Slovenci, vzdramimo se vendar ob zadnji uri! Dve misli mi že dolgo rojita po glavi, misli prevažni, katerih dejanska izvrSitev je za nas južnoštajerske Slovence velikanskega pomena. Evo jih! I. Dobra gmotna, trdna g o s p odarska podlaga je vsakemu narodu nujno potrebna, ki boče ostati neodvisen, mogočen in upliven. To resnico so Nemci spoznali in uvažev&li že pred več nego tisoč leti, ko so dobili pod svojo oblast Čehe in polabske Slovane ter nas Slovence. SkuSali so se utrditi med Slovani. Povsod so med Slovane pošiljali svoje trgovce in svoje o b r t n i k e, ki so se kmalu udomačili ter si s spretnim, zvitim delovanjem pridobili obilo bogastva ter veliko moč. Trgovski in obrtni stan je bil prihranjen Nemcem, Slovanu ni zakon dovolil trgovati. Kdor je izmed Slovanov hotel postati trgovec, se je moral pred oblastmi izjaviti za Nemca. Tako 80 Nemci že pred tisoč leti gojili ostudno odpadništvo. In kaj so dosegli nemški trgovci med Slovani? Najprej so dobili v svojo ohlast mesta in večje kraje in so jih začeli ponemčevati. Ker so bili gospodarski močneji od slovanskih soprebivalcev, so kmalu edino oni odločevali. Tako so se na labek način na mnogih krajih med Polabani in Čebi, pa tudi med Slovenci utrdili Nemci, ki so s svojo gospodarsko premočjo zmagali in potujčili slovansko prebivalstvo. Gele pokrajine, prej slovanske, so tekom stoletij postale čisto nemške. Tako so delali nekdaj nemSki trgovcii Iq danes? Š3 danes nastopajo tako. Ali niso glavna zaslomba nemStva med nami ravno nemšk i trgovci? Iq na kmetih: kdo najbolj podpira naSe nasprotnike, kdo tudi že v zadnji gorski vasi Siri nemSke in Nemce podpirajoče časnike, nemško mišljenje? To so nemški in nemSkutarski trgovci. Res, Nemci so lahko ponosni na svoje trgovce, zakaj ti so pravi pijonirji nemštva med nami. Ia mi Slovenci? Mi se jim klanjamo, jih podpiramo, smo jim pokorni. Nasi suž e n j s k i naravi, naSi malomarnostiinnczavednostise imajozahvaliti za veliko bogastvo in ogrcmni v p 1 i v. Cele pokrajine so tekom tisočletnega neumornega delovanja nemSkih trgovcev postale popolnoma nemSke. Ista usoda preti tudi še dosedaj ostalim slovenskim krajem. Ali bomo torej Se dalje spali Slovenci vpričo tolike nevarnosti? Kar močne dela Nemce, bo okrepilo tudi Slovence. Skrbimo zato zvso gorečnostjo za slovenske t r g o v c e ! Teh nam Je nujno potreba v obrambo naše zernlje, naSe gospodarske samostalaosti. V resnici zavedne, rodoljubne trgovce lahko prešteiemo po Juž. stajerskem. In vendar koliko slovenskih mladeničev se posveti trgovskemu stanu! Kje pa so ti ? Pri nemških trgovcih se izobrazujejo in sami postajajo navdušeni pristaSi nemStva in nem- Sko-nacijonalni trgovci. Imamo na stotine žalostnih vzgledov! Edo je tega kriv ? Slovenci sami, ki nič ne storimo za slovenski trgovski stan. Pred vsem nam }e potreba slovenske trgovske Sole. Imamo, hvala Bogu in delavnim rodoljubom, že precej jako močnih slovenskih posojilnic. In te naSe južnožtajerske posojilnice so v prvi vrsti poklicane ustanoviti nam trgovsko Solo, katera bi lahko bila v Celju, kjer je največ zavednih slovenskih trgovcev. Nabrani rezervni zakladi naj bi se rajši v večji meri porabljali v pravo naSe gospodarsko osamosvoienje, kakor da se nalagajo v stavbe, v katerih se neredkokrat Sopirijo celo tujci. Začnimo vendar enkrat z odločnim socijalnim delom! Slovenska trgovska šola nam bo odgojila slovenskih trgovcev zadostno Stevilo. Potrebno pa Se je dalje, da se vsi dosedanji slovenski trgovci ožje združijo, zato naj bi si prej ko slej osnovali »Slovensko trg o v s k o društvo«. Vsak novi slovenski trgovec bi se pridružil temu društvu, in tako bi se v kratkem času lahko silno okrepila slovenska trgovska organizacija, kar bi bilo za naš narodni napredek dalekosežne važnosti. Naj bi rodoljubi južnbštajerski prej ko slej storili v tej dvojni zadevi odločilen korak. II. Geslo »Svoji k svojim!« mogočno odmeva po vsem Južno Štajerskem. In prav tako, saj je edino rešilno. Postavimo se vendar enkrat na svoje noge! Da nas sovražniki tlačijo, da nam delajo tolike preglavice pri raznih volitvah, tega smo si krivi sami. Ako se prva moja misel izvrSi, dobimo prej ko slej dovolj naSih trgovcev, katerim edinim bomo v bodočnosti nosili svoj denar. Glede gesla »Svcji k svojim!« pa je treba enakega skupnega postopanja. Dokler se bodo držali tega gesla le posamezniki, ne pa velike raass naSega naroda in naša slovenska gospcda, bo ostal klic »Svoji k svojim!« brez vsakega večjega vpliva. Treba nam je tudi v tem oziru posvetovanja, s katerim bi se naj ne odlagalo. Rodoljubi, ki ste vneti za gospodarsko osamosvojenje Južnega Štajerja, skličite v bližDji prihodnosti zaupen shod, na katerem so borao združeni v požrtvovalni medsebojni Ijubezni posvetovali glede ustanovitve slovenske trgovske šole in sloven. trgovskega društva ter glede praktičnega izvrševanja gesla »Svoji k svojim'« Zadnji čas je ob preteči veliki Eevarno*ti, da vse storimo, da bodo odgovarjale resnici besede pesnikove, ki kliče: Na zemlji naši tuji rod Naj gost nam bo, a ne gospod; Mi tu smo gospodarji In Bog in naši carji! R 0 d 01 j u b.