogrešuje, ker v nižjih in podze- Zastonj si prizadevaš v spisih zemljoznancov in zem- meljskih jarkih razpoke in enake razvaline zaliva in zasipa, Ijoslovcov popolnoma poznati tisti del Evrope, kteremu se kar se je semtertjč ob železnici na Krasu nahajalo; pri beseda Kras prilikuje, io kteri se vleče ob jadranskem aPrestranku in v Šent Petru so ponikve, ktere so z dobro morji od Soče tjè do Nar ente in od morja do Savine zemljo za več kubiknih sežnjev globoko nasute. a ^a « m % m » « • • _ mm m _ V. __ meje na Gorenskem, od Ljubljanskega mocirja Nasuta ponikva za postajo v Šent Petru, na severni do Zatičine čez Kočevje na Đolenskem In se raz- strani, ki je 150 sežnjev dolga, globoka pa 2 in pol do 3 prostira daleč na Horvaško in Dalmacijo, se širi ve- režnje, široka pa 15 do 20 sežnjev, je polna dobre rodo čidel po Notrajnskem, Primorskem, Istriškem, vitne zemlje. Horvaškem in Dal matinskem. Tukaj pa ne bomo natanko preiskovali, ali se pesenik zemlje, Take ponikve in jarki, ki so polni dobre in rodovitne se mogli iztrebiti in zemlja na take puste kraje ali taselo h kajperu ali zgornji triastvorini, ktera je, kakor uapeljati, kteri so za novo obdelovanje pripravni zemljoslovci mislijo, poprejšnje morske tla pokrivala y ali Naturni nasledki razpoklin in nasipanje pustih krajev spodnji apnénik h kredotvorini prišteva, ali se z dolomitom z dobro in rodovitno zemljo bi bilo tudi za razne drevesa , posebno za take, ki svoje serene korenine skorej premenjuje ali se pa mehkeji in laporni apnénik poleg lobro Tomaja, Divača itd. v kaki drugi naravnost navzdol spušajo, kakor hrast, bukev, jesen Općine, Sezane podobni obliki nahaja, ali se numulitní apnénik stařeji z ali jelka oreh astngamj zmeá&u pa mlajL tvorio i P^H^HHHJ^^^I je zemljo Krasa le od kmetijske strani pregledati. V teh zadevah nam je železnica čez Kras od Ljubljane v Terst in kakoršna j hruška, češnja, kostanj itd. Te drevésa Hz fccîsajcjo vècs: Krzsxí v vocjs all prostrene manjši v • sir; a V 1 * * v po tem kakor so pašniki bolj ali manj razširjeni, marsikaj razodela od lastnost skalovja, ki so se na veliko je živina, ki se po njih pase Ondi i kjer jih gojzdnarski oskerbniki varjejo, so lepi krajih razkrojile, po kterih so se zemeljne tla bolj natanko hrastovi gojzdje, kakor na priliko v cesarskem kobilstvu v razločiti in spoznati dale. Lipici in Prestranku; kjer pa brez vse previdnosti ovcé in Kraški svét je od drugih planinskih in primorskih ze- kozé pasejo, kakor med Ležecami in Divačem, tam ni no- melj včs drugačen; poveršna zemlja na Krasu ima to last- benega sledů imenovanih drevés, in samo še brinjevi ger- nost, da ondašnje vode niso v stanu dolin zaliti, ker tečejo miči se pokončavnemu zobu požrešne kozé v bran stavijo; le nekoliko casa poverh zemlje, potem se v razne razpoke drugega germovja tukaj skorej viditi ni. Da je Kras v dandanašnji stan přišel, je večidel po in votline pogreznejo, tečejo sopet nekoliko časa po podze meljskih vodotokih cele ali pa deloma in se v kratkem spet na verh zemlje povernejo, po kteri se nekoliko časa lostni podobi so temeljni kamen žrešni kozi ovci in govedini připisovat!, al k vsi za pretekajo. H takim vodam pristevamo Reko, ktera se v dobičkarije in kratkovidnosti v spominj človeške njega dni ošabne iu pre- Škocjanu blizo Britofa v Uremah v jamo pod živo skalo vzetne, zdaj pa obožane Benetke postavile. Benetke šumeča valí, in pride sopet na Brežini na dan, kjer so so naredile Kras. tekoče leto vodotok napravili, po kterem je nekoliko vode v Terst napeljane, nekoliko je pa v Timavu v morje hahlá; Hrasti iz Krasa so bili, na ktere je v lagunah ja dranskega morja perva morska gospodovavka svoje bitje Pivka tece v postojnsko jamo in pride pri Planini pod opirati zamogla ; kraški hrasti so bili nekdanja podstava imenom Unšica na dan, ktera teče zopet blizo Logatca pod k tisti moči, pred ktero se je njega dní včs znani svet zemljo; in spet pri Verhniki izpod zemlje izvira pod ime- tresel. nom Ljubljanica, ki skoz Ljubljansko močirje in Ljubljano teče in se pod Zalogom v Savo izliva; ravno tako lastnost ima tudi cerkniško jezero, ki se po mnogoverstnih jamah pod zemljo odceja. Benetke,so temelj postavile h pokončanju gojzdov na Krasu in revni stan Kraševcov poslednjič doveršile. ' (Dalje sledi.) . | - Eoakega stvarjenja, kakoršna je poversnjmaKrasa, so tadi podzemljine z neizrečenimi razpoklinami iu votlinami preprežene in z apnénikom obzidane, v kterih vodah in cemunih se berložnje ali močerilci (proteus anguinus, človeške ribice) nahajajo. Gospodarska skušnja (Ovseni kruh namesto ovsa za konje). Časnik » Allg. Ztg. f. L. u. F. pravi da pri 7 konjih leto in dan Razpokline in podzemeljske votline na Krasu so se le čez 200 gold, prišpara, kdor ovseni kruh namesto ovsa po hudi h potres ih napravile, ker se od drugih ogenj- konjem zobati dajè. Naredi se pa ovseni kruh takole: En * V r rezi in v mlin dá da bljuvnih razporov nič zapaziti ne dá. In res so kraji ob cent ovsa se pomesa z 20 funti morji pogostoma potresom podverženi, kakor Kleden, Dvor mlinar oboje na debelo zmelje (šrota); temu drobu se pri---dene še 5 funtov drobné rezance in potem iz vsega tega . da Iz časnika slav. štajerske kmetijske družbe kruh speče po navadi. Spečeni kruh se pustí ene dní 37$ star postane; potem se drobno zreže in z rezanco vred svojih strežnic. Mravlja prinese hrano v čeljustib in červič kakor navadno oves konja zobati dá. Težkim voznim kon- odpre svoje asta na široko in zija kot žejoi srakoper v jem se dá na dan 18, labkim konjičkom 12, jezdnim 10 gnejzda. Mravlja ga pita po malem s přinesením jedilom. fantov takega kraha. Konjem je kaj vseč in jim dobro ktero kot blisk zgine v požrešnem zrela. Ko bi to dolgo tekne. — Dobro je tudi med gori omenjeni drob tadi drobno terpelo, bi moralo biti vsih mravelj konec. To je se njih razsekanega kore nj a in krompirja primešati; na 100 sreća, da terpí to pitanje le nekoliko dní, ker potem se delov ovsenega drobů 3 dele krompirja. leni trebušniki zapredejo v tenko kožico in iz gosenc pe- - ^ stanejo bube, ravno kot se zapredejo svilodi v kokone. Gospodarska novica Te bube ljudje navadno mravlji jajca imenujejo iq jih nabirajo za tice j kterim ta hrana posebno tekne Đube (Iz ajde žganje!) Prof. Knobloh je ajdo kemisko 06 morajo pa popred v soparu zadušiti, sicer bi nabiravca preiskoval in pri tem najdel, da ajda ima 3krat tolike stirke v sebi kakor krompir srednje sorte, zraven pa se nekoliko protebnih drobeov, kteri naredé y da so ajdni cez nekoliko dní kašo upihale Mravljam je kaj zeló všeč, da so ti požeruhi upoko ker zdaj se zamorejo oddahniti in ludi za se bolj po cc ostanjki še za klajo veliko vredni, kadar je iz ajde žganje izkuhano bilo. V 9. listu parskega časnika „Ztsch. d. 1. V7. popisuje prof. Knobloh nadrobno, kako se iz ajde žganje kuha. jem, skerbeti ? posebno pogosto hodijo zdaj k ušem vas; vse je spet veselo in zadovoljno. Pa to prijetno življenje terpí le nekoliko dní, ker po Kdo bi bil misiil, da ljuba ajdica bo kadaj še tem ee zacnejo bube spet premikati in iz tenke kožice pri žganjarjem v gerlo tekla! Natoroznanske reči. Mravlja. (Dalje.) Vsako mravljlšče ima nekaj ptujih majhnih živalic v kobacajo mlade mravlje. Torej se zdaj mravlje sopet bolj doma deržé in pazijo na bube. Ko mislijo, da je přišel čas, pretergajo s čelustmi lahno tenko kožico na onem koncu, kjer ima mlada mravlja glavo. S pomočjo strežnic se izmotajo mlade mravlje iz tesnih celic, pa so še slabe in neukretne. Po vsem životu se jih derží oska srajčica iz tenke bele mrenice in stareje mravlje jim slačijo to sraj- cico pocasi in skerbljivo, da mehkih udov ne ranile« Ko svojem stanu. Imenujemo jih zeljšine uši, ker so res usem podobue, in vsaki jih je že po bezgu ali po kaki verbi laziti vidil. Tem živalicam so mravlje posebno dobre, no-sijo morejo, tudi hrane jim donašajo in raji same stradajo jih na solnce, jih gleštajo in jim strežejo, kakor le da y so te zadnje vezi odpravljene, jim dajo precej kaj dobrega Jesti in potem, ko so se pokrepčale, jih vodijo po mravljišču in jim skazujejo vse kote in poti, ker zdaj bojo morale same za se in tudi za druge skerbeti. Iz jajek namreč so se izvalile razun navadnih mravelj tudi možke mravlje le njih živinica pomanjkanja ne terpí. Te uši so res domaća živina celega mravljišča, od ktere sládek užitek namreč na herbtu dvoje cevi, v V • in babice, ktere nikoli iz mravij * s V ne gredo, torej jim dobiva. Te živalice imajo kterih se nabira neka sladčica, po kteri mravlje posebna hrepené. Ko pride mravlja do uší, se ji začne prilizovati, jo boža in gladi s tipavnicami toliko časa, da spusti uš po vsaki cevi kapljico one sladčice, ktero mravlja željno morajo delavci potrebnega jedila donašati. Novinci so kmalo spoznali svoje dolžnosti in se pri- vadili službe in vsa družina živi veselo in srečno v en dan. Ali komu se sreča vedno smehlja? Velikokrat pride nesreća, ko se je nobeden nadjal ni. Enega jutra, ko so poserka. Tako gré mravlja od ene usi do druge, da ima dosti. Uší so pa tudi rade pri mravljah, saj se jim nič hudega ne zgodi, mravlje lepo za nje skerbé, kot kmet za svojo molzno živino, in rés kar je kmetu krava ali ovca to so mravlji te uši. j mravlje komaj ustale in so še na pol zaspané po mravljišču lazile, prilomasti ena, ki je že zgodaj ustala in že na ogledu bila, na mravljisce; veselje se ji bere na obrazu, hitro ošverka nekoliko sester in kmalo je vse na na družine se podá urno proti kolo- nogah. Več kot tretj vozu kteri skozi gojzdič peljal j Naše mravljisce je imelo svoje dní na dveh lepih pri-stavah veliko te molzne živinice. Na dvéh hrastih namreč ki sta blizo mravljišča stala, je prebivalo veliko teh uši in mravlje so jih pogostoma obiskovale, dvé terdo uglajene stezi ste peljale do hrastov in poleti v lepem vremenu je ali zdaj Mravlja, ki je prijetno novico přinesla, jim kaže pot. Zdaj pridejo na pot in hitro obsujejo poljsko miš, ktera je bil obed, kakoršnega mertva na sredi poti ležala. To je romala nepretergana versta mravelj k hrastoma je to vse minulo. 9 se ne, kar so bele srajcice nedolžnosti slekle! Ali kjer je sreča, je tudi nesreća, in nesreća je prišla za mravlje zdaj v podobi kolesa na samotežnem vozíčka, seboj kterega je star mož s plevélora naloženega pred Lansko pomlad, bil je pervi lep pomladanski dan, ko so pervikrat mravlje prišle na solnce in so hotle iti gledat, kaj njih živinica delà, — ali kdo popiše njih osupnost in njih strah, ker jojmioe prejoj peljal Levo kolo gré ravno čez • v mis in je pred enim trenutkom še vse živo bilo, je zdaj ostudno mert višče. Skoraj vse mravlje so poterte od kolesa, kterega je nemila osoda ravno zdaj memo pripeljala. Le malo njih je hrastov ni bilo več. Po sestnik gojzda ju je pozimi posekal in ž njima so šli nar boljši in nar s laj si dohodki mravljišča rakom žvižgat. kraja; v sredi Zdaj imajo pa le malo živinice vec, kar jo je domá v odneslo peté in te zdaj bežijo od nesrecnega peljejo tadi kakega ranjenca, kterega je kolo po sreči le za kako bedro zgrabilo in ma saj še celo glavo pustilo. hlevu in še en češminjev germ jim je ostal vse to le To je bila velika zguba za našo družino! Kdo bo senca proti prejšnemu posestvu. zdaj babicam stregel in možke ředil, ker peščica srečnih, Topli pomladanski dnévi, ki se zdaj verstijo, so zbu- kteri so splošni uimi ušli, je premajhna, da bi mogla vse dili življenje v jajčkih, ki so do zdaj pri miru na mestu delà opravljati? Del in opravil je na kape, delavcov pa malo Preplašeni pribežijo v eni sapi ostali domů iu nazna W m. « % — _ -m m m W m • i fl fl V # ležale, na ktere so jih delavci spravili. Začnejo se gibati in iz vsacega jajčka zleze červič ali gosenca. Pridnim in skerbnim mravljam dá to posebno veliko opraviti, ker dra- nijo sestrám strašno prigodbo. Velika žalost obide družice, žina se je hudo pomnožila in novorojenci imajo vedno lačné s pobitím sercom obžalujejo svoje sestrice, ktere jim je trebuhe in le gledajo, kje bo kaj vgrizniti. Ker si sami še nemila osoda tako zgodaj vzela. Pa mravlja tudi y žalosti ne morejo potrebnega vsakdanjega kruha poiskati, jim ga poguma ne zgubí in si vé iz vsake stiske pomagati donašajo mravlje pridno od jutra do hladnega večera. Domá Ko drugo jutro zarja nebo přepne, so naše mravij je vedno sto in sto ust odpertib ? ki željno pričakujejo že vse na nogah. Nekaj posebnega danes tuhtajo ? ker tako nemirno eèm ter tjè tekajo io se pogosto s tipavnicami zejo Ena 9 ki je tudi nekoliko večja memo drugih, ima Jezikoslovni pomenki posebno veliko opraviti; vedno šviga od ene do druge in Čakavci po Vuku z oziront na Kekavce 5 jih pregleduje, kot general svoje vojake, preden jih ki izgovarjajo 1 na koncu besed. pelje v ogenj Zdaj se vzdigne cerna truma, straže odprejo vrata na široko in kot hudournik se vsuje četa po mravljišču. Le babicah za postrežbo in pri vratih za Spisal J. Kobe. (Konec.) i « malo, kar jih je pri stražo neobhodno potrebno „Bilo bi od velike koristi, ko I ^ r m*. L* IL M t L í • ' vj1 se včakavskem nareèji vse zbralo, kar ni serbsko. i je ostalo doma, druge so se Onda se vse vzdignile. Zunaj zleze ona velika mravlja na eno bilko in od ondot pregleda še enkrat svojo armado, potem jo pelje navzdol v gojzdič. - ' ' ; # * rit« M*J* * ' y .ÁÉ* JHďfl jt II |ji' / jf H (Konec sledí.) môg lo, ktere teh razlik se slagajo z narečjem njih zapi sosedov Kranjcov, ktere so same njihove, in te s kterim ------- _ - ~ j - ~ ' 1 -- »...uw uj.u^v* w slovanskim narecjem se slagajo. Poleg tega bi pa mi dobili rûl I l/A r)S dfûî ill K AriA/1 Ir v /I n n n n wi a/I n aim« r^ i> /ynrr avSi n U veliko cistejih besed, Ravno tako se danas med nami ne govorijo.. wJJl ki ft ï _ ' MM 3 & Kj*Jk tudi hasnila severnim Kekavcom taka % Ali tuđi Slovenci imajo obhajati tisučletni spomin apostolske delavnosti sv. Kyrila in Metoda? i. ' ^ ú X 1 p i ê * , oni pa zadnjega ne raz bi se južnemu „susati" slobodno » ljajo V casopisih smo brali , tisučletni spomin na umaknil, na pr severni Slovani priprav- súsajo." Severni Kekavci ne razumejo juznega » na-nj vsi §-v i rti in Metoda slavno obhajati. Ker je delavnost sv. Kyrila ta zgodba v zgodovini rana ozlela" , ce pravi : dušnega razvitja slovanstva neskončno važna, in ker tudi » « '-- ^ mi mm jtk « rf^V 4 ii ^^^^ it ik t . đUl W A I gLA (1 V jiftâ ř fl vendar čerstva mi Slovenci smo. akoravno tako mi se ie , i t h i tanko izrazuje južni na žurim", „tersim", „trudim ^ 4 a j t . ». ■ K W ozlevati se začela." Kako na pr « svojega truda 5 » 9 » se stopnje kinim" in „mučim"; severni pa vedno žene svoj „prizadevam", sostavljen iz „prí-za uii uiuvvui/i omu , anuiavuv uiuiu , mnu vuuuui vi/io»«u jí«* vvuuv avuv ^pu^aucvi betva Slovanstva, je tedaj vredno preiskavati: ali tudi Slo- denem." Za ta glagol menda venci imajo vzrok slavne tisučletne svečavnosti v čast sv. venski imel prostora! ne bo slovnik slo Kyrila in Metoda se vđeleziti? Slovenci so se s sv. katoliško véro že v apostolskih * y f ^ j j y ÇS £ Qpi V Dalmacii po suhem se ne nahaja dandanašnji nobeno « v# ,. ;•! • v L « • • . 4 Ui 1 ^ y a.« « » selo ne obcina ljudi več 9 ki to narecje 9 pa tudi časih soznanili, vendar ni še se bila v oni dôbi tako uko- tezko v Bo8DÎ; al nahaja se jih še v horvaški vojniški ê i V 1 • • • JF* tt m « v ■ . m m « m « « T reninila, da bi se reci smelo : popolnoma spreobernitev kranji kakor se Velebit prestopi, in na zapadnem Madžar Slovencov h keršanstvu spada v apostolske case, lavnost keršanskih misionarjev one dobe je obsegala večidel polatinčene mesta in tergovišča s sredstvom latinskega je- ker de- skem in v Avstrii gotovo tjč do Beča (Dunaja)! Kako so zginile iz Dalmacije? Jaz mislim, da so Zr ft » U • pred Serbi ia Turki, ondi ostavši so pa se poserbili. Oni pa 9 zika 9 med narod po seliščih naj so bile stale v ravninah se sv. keršanska véra za včs čas rim ali v planinan skega vladařstva čez Norikum nikdar ni bila popolnoma razprosterla Cglej Mu char „Rômisch. Norik." II, 266 itd.). Po padu rimskega cesarstva so zemlje, v kterih SIo- ki zdaj zivijo na zapadnem Madžarskem in po sosedni Av strii ■■ I HM ■■■■■MH ■■HM y ki jih Nemci imenujejo „Baser Krobaten", so verjetno daleč se odvetki panonskih Horvatov. Ali od kod veru? ali jim ni Porfirogenet dobro zaznamoval mesta vlade ali so pa tudi oni v nověji dôbi pobegnili pred Turki. 9 * Tj ^ m im^^ Iz vsega.tù povedanega se vidi, da se južni Slovani vsi zunej Bulgarov po jeziku delijo na troje: pervi so Serbi, ki govorijo što ali šta (in počem se ozir Cakaveov in Kekaveov nazvati morejo S toka v ci) in na koocu venci prebivajo, postale pozorisca kervavih bojev, in v tej dôbi se je seme sv. keršanske vére vsejano po sv. For- tako 454 tuna tu io Hermagoru, čeravno ne celó zadušilo 9 vendar se hudo popacilo. Divji Atila je od leta 443 razsajal po vseh straneh starega Norika, razderl Petov, sloga izgovarjajo o namesto 9 drugi so Ho rva ti 9 ki Celejo 9 Akvilejo in druge mesta sedeže keršanstva. Ni namesto što ali šta govoré ča (po čem se zovejo tudi se torej čuditi, da še paganizem v slovenski zemlji nahajamo do os mega stoletja, in da še le nemškim misionar] e ru je ugodilo, ga popolnoma iztrebiti. Ko je terpelo preseljevanje narodov (Volkerwanderung) Caka v ci) in na koncu slogov izgovarjajo se pa ne razlikujejo od Serbov; > v ostalem ali kakor jih mi zovemo, Kranjci, it .. v. u • ' f tretji so Slovenci, ki namesto što go- 9 vorijo kaj (po čim jih tudi naši imenujejo Kekavee), kteri . _ i /m i f n j - « •« «« m % se od Serbov in Horvatov po jezikih veliko vec rimska cerkev tudi ni mogla dosti za uzderzevanje ker- feor gerbi jn fiorvati med sabo šanske vére takraj planin storiti 9 9 kakor koli , pa so niim If.l ft Uti'HL ' • ' ? ka emu slovanskému narodu. * 1 Horvatje v Varožlin lahko toraj zapopadamo kako je bilo mogoče, da v oni dôbi se je krivoverstvo ^ ^^ A * jA ~ 'L ^^L jm ^- J. jm ^ JE ^ . I. Mr Arianisma v Noriku ukorenilo — posebno v cerkvi petovski io celjski. Brez dvombe se je pritépel iz Sirmia. Sicer ni nobeden se preseljevajočih narodov imel sta- vito: od kod so oni ondi, kjer so zdaj? Ako je istina _____ iti Uli * _ kT ' * ti H JilBI j i; »li ^iiï ûiiylk nlAV ; t'll Iti ll . . , . . . „ IvV,. * . «. Slovence spadajo tudi ski, Križevski in Za'grebški okolici (varmežiji), kterih jezik je prelaz iz Kranjskega v serbski. Al čudo- kar novitnega sedeža v Noriku, vendar bojne četě ktere so skoz Norikum na panonsko mejo hodile posadke paganskih rimskih vojšakov v 9 uuui , nj ví DU ttuaj y aivu jc .cst.u« , «v«i da so panonski Horvatje bivali med a** 9 m tA È 1Ê ^ ( ■ V Of M Ih i V M H 11 ! 5 mestih so bile izpervo bolj zaderžaj, kakor pa podpora keršanstva. Porfirogenet Dravo in Savo, in da njih stolica je bila v trebalo, da so ondi Caka vei ne pa Kekavci! » Sisku, onda sem mt m ^ £ 0 * v «r JBb flf* da ni nobeden rodov se na domovini Slovencov: hočem imel stanovitnega sedeža v Noriku n • c? v Gledé na te južne Slovane med sabo bi jez rekel, da je Štokavcov najmanj trikrat toliko, kolikor je Kekaveov in Cakaveov skupej, Kekaveov pa sopet veliko več kakor Cakaveov. 9 9 ker še se v šolskih in » V bukvah zmiraj ući, da so na Krajnskem, Koroškem Stirskem nekdaj germanski narodi stanovali*, to reč natanjse razjasniti. Novičar iz avstrijanskih krajev (Dalje sledi.) Iz Marburga 22. listopoda. Zadnji nas obiskali svetli knezoškof labodski gg. Aot četertek so n Martin. Prišli so iz Dunaj > kjer so vizitirali samostan Beoedik 380 tinov pri Skotih. Serčno bo se razveselili čez svoje pri- Kjer je stal hram za smodnik (stolp), zijá zdaj silno velika hodnje stanovališče. V kratkem času se je dosti storilo, razorana jama. Kamnje je letelo po celem mestu in 3 4 ure kar se posebnemu trudu gosp. farm. M. Glazerja zahvaliti deleč > ljudi » živino in hiše po imamo. Do mladoletja bo poslopje gotovo. Od koroške bijalo. m je, kamor je pnletelo, V stolpu je bilo 200 centov smodnika, 700 napol 9 meje že čujemo matike in sekire, ktere tù delajo za že- njenih granát in kakih 240 zažigavnih krogel. Velika sreča leznico. Upati je tudi, da bo iztočna železniea tudi da se se te niso unéle, se bolj se je pa previdnosti božji pri Marburgu se z južno zedinila. Mi Marburčani bodemo zahvaliti, da bo pred nekimi tedni več sto centov smod- tedaj „GrosB-stadteri" in bela Ljubljana naj se skrije potem pred nika odpeijali. Koliko je po tej nesreći ljudi ob življenje nami 90 Dijakov letos imamo zadosti. V pervi soli jih je in zdravje prišlo, še ni mogoče povedati ; da jih je več 9 mogli smo tedaj paralelni razred vpeljati. Za novega Bto naznanjajo vsi časniki. Kako se je pa taka grozna učitelja je přišel Vaš za šolstvo včs uneti rojak J. Maj- nesréča přiměřila? Marsikako bo to vganjevali, al najnoveji • t «r •_ 1 « V V # V «« • «V» 1 •• .V • « «• A « A ciger iz Krajnske gore; uci latinscino in Blovenscino. Letos bodemo obhajali stoletnico obstanka naše gimnazije Be najslavniše dala ta reč ob- časniki Že se posvetujemo, kako bi 9 pa pišejo, da jo je strašna hudovoljnost nad mesto přinesla I Čakati pa moramo, da se ta govoriea poterjena skaze 9 potem jo bomo povedali, kakor tudi število ubitih Drugokrat Vam utegnem kaj več povedati od te in ranjenih naznanili. Presvitli cesar, komaj strašno ne- hajati. imenitne slavnosti. Tergat va je pri nas dobro izdala, zgodo zvediti, bo koj iz lastne dnarnice 20,000 fl., in pre večidel boljše kakor lani. Pekersko se prodaja od 60 do Bvitla cesarica Elizabeta 2000 v pomoc nesrecnemu 90 fl. Gornještajerci letos dosti vina nakupujejo posebno iz mestu poslati ukazali, verh tega pa še ministru notranjih velikonedeljskih, ormožkih in lutomerških goric. Sladkega zadev zapovedali, poskerbeti, da se v celem cesarstvu po Zaverčana je malo viditi na kolodvoru. Deremo, da ste Vi deželnih poglavarstvih in škofijah mili darovi za nesrečne • «• V • a 1« li • V » 1 i V. j « • V . . _ .. • . « • « z igralisnim ravnateljem, kteri 9 bolj zadovoljni kakor mi. Lahko! ker nam je pustil rolina Avgusta, so 2000 fl. v ta namen podarili. lja pleve ni viditi kakor „Coulissenreisserei" in pa ze vec let nas teater oprav- Mogunčane poberajo. Tudi presvitla cesarica vdova 9 Ka 9 zernje pa je v Ljubljano odnesel. Pri nas druzega Kakor je v nemških časnikih brati, bo namesti pruskega 91 fade Lerchen kralja njegov brat še dalje tri mesce vladal. Iz Lon felderspassmacherei." Kakor je umetno življenje meršavo, dona je došla čudna novica, da je imela angležka vlada tako tudi družbeno. Razun nekoliko kavarnic ni nikakor namen, nekoliko bark pred Napol poslati da napolsko snega mesta za razveseljevanje. Ubogi učitelj in urednik, vlado prisilila, dva o poslednji poskušeni prekucíi vjeta kteri stol segreva celi božji dan, zvečer pa ne vé nikamor, Angleža v Salerni spustiti. Ker je avstrijanska vlada se z « • « • a v • 1« • 1 «l fl « • 1 • 11 ■ « V _ .. _ _ V . __ • — VT n V Ba- kjer bi muke življenja pozabii! Da bi vendar imeli kaksno lepim zoper to postavila, je angležka odjenjala. kasino. Ali Marburžanom manjka cov zimo u al „sensus communis u 9 99 vkup ee veselimo" ravno ne nov- jonu na Francozkem je néki 19. t. m. se enaka nesreća , po slovenski; „vkup der- zgodila, kakor v Moguncii. to je, kar pogrešamo Na Rusovskem bodo 1862 tisuče leto obstanjka rusovskega cesarstva obhajali. Iz Tersta 26. nov. T. Pred nekimi tedni je izgovoril Car je ukazal, da se v spomin te obletnice v Novgorodu, někdo v teržaškem časniku željo, da bi kdo iz Ljubljane ali v pervem stolnem mestu rusovskih vladarjev, spominek po iz Krajnskega sploh se lotil, dobro mleko in smetano stavi. Iz M aid ove in Valahije piše nek franeozk v Terst po železnici pošiljati 9 ker bi tako našemu mestu časnik, da ee v teh in sosednih deželah vstaje bojé. Da s© kaj dobro vstregel. Z veseljem beremo v nekem teržaškem odborniki v divanih prav rogovilasto obnašajo, je res, da italijanskem časniku oznanilo, da nam pošilja nekdo vsaki eo P» prebivavci njih homatij že do gerla siti, je se bolj dan iz Ljubljane dobrega mleka na prodaj. Iz Ljubljane. Zvedili smo, da je c. kr. kupčijsko ministerstvo dovolilo, nove ceste iz Logatca in Postojne do ondotnih kolodvorov železnice narediti. res in komaj čakajo, da bo zbor v Parizu njih zadeve v roko vzel in uravnal. govorjenja. zedinjenji že skorej nikjer ni vec Obsojene zorotnike zoper življenje serb s kega kneza so v težkem zelezji v težko ječo za vse dni. — V v Gurgusovac odpeijali Cer n igor i ni samo Novičar iz raznih krajev vse še pri starem, ampak od dné do dné prihaja stiska te , Tù ni več pravice in kjer ni uboge deželice huja m vecja te. tudi sodnika ni. Septavci in osumljevavci so sodniki, O. k. dnarstveno ministerstvo je z razpisom od 6. okt. ker je knez preveč od strasti omamljen, da bi um in serce zaukazalo, da se smejo že zdaj novi sreberni dnarji poslušal. Derží ga pa tudi strah vedno v njegovem po avstrianske veljave pri vseh plačilih c. kr. dnarnicam in v« ~ —r.............., pobernim uredom dolžnih rabiti, in sicer plača mali zvezni da je Danilo .svojim podložnim prepovedal, . s Turki kaj slopji da si ne upa, med ljudstvo stopiti. Ravno zvemo, tolar 1 25% kr. 9 lorintnik ali goldinar 57 kr., četert- opraviti imeti. Ropanja in morjenja ni konca ne kraja. forintnik 14 * 4 kr. dosedanjega dnarja. Moguncijo nemško Mainz, je eno najstarejih mést nemške dežele 9 9 po in že Rimci bo imeli ondi svoje mesto Moguntiacum. Precej veliko je in leži na reki Rajnu blizo tam, kjer se réka Majn v njo izliva, v hesenskem velikovojvodstvu. Od leta 1814 je najvažnija nemško-zvezna terdnjava proti Francoz-kemu, v kteri imajo avstrianski in pruski vojaki posádko. Velikost grozne nesreće, ktera je to mesto 18. t. m. za » Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana Spisal Matija Majar. HeKi cayra (c.iy>KaÓHÍK) Hece #Be aparoiieHi y ami (Schale), no Hecpc*ii ce My i3M>3He je^Ha POK, ia ti a 3 delà 9 se dá v se , na#c Ha xaa íh ce noTpyn.ube. Iloóepe rniópe íh zdaj nekoliko bolj natanko pregledati. rPe B c^paxy k rocno^y, aepmen b je^Hoj poKy ne-io Kmalo po 3. uri popoldne je zadonélo strašno gromenje, ^anio b apyroj zemlja se je stresla, hiše so se majale, strehe poderale, rocno#; KaKo okna li iópe 3aKaj na hici na&LbiBej 9 peie na ? TaKo.ie, ročnog 2K,iaxTHÍ drobile. ' Strah je bil neizrekljiv. Tako imenovan o^roBopi cayra, íh cnycTi hic yHo ijeao nanio Ha TJa, » Káfltrich" in gornja 99 Gaugasse u je bii kup razvalin 9 pod #a ói ročnog uiji.i 9 je nepBa m.ia b niiópe kterimi bo bili njegovi prebivavci pokopani. Serce se je tergalo vsakemu, kteri je vidil strašno razmesarjene trupla V _ Pogovori vređništva. Gosp. J. L. v. Z. Tudi prevodi se raztresene ležati ali nesrečne umérati; starši so otroke, bojo radi vzeli. otroci starse iskali v • 9 mozje svoje žené in žene možé klicali! Odgovorni vrednik: Dr. Janes Bleiweis* Natiskar in založnik : Jožef Blaznik«