it. itmnu. i mNM, i Ktt. zi imnH lili. xun. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravniStvu prejeman, oelo leto.......K 22 pol leta........!1 celo leto pol leta četrt leta na mesec K 24 — v 12— 9-_ četrt leta........5 50 na mesec........ 1 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflova ulica št. 5, (1. nadstropje levo), telefon st 94. Iikmja vsak Ama svečar isvzasnal aedelje te lnserdti veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. i ena številka vslfa M vtaarfav. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Nerodna tiskarna telefon st. 99. za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta.......»13* četrt leta........650 na mesec.......„ 2 30 Slovenski Narod* velja po poŠti: za Nemčijo: celo leto.......K 28#— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto .......K 30 — VpraSanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnl&tvo: Knaflova nllca st. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85. Volitve no AnjIeiKem. Že mesec dni so pogledi vsega sveta obrnjeni na Angleško, kjer se >edaj vrši političen boj največjega pomena, ne :>amo za Angleško, nego pravzaprav za ves svet. Začel se je ta boj iz vzrokov, k: so so zdeli marsikomu malenkostni. Vlada je bila predložila parlamentu proračun, ki ga je poslanska zbornica pač -prejela, ki pa pra je gosi>o>ka zbornica po dolgi in uprav senzacijo-rmlni razpravi odklonila. Gosposka zbornica si i« s tem pač prilastila pravieo. katere se že dvesto let ni poslužila in vlada je razpustila parlament ter razpisala nove volitve pod devizo: »odprava gosposke zbornice* in »uvedba davkov na velika imetja in na velike zapuščine«' — aH v volilnem boju, ki se zdaj bije. je vse to -topilo v ozadje. Zdaj se ne gre već ne za mogočne lorde in ne za soci-jalistični« proračun liberalne \U\de. Volilna borba se vrši v znamenju svetovno važnega vprašanja: ah naj Anglrška ostane zvesta načelu svobodne trgovine ali naj uvede varstvene carine. Moč angie.^ke države, njene, gospodstvo na morili, velikanske kolonije in ogromno boga.vtvo angleškega naroda — vse to se je porodilo iz svo-b dne trgovine. Trgovska svoboda, voljujoča prosti uvoz izdelkov m pridelkov na Angleško in v vse nje-ne kolonije, je pa }>ostala tudi izvor velike in nevarne konkurence. Amerika in Nemčija delata Angleški največjo konkmenco. ne samo na svetovnih tržiščih drugih držav, nego na Angleškem samem. Nemško blago preplavlja Angleško <;ainn, ker je že vsled nižjih delavskih mezd na Nem-škem eenejše kakor angleško blago. To -poznanje je napotilo že preti l^ti >edaj vsled starosti oslabelega ministra Clmmberln ina. da je začel delati propagando za idejo, ki je v dija-metralnem nasprotju z vsemi tradicijami angleške državne in trgovinske politike. Stoletja sem sta bili tr-crovska svoboda in kar mogoče velika avtonomija kolonijalnih rržav vodilo vse angleške politike. Cham-berlain pa je razvil nasproten program : Hotel je kar mogoče tesno združitev kolonij z Angleško in carinsko zvezo med kolonijami in njih materjo, utrjeno z visokimi canna-mi na uvoz tujega blaga. — LISTEK. Uo&ezeitfui vzgoja' Ljudje navadno niti ne slutijo, koliko duhovitosti je treba za liube- in za ljubezensko srečo«. Tako je pisal znameniti lahkoživee g«-,** pod plem. Saint Evremont svoji lepi znanki Ninon de Lenelos, ki je zgol po svojih ljubezenskih doživljajih postala zgodovinska os'-ba. Ninon ne ic gotovo fino smehljala, čitajoč to značilno priznanje svojega prijatelja, zakaj kar je ta v svojem pismu izrekel kot slutnjo, to je ona že davno vodela natančno in se po tem spoznanja tudi ravnala. Njej je to bila ljuba, morda sladka resniea. Samo študen? ovski začetniki in beletristični šušmarji so v ljubezni naturalisti. Kdor irna dar, da postane v ljubezenskih -tvarch mojster, ta se Čuti kot umetnik in je gotovo dosti večji umetnik, kakor kak slikarček ali poetek. Kdor je v ljubezni naturalird. ta sploh še ne vr\ kaj je ljubezenska sreča, kajti za pravo umevanje in uživanje ljubezenske sreče je treba este-lično kultiviranih čuvstev, drugače je ali cela aJi vsaj napol žival, za kakršne potem različni Antoni Bona venture pišejo svoje surove brošure. Ko je Chamberlain sprožil to misel, se je zdela Angležem tako gorostasna, da so se je kar sramovali. Chamberlain je bil popolnoma osamljen, tudi najintimnejši njegovi prijatelji so ga javno zatajili, eelo Bal-four, ki velja za enega največjih in najbistroumnejših angleških državnikov. Toda Chamberlainova misel je imela realno podlago, nastala je is dejstev in čimbolj so Angleži občutili tujo konkurenco, toliko več pristašev je dobila Chamberlainova nova misel. Gospodarske razmere so pač najmočnejši faktor v življenju vsakega naroda in tudi historične tradicije stopijo vse na stran, kadnr postane sila občutna. Še pred petimi leti bi živa duša ne bila mislila, da se zgodi na Angleškem taka prememba v naziranju, kakršno se vidi sedaj pri volitvah. Te volitve so nekaj velikanske-ga, nekaj takega, kar imponira vsemu svetu. En sam dan je bilo 30.000 shodov, do torka je bilo \>-ega skupaj 133.000 sli odo v, shodov ki so jih priredili kandidat je sami ali njih prijatelji in menagerji ali pa posamične delavske organizacije. Povprek je bilo v vsakem volilnem okraju 1200 shodov, za vsak mandat 200 zborovanj. A keko se je še drugače delalo! Vsa Ansrleška je preplavljena z letaki. Praktični Angleži v**do, da ljudje nimajo dosti čf?sa za branje letakov; zato izdajajo in razširjajo kratke letake, a izdajajo skoro vsak dan drug letak. Mvsta in vasi na Angleškem so prelepi jena s plakati, ki naj opo-zore volilea na kar mogoče drastičan način, za kaj se pro pri sedanji volilni borbi. Plakati so brez i?i'*me ilustrirani. Angleški slikarji imaj^ čez glavo dela. d i naprav:jo dovolj takih v kričečih barvah izdelanih plakatov, na katerih je vedno tiskanih le malo a krepkih besedi. Angleški pesniki so vsi vpreženi in navdušuj* jo volilee s plaintečimi verzi ali na pobijajo nasprotnike z neusmiljenimi satirami. Učenjaki, Likarji, pesniki vse dela z besedo, s peresom in s čopičem za svojo stranko. Kakšen i .izloček med teini ljudmi in na pr. med vedno indiferentnimi slovenskimi znanstveniki, slikarji in pesniki; kakšna življenjska moč pri teh Angležih in kaka apatija in kako mrtvilo pri naših talentih! Na Anglešem agitira zdaj vse, zlasti še ženstvo. Vojvod i nje in mar- kize se vozijo iz kraja v kraj in hodijo od hiše do hiše, od volilca do vo-lilea, iz milijonarjeve palače v delavsko bajto, iz aristokratske graščine v kmetsko hišo, čakajo pred tovarnami delavce, obiskujejo ženske in poljubljajo umazane otroke, vse, vse store za zmago svoje stranke. Kes, občudovanja vredna je ta velikanska požrtvovalnost, ta izredna eneržija in vztrajnost, s katero delajo brez izjeme vse stranke. Daaedanji izid volitev je prinesel veliko iznenađenje. Unijonisti, torej tista stranka, ki hoče ust\ariti najtesnejšo zv» zo Angleške z njenimi kolonijami in na uvoz tujega blaga naložiti visoke earine, so izredno mnogo pridobili. Sie«*r kaže vse, da kode imeli tudi v prihodnjem parlamenta zastopniki svobodno trgovi-•m v družbi l zastopniki delavcev in irskimi nacijo nalci prav znatno večino \\\ da boda torej mogli uresničiti svoje načrte ter rnorda tudi ugnati gosposko zburnico, toda to ni najvažnejše pri sedanjih volitvah. Mogočno naraščanje utiijon i stičnega pri -banja — to je bistveno najvažnejši t>'.>jiiV v sedanji volilni borbi, ker je svetovnega pomena. Pomisliti je samo, kaj bi bil« taka unija Angleške z njenimi kolonijami, kakor si jo predstavlja Chamberlain. To bi bil imperij, kakršnega sva se ni videl, to bi bila država, ki bi obvladovala petino celega sveta, a vstop v ta imperij bi bil zabarikadiran s carinami. To bi bilo za Nemčijo na pr. uprav usodnega pomena, morda tako velikega, da bi končno Drišlo do najstrahovitejše vojne, kakršne še ni bilo. Za zdaj pač unijonisti še ne bodo dobili krmila v roke, toda v prihodnjem parlamenti] bodo že dosti številnejši, močnejši in vplivnejši, kakor so bili doslej in ker bodo Angleži vse bolj in bolj čutili trgovinsko ter indusirijalno konkurenco zlasti Nemčije, je čisto gotovo, da bo tudi raslo in se utrjalo unijonistič.ao gibanje in I njim nasprotje med Angleško in Nemčijo, katero nasprotje bo prej ali slej rodilo katastrofo, ki bo morda za stoletja odločila evropske razmere. ________ Deželni zbori. V gališkem dež. zboru je imel namestnik Bobrzvnski zanimiv govor. Nastopil je proti rasofilski propagandi med Rusini in je konstatiral, da rusko Rusini nikjer ne govore. zw~Liv iqr"'BO"i-' asa— Vlada ne more biti pasivna nasproti uameri umetno vzgojiti na Poljokem pojem ruske narodnosti. Dalje je namestnik obžaloval boj med posameznimi strankami. Vlada se ne more postaviti na stališče nobene stranke. Vsem mora biti enako naklonjena. Ko bi na pr. zastopniki Nemcev prišli k njemu in izjavili, da so udani deželi, bi jih tudi ne mogel odkloniti, ne kot namestnik in ne kot Poljak. Glede sklicanja češkega deželnega zbora se še ni sklenilo nič gotovega. Češka deželna poslanca Škarda in Svehla sla naznanila dež. maršalu, da Cehi na vsak način zahtevajo, da se dež. zbor sklice. To sta naznanila tudi namestniškemu podpredsedniku. Cuje se, da bo deželni zbor imel prvo sejo dne 1. februarja. V dolenjeavstrijskem dež. zboru je posl. Seitz interpeliral radi prepovedi igre ^Der Feldherrnhugel«, ki se je že park rat igrala. Na mest u ik je odgovoril, da tiči pohujšanje v tem, ker imajo igralci avstrijske uniforme in nekateri celo maske znanih dostojanstvenikov. Če se to spremeni, se bo igra spet lahko igrala. Volitev ▼ Pnljo. Včeraj so končale volitve v pulj-ski občinski zastop. Volilo se je 14 dni. Izvoljenih je 25 laških lil>eral-cev, 7 Hrvatov, 10 zastopnikov mornarskih uradnikov, 2 zastopnika državnih uradnikov in 1 socialni demokrat. Volitve so se izvršile v popolnem miru in redu. Upati je. da bo občinski zastop tudi delal; doslej že šest let v puljski mestni posvetovalnici ni bilo nobenega dela. K voli tri ▼ Pragi. O izidu volitve v Pragi, kjer je bil proti mladočehu izvoljen raiika-lec pišejo *-koro vsi češki listi na uvodnem mestu. Protimladočeški listi pravijo, da je ta izid poraz Kra-mafeve politike, mladočeška dnevnika »Den« in ^Nar. listy« pa konsta tirata, da je zmagala le demagogija nad resnirn političnim delom, da pa bo ta poraz mladcčehom impulz k nadaljnemu delu za >v. da se uniči demagogija. Ban Rauch. Iz Budimpešte se poroča, da ban baron Raueh, čegar stališče je jako omajano, pride v Budimpešto, da konferira s Khuenom o položaju ua Hrvaškem. Na vsak način nastane v hrvaški vladi sprememba, toda šele ■» . 'i' ' JWi "»i ' fnrirnf-irfi—— pozneje, ko se ujasni razmerje med Khuenom in ogrskimi strankami. Uradne hrvaške »Narodne Novine« pišejo glede na to, da Wekerlova vlada ni pustila na Hrvaškem vsled službene pragmatike železničarjev dobrega spomina. Vendar pa se dado nesporazum ljenja med Ogrsko in Hrvaško odstraniti. Khuen bo podpiral hrvaške ministre. Nade, ki jih goje banovi nasprotniki z ozirom na to, da je bil med Rauchom in Khuenom I. 1896. nek konflikt, se ne bodo izpolnile. Ogrsko. Justhova, stranka s*: pripravlja na odločilen boj proti Khnenu v parlamentu in izven parlamenta. Upajo, da ga bodo prisilili, da odstopi, če mu izrečejo v parlamentu nezaupnico ali pa odklonijo kako vladno predlogo. V ponedeljkovi seji poslanske zbornice bo baje kabinet predložil sledeče predloge: 1. Državni proračun za 1. 1910; 2. zakonski načrt o dvomesečnem začasnem proračunu; 3. trgovska pogodba z Rumunsko; 4. zakon o sodniških pravicah konzulov; 5. poročilo finančnega ministra o nekih transakcijah. UuMlonskl (Minski soeL Ljubljana, 20. jan. Ljubljanski občinski svet je imel danes popoldne ob 6. sejo, kateri je predsedoval župan. Župan imenuje overovateljema zapisnika obe. svet Meglica in Milohnojo. Predsedstveno naznanilo. Župan naznanja, da se vrši dne. 24. t. m. v »Unionn« neko posvetovanje v železniških zadevah. Povabilu, ki ga je dobil od deželnega glavarja, se bo odzval. Povabljeni so tudi vsi občinski svetovalci. Mestna zastavljalnica. Obč. svet. dr. M a j a r o n poroča nujnim potom o spremembi pravil mestno zastavljalnice. Predlaga, naj se najnižje posojilo določi z 2 K; doslej je bilo najnižje posojilo 4 K. Dalje, naj se jemljejo v zastavo tudi srečke in naj se posoja nanje do 75% nominalne vrednosti. In slednjič, naj se uvede sledeča odpravnina: za posojila do 20 K 10 vin., do 50 K 20 v. in nad 50 K 30 vin. — Sprejeto. Odškodnina štatutar. mestom. Vsled tega, ker je statutaričnim mestom odpadla dohodnina, so ta Ninon de Lenelos je bila ženska, ki je v času kralja Ludo vika XIV. veljala za najvišjo instanco o ljubezenskih stvareh. V herojski dobi jo bila ona heroina ljubezni. A Ninon de Lene los ni bila samo čudovita ljubimka, bila. je tudi občudovanja vred na učiteljica in vzgojiteljica v vseii ljubezenskih stvareh, in če velja Pariz za najvišjo avtoriteto v leh zadevah, je to v največji meri pripisati starodavni tradiciji, ki je nastala v časih Ninoninih. Nebroj je bi hi moških, ki jih je Ninon de Lenelos očarala, a ta duhovita, nad vse omamljiva ljubimka se ni zadovoljila samo s svojimi uspehi; bila je izobražena, jako zabavna in bistroumna ter je o svojih izrednih ljubezenskih uspehih tudi premišljala in je sadove tega premišljevanja razglasila svojim sodobnikom in so-dobnicam na tedaj običajni način, namreč v pismih. »Briefe der Ninon de Lenelos« je naslov knjigi, ki obsega pisma, katere je Ninon de Lenelos pisala mlademu markiju, sinu zelo slavne gospe de SeVigue. Ta mladi marki je bil po poklicu oficir in bil je izredno častihlepen; hotel je postati znamenit vojskovodja in znamenit ljubimec. V ljubezenski umetnosti ga je pod u Če vala Ninon de Lenelos, prva tedanjih virtuozinj v tej umetnosti. Takrat, ko je Ninon de Lenelos pisala ta pisma, je bila stara že šest-inpetdesot let, torej že v starosti, ko žive ženske navadno samo še ob lepih spominih. Toda Ninon de Lenelos je bila med ženstvom izredna izjema. Še celih štiriindvajset let potem, ko je pisala ta pisma, je bilo njeno življenje posvečeno ljubezni, je imela vedno polno častilcev in moški v cvetu svojih let so bili srečni in ponosni, Te so našli milost v njenih očeh. Ko je bila stara že blizu 70 let se ji je eden njenih častilcev, ki ni bit uslišan, hotel prav nekavalirsko maščevati. Pričo velike družbe jo je vprašal: »Madame, vi vsaj mi bode-te vedeli povedati, v kateri starosti nehajo ženske biti zaljubljene.^ Ninon de Lenelos se je ljubeznivo nasmehnila in rekla: »Ljubi gospod, to morate pa že kako starejšo vprašati.« Umrla je šele v starosti 90 let, a bila je do sadnjega središče vr^ga elegantnega življenja pariškega,vedri o vesela, vedno duhovita in zgovorna in priljubljena pri vseh, ki so bili znani z njo. »Ljubezen se da samo z ljubeznijo plaćati.« To je eno fundamentalnih načel, ki so izražena v njenih zanimivih pismih, teh dragocenih kulturnozgodovinskih dokumentih. Kako je Ninon to načelo umevala, to kaže ljubezniv dogodek iz njenega lastnega življenja. V času frondeur-jev je bil plemič Gourville njen ljubimec. Oourville je bil pristaš princa Con de in je moral l>ežati iz Pariza, ko je dvorna stranka premagala stranko princa Conde. Gourville je pred odhodom svoj gotovi denar hotel spraviti v varnost, a ker je sodil, da ni nihče vreden popolnega zaupanja, je dal polovico svojega denarja spraviti svoji ljubici, Ninon de Lenelos, drugo polovico pa je dal ohraniti visokemu prelatu. Ko so končali nemiri irondeur-jev se je Gourville vrnil v Pariz. Najprej je obiskal visokega prelata in prosil, naj mu vrne v shrambo izročeni denar. Sveti mož seveda denarja ni vrnil, marveč je Gourvillu hladnokrvno odgovoril, da sploh ni ničesar sprejel v shrambo, marveč da mu je Gourville samo izročil veliko svoto, da jo porabi v dobre namene, kar da se je tudi zgodilo. Gourville ni in ni mogel priti do svojega denarja. Za veliko svoto, ki jo je bil zaupal cerkvenemu knezu je dobil samo prepričanje, »da so pre-latje in srake v najbližnjem sorodstvu.« Moža je to hudo po trlo, zakaj da bi mu Ninon de Lenelos vrnila njej saupani denar, na to resno niti mislil ni več, ko ga je cerkven dosto- janstvenik tako grdo opeharil. Ali ker je bil v denarnih stikah, se je le odločil, da se oglasi pri svoji ljubici. Ko je stopil v njen salon mu jo prišla Ninon vsa zbegana nasproti. »Težko mi je a. je rekla vsa zmedena, >da Vam moram nekaj priznati.« Gourville je prebledel. V tem tre-notku ni več dvomil, da je Ninon porabila njegov denar in da ga ne bo nikdar več videl. »V vaši odsotnosti, ljubi Gour ville« je nadaljevala, Ninon, »se mi je primerila prava nesreča in iskreno vas prosim odpuščanja,« Ko je bil preti nekaj časa ljubljanski podjetnik Degenghi obsojen v neki civilni pravdi na plačilo večjega zneska, je bolestno zavzdihnil »O — po vero Deghenghi«. Nekaj podobnega je najbrž vzdihnil tudi Gourville. Ninon de Lenelos je Gourvilla posadila poleg sebe in se začela izpovedovati. Kar je Gourville slišal, tega pač ni pričakoval. Ninon ga je prosila odpuščanja, ker se je.v času njegove odsotnosti — zaljubila v drugega moža. »Ne zamerite mi, da vam svoje ljubezni nisem ohranila, nego samo vas denar«, je Ninon de Lenelos končala svojo izpoved in je izročila Gonrvilln njej zaupanih sto-tisoč frankov. (Dalje rnikoaajie.) mesta občutno oškodovana. \ Ljubljani je n. pr. ta dohodnina znaiala od 1. 1898 do !. 1909 — 2,269.000 K. Odškodnine pa za to ta mesta niso dobila nobene. Mesto Krakov je sprožilo idejo, naj bi se vsa ta mesta obrnila s peticijo na finančno ministrstvo in državni zbor, da se jih od&ko-duje. — Sklene se, da se v posebni peticiji tndi Ljubljana pridruži tej akciji. »Philharmonische Gesellechaft« Ti ros i. da se ji dosedanja redna letna podpora 400 K zviša, ker je »Kranjska hranilnica« ustavila vsako subvencijo. Obe. svet. dr. Š v i g e 1 j izvaja tia podlagi poročila o občnem zboru tega društva, da ni potrebno podpore in da je ne zasluži. Denarja še za TK>trebne stvari ni do-.t i. »Philharmonische Gesellschaft« ne dela v takem smislu, kakor bi moralo delati kot glasbeno društvo. Ozirati bi se moralo na glasbo vseh narodov, tudi Slovanov, v resnici pa izvaja izključno le nemška dela. »Glasbena Matica« hodi v tem oziru pravilno pot. Ne le to; v Celju, Mariboru, Ptuju, Kočevju ni za slovenska glasbena društva bilo doslej ne vinarja. Ljubljana je preveč objektivna. Najlepša je pa motivacija prošnje: zato, ker ne da > Kranjska hranilnica«, naj da Ljubljana! Ce se »Kranjski hranilnici« ne zdi podpirati »Philharmonische Gesellschaft«. kako naj pride Ljubljana do tega! Govornik omenja, da je bila svoj čas dvorana 'Philharmon. Gesellschaft« ostenta-tivno prazna, ko je Kubelik napravil dvojezične lepake; ko pa je neki pevec pel Wagnerjeve pe*mii, in sicer ravno one, v katerih se tolče po Slovanih, je bila nabito polna. Sicer pa tudi finančno stanje ni slabo. Predlaga, da se črta sploh vsaka podpora. — Sprejeto. Samostalni predlogi obč. svet. Turka. Obč. >vet. T u r k predlaga, naj se magistratu naroči ,da izdela načrte in proračun za napravo kanala «>d mitnice na Radeckega cesti do trga Tabor. — Dalje predlaga, naj se ukrene vse potrebno glede boljše razsvetljave na Radeckega cesti, Martinovi cesti in Vodmatu. Obč. svet. P a v š e k omenja, da je treba tudi na Martinovi cesti kanalizacije, in sicer od železniškega medora do Bohoričeve ulice. Obč. svet. Tur k pravi, da bo stavil tozadevni predlog pri proračunski razpravi. Slednjič predlaga i»bč. svet. T u r k, naj se z ozirom na vedne kravale »Belgijcev« premesti TKdicijska stražnica zopet od sv. Petra cerkve na Radeckega cesto in v Vodmatu ustanovi nova. Vsi ti predlogi so sprejeti. Nato prestopa občinski svet v proračunsko razpravo. Proračun mestnega zaklada za leto 1910. Mestni magistrat nasvetnje sledeče: T. C p r a v a v o b č e. Potrebščina znaša 309.424 K (funkcijske pristojbine 10.080 K. plače uradnikom 164.769 K, redarstvo 96.635 K, plače slugam 20.859 K, deputati in dr. 13.290 K, nagrade in podpore 3600 K, pokojnine, miloščine itd. 13.467 K, pisarniške in uradniške potrebščine 25.426 K, potni stroški 2975 K, patrolje 600 K, oskrbovanje jetnikov 770 K. upravni stroški 1830 K, dispozicijski fond 3000 K, telefon 881 K, prevažanje jetnikov in odgoncev ter priprega za gasilno društvo 4000 K, članarina avstrijskim posredovalnicam za delo in -lužbe 40 K, vrtnarstvo in gozdarstvo 7192 K); pokritje pa znaša 20.815 K. Nedostatek znaša torej 378.609 K. II. Uprava mestne imovine. Potrebščina znaša 61.611 K ♦ davki poslopij in zemljišč, vzdrževanje poslopij itd.); pokritja pa je 1,094.944 K (najemnine od poslopij in zemljišč, vrednostni papirji, razni prebitki itd.). Prebitek znaša torej 1,033.333 K. III. Ceste, ulice, trgi in sprehajališča. Potrebščina 134.942 K (poprava in vzdržavanje, čiščenje mesta, razsvetljava mesta); |K)kritje pa 76.511 K. Primanjkljaj znaša 58.431 K. IV. Zdravstvene in blagotvorne zadeve. Potrebščina za zdravstvo znaša 38.340 K (plače 21.708 K. ljudska kopel 8.026 K, razno 8606 K); stroški za blagotvorne zadeve pa znašajo 93.598 K (ustanove 4000 K, »Zatišje« 8000 K, podpore in prispevki 81.598 K). Stroški skupaj 131.938 K; pokritja pa je 9660 K. Primanjkljaj znaša torej 122.278 K. V. Šolstvo, znanost in n m e t n o s t. Potrebščina: 155.159 kron (ljudsko šolstvo 49.470 K, razna učilišča — realka, obrtna nadalje v a lnica, umetno - obrtna šola, licej — 79.819 K, razni stroški 25.870 K, in sicer med drugim »Glasbeni Matici« 3000 K, »Narodni šoli« 400 K, »Dramatičnemu društvu« 12.000 K, »Filharmonisehe Gesellschaft« 400 K, »Družbi sv. Cirila in Metoda« 1900 K, »Radogojn« 700 K, »Slovenskemu planinskemu društva« 600 K, trgovaki šoli 1000 K, trgovski grem i jal ni šoli 500 K, »Mladiki« 1000 K); pokritje znaša 33.538 K (ukovina, prispevki dežele, ministrstva itd., najemnine, obresti raznih obligacij). Primanjkljaja je torej 121.021 K. VI. Vojaška nastanitev. Potrebščina: 2380 K; pokritje 3756 kron. Prebitek 1376 K. VII. Raznoterosti. Potrebščina: 6260 K; pokritje 852 K. Primanjkljaj 5408 K. Izredna potrebščin« znaša 331.917 K. Med izrednimi potrebščinami so sledeče postavke: Amortiziranje in obrestovanje posojil 148.675 K, za olepševalne namene 3000 K, »Slov. Filharmoniji« 20.000 K, 6. rok kupnine za ljubljanski grad 10.000 K, 6. rok prispevka za zgradbo »Učit. konvikta« 500 K, za povzdigo tujskega prometa 4000 K, »Simon Gregorčičevi knjižnici in čitalnici« 3000 K, 2. rok prispevka »Merkurju« za zgradbo društvenega doma 500 K, nakup umetnin za umetniško galerijo 2000 K, za most čez Ljubljanico od Prul na Opekarsko cesto 10.000 za samoslovenske ulične tablice 8350 K, »Domovini« 1000 K, ravnatelju slovenskega gledališča za 9 mesecev 3560 K, kranjskemu oddelku lovske razsiave na Dunaju 500 kron, »Družbi sv. Cirila in Metoda« 1. delež za obrambni sklad 200 K. podpora »Dramatičuemu društvu« 14.000 K, ^Gasilnemu in reševalnemu društvu« izredna podpora 500 K. Končni uspeh magistratovega nasveta je sledeči: Redna potrebščina: 891.714 K; izredna potrebščina 331.917 K; skupaj 1,223.631 K. Pokritje: 1,240.076 K. Prebitek: 16.443 K. Proračunska debata. Poročevalec o proračunu je obč. svet. Milohnoja. Pred no preide občinski svet v podrobno razpravo, se oglasi k besedi obč. svet. d r. T r i 1 I e r. Izvaja, da med dohodki in stroški ni ravnotežja in je zato treba iskati za nedostatek pokritja. Da dosedanje pokritje ne zadošča več, je že dolgo javna tajnost. Tista javnost, ki je politično nasprotna občinskemu svetu, je kričala o slabem mestnem gospodarstvu. Treba pa je mestno gospodarstvo opravičiti in davkoplačevalcem povedati, da mestno gospodarstvo ni slabo. Pravijo, da sta v občinskem svetu dve struji: ena, ki hoče povsod le razsi-pavati, druga, ki bi rada štedila. Temu ni tako; vsi občinski svetovalci so štedljivi. Toda vsi so prešinjeni tudi s prepričanjem, da gre štedljivost le do gotove meje. So kulturne zahteve in so nujne gospodarske in druge stvari, ki vsled štedljivosti ne smejo trpeti. Te zahteve in naloge so pa vsak dan večje, in to je krivo, da mora občinski svet apelirati na požrtvovalnost davkoplačevalcev. Urediti bo trate kanalizacijo, tlakovati javne ceste, za šolstvo so izdatki vedno večji, pomnožitev policijske straže je nujno potrebna; to so le nekatere naloge. Pravijo, da se slabo gospodari! Pogledajo naj drugu mesta: Gradec, Celovec itd. Tam so mnogo hujša bremena in vendar t e tam mesta do vratu v dolgovih in si belijo glave nad obupnimi finančnimi razmerami. Ko so v ljubljans' cm občinskem svetu prišli Slovenci na krmilo, so bile 16% doklade. Od tiste dobe je preteklo 31 let, in v tem dolgem času so se doklade zviš.'ile samo na 25%. Spremenile so se pa dra-ginjske razmere, vsled katerih se je morala plača uradnikom podvojiti, prišla je potresna katastrofa, na katere posledicah Ljubljana še danes boleha. In vendar bi vsled vzornega gospodarstva lahko še danes shajali s starimi dokladarai, ko bi ne bili metali polen pod noge ravno tisti, ki bi morali Ljubljani iti na roko. To je predvsem dežela. Ze cela štiri leta leži tam prošnja, da se dovoli pobirati kanalizacijsko pristojbino, pa še do danes ni rešitve. Ta pristojbina bi zadela v prvi vrsti erar, velika podjetja itd. Prinesla bi bila lahko mestu že lepe tisočake! Dežela je zvalila skoro vsa kulturna bremena na mestno občino: za gledališče, za »Slov. Filharmonijo«, za »Glasbeno Matico« itd. Ce bi dežela v tem oziru vršila svojo dolžnost, bi mestna občina ne bila tako obremenjena. Dežela je dalje odjedla mestni občini lep dohodek, ko je zabranila prodajo stavbišča starega vojaškega oskrbo-vališča. Ko bi se bil oni svet prodal, bi bila mestna občina imela že eno celo leto v roki 200.000 K in celoletne obresti od njih. Občinskemu svetu očitajo, da oddaja javna dela strankarsko in kažejo tu na obrtno šolo. Res je, da se je oddalo delo ponudniku, ki je bil nekoliko dražji; zato pa je zanesljiv. Ali naj bi se bilo oddalo delo neznancu, za kojega solidnost ni nobenih garancij f Trdijo tndi, da ae je oddala naprava cen- tralne kurjave v obrtni Šoli najdražjemu ponudniku. To je zlobno zavijanje; najdražja ponudba je bila najcenejša. Občinski svet ae je bavil intenzivno z vprašanjem, kje dobiti nov vir dohodkov za vedno rastoče potrebe. Sprevidel je, da je v danih razmerah še najboljše zvišanje doki ad. To pa se bo porabilo za tekoče potrebe. Za asanacijo mesta bi se morali uvesti bolj socialni davki: davek na žganje, naklada na nepremično zapuščino itd. — Zaključuje svoja obširna izvajanja, poudarja govornik, da Ljubljana postaja vedno bolj moderno mesto; glede kritike mestnega gospodarstva pa pravi: »Proti objektivni kritiki lahko izhajamo, preko teodenciozne pa pojdemo prej ko slej na dnevni red.« (Konec prihodnjič.) Dnevne vesti. -f Shod narodno - napredne stranke v Mostah se bo vršil dm* 23. t. m. ob polu štirih popoldne v gostilniških prostorih pri Miškotu na Pre dovičevem selu. Na shodu govorita državni poslance g. Ivan Hribar in g. dr. Gregor Žerjav. Somišlje niki! N;?prednjaki. Pridite vsi do za njega na shod. Onemogočite z Vašim resnim nastopom, da se ne bo vrinil v našo občino nikdar več črni kleri-kalizem. + Politično društvo »Vodnik« v Spodnji Šiški priredi dne 23. prosinca 1910 popoldne ob 2. pri Moharju protestni shod proti postopanju odbora vodovodne zadruge. Na shodu |K>roča g. dr. Ivan T a v č a r. Shod je važen. Vsled tega je želeti, da se ga udeleže polnoštevilno vsi posestniki iz Spodnje in Zgornje Šiške. Pi idejo naj pa tudi odborniki vodovodne zadruge in njih predsednik Kreutzer. Pridite prizadeti. 4 Najvišji krogi proti narodni avtonomiji. Slovenci v štajerskem deželnem zboru so zahtevali uvedbo narodne avtonomije v deželnem šolskem svetu, odnosno ustanovitev po nebnega oddelka v deželnem šolskem svetu za Spodnje Štajersko. Namet iiištvo pa je slovenske poslance opo zorilo, da bi takšnega zakona, ako bi jra tudi sklenil deželni zbor, cesar ne potrdil. Na Češkem, kjer so Nemci v manjšini, pa imajo tak zakon .. . + Za ponrmčpnje krajevnih imen. V štajerskem deželnem zboru je odložil znani vsenemški poslane-Wastian predlog, v katerem zahteva, naj se pri bodočem ljudskem štetju n v poštnem prometu rabijo »od namtiveka splošno znana, zgodovinsko utemeljena krajevna imena« in da se kratkomalo prepove se mesto teh [KKsluževati raznih na »novo iz-najdenih« imen. Wastian seveda misli s tem poštena, starodavna slo ven ka imena, ki so bila v rabi med ljudstvom v času, ko še o Nemcih v naših krajih ni bilo ne duha ne sluha. Da \Vastianov predlog ne bo nikdar postal zakon, se razume samo ob sebi. -f- Društvo slovenskih veleposestnikov na Goriškem je zborovalo ob povoljni udeležbi pri Jelenu v Gorici. Razpravljalo se je o znani politični lopovščini v goriškem deželnem zboru ter sprejelo ostro resolucijo, + Goriški deželni zbor bo zboroval najbrže tje do prvih dni pri bodnjega meseca. Seje so strašno enolične. Poročevalec čita poročila. Laški liberalci in slovenski kleriralci so si v vsem edini; zato tudi deželni glavar ne da nobene reči na glasovanje, ampak smatra predlog za sprejet, kakor hitro se nihče ne oglasi proti. Zavezniki hočejo imeti tako. da bi se sploh nikdo ne oglašal, zato pa se zaletavajo v laških liberalnih časnikih v laške klerikalce, ki so oglašajo k besedi; pravijo, da sedaj samo ti motijo uzorni red v deželnem zboru. Zato bi ne bilo nič čudnega, ako pride prihodnji teden na dnevni red poročilo verifikacijskega odseka, kateri bi pognal iz zbornice 3 laške klerikalne poslance, izvoljene iz splošne kurije; med njimi sta Bu gatto in Fn idu tti, ki sta trn v očesu Pajer - Gregorčičevi zvezi. Potem bi bili zavezniki lepo sami med seboj. -f- Nekaj o organizaciji reških Slovencev. Piše se nam: Na javnem shodu v tržaškem Narodnem domu govoril je državni poslanec dr. Ry-bar o nasprotjih med slovanskimi strankami in slovanskimi narodi. Med drugim je tudi rekel, da je dolžnost reških Slovencev zahajati v hrvaška društva in delovati s Hrvati roko v roki. To je pač lep nasvet in izvajanja vreden za Srbe in Hrvate živeče v Trstu, kjer so slovenska društva, katera jih vedno rada sprejemajo in varujejo, da ne utonejo v morju italijanstva. Res nespametno in graje vredno je ustanavljanje posameznih slovanskih društev, ker se s tem le cepi moč Slovanstva, mesto da ae koncentrira vse Slovenstvo v eni točki na jak odpor tujinetva. In ■ to je mogoče v Trstu. A v katera hrvaška društva naj zahajajo Slovenci na Reki, če jim srce zaželi po delo in razvedrila t Žalostno, a resnično je, da ni na Reki niti enega društva, kamor naj bi se Slovenci zatekali in kjer bi bili »dobro došli«. Več nego polovica prebivalcev je Hrvatov in tudi hrvaški Sušak deli od mesta Reke le ozka reka Rečina in vendar Hrvatje na Reki se ne ganejo in ni Čudno, če so prišli reški Slovenci do zaključka, da se morajo sami organizirati, ako hočejo še naprej kot Slovenci živeti. Kakor že hrvaški pregovor pravi »uzda j se u se i u svoje kljuse«, je tu samopomoč hvalevredna in »opstanak« Slovencev na Reki je sedaj s to organizacijo osiguran. Res imajo Hrvatje neko »perjodično« tamburaško društvo Sloga, ki pa, čim se pojavi, tudi kmalu zopet zmrzne in je potemtakem to društvo toliko kot nič. Tudi čitalnica eksistira, kjer pa je vstop le z legitimacijo dovoljen in kamor se celo dijakov ni puščalo. Od te imajo Slovenci zopet drugi nič. Gotovo je, da je na Reki več nego dva tisoč (2000) Slovencev. Večinoma so to kočijaži, peki in spioh delavci, torej živelj, ki goto vo ni bogve kako zaveden in kaj rad se izneveri svojemu rodu. Bil sem več let na Reki in dobro so mi znane razmere reških Slovencev. Tudi sem se večkrat pogovarjal s tamošnjim i slovenskimi delavci in vsi so mi tožili, da nimajo nikake organizacije. In potem — kje se zbirajo? Po za-duhlih krčmah, kjer pa se le pije in zapravlja svoje moči. Koliko bi se jih že lahko rešilo, da je bila kaka organizacija. S početka se res vsak malo bori in upira nasilju tujinstva, a ko vidi, da ga nima kdo braniti, pade in proda svojo najsvetejšo svetinjo — svoj jezik. — Na sami Reki ni sicer tudi nobene hrvaške ljudske šole pač pa je na Sušaku »pučka školam kamor ni daleč in Slovenci bi lahke pošiljali svoje otroke tja. Toda če bi jih kdo iskal z lučjo podnevi, ne našel bi niti enega slovenskega otroka. Škandal je to in ?:^tovo ni temu kriv priprost slovenski delavec, ki nima prilike, da si jači svojo narodno zavest. Izpostavljen je na milost in nemilost tujerodcem in plesati mora, kakor oni godejo, ker nima nikogar, ki bi tra varoval in bodril, ter gledal da se ne izgubi in ne vzgoji otrok v tujem duhu. Ko sem bral »Slov. Narod«, da se namerava reške Slovence orjjani zirati, zelo sem se razveselil in tudi vsak zaveden Slovenec se mora vesc-• iti tc važne in za Slovence neprecenljive organizacije, ker to je zid, oh katerem se bo razbila moč rene-sratstva in janičarstva. Slovencem in Hrvatom zašije na reških tleh soln-ce lepše bodočnosti. Le želeti je, da gre pripravljalni odbor te organiza-eije vztrajno naprej po začrtani poti. Brez dela ni jela. Bratom Hrvatom na naj bo ta organizacija inicijativa, da se tudi oni zdrame iz zirnskeg:; spanja in organizirajo. In potem »vi-ribus unitis« do cilja naprej. »Po jeziku dok nas bude, i jezikom če nas biti«. -f- Iz učiteljske službe na Štajer. *-kem. Za nadučitelja v Št. Janžu je imenovan dosedanji učitelj v Skalah Leopold Viher, stalno vpokojena pa je bivša učiteljica na Zidanem mostu Antonija F u x. — Slovensko deželno gledališče. Iz gledališke pisarne: Jutri, v soboto se vprizori prvič za nepar-abonente izvrstna, jako zabavna in vseskozi drastično vesela dunajska burka »Pereant možje!« ali »Svet brez moških«. Glavno vlogo igra pikantnore-solutna Gusti (gdč. Kandlerje-v a) in izkušeni lahkoživec dr. Makso (g. N u č i č). Burka je bogata preko-mičnih situacij, zlasti v I. dejanju, ko se odpravlja troje deklet k počitku, in v III. dejanju, ko se vrši navidezno jako kompromitujoč nrizor med domišljavo emancipiranko in veščim don Ivanom. Delo je spisano le v zabavo ter je najprimernejše za predpustno dobo. — V nedeljo popoldne ob 3. (izven abonementa; za lože par) klasična tragedija »Razbojniki« in zvečer slavna poljska komedija »Morala ge. Dulske« G. Zapolske za par-abonente. — V torek je premijera operete »Ločena žena« L. Falla. — Slovensko gledališče. Pred razprodano hišo so včeraj drugič peli »Tosco«. Predstava je bila odlična, gledališče pa razprodano. — Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v soboto 29. januarja t. 1. zabavni pred. pustni večer v Jugoslovanski restavraciji, Gosposka ulica, z raznovrstnim sporedom. — Klub ljubljanskih akademikov ponovno naznanja, da priredi svoj prihodnji plesni večer jutri, soboto, 22. t. m. v mali dvorani »Narodnega doma«. — Ne pozabite! Spomnite se, da jutri, v soboto, dne 22. L m. zvečer priredi »Narodna delavska organizacija« v Ljubljani svoj IL veliki ples narodnega delavstva v »Mestnem do- mu«. Začetek ob poln 9. zvečer. Vabila k prireditvi so že odposlana in le prosimo, da naj se nihče ne čuti prezrtega, ako ni morda dobil vabila. Naj le pride n:i ples, dobro došel nam bo. Društvo se je res potrudilo, da bo prireditev v v sakem oziru nudila gostom čim naj razno vrst ne j še zabave. Dobiti bo mrzlih jedil, izbornega cvička in belega vina ter vin v buteljkah, točilo se bo priznano dobro pivo domače »Delniške pivovarne«. Na razpolago bodo slaščice, kava, čaj, cvetlice itd. Društvo si je preskrbelo za ta večer lastno tobakarno, da tudi v tej zadevi zadovolji želji občinstva. K plesa igra »Slovenska Filharmonija«. Kakor smo že omenili, je vstopnina nizka, zlasti za člane in njihove rodbine, da je tako omogočena udeležba tudi manj premožnim. Za neplesalce bo zlasti ugodno, da bodo postavljene mize tudi na galeriji, odkoder je gotovo prav zabavno gledati vrvenje v dvorani. Prepričani smo torej, da bo občinstvo zadovoljno v vsakem oziru in da mu bo ostala prireditev v najboljšem spominu. Prosimo le, da bi bilo občinstvo kolikor mogoče točno, da se spored more točno izvršiti. Pripominjamo še, da se bodo tudi pri blagajni F*eplačila hvaležno sprejemala, zla sti ker je dohodek veselice namenjen društvenemu bolniškemu podpornemu skladu. Obenem opozarjamo člam> in prijatelje društva na oklic, ki gr* je društvo priložilo vabilu k plesu, in v katerem vabi člane, da se z ozirom na lepo bodočnost, ki se obeta društvu v zvezi z drugimi slovenskimi in češkimi narodnimi delavskimi organizacijami, čim najtesneje oklenej • društva. Naj bi ta poziv ne ostal brc uspeha! Saj v organizaciji je moč, in le z združenimi močmi je mogoča dvigniti delavstvo na tisto stališče, katero zasluži! Torej na skupno delo! — Vodmatčanje in prijatelji vesele zabave pesetite jutri domačo veselico političnega, gospodarskega in izobraževalnega društva za vodmat-ski okraj, ki se vrši pri Pavšeku n Sv. Martina cesti. Začetek ob S. zve čer. Vstopnina 40 vin. — Društvo za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma telovadnemu društvu »Sokol L« v Ljubljani je imelo sinoči svoj I. redni občni zbor. Po pozdravnem govoru predsednika sr. Iv. K os te ve a poroča tajnik gr. D e r m e 1 j. Na ustanovnem občnem zboru dne 23. sept. m. 1. sestavljeni odbor je imel do danes tri seje. Vložile so se prošnje za podporo na različne denarn" zavode, pa še do dane-odbor ni prejel nikakih rešitev. Društvo ima 123 rednih in 6 ustanovnih članov. Zahvaljuje se vsem, ki so v minuli dobi i.akorkoli podpirali društvo ter končuje svoje poročilo z našim nepozabnim Simonom Gregorčičem : »Le \kup, le vkup, kamnarji zdaj, — na delo vsi zidarji zdaj. — dom skupni si zgradite, — oj don: kra-san, tako prostran. — da vsikdar bo za vse prostora, — za sestre, brate s severa in juga, — to krasna b zadruga. — Delo, bratje, sestre! In zopet delo! — Naj z njim naš dom s*' viša, — ne vragov naših hiša!« — Poročilo je bilo sprejeto z gromovitim ploskanjem in krepkimi Na zdar-klici. -— Poročilo blagajnika g. Jos. M u 1 a č k a izkazuje 1727 K 76 v dohodkov in 63 K 28 v stroškov. Društvo ima torej 1664 K 48 v čistega premoženja. Tudi to poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. — Nato se brez ugovora sprejme v društvo člani, ki so se niedča-sno priglasili. — Temu je sledila volitev odbora. Bili so soglasno izvoljeni sledeči gospodje: predsednik: Ivan Kostevc; podpredsednik: A. Bončar; odborniki: L. Dennelj, Jos. Mulaček, Ivan Zupančič, Jos. Počivalnik, E. Rozman; namestnika: ga. Ana Didek in g. M. Verovšek; prsjrledovalca računov: A. Jerman in F. Adamič. — K slučajnostim se oglasi starosta dr. Tominšek, ki želi, da bi deloval odbor tako vstrajno kot doslej. — G. Jesnko prinaša pozdrave »Sokola II.«, ki si v najkrajšem času osnuje podobno društvo z enakim namenom. Vse predpriprave so rakorekoč že izvršene, čaka se samo še na pravila, ki jih mora deželna vlada v najkrajšem času odobriti. -- Podstarosia dr. Pistotnik povdarja v imenu vadi tel j-skega zbora potrebo po lastnem društvenem domu. Te potrebe ne čuti nihče tako zelo kakor telovadci. Poleg telovadnice so pa potrebni tudi drugi prostori, v katerih se bo napajala duša naše vedeželjne mladine. — G. A. Bončar predlaga, da se nasta vijo po narodnih gostilnah v šentpe-terskem, poljanskem in kolodvorskem okraju nabiralniki. Starosta dr. Tominšek podpira predlog, ker jc prepričan, da sokolski nabiralnik ne bo prav nič škodoval nabiralnikom Ciril-Metodove družbe. O tem so ga prepričali nabiralniki »Slov. planinskega društva«. G. Dennelj predlaga, da se v tekočem letu napravi večja vrtna veselica, da se prirejajo sestanki in predavanja. Podstarosta ur. r'istotnu povnarja, oa je se mnogo narodnega občinstva, ki je doslej še brezbrižno, ki je je pa treba sain-teresovati za Sokolski dom. — Predsednik obljubi v svojem zaključnem govoru, da bo odbor pri prvi svoji seji u važe val stavljene predloge ter zaključi zborovanje. — Društvo zemljemerskih uradnikov na Kranjskem ima svoj redni občni zbor dne 6. februarja t. 1. ob 10. dopoldne v prostorih c. kr. evidenčnega urada na Vodnikovem irgu -t. 5. Spored se bode gos}>odoni članom pravočasno po pošti dostavil. V soboto, dne 5. februarja zvečer je ko-Vgialni sestanek v restavraciji »pri Lipi«. Člani se vabijo, da se polno--tevilno udeležijo, ter s tem pokažejo .in i manje za stanovsko organizacijo. Odbor. — Drugi roditeljski večer na II. državni gimnaziji se je vršil v sredo, dne 19. t. m. ob 6. zvečer. K predavanju došlo mnogobrojno občinstvo je napolnilo prostorno risalnieo do "ndnjega kotička. Začasni vodja gim-laaije, šolski svetnik dr. Janko Bev,-iak j** nadaljeval svoje zanimivo prela vanje o vzgajanju in gojenja doli-nostnega čuta in dolžnostih »ploh. Po pozdravu je v kratkih besedah >črta! jedro predidočega predavanja je pričel obravnavati, kako naj * >r'gaJ3j° starši in stanodajalci pri --iladini čut s.a dolžnosti. Predvsem >** potrebno, da se nauči mladina že v •troski dobi izpolnjevati svoje dolž-oeti. Seveda se ne more od otrok sa-htevati bogsigvekaj. toda svoja opra-vila imajo vendarle. In te morajo točno opravljati. Gimnazijska mladina ma svoje dolžnosti določene v disciplinarnem redu. ki naj bi ga dobro ;*oznali tudi vsi vzgoj*-valci srednje-šolske mladeži. Beseda »dolžnost-naj se vcepi dobro v mladinsko du-it) v to svrho naj se rabi večkrat na dan. Vzgojevatelji pa morajo dajati mladini tudi sami dober vzgled v 7poln je vanju dolžnosti. Tam kier 'ma r.trok doma dober v?gled v tem »žiru. *e ni bati, da bi postal zanikrn. To se posebno dobro opazi v šoli, U i itak že sama posebi s svojim uči-cij^kim zborom deluje vzgojevalno tem pogledu. Dalje moramo biti do--'^dnji: kar smo enkrat zahtevali, ►d tega ne odnehajmo. Ravno nedoslednost je velika napaka, ki se čeMo ^raja pri vzgojiteljih. S tem priučilo mladino doslednosti, ki rodi krepko in Čvrsto voljo. Ta je pri izpolnjevanju dolžnosti nibno poubija. Gledati pa se mora na to, da kr*pkn in čvrsta volja nagnjena k hremn, drugače provzroči mnogo ctp. Iz močne volje izhajata vrl na čaj in odločen pogum, ki sta pori bna pri snovanju vseh velikih -tvari. Brez njih ni niknke nič ne zaleže jo. V zadnjem času smo dobili jako mnogo pritožb, da so v trdnih, Jako dobrih omotih raz poslane Trubarjeve slike dospele na adresate vse zmečkane. Te slike so fino, lepo delo. zato se razpošiljajo v rK.sebno trdnih omotih, tako do bi se jih na pošti sploh ne moglo pokvariti, r-€ \\ ep s petnimi pošiljat vam i človeško ravnalo. A zdi se da mečejo nanje cole vreče in zaboje. Ali se naj mar pošiljajo te slike v železnih motih t?! Ce se slike na grotovih postih namenoma ne pok varijo, kar ni sključeno, potem so pokvare ]>osle-dica uprav brezprirr.erne zanikrnost i. — l"mr! je %-čeraj v Ljubljani g. Jožef Šusteršič, hišni oskrbnik in prodajale*- smodnika, K. v m. p.J Nj* korist »Sokolsketnu domu« ▼ Spodnji Šiški priredi dne 22. t. m. restavrater »pri Vegii« domačo plesno veselico. Ker je čisti dobiček namenjen zgradbi, vabijo se vsi prija->okolstva, da se veselice ude- Olepševalno druStvo v Rožni dolini je imelo dne 16. t. m. svoj redni občni zbor, pri katerem se je volil nov odbor. V novi odbor so prišli ve- činoma stan, u nama i odnormnti prejšnjih lat. Društvo priredi pred-pustno veselico, katera bo v nedeljo, 30. prosinca v gostilni g. Končana v Rožni dolini. Umor v Stopanji vast Včeraj zvečer je prišlo v neki hiši v Stepali ji vasi do prepira in naposled do boja med hlapcem Antonom Pet riče m in 191etno Frančisko Komotar. Ker K o mota rje v a ni bila kos Petriču, je v jezi pograbila za nož ter ga porinila nasprotniku v život. Petriča so prepeljali v deželno bolnico, kjer je kmalu nato umrl. Dekle je po storjenem činu izginilo. Umrl je danes po kratkem bole-hanju g. Ivan Bernik, C kr. davčni iztirjevalec v p. Pogr«b je jutri ob 4. popoldne v Litiji. Kmetijska šola na Grma pri Novem mestu priredi od 24. do 29. t. m. zadružni tečaj. Kdor se želi tega tečaja udeležiti, naj prijavi to takoj ravnateljstvu šole. Revnejšim udeležencem tečaja sv povrnejo stroški za pot in prehrano. Podružnica družbe sv, Cirila in Metoda na Dovjem ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. popoldne v gostilni pri 2elezniku na Dovjem. Po občnem zboru bo velika veselica. Telovadno društvo »Sokol« v Železnikih priredi v nedeljo dne 23. t. m. svoj plesni venček v prostorih br. Gab. Thalerja. Začetek ob 7. zvečer. Na zdar! Telovadno društvo »Sokol« v Postojni priredi tudi letos običajno priljubljeno maskerado. Ker pa nikakor ni bilo mogoče dobiti godbe za pustno soboto, se bode vršila letošnjo maskerada ca svečnico 2. februarja. Priprave so že v teku in po njih sodeč, bo ta prireditev prekosila vse prejšnje. Veliko gibanja je osobito videti med mladino, iz česar se da sklepati, da nas obišče lepo število mask moškega in renskega spola. Ako želi kedo ali katera kake informacije glede kustumov, naj se zaupno obrne na brata Avgust Kraigherja, kateri bode rade volje ustregel vsem željam . Telovadno društvo ^Sckol« v Zagorju ob Savi ima v nedeljo 23. januarja t. 1. ob 3. popoldne svoj rečni občni zbor v telovadnici >Sokol-skega doma«. Iz zapora pobegnil je včeraj v Celju večkrat predkaznovani prostak c. in kr. 87. pešpolka Alojzij Rečnik. Popihal jo je v vojaški obleki ter ni imel bodala. Radi ponarejenja denarja. Pred porotnim sodiščem v Celju .je stal včeraj 24letni agent Miha Benče iz Ljubljane, obtožen, da je ponarejal petkronske tolarje in krone. Soobto-žen bil Miha Om<*rza, češ, da je spravil v promet nekaj ponarejenega denarja, Bence je svoje dejanje priznal. Obsojen je bil no eno leto težke ječe. Nov odvetnik v Mariboru. V li- >to odvetnikov na Štajerskem so vpisali dr. Josipa Lesko v ar j a s sedežem v Mariboru. Dr. Leskova r je bil dolga leta vodja dr. Susterši-čeve pisarne v Ljubljani. Tatvine na južni želc/rniei. V drugi polovici lanskega leta so se ;ia j>oetaji v Pragerskem opetovano zjro-dile tatvine, katerim ni bilo mogoče p r i t i na sled. Izginile so cele vreče kave. nsnje itd. Končno so mo»- -a oktobra zasačili pri tatvini pri pen jača južne železnice, Franca Sorseha-ka. Pri tatvini sta pomagala čevljar Fidersehck s Pragerskega in njegova žena Urša. Sorschak je pa storil dne 20. septembra m. 1. še drugo tatvino. Ukradel je namreč v Pernato v i gostilni v Leskovcu svojemu sopiven posestnikovemu sinu Ivanu Skud-niku 130 K. Obravnava proti krivec m se je vršila v torek pri okrožni ; od ni ji v Mariboru. Obsojeni so bili: Sorr.ehak no 10 mesecev težke ječe, Jakob Fidersehck na tri mesece navadne ječe, Uršula Fidersehck po na mesec strogega zapora. V Gorici je umrl po dolgem 1k>-Jehanju trgovec Josip Zornik, svoj čas je bil uposlen v tukajšnji Kendovi trgovini. Pod vlak državne železnice se je vrgel včeraj v Gorici 59letni prižiga lec Jamšek. V službi je bil v goriški plinarni. Jamšek je bil neozdravljivo bolan, zato je še i v smrt pod vlak, ki ga je raz mesa ril na kose. Ponesrečil se je posestnik I. Turk iz Rihemberga na Goriškem. Vozil je iz boste kole. Voz se je zvrnil ter padel na Turka, da je ostal takoj mrtev. Trnogorski konzola t v Trst o. Crnogorska vlada namerava v kratkem ustanoviti svoj generalni konzulat v Trstu. Idile z južne želesniee. Poroča se nam: Dne 7. t. m. peljal sem se i svojo soprogo z brzo vlakom št. 1001 proti Reki. Ker moja žena ne prenese tobaka, peljal sem se v prvem razredu, v gotovi nadi, da bodem ta pred nadležnim tobakovim dimom varen. Pa varal sem se. Is bližnjega kupeja prihajal je neznosni dim, ki je močno smrdel po tobaka najnižje vrata. Poklicani aprevoonia ni uaaai puiilca, ali bolje rečeno, iskal ga je brasuspsino. Ker je moji ioni skoraj slabo prihajalo, sel sem sam iz kupeja in v moje začudenje opazil v drugem oddelku 1. razreda gospoda revizorja, ki je veselo otepal svojo lulo. Ako mora človek na tej najdraži i železnici v prvem razredu na milost in nemilost raznim gospodom izročen biti, je to pač nečuveno. G. revizor pa lahko svojo lulo tudi v drugem ali tretjem razredu vleče! Od druge strani se nam poroča: Več semnjar-jev peljalo s* je 10. t. m. z jutrajnim brzo v lakom iz Ljubljane v Trnovo na semenj. Od St. Petra proti Trnovem pregledoval nam je listke revizor. Postopal je pa z nami kot z pajaci. Trgal nam je listke kar iz rok, sploh je njegovo postopanje ljudi razburilo. Ni dovolj da nas južna železnico preša kot citrone, še njeni uslužbenci se drznejo svojo jezo nad nami stresati. Tarifi, najdražji v celi Avstriji pritiskajo nas dovolj občutno, saj se semnjar trudi noč in dan, da skromno preživi sebe in svojce, sedaj pa nas še v vozeh napadajo. Pred vsem naj južna železnica uči nekatere uslužbence — olike. Odkritje velike tatvine. Mestni policiji se je posrečilo priti na sled tatvinam, ki so se vršile zadnji čas v večjem obsegu. Meseca julija lanskega leta je izginil iz skladišča na južnem kolodvoru zavitek usnja, vrednega 4o0 K. Meseca septembra so zopet poKr**šili zavitek usnja, vrednega 200 K, mesec pozneje pa zopet zavitek usnja, vrednega 550 K. Tudi celi kosi sukna, platna in drugo so bili ukradeni. Načelništvo južnega kolodvora je vse te tatvine ovadilo oblasti, ki je takoj uvedla obširne poizvedbe. Kmalu se je po zanesljivih virih izvedelo, da ima čevljar Jožef Vidmar na Slapu pri Vevčah mnogo usnja sumljive provenience. Na podlagi verodostojnih informacij se je izvršila ob asistenci orožništva pri Vidmarju hišna preiskava, pri kateri se je našlo mnogo usnja, ki je izviralo od tatvin na južnem kolodvoru. Dognalo se je, da sta tatvine izvršila dne 28. aprila 1872. leta v Majlandu pri Zidanem mostu rojeni hlapec Jakob Poglaj, kateri je služil več let pri tvrdki Rajko Lang« na Martinovi cesti št. 20, in 1. 1891. na Studencu rojeni in v D. M. v Polju pristojni posestnikov sin Ivan Flan-der, ki je tudi služil svoj čas s Poglajeni pri Langu. Oba sta imela večkrat posla v tovornem skladišču na južnem kolodvoru, kamor sta vozila za svojega gospodarja pohištvo. Ko sta končalo svoje delo, sta v porabljala i>otem to priliko za krajo. Poglaj je stal na straži. Flander je pa metal blago na voz. K tatvini je pa Fl3ndr« zapeljal Poglaj, češ, saj sva tudi z enim drugim tako delala. Mestni policijski nrad je po aretaciji Poglaja, Flondra in Vidmarja dognal, da je Poglaj poleg usnja kradel na južnem kolodvoru tudi sukno in več drugih predmetov. Prišlo se je na sled celo neki tatvini usnja, ki je bilo iz Ranzingerjevega voza ukradeno že pred štirimi leti. Le-to tatvino je izvršil tedanji Poglajev so-blaj>ev. neki Kosec, ki je sedaj žal v Ameriki. Kosec je dal usnje speča t i Podkraišku, po dom. > Buti«, ki je pa že umri. Buta je dobil za usnje 200 kron, pravi tat pa le t">0 K. Kosec pa je podaril od te^ra usnja Poglaju, ki je dobro vedel za tatvino in o kateri ni hotel pri poizvedovanju ničesar povedati, 12 kož. Od vseh teh in tudi drugih tatvin pa razen Poglaja in Flandra ni imel dobička samo Vidmar, marveč tudi nekateri Poglajevi sorodniki in prijatelji v Ljubljani in na deželi, zlasti še dva čevljarja blizu Ljubljane. Sorodniku na deželi je Poglaj poslal že pred štirimi leti vse usnje, ki mu ga je bil podaril Kosec in iz katerega je potem ta dal delati deloma obuvala za svojo rodbino, deloma ga je pa pod ceno prodal. Tudi z usnjem, ki je bilo ukradeno lansko leto, se je tako zgodilo. S to tavino pa >o prišle na dan tudi večje tatvine pohištva, katerega sta izvršila Poglaj in Flander vsak za se v škodo Langove tvrdke. Flander je pokradel brez Poglajeve vednosti pri tvrdki Lan g mnogo žime, dve sveti podobi in nekaj baržuna ter to pod ceno prodal Vidmarju. Poglaj pa je tudi brez Flandrove vednosti kradel žimo (dognalo se je za 8 žimnic), mize, stole, slike, obešala za obleko, nočne omarice in drugo ter vse to, kar ni raz-dal po mestu in okolici, odposlal po železnici. Na deželo je potem celo poslal še tapetnika, da je izdeloval zimnice. Nabralo se je proti tem, kakor tudi proti drugim komplicem mnogo dokazov in obtežilnega materijala in se vse to izročilo deželnemu sodišču, kjer se tudi nahajajo trije glavni krivci, drugi soudeleženci — 11 po številu — so pa na prostem. Cela ta zanimiva zadeva se bode svo-ječasno po obravnavi poročala.&koda južne železnice znaša okolu 1300 K; blaga se je dobilo za okoln 400 K. Skoda tvrke Lang znaša okoln 800 K; blaga se je zaplenilo za nekako 700 oeiavsft* gi nanje, v ceraj se je z južnega kolodvora v Ameriko odpeljalo 26 Slovencev, nazaj je prišlo pa 16 Hrvatov. 4 Hrvatje so se odpeljali v Bregenc. Izgubljeno in najdeno. Posestnik Štefan Kranjc iz Cikage je izgubil listnico, v kateri je imel osem bankovcev po 50 kron in dva dolarja. Šivilja g. Katarina Zakrajškova je izgubila zeleno baržunasto ročno torbico. Mesarski vajenec Jožef Strašek je našel večjo vsoto denarja. Policijski stražnik Fran Perme je našel na drsališču suknjo in pelerino. Uradne vesti. Deželna sodnija v Ljubljani je otvorila konkurz o premoženju Franca Krenerja, trgovca z mešanim blagom v Kranju. Vabilo na narodno-napredne stranke ki bo v nedeljo, dne 23. januarja 1910 ob polni tirih popoldne v prostorih gostilne pri „Jfttikota" na Predovicevem salu v Mostah, Na shodč govorita o perečih političnih dnevnih vprašanjih gosp* dri poslanec ln župan Ivan Slikar in gosp. dr. Gregor Žerjav. Somišljeniki! Naprednjak!! Udeležite se tega shoda polnoštevilno! Vse kar čuti napredno v Mostah in okolici, naf mm skupno postavi ▼ bran proti navalom nikoli sitega klerikalizma. Vsi torej na sbod! Iziri odbor Bar.-oapredos mm. Drobne novice. t: Seja »Zveze slovanskih sokolskih društev*, ki bi se imela vršiti v Petrogradu, bo na prošnjo »Zveze hrvatskih sokolbkih društev« v Zagrebu in sicer meseca marca ali aprila. 9 Nova drama črnogorskega kneza. Knez Nikola Crnogorski je napisal dramo »Knjaz od Arvaniee«, ki so jo v torek prvič* predstavljali na Cetinju. Drama je dosegla velik uspeh. Pri predstavi je bil navzoč ves dvor in ves diplomatski kor. : Kapucin pater Auraeher Beno, znan v Monakovem kot izvrsten pridigar, je izstopil iz kapucinskega reda ter se te dni oženil s hčerko vladnega svetnika Sehmidta. :,: Za poldrugi milijon mark je osleparil trgovec Bintz v Schoneber-gu na Nemškem neko hambnrško tvrdko. Bintza so zaprli. * Požar v turškem parlamentn* Požar, ki je uničil palačo Cirngan, ni nastal vsled eksplozije, kakor se je prvotno poročalo. Domneva se, da je poslopje postalo žrtev anarhistične zarote; dokazov za to seveda ni. Par-lement bo odslej zboroval v poslopju prejšnjega vojnega ministra Riza beja. c< Dunajski arzenal nameravajo premestiti z Dunaja v Steinfebl pri Dunajskem Novem mestu. Zgradili so že dvoje velikih poslopij. Zgradici nameravajo iudi veliko tovarno za municijo, v kateri se bo izdelalo vsak dan 100.000 patron. ° Nemško nasilstvo. V Lihnu v plzenskem okraju, so napravili češki starši prošnjo za češko šolo. \em-škutarski hišni posestniki so takoj nato odpovedali 70 češkim rodbinam stanovanje, katero morajo izprazniti po tamkajšnjih postavnih določilih v 14 dneh. Nemška brutalnost je povsod enaka! Književnost. »Sovenski Trgovski Vestnik« ima v št. 1 nasednjo vsebino: 1. R. M.: Pomen slovenske trgovske organizacije. 2. Oton Schmidt: Razumevanje bilanc. 3. Dr. K. Hinterleeh-ner: O praktiški geologiji. 4. Iz trgovske prakse. 5. Slovensko trgovsko društvo v Celju. 6. Raznoterosti. 7. Društvene vesti. 8. Oglasi. Telefonsko ln brzojavna porotna. Samomor vojaka. Gorica, 21. januarja. V vojašnici na Velikem trgu se je ustrelil 221et-ni Ivan Uršič, doma iz Ilirske Bistrice. Ustrelil se je, ker je bil bolan, a mu vojaški zdravnik tega ni hotel verjeti. Tragičen slučaj v Opatiji. Opatija, 21. januarja. Danes zjutraj so našli mrtvega v 6obi njegove vile »Triglav« Slovenca Frana Jamra, poštnega poduradnika. Da izsuši steno v svoji sobi, je suoči zakuril v nji dve peci. Nifc hudega sluteč se je vsedel, ne da bi se slekel iz uniforme, na stol. Bil je najbrže utrujen in je na stolu zaspal, ne da nt se voc vzouoil. kjaauSin so ga pav ni, ki so izpuhtevali iz peči. Jamer je bil zaveden Slovenec in povsodi zelo priljubljen, zato je vzbudila njegova tragična smrt v opatijski - hrvatsko - slovenski družbi veliko sožalje. Princ Koburski v Lovrani. Opatija, 21. januarja. Snoči je prispel semkaj in se nastani v Lovrani princ Filip Koburski, ločeni so* prog belgijske princese Luize, edini še živeči svedok dogodkov v Meyer-lingu 1. 1889. V Lovrani se je nastanil tudi kranjski deželni glavar Šuklje. Shod deželnih poslancev vseh po* krajin. Praga, 21. januarja. Listi javljajo, da se.v kratkem skliče shod deželnih poslancev vseh pokrajin, na katerem se bo razpravljalo o sanira^ nju deželnih financ. Razsulo staroeeške stranke. Praga, 21. januarja. Staročeška stranka se nahaja v popolnem razsu lu. Iz stranke je izstopil praški podžupan dr. Styeh, in njegovemu zgledu bodo sledili razni drugi odličnja-ki, ker ne odobravajo, da eo pri zadnji dopolnilni volitvi Staro cehi glasovali za radikalca Sokola. Slovenski list na Reki. Reka, 21. januarja. Tu prične t* kratkem izhajati slovenski časopis, namenjen Slovencem na Reki in v bližnji okolici. Najbrže se bo imenoval »Slovenski List«. Tiskal se bo v isti tiskarni kakor »Biečki Novj List«. Ogrska kriza, Budimpešta, 21. januarja. Danes so imele vse tri skupine neodvisne stranke skupno sejo. Sklenile so, da bodo v zbornični seji prihodnji ponedeljek izrekle grofu Khuenu svoje nezaupanje. Glede idemnitetne predloge se niso mogli zediniti. Kossuth je predlagal, naj bi se izročila finančnemu odseku, dočim je Justh zahteval, da se mora takoj odkloniti. Budimpešta, 21. januarja. Opol dne so imele vse stranke skupno sejo pod predsedstvom dr. Gala, Ker je Andrassv izjavil, da Fe ne more odločiti, da bi glasoval za nezaupnico grotu Khuemu so Justhovci demonstrativno zapustili konferenco. Volilna resorma na Ogrskem. Budimpešta, 21. januarja. Grof Khuen se je izrazil, da bo v H mesecih razpustil poslansko zbornico in razpisal nove volitve. Na to bo izvedel volilno reformo na podlagi splošne volilne pravice, ki bo pa tako prikrojena, da bo v interesu Madžarov, Baron Rauch je podal demisijo. Budimpešta, 21. januarja. Hrvatski ban baron Rauch je danes posetif ministrskega predsednika grofa, . Khuen-Hedervarvja ter mu podal demisijo. Grof Khuen ga je prosil, naj še ostane na svojem mestu. Baron Rauch se bo v ponedeljek udeležil seje magnatske zbornice in bo na to vstopil v pogajanja z grofom. Kbuenom. Srbski prestolonaslednik v Sofiji. Bel grad, 21. januarja. Prestole naslednik kraljevič Aleksander odpotuje v nedeljo v Sofijo, da vrne obisk kralja Ferdinanda v bel grad skem konakn. Kraljevič bo sprejet z največjimi častmi in ostane gost bolgarskega kralja do torka ali celo do druge sobote. Rusija zbira vojaštvo na avstrijski meji. Brod v, 21. januarja. Ruska vojna uprava pošilja neprestano nove voje na avstrijsko mejo. Število ruskih vojakov ob avstrijski meji nasproti Brodom znaša več tisoč. Na železniški postaji Radzi\villow je pripravljenih veliko število vagonov zik transport vojaštva. Na kolodvoru so nahaja popolen park železniških sanitarnih vozov. Revizija v Radziwi-lowii je silno poostrena. Volitve na Angleškem, London, 21. januarja. Do 1. ponoči je bilo izvoljenih 163 konservativcev, 137 liberalcev, 29 pristašev delavske stranke in 53 nacionalistov (Ircev), Konservativci so pridobili 72, liberalci 9 mandatov, delavska stranka pa enega. Žitne cene v Budimp Dne 21. januarja 1910. Termin« Pšenica za april 1910 Pšenica za oktober 1910 . Rž za april 1910 .... Koruza za maj 1910 . . Oves ea april 1910 . . . Efektiv. Neizpremenjeno za 50 kg 14/22 za 50 kg 1193 za 50 kg 9 89 za 50 kg 675 za 50 kg 764 Hetcorolosifno porodio. Y~iSi»a mU mtjtm 3M-B. Srednji zratil tUk 7M-ta* T? S c Ca* •aaio-vaaja Stanje barometra v mm ! i* n Vetrovi ■ Nebo 20. • 2 pop. ftzv. 726 8 7262 42 25 sl vzhod slab jug oblačna dež 21. 7.zj. 7234 20 brezvetr. m Srednja včerajšnja temperatura 3*2*9 norm. —23J. Padavina v 24 urah 4*0 ■ t HČi Pavla omož. Polko naznanja v svojem in v imenu ožjih sorodnikov vsem prijateljem in znancem rrežalostno vest, da je njen ljubljeni, nepozabni oče, oziroma stari oče, brat, stric itd, gospod Jožef Šusteršič hišni oskrbnik in prodajalec smodnika včeraj ob ■ .8. zvečer, do dolgi, tručni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 66. letu svoje dobe mirno v Gospodu zas al. Pogreb dragega rajnika bo v soboto 22 januarja ob polu 3. pop. iz faiše žalosti. Karolinška zemlja st. 2 na pokopališče k Sv Križu Maša zadušnica se bo služila v župni cerkvi sv Jakoba. Blagega rajnika se priporoča v molitev. V Ljubljani, 21. januarja 1910. m Zahvala. Ob priliki prežalostne izgube na5e iskreno ljubljene boprojie, oziroma matere, sestre in svakinje, gospe Jožefe Kalinšek zaseboice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so blagi pokojnici preljubeznivo stali ob strani ob nje dolgi bolezni in nenadni smrti Osobito se zahvaljujemo g. višjemu štabnemu zdravniku dr Staretu za preljubeznivo skrb, dalje cenj. rodbini Pucoviinbiag gospe Pohlinovi za prijazno pripomoć, dalje vsem, ki so drago po-kojnico spremili k zadnjemu počitku. Vsem presrčna zahvala! V Lj ubljarri, 19. jan. 1910 Žalujoči ostali. 260 Zanesljiv in dober I • v • se sprejme v trajno službo. Na »topi lahko takoj ah do 15 februarja Ravnotam se sprejme tudi učenec slovenske narodno-ti, tudi z dežele. Ivan Bergiez brivec v Mariboru, Šolska ulica štev. 2. Št. 1903. 278 n ia mk Pn mestnem magistratu * iz- praznem eno mps'o cesar Fran C Joielovih ustanov v zneska letnih 10O K. Pravico do te ustanove imajo ▼ Ljubljano pristojni, ali ako bi tak'h prosilcev ne bilo na Kranjskem rojeni, ubogi dijaki, ki obiskuj jo tukajšnjo c. kr. državno viSjo realko. Prošnje za podelitev te ustanove, opremljene z dokazili o pristojnosti, o oboštvu ter o učnem uspehu ie vla gati pri šolskem ravnateljstvu do 20. februarja t. L Mestni magistrat ljubljanski dne 18. januarja « Q10 Zupanov namestnik: Vončina 1. r 5000 kron zaslužka »laćam onemu, ki ml dokaže, da mola čudesna zbirka 300 kosov samo la 5-50 kron ni priložnostni nakup, in sicer: Pristna s\icaska pit. sist. rera. Roskopf žepna wra toćno regul. in ki natančno gre, s 31ctno tvorn;sko p«smeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. double-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garniiura- mar»s*tni, ovratniški in naprsni gumbi; amer. Žepm noz.ek; eleg svilnata kravata najnovejšega kroja. barva m vzorec no želji; prekrasna nanrsna igla s simili-bnljantom; mična damska broža, poslednja novost, koristna popotna traletna garnitura; elegantna, pristno usnj. denarnica; par amer. butonov z imit. žlah*n«m kamnom; salonski album z najlepšimi Mg'ccN sveta; prekr. kolje za na Trat ali t lase iz pridnih jutrovskih biserov; 5 indijskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 250 raz', p edmetov, koristnih in neut'pljivih pri vsaki hiši — zastonj Vse skupaj z eleg sost. Voskopf žepno uro ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5*50 K. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke j pošiija S. Urtath, svetovna razpoiiljaiGica, Krakov 67 NB. Kdor naroČi dva zavitka, mu pndenem zastonj prima angl. britev ali 6 najfin platn. žepnih robcev. Za neugajajoče denar takoj nazaj, vsak riziko torej izključen. 276 Učenka takoj v trgovino a pa pirjem in galanterijo. Pofzve se v uprav nistvu »Slovenskega Naroda« 237 BlagajDiiarka SO sprtima takSl ▼ tukajšnji kavarni Naslov pove upravniatvo »Slovenskega Naroda«. 243 Sprjmo se takoj potnik proti fiksni mesečni plači in proviziji. Imeti mora nekai la^tnr^a rlenaria. P, rudbe vod HT. J. 1000" na , uprav. »s>1ot. NariKia« 271 ini no p?odoI! --__m___pri Otavan aau Cerknico (1164 ha) zaraščen s jelkami in smrekami, v izredno lepem stanja, |o naprodaj Kupci dobe pojasnila pod M0* T« %f* v uprav »SI« v. Naroda« 269 f Podpisani si dovoljujem Vaše blagorodje najvljadneje vabiti ni domačo plesno VESELICO k i se \ rsi v »Doto. dno 22. luna 1310 i ml iisdiiM la TfirDjIli pmsrorli hotela „VEGA" v Spodnji Šiški, Ztittik il 1 mi*, ii sil. Cisti dobiček je aafseajen Ssiotsiema .*. .-. .*. .-. doma. .*. .*. .-. toni zi iiiitn u miiniu u razglase. restavrater ?5o Prostovoljna dražba« V torek, dne 25. januarja I. • sc bode vo*tia g1 v hotelu „Bavarski dvor" v Ljubljani :gg favna prostovoljna dražba gostilniške oprave in oprave ptujskih sob itd. Kupci M vabijo. Gostilničar. ssasa 4249 Dr. Dralleja vijolična malatina Sok iz glicerina in medu. Punica K —"80 in K 1*50. Se ne masti! Idealno nr^valo za kož' ftutiovit&ga učinka. Pomaga takoj in napravi kof.o zarntrt.no mehko Snažno in praw- nčno ▼ porab*. Proti krapaiim 1b razpokoalm rokom! Dobiva se povsod frarnttka zaloga: Dobiva 9C povsod. M. HoffiHanii & Ko., Dečin na L l ______ i ^ - r /■ ... i Samo 6 dni ■M lfirk Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna prasnila daje za vse slovenske pokrajine m umo ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pioarna Ljubljana. Dunajska cesta štev- 18 ▼ novi hiti „Z me take seaofllnlce«, nasproti geetUno pri Jtstui". J940 ■ je tisti, o kiterem privi fnani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. G. DFJTE v Berlinu, di ima veliko pralno moč večjo nego milo ali milo in soda ne da bi se lotil perila. JKurtos" pralni prašek je torej najboljše kar se more rabiti ra pranje perila, varuje perilo kar se najbolj da misliti, je pori oni in daje 152 bliftčečo baloto in jo popolnoma brez daha. Zavitek % kg staae WW OnOPO "OT M via. Dobiva se v trgovinah r drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. Na debelo L. BUnlos, Danak L HAlkorbastol 3. stanovanje šivilje ibstoieče ii sohe. kuhinie »rta in nri- mmw •bstoječe ii sob«, kuhinje, vrta in pri ttkiin. oo tako) •44* Toflovodni oooti M v Lf«MjnBl. 272 mmmm Pozor! Ker s 1. februarjem popolnoma opustim tvojo glavno trgovina v Lfobijani, Mestni trg šiev. 1^ ter jo preselim v Gorico, Šolska ulica it. 6, sredam vso \\wnU opravo po jako ugodni ceni. Reflektantc prosim, naj ne zamude te redke prilike. Cengenim snemalcem pa vljudno sporočam, da prodajam do 1. februarja aiaffo nakupno ceno ter opozarjam, rta boni 2»ei od i. itt/var.a n&nref anrcjG trgovlao v 'L j »i*is3>ii le 99p9*i Pl & m i siki11 na Jurčičevem fiegu, katero bom znatno povečal. 161 Engelbert Skušek, Ljubljana. OO sprejmejo v modnem salonu \ Mubljani, Eriževnlška ulica it 2, IL aodotroplo._25? Pozor! Jutri, v sobote, 22. janaijo se Trši v vrtnem salonu prt „Levu" ca Marija Terezije Kili štev. \l Igrajo Bovčanl na lok. Vstopnina prosta. Začetek točno ob 8. zvečer. Za mnogobrojno udeležbo se i vljudno priporoča 262 Iv. Kalan. R1TEV. Usojam si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da aeaa Otvorila = na Sv. Petra cesti št. 26 = (v Rohrmirnnovi hiši) na novo urejeno wm j piiplfii, 3i!i. in šolskimi pieloii Zagotavljam svojim cenj. odjemalcem točno postrežbo in jih opozarjam tndi na vciiko izbiro in solidnost blaga. — Priporočam p. n. društvom za pred-pustne veselice razne kotiljone, serpentine, korijandoli itd. on/> Cene za vse blago tsekdar najnižje. V nadi, da me bo slavno občinstvo podpiralo z obilim obiskom, se priporočam z odličnim spoštovanjem \L Tlo n s* trgovina s papirjem itd. v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 26. 31 C. Kr avstrijske državne železnice f&*ieč&& iz voznega red oaaoo ta L|aai|ana fina. tak) «03 ai-jtra), Oaebai vlak t saaen: T rtič, leoeaice, Trb.i, Beljak, jel iel., Gonco, drl iel., Tr«t, c. Icr. dri. iel., Beljak (čei Todroočico), Celoree. -t6 zjutral. Oaebai r!a>. t saieri: Grosuplje, &odoifoTO, Straio-Teplice, KočeTJo, isiir'ina, Ose boi vlak ▼ sat on: |ese-ce Beljak, (čet Podrt ftčico), Celovec, Prafo, Lktackae, Berlin > 40 aopaldna. Oeebai Tlak v »men: Tržič, ivmcnicc, Trbii, Betjak, ]ui. žel , Gorico, eal iel. Trst, c. kr. e*ri iel.. Beljak, (čea PeatoAčiCO). Criovec l 89 popeieno Oeebai vlak ▼ saseri: Gro-saplje, KudolfoTO, StraJa-Toplice, Kočevje. ••901 mmI^«i Osebni Tlak V smeri: TrF.č, -mc&.cp Trbii, Bel;ak, jai iel.. Gorico, ari. iel. Trat, c kr dri. iel., Beijak. (čee Pcdrocico), Celorec. a*as zvodar. Osebni viak w oaaeri: 1 rtič, jaaeajce, Trbii, Beljak, (čea Podrolčoco), CoIotoc, Prafo, Draedeae, Berlin ? 40 zve*ar. Osebni vlak ▼ asa eri Groanpljo, Radolfovo. Srraoa-Toplice, Koćevje. 13 aanadl. Ooebai rlak ▼ amen: Jesenice, Trbti. Beljak, jui. iel.t Gorico, dri. lat, Trot, c. ur. dri. Iel., Beljak, jui. fe.l., (čei Podro&ico) Praajo, Draidane, Berlin. lalbed ta aVnMlane (araavne toleralce): ••a t ijut aj: Osebni vlak s Kamnik, t OB a>eB>ola1ne: Osebni vlak v Kanvaik, "IO ivtOar: Osebni vlak v Kamnik. Frlha>al m Linfeliana (Jnine ielsznioe 7*12 lutrsi: Osebni vlak is Berlina, Draidaa Praaje, Beljaka, juž. iel., Trbiža, Jesenic Gorice. Trata, Trinča. S'02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straie-Topiic, Rudolfov »ga, Grosuplje.. fl-23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, jui icU čez Podroščtco in Trbii, Gorice, dti. ieU j Jesenic, Tržiča. 2*09 pape dne: Osebni vlak iz Kočevja/ Straže-Topiic, Rudolfovega, Grosuplja. ! 4*19 eeeololne: Osebni vlak iz Beljaka, jni. iel., Trbiia, Celovca, Beljaka, (čez Podre-iico), Gorice, dri. šel., Trsta c. kr. dri j iel., Jesenic, Triiča. , 6*4.9 zvocor: Osebni vlak iz Berlina, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez P odro ičico), Jesenic. i av*2 zveoar: Osebni vlak iz Beljaka, Jni. iel., Trbiia, Celovca, Beljaka (čez Podro- ščico), Trsta, c kr. dri. iel., Gorice, drl. iel., Jesenic, Triiča. j 0"O7 zvečer: Osebni vlak iz Kočevia, Straie- Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. j il "O a »snool: Osebni vlak iz Trbiia, Celovca. Beljaka (čez PodroSčico), Trsta, c. kr. dri iel, Gorice, dri. iel.. Jesenic j Frtkad v Llnallana (alrtavaa ioloanioa j 0*4>0 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. lO-OO dopoldne i Osebni vlak iz Kamnika OIO zve6er: Osebni vlak is Kamnika. Časi prihoda in odhoda so navedeni v ar oda} evropej skesa času. C. kr. driavno-ieleiaiiko ravnateljstvo v Trstu, POKORNEGA Najboljši želodčni liker sveta. Od zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in želodec jačujoč čisti biljni destilat. Etaartin a a n krajt ntti Soliva sc povsod. J y v Opomba!! Izvrsten glas našega elizira Pelinkovoa je dal povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim in sličnim imenom siab&> — često zdravja Škodljive — pijače. Radi tet>a pazite na našo z zakonom zavarovano vinjeto in zahtevajte izrecno ▼oo ostalo naj so kot .". ponaredka zavrne, Ed ni proizvajalec: Kralj. poti. ihia. tvsraica lilera preje 153 FRANJO POKORNV, Ustanovljeno loto 1000. Izdajatelj in odgovorni urednik Baato Psatoalasniak. Taaetnmo in tiak aNavodno 28^1 HV 55 4388