« Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velj£ po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za ^etrt leta t gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto H gl.60 kr., za »/* leta 1 gl. 80 kr., za 14 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj L V Ljubljani, 14. maja 1897. List 19. Spominjaj se, o Mati! Spominjaj se, o Mati! te ljubečih, Da še nikoli slišalo se ni. Da neuslišan bil bi kdo prosečih, Ki je iskal pri tebi pomoči. Kako bi Mati koga sovražila, Ko te detinsko prosi, prisrčno ? Nobenega še nisi zapustila, Ko ti razkril je srce vžaljeno. O glej! i jaz z zaupanjem se bližam, Devic Devica, k tebi pribežim. Pred tabo revni grešnik se ponižam, O naj tolažbo, milost zadobim. Skesanim srcem pred teboj zdihujem, Hudo hudo, Marija sem grešil, Pomoči, svčta Mati potrebujem, Oj reši me, otmi hudobnih sil. Zavrgla ti ne bodeš prošnje moje, Rodila vsaj Rešnika si sveta; — Ne pusti v grehih vmreti dete svoje, Odpri mu vir presvetega Srca. — Otrok glej tvoj, otožen milo joče, Obrni k njemu milostno obraz, Utčši srca hrepenenje vroče, Čuj smiljeno molitve moje glas: Otmi' iz ječe zlob nas pregloboke — Nebeško luč vsim svete vere daj, Srce premilo Tvoje vse otroke, Pripelji k Sinu, Jezusu nazaj. V ljubezni materni nam stoj na strani, Zlajšuj trpljenje, reve, zemsko zlo, Ko grenka smrt ubogo srce rani, Pripelji duše k Jezusu v nebo. Jiadoslav. Marija, Devica devic. Ogledali smo si že zadnjič našo Mater kot vzor trpečih in preganjanih ljudij posebej in kot vzor človeka sploh. Ako imamo Marijo pod križem vedno pred očmi, nam je vsako breme olajšano in vsako trpljenje skrajšano. Marija pa nam je tudi za Kristusom najlepši vzor v najlepši čednosti, sveti čistosti. Ta čednost je krona vseh krepostij, je popolno darovanje samega sebe Bogu, je najbolj duhteča cvetka, kar jih je vzrastlo na polju krščanske vere, katero je zalila in jo še vedno zaliva predragocena kri Jezusa Kristusa. Čistost pa se kaže posebno v devištvu, to je v prostovoljni vedni vzdržnosti mesenega, po-čutnega veselja. Devištvo imeli so tudi stari pa-ganski narodi, ki so bili tako udani najnižji človeški strasti, tudi ti pagani imeli so one. ki so vzdržno in čisto živeli, v veliki časti. Res, nekaj velikega je devištvo, katero stori slabo žensko močno, ponosno in pogumno, da se kakor levinja bori za ta najlepši venec. Devica je kakor trdnjava, katere ne more sovražnik premagati. Deviški človek je podoben že tu na zemlji angeljem in prav ima sv. llijeronim, ko pravi: „Možitev (zakon) napolnuje zemljo, devištvo pa nebesa s prebivalci. Sv. Duh sam govori devištvu te prelepe besede: „0 kako lep je čist rod v svetlobi: zakaj njegov spomin je večen, ker je spoznan pri Bogu in pri ljudeh. Ako je pričujoč, ga posnemajo; kadar se pa očem odtegne, po njem hrepenijo, in kronan vekomaj obhaja zmago, ker je zmagal boj za plačilo neomadeževanih". (Modr. 4, 1, 2). In kakšno plačilo čaka onih. ki žive v deviški čistosti! rIn so peli, kakor nekako novo pesem pred sedežem ... in nihče ni mogel peti pesmi, razun teh . . ., ti so, kateri se niso z ženami ognjusili: device so namreč. Ti hodijo za .Jagnjetom, kamor koli gre.14 (Skr. raz. 14, 3). Taka je slava, tak pomen, tako plačilo deviške čistosti, v kateri nam je Marija tako vzvišen vzor. Ako pravimo: Bog vseh bogov, Kralj kraljev. Gospod gospodovalcev, hočemo s tem reči: neskončni Bog, vsegamogočni kralj, neomejeni Gospod. Devica devic, — to se pravi: Devica Marija je večja svetejša in čistejša, ko vse druge device. Marijino devištvo prekosi na čuden način čistost vseli angeljev. Angelji so deviški, ker morajo taki biti, že njih breztelesna narava je taka, da so vedno deviški, a Marija je Devica prostovoljna. Angelji so deviški po natori, Marija po milosti: angelji so zgol j duhovi, Marija pa je devištvo ohranila po človeškem telesu. Njeno devištvo je večje, kakor čistost vseh ljudij. Marija je med čistimi najčistejša, med svetniki najsvetejša, med popolnimi najpopolnejša, Marija je čudo v nebesih, zrcalo kreposti na zemlji. Marija je prva, ki je deviško obljubo Bogu posvetila. Ona je najvišja, najodličnejša med vsemi devicami: tudi v čistem zakonu s sv. Jožefom ohranila je devištvo, ona je pač jedina glede popolnosti devištva. Nikdar ni bilo slišati, da bi bila kaka ženska ob jednem mati in devica. devica in mati. Le za Marijo je Bog prihranil ta čudež, ta čudež božje vsegamogočnosti. vsled katere je Marija Zveličarja sveta deviško spočela. ga rodila in poleg materinske časti ohranila tudi čast device: Devica pred porodom, v porodu, po porodu, vedno Devica. Katera Evinih hčera je Mariji jednaka? Marija. Devica častitljiva, vzdržuje s krono devištva čast Matere Božje, vzvišena je nad vse druge device. Sveti očetje se kar skušajo med seboj, kdo da bo lepše ime dal Mariji Devici. ..Devica devic, Slava devic." imenujejo sv. Efrem: „Krona devic", sv. Kpifanij: „Kneginja devištva", sv. Ildefoiiz; „Predpodoba najpopolnejšega devištva", sv. Izidor; ,.Zaklad devištva", sv. Anzelm; „Mati devištva", »v. Bernard. Tudi razne podobe obračajo s v. očetje na Marijo. „Goreči v srcu", ki je gorel, pa ni zgorel, zapečateni studenec, (Vis. pes. 4. 12), vrata nikdar odprta (Ez. 44). Taka je in tako opisujejo sveti možje Devico Marijo, naš uzor devištva in čistosti. V naših dneh nam je gotovo treba, da si svet za čistost ohlajena srca ogreje pri Devici devic, da svet začne posnemati Marijo v spolnovanju zapovedij Božjih, ki sv. čistost naravnost zapovedujejo. Nečistost skuša preplaviti ves svet, toda mi nikar ne odnehaj mo kazati na Marijo Devico. Omahljivi bodo potrjeni, dobri še boljši, popolni še popolnejši, oni pa, ki se morajo mnogo boriti, da si ohranijo ta najlepši biser, oni dobili bodo nov pogum in pa tudi pomoč pri Mariji. Prosimo Marijo, Devico devic, da nas vodi, podučuje in podpira, da po njenem vzgledu vsaj ono stopnjo čistosti dosežemo, h kateri nas je Bog poklical, da vsaj ohranimo stanovsko čistost, ker vsi ljudje ne morejo živeti v deviškem stanu, kar je samo ob sebi razumljivo, a vsi ljudje morajo živeti čisto, vzdržno: če so v zakonu, naj žive v zakonu čistosti, če niso v zakonu, morajo ravno tako živeti čisto in neomadeževano. Čistost je vsem zapoved, a devištvo je le nekaterim evan-geljski svet. Pospešujmo kar se da Marijino češčenje in potem smemo biti zagotovljeni, da bo Marija, prečista Devica sprosila ljudem obilo milosti, da zamorejo ostati čisti in neomadeževani do konca. Tudi kot Devica je Marija vsem stanovom, vsem starostim, vsem ljudem uzor najlepše čednosti, vsak si pri njej poišče tolažbe, vsak se lahko priporoča njeni priprošnji, ker še nikdar ni bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen, ki je pod njeno obrambo pribežal, zato se zatekajmo s tem večjim zaupanjem k Materi vseli mater, Devici vseh devic, ter jo zlasti v prelepem tem mescu prosimo naj v naših srcih vžge ljubezen do čistosti posebej in do zmernosti in vzdržnosti sploh. ANTON, po milosti Božji in apostolskega seleža škof krški časi it emu .luhovništvu in ljubljenim vernikom svoje Škofije mir in blagoslov apostolski! (Konec.) „Naj nas smatra torej vsakdo za služabnike Kristusove in delitelje božjih skrivnostij; (I. Kor. 4, 1.) mi smo poslanci Kristusovi, po katerih Bog opominja: (II. Kor. 5, 20.) služabniki smo Onega, v katerega ste verovali." (I. Kor. 3, 5.) Bog ne pošilja svojih pastirjev, da jih ljudstvo sodi, zasmehuje, da jih ne sluša, temveč da jih narod posluša, časti, ljubi, oni pa, da ga vodijo. Nikar torej ne poslušajte onih, ki dandanes pod krinko neprave slobode :n neodvisnosti menijo, da so poklicani, soditi svoje škofe, obsojati njih naredbe ter jim kljubovati. Takim kliče Gospod: „Ne dotikajte se mojih maziljencev in ne storite nič hudega mojim prerokom!" (Ps. 105, 15.) rMeni je maščevanje; jaz bodem povrnil," pravi Gospod. (Rim. 12, 19.) In sam sveti Duh graja po ustih sv. cerkve one,ki se drznejo prezirati škofe, s strašno kletvijo: Proklet bodi, ki tebe proklinja! Apostelj Pavel pa odbija z resnimi besedami one korintiške ob-rekovalce, ki so si drznili črniti apostolovo ime z namenom, da zmanjšajo njih oblast: „Meni je pač prav malo, ako sem sojen od vas ali od človeškega dneva (namreč od ljudij) . . . Gospod je oni, ki me sodi". (I. Kor. 4, 3, 4.) Tako pustite tudi vi, predragi, da sodi škofe Gospod. Ali ni torej na tem svetu nobenega sodišča, ki bi moglo soditi dela škofova? Da, tudi škofje morajo upogniti glavo pod jedno oblastjo; to pa ni oblast vernikov, ker sinovi ne morejo sodiri svojih očetov; ravno tako ni lo oblast očitnega mnenja, oblast državnega zbora ali časopisja, — temveč to je oblast rimskega papeža in onega sodišča, ki izvršuje v njegovem imenu oblast njegovo. Kdor hoče, da bi se prenesla pravica škofe soditi na sodišče podložnikov, ta kaže s tem težnjo, po kateri naj bi se razrušil red poglavarstva in uredbe, katero je dal Bog svoji cerkvi. In ravno po tem teže nekateri sedanji ljudje. Ker dobro vedo, da so verniki združeni z materjo sv. cerkvijo po svojih škofih, bi radi oslabili in raztrgali vez. ki spaja vernike z njih pastirji, da jih naposled odtrgajo od cerkve same. „Odtod tudi nastaja razkol in krivoverstvo", pravi sv. Ciprijan, „ker zasmehujejo nekateri iz gole prevzetnosti škofa, ki je jeden in ki ravna cerkev; ti ljudje smatrajo nevrednim onega človeka, katerega je odlikoval sam Bog" Sedaj pa, ko sem vam razložil glavne točke, ki se nanašajo na duhovno vez, katera bode odslej po božji odredbi nastala med nami, dovolite, predragi, da vam izročim svoj prvi pozdrav. DA, naša usta so odprta, mili verniki, naše srce je razširjeno . . . Sedaj, da vrnete milo za drago, razširite tudi vi svoja srca. (II. Kor. 6, 13.) Hrepenim vas videti, da vam podelim darove sv. Duha, katere sem prejel v sv. posvečenju, da se poslužim besed istega apostola, da tešimo drug druzega, ker imamo jedno vero. (Rim. 1. 11, 12.) Kako naj vas pozdravim, ko prihajam prvikrat med vas? S kakim drugim pozdravom, kakor z onim, s katerim so se pozdravljali apostoli po navodilu Kristusovem: „In kadar pridete v hišo, pozdravite jo rekoč: Mir bodi tej hiši." (Mat. 10, 12.) Da, tudi jaz ponavljam to in govorim iz vsega srca: Mir božji temu narodu! Ta mir naj vas vse napolni, ta mir naj zbere vaš razum in prinese resnico, naj posije v vaša srca in prinese radost; ta mir naj podeli vsem veselje, naj vas stori krepostne in srečne na zemlji, naj vas osreči pozneje v nebesih. Ali mir — pravi mir, kako naj ga uživamo brez Jezusa, ki je. kakor piše apostelj, naš mir. ki je iz dveh storil jedno: razvalivši zid, ki ju je delil, je uničil sovraštvo, da tako v samem sebi združi dvoje v novem človeku, napravil je mir, da pomiri oboje z Bogom v jednem telesu. (Ef. 2, 14, 15.) Narod božji, kateremu želim sedaj miru, je razdeljen pred svetom na dvoje. Razlika v jeziku je, ki se je zlasti dandanes tako povečala, da je postala vzrok neprijateljstva in razdora. Narodno vprašanje, to je jedno izmed onih mnozih vprašanj, ki vznemirjajo naš vek. Toda vprašam z apostolom: „AH je Kristus razdeljen ?u (I. Kor. 1, 13.) Ali ni mogoče, da se povrne mir in sloga v krščansko družino? Pač, tudi proti temu zlu imamo zdravilo. In ta pomoček nam podaje samo Jezus Kristus. Da, je-dini vzrok, zakaj je dandanes vse znjedeno in zakaj se o vsem prepira, je, ker smo se oddaljili od < )nega, v katerem so rešena vsa vprašanja. Kako naj obstaja med dvema narodoma še kaka razlika, ako ju veže vera, 8 katero nas je vžgal Jezus Kristus? „Ker v Kristusu ne koristi nič obrezovanje ali neobrezovanje, temveč samo novo življenje." (Gal. 6, 16.) „V Jezusu Kristusu ni nobene razlike." (Rim. 3, 22.) „Ker smo vsi v istem sv. Duhu krščeni, da postanemo jedno telo. Judje in Grki, sužnji in svobodni; vsi smo z jednim duhom napojeni." (I. Kor. 12. 13.) Ali verujete v Jezusa Kristusa? V njem torej bodete našli rešeno narodnostno vprašanje. V Jezusu Kristusu „sta se zvezali pravica in mir". (Ps. 84, 11.) Ako ljubimo torej Jezusa, ljubimo pravico in nastal bode mednarodni mir. Predragi, bodite pravični drug napram drugemu, saj častite v bližnjem, naj bode katere koli narodnosti, podobo božjo, podobo presvete Trojice, brata Jezusa Kristusa; bodite pravični, priznajte bližnjemu njegove pravice, katere uživa kot človek in kot kristjan, — naj bodo te pravice naravne, ali pa po postavnem potu pridobljene; pustite mu popolno svobodo razvitka v zasebnem in narodnem obstanku, kajti sam Bog je hotel postaviti razliko jezika in plemena v človeškem rodu, — oni Bog, ki ljubi vse, kar je, in ničesa ne prezira, karkoli stori: (Mud. 11, 25.) — storite tako, pa bodete živeli v miru med seboj. Pravica in mir sta se združila v katoliški cerkvi, katere sinovi ste, in katera objema vse sinove, vse jezike in narode, (Raz. 7, Jl.i ki pojejo vsi v miru in ljubezni slavo Bogu. V cerkvi najdejo vsi narodi resnico in milost, da se more zveličati vsakdo, na svoj način, in da doseže vsakdo svoj namen, katerega mu je previdnost naklonila. Cerkev objema vse narode m čutom dobre matere, vse blagoslavlja in brani. Ako se bodete ljubili kot bratje, bode izlila ta mati na vas svoj obilni blagoslov, da se združite vsi v jedinstvu vere, da sledite resnico in ljubezen, da napredujete v vsaki stvari v Njem, ki je glava, to je v Kristusu. a pa morete delati stvari Bogu drage'4 (I. .Jan. 3. 22.) in da morete do stojno živeti v svojem poklicu, (Ef. 4, 1.) vas priporočam močni zaščiti neomadeževane Device, naše zagovornice pred Bogom, in proseč vam vse milosti nebeške, vam podeljujem svoj blagoslov: V inu-nii Očeta in Sina in svetega Duha. Amen. V Gorici, UJ. sušca 181)7. t Allton, škof. Drobtinice iz raznih letnikov „Zicodnje Danice" za njeno petdesetletnico. XVI. Staro in novo paganstvo. Naši nasprotniki nam katoličanom ugovarjajo, da mi vidimo le njih slabo stran, ne pa tudi njih dobre po pregovoru: Vsaka reč ima dve strani dobro in slabo. Tudi paganstvo. pravijo, ima svoje dobro in slabo stran Nočemo pa pretresovati slabosti poganstva, poglejmo rajši stan najboljših, najodličnejših prejšnjih paganov. da jih primerjamo sedanjim nekristjanom-paganom. Kakšna je bila vera paganov v Arabiji, Aziji, Egiptu, na Germanskem in v Rimu? Molili so lesene, kauienite podobe, drevesa, reke, hribe, koristne in škodljive živali, solnce. mesec in zvezde; odlične ui«»či. junake, kralje, t esarje; izmišljene bogove, kakor b ga bliska, groma, treska, vetrov, morja itd. Grdilo jih j« trgovstvo s sužnji, z ljudmi; žensko osebstvo je bilo kot živina v olato ponižano. Spoznanja pravega ljubeznjivega Boga ni bilo Tudi najmodrejši, ki so spoznali slabosti paganstva, so delali enako drugim. Kakšno je bilo njihovo življenje? Kakor povsod, „kakoršna vera. tako življenjeTudi čednosti se pri njih sein ter tja nahajajo, toda tem čednostim ni bila vzrok prava ljubezen božja. Modre t jih je za dobro navdihovala. Srčnost in pogum sta bili naj-odličnejši čednosti. V trpljenju in težavah se je marsikdo prav moško obnesel, pa ne iz ljubezni do višjega Bitja, temuč le zavcljo drugih, da so potem hva lili njegov pogum. Tak nekako je bil stan starih paganov. Med kristjani pa je nastalo novo paganstvo. Sveto vero nekateri popuste in ljubijo kaj druzega za svoje bogove. Kjer pa je moja ljubezen in srce, tam je moj Bog. Kje imajo sedanji nekristjani pagani svoje bogove? Dostikrat — v omarah. Prav in potrebno je, se po stanu primerno oblačiti. Kdor pa ima svoje misli vedno le v omari pri obleki; kdor vedno svojo in druzih obleko ogleduje, je nov pagan, in tako paganstvo dela hiši premnogo stroškov. Ta bog, v katerega se nekateri močno zatelebani, je že marsika- tero družino pripravil popolnoma na beraško palico; kakor vsak, hoče tudi ta bog svojo daritev. — Še nevarneje je, ako ima kdo malika v koži in mesu drugih. Ali ni tudi že celo v pregovoru: „der, die Angebetete?!" Gospoda svojega Boga samega moli, to je zapoved — Drugi imajo boga v svojih možganih. Marsikdo je že v napuhu, v ošabnosti tako dozorel, da samega sebe moli in po božje časti; enako hoče, da bi drugi molili njegovo modrost. Tudi ta je pagan. Jeden sam odstavek iz sv. evangelija obsega več modrosti in sadu za človeško življenje, kakor modrost vesoljnega sveta. Krščanska modrost pa je ponižna — Mnogi imajo svojega boga v denarju. Po pošteni poti si potrebno pridobiti, je človeku dolžnost. Kdor pa grabi kupe na kupe, ali po nepošteni poti množi svoje imetje in premoženje (n. pr. nova Italija z ropom cerkvenega posestva); kdor pripravlja druge ob lastnino in vedno sanja le o denarju; kdor hlepi po višjih službah zavoljo samega denarja, je pagan. Takih paganov je današnji čas brez števila; priča temu so povsod polne ječe, pa skoraj povsod prazne blagajnice. — Premnogi imajo svojega boga celo v trebuhu. Jesti in piti moramo, da si ohranimo življenje. Kdor pa živi le za pijačo in jed, je služabnik trebuha, njegov bog je trebuh; tak Človek je pagan. Paganov te vrste je po mestih, trgih in vaseh več. ko dovolj. Dokaz temu je tudi silno vpitje in rogoviljenje v ponočnem času. posebno na večere ob nedeljah in praznikih. — Imajo pa mnogi svojega boga tudi v mesenosti in poželjivosti. Ta malik je jeden najnevarnejši izmed vseh in veliko — tudi učenih — jih zaradi njega celo od vere odpade. Mislite, da bi novi neverniki, liberaluhi in drugi Kristusovo cerkev tako divje sovražili, ko bi ona ne velevala čistosti? O ne; ta jim je pezdir v očesu! Marsikdo streže v mladosti poželjivosti, v srednjih letih drugim strastim, in v starosti skoposti in trmi. Tak spreminja svojega malika; njegov bog je ravno greh. Na tak način je sedanji čas mnogo paganov in sicer prav zanikrnih. V sredi krščanstva živimo med pa gani. Novi paganski tempelj ni so tiskarne, bralnice, gostilnice in kavarne s slabimi časniki; njih bog je laž in obrekovanje sv. Cerkve! Naši pradedje so po stali iz paganov — kristjani; sedanji čas postajajo iz kristjanov — pagani K najnevrednejšim novim paganom se štejejo po pravici tisti tako imenovani „narodnjaki", Katerim sv. vera ni nič, narodnost pa vse. in ko bi radi vero djali v nič, da bi povzdignili narodnost. Le opazujte, kako sv. cerkev, duhovstvo, duhovske naprave po tuhnjeno pritisnejo, kjer le morejo, da bi jih pripra vili ob veljavo, da bi na pr. odvrnili mladeniče od bogoslovja in duhovskega stanu itd. Njih najslajše boginje so mesene pesmice in pripovedke (novelej, s kakoršnimi hranijo mladino in menijo s tem maliko-valstvom streči narodu in narodnosti! — Od več bi bilo govoriti o liberalnih in vstavoverskih maliko-vanjih, ki cerkev čisto poteptajo in neki sistem pod noge vreči hočejo; toda ta sistem je pa ravno tako minljiv, kakor vse človeške osnove na svetu, in oni, ki danes časte to ali ono vstavo za boga, jo jutri že sami spremene! Med šestimi resnicami je prva: „Da je jeden sam Bog" in precej druga: „Da je Bog pravični Sodnik" i kateri dobro plačuje in vekomaj kaznuje one, kteri molijo druge bogovo, razun Njega samega. Legende o Materi Božji. Iz češkega priredil Iv. P. Kako je Marija sejala žito. Devici Mariji se je posrečilo brez vsake škode uiti iz gozda in roke lupežnikove; namerila je korake na polje, katero so razdeljevale meje med kmetije, in ki je bilo ravno razo rano, ne pa še obsejano. Kako naj se tukaj skrije, kam naj beži pred preganjalci? ... Na katero stran naj se obrne, ko so rabeljni z meči, od krvi nedolžnih otročičev oškrop-ljenimi, Božjemu detetu že za petami in je zalezujejo, da ne uide smrti. Po razoranem polji koraka Devica Marija z detetom v naročji poleg nje pa sv Jožef. Spod tikata se ob brazde, toda urno hitita dalje in dalje . . . Sapa jima zastaja, vkljub temu pa ne postajata, ker vedno bližje so zalezovalci kralja Heroda. Pritolčeta na mejo. Zraven seje kmetič pšenico. „Pomagaj Gospod Bog, mili kmetič", zakliče Devica Marija. „Daj to, Gospod Bog, mila gospa", odvrne sejalec. „Danes seješ pšenico, jutri jo bodeš žel", pravi Marija. On pa odgovori: »Srečna bi bila ti, gospa, če bi pšenica do jutri dozorela". Tedaj položi Devica Marija Jezuščka Jožefu na roke, opaše sejalnico in koraka po polji poleg raz oranih brazd. Z nežno ročico seje drobno zrnje in kamor vrže žito. požene iz zemlje cela vrsta bujnega klasja, ki se valovito ziblje. Pšenica raste kakor gozd. — Obsejala je celo polje daleč okoli in se vrnila. — „Še danes boš žel4, pravi mu smehljajoč se, vzame dete v roke in odide po stezi proti vasi, kmetič pa gleda zdaj čudovito žito, zdaj za odpotujočimi, katere zemlja bolj uboga nego solnce zdaj; obrne oči k nebu, če ne plavajo iz njega angelj i. Ne gre mu v glavo, čudi se in ne ve, so li to sanje ali — resnica . . . Zdajci pa, kakor bi se mu v glavi vzdramilo, poklekne na zemljo, bije se na grešna prsa, prikloni se do tal in s srcem ponavlja besede: Hvaljen bodi Gospod! . . . hvaljen bodi . . . hvaljen . . .! In še tisti dan je žel žito, kakor mu je obljubila najsvetejša Gospa. Komaj pa je prve snope znosil na kup, pripodijo se proti njemu tam po cesti kraljevi briči z vikom in krikom: hej! hola! mož! in kakor psi lajajo nad njim. „Ali ni šla tod s starcem mlada žena z detetom v naročji? ..." „Šla je," pravi žanjec. »Kedaj . . . kedaj ..." nTedaj, ko sem sejal to pšenico." „Že tedaj! — in sedaj jo že žanješ--Zastonj bi jo iskali dalje . . . Splavalo jim je upanje, da ugrabijo begune, vrnili so se, sveta družina pa je bila že daleč, daleč — — in Bog jo je varno vodil dalje--— * * * Kako je Gospod Jezus živel v mladih letih in delal na polji. Svet se je zalesketal krasote, ko je prišel Gospod Jezus na svet: kakor drevo, kadar se odene v beli cvet, kakor cvetoča loka, ko se topi radosti in veselja; vsa priroda se je omladila in v srca človeška je pihal oživljajoč vetrič. Mati božja je hodila z Je-zuščkom po svetu, vodila ga je za ročico po cvetoči loki in mu trgala pisane cvetice; hodila je z njim po vaseh, obiskovala hiše in pastirske koče in mu pripovedovala, kaj in kako ljudje delajo in žive; hodila je z njim zjutraj zgodaj in v nedeljo v cerkev, in ga učila sklepati male ročice in moliti k Bogu Očetu. In ko sta šla v cerkev, so se njima v čast cerkvene duri same odpirale, zvonovi so sami začeli zvoniti, sveče na oltarjih so se same prižigale, knjige same odpirale in daritve same opravljale, kakor bi bilo vse spoznavalo v malem Jezuščku Sina božjega. Ko je Jezus dora3tel, učila ga je mati delati, da bi ne tratil in zapravljal časa. In ljudje so videli Gospoda Jezusa za plugom: v zlatem plugu so bili vpreženi štirje konji, na jt-dnem je bilo sedlo, na njem pa je sedel Gospod Jezus in je oral polje, kakor priprost ratar. Opoldne je nosila Mati utrujenemu Sinu obed na polje, in ko je od počival, mu je tirala z dlanjo rosno čelo, izgovarjala se z njim. in kakor uudr.i gospodinja vpraševala: „Kaj bomo sejali na tem dobrem polji?-4 Ob mlačvi je dal vsak kraj loo mernikov pšenice, da bi ne manjkalo dobrim ljudem kruha v času, ko je Gospod Jezus tam delal v potu svojega obraza. Toda ljudje niso cenili kruha, ker so ga imeli preveč. Iz klasja so si delali metle in so zaničevali dar božji. Tedaj je zemlja nehala toliko rjditi Zgodilo se je pa to tako le: Nekega soparnega dne gre Gospod Jezus z Materjo po polji. Hotela sta piti. Gladna sta bila pa tudi tako, da sta se komaj dalje vlekla. Prideta k hiši konci vasi. Tu pravi Gospod svoji materi: „Mati! pojdiva v to h'š\ da se napijeva in poprosiva košček kruha4. Mati božja pravi na to: „Dobri siLtco! pa tudi spoznala bova, če so ti ljudje ljubeznjivi in dobrot-ljivi." — Stopita v hišo in zadeneta na hudo gospodinjo, ki je kričala nad otrokom in ga kaznovala, ker je plakal Vidita, kako je pekla kruh, vzela ga iz peči in še toplega nesla iz peči in dala lastnemu otroku nad Materjo božjo pa je zarežala: Za berače nimam kruha--— in tudi če bi ga imela, ga vam ne datn. — — — Spravite se od tod! Ne postopajte, lenuhi! — Devica Marija se je hudo razjezila, in Gospod Jezus je razsrjen ukazal žitu, naj od tega trenotka ne rodi toliko, kakor prej. — In klasje se je zgrban čilo in drobno postalo zavoljo trdega srca jedne žene Razgled po svetu. Rim. Sv. Oče Leon XIII je imenoval v zadnjem konzistoriju sledeče kardinale: Peter Coullie, nadškoi v Lyonu. Jožef Maria Romanua Sourrien, nadškof v Rouen, Jožef Wiljem Labaure, nadškof v Rennes Poleg teh kardinalov je imenoval več novih nadškofov in škofov, med njimi tudi neapeljskega nadškofa msgr. Vincenc Maria Sarnelli ja. — V drugem tajnem konzistoriju pa je naznanil papež kardinalom, da bo-deta prihodnjič prišteta svetnikom blažena Anton -— flftO Zaccaria in Peter Tourier. Na to je prebral kardinal Marella življenje in čudeže, ki so se dogodili na pri prošnjo novoimenovanih svetnikov — Sv Oče je izročil lastnoročno pismo perzijskemu poslancu kot odgovor na pismo šaha, v katerem mu je naznanil, da je nastopil vlado. Papež mu je podaril podobo iz mozaika, predstavljajočo trg sv. Petra v onem trenotku, ko podeljuje papež Pij na velikonočno nedeljo po slovesni sv. maši celemu svetu in mestu Rimu blagoslov z Najsvetejšim. Sv. cče je vsprejel v avdijenci poslanca republike l ruguay. ki je prišel v Rim »prosit, da bi se ustanovili dve škofiji, ki naj bi bili odvisni od škofijskega sedeža v Montevideo, ki bo povzdignjen v nadškofijo Vlada je pripravljena skrbeti za primerne dohodke škofom, ako jej dovoli sv. stolica, da predlaga kandidate. Gradec. Ko so obhajali katoličani po širnem svetu Gospodovo vstajenje, je zboroval v glavnem mestu štajerske „zbor brezvercev". Kakor poroča neki liberalni časopis, se je vdeležilo zbora okoli 800 oseb Neki gospod Wutschel iz Dunaja je imel govor o „namenu prostozidarstva". Rekel je mej drugim tudi to. da hoče družba brezvercev širiti med ljudstvom vednost in samostojno mišljenje in da ni nje naiven spodkopavati nravnost, marveč, da hoče učiti pravo nravnost itd. Neki drugi govornik pa obžuluje, da ne pristopi še več višjih oseb kakor profesorjev i. dr. javno k brezverskim prostozidarjem, češ da se boje izgubiti svoje službe. — Čuditi se moramo, da liberalni časopisi, ki strogo pazijo na vsako gibanje med katoliki in se z vsemi novodobnimi sredstvi bo jujejo zoper dobro stvar, molče in nimajo besedij, s katerimi bi odločno zavrnili držav* in zlasti še cerkvi pogubne shode brezvercev in j.h še večkrat priporočajo in odobravajo. Laško. Laški kralj Humbert je bil zopet v smrtni nevarnosti. Ko se je peljal na dirkališče, priplazil se je k njegovemu vozu neki malopriden človek Acci-arito po imenu, hoteč kralja z bodalom raniti. Kralj se je odmaknil v pravem času. ter se rešil gotove smrti Straža je takoj aretovala hudobnega zločinca; množica pa je navdušeno pozdravljala kralja, ki je prejel brezštevilno čestitk od drugih vladarjev. Tudi papež^ mu je tajno čestital. Španjsko. Kakor drugodi, tako se je tudi na Španj-skem na jako slovesen način praznoval veliki teden. Prav lepe slovesnosti se obhajajo na kraljevem dvoru. V dvorni cerkvi Real Capilla so se vršili veliki četrtek in veliki petek sveti obredi v pričo celega kraljevega dvora, vsega ministerstva in drugih diplo-matičnih zastopnikov Sveto službo je opravljal papežev nuncij msgr. Nava de Bontifč Pontifikalna sv. maša se je pričela veliki četrtek ob pol ene in končala ob polu dveh. (Na Španskem je namreč navada. da se maše zelo pozno bero; tako je na pr. v v Sevilli zadnja sv maša ob dveh ) Iz dvorne cerkve so šli po sv. maši vsi navzoči v kraljevo „orožno dvorano", kjer je kraljica ob asistenci papeževega nuncija in vojaškega škofa uroila dvanajstim revežem nog»» Papežev nunnj je vlival vodo na noge, kraljica je brisala in poljubila vsakemu desno nogo. Veliki petek pa je pomilostila kraljica, ne kakor druga leta 1«> ampak 14 hudodelcev, menda vsled srečnih in povoljnih vspehov na filipinskih otokih. Med slovesnim obhodom v cerkvi so prenašali sveti žrebelj, katerega so položili v „rumeni dvorani". Naj« prvo je pred njim opravila svoje molitve kraljeva družina in za njo ostali dostojanstveniki in druga množica vernikov. — Gospodje ostalih viteških redov so obhajali slovesnosti v svojih cerkvah. Letos je načeloval Santiago-vitezom bavarski princ Ludovik, ki je s svojo družino na obisku v Madridu. Njegova visoka soproga se je udeleževala vseh obredov v koru in prejela veliki četrtek tudi sv. obhajilo. Gotovo je veselo znamenje za Bavarce, ki imajo tako vemo in pobožno vladarsko hišo Grško-tnrska vojska. Lansko leto so divji Kurdi in turški vojaki poklali nad 100.000 nedolžnih Armencev v Mali Aziji, da še celo v Carigradu pred očmi vseh evropskih vlad. Zastonj so bila opominje-vanja velesil, da naj skrbi sultan, jednako za vse svoje podložnike; a on se ni zmenil za to, ampak je rekel: „Če napadete moje cesarstvo, tedaj ne bo v 24. urah nobenega kristjana v Turčiji več živega." Lansko leto in letos se je pa pojavilo krvavo klanje na Kreti: na tem otoku stanujejo Grki, ki so v veliki večini pravoslavni, nekaj je tudi katoličanov, drugi pa so muhamedanci. Med muhamedanci, ki se proti drugim vernikom oholo in kruto obnašajo, če se jim le nudi prilika, in med kristjani so se vedno ponavljali krvavi poboji Kristjani so se organizovali in se maščevali za vse storjene krivice. Da bi napravil na Kreti red, je poslal grški kralj Jurij enega svojih poveljnikov s peščico vojakov na Kreto. Toda velesile so se takoj ustavile in potegnile za sultana in zahtevale, da naj zapuste grški vojaki Kreto. Toda kralj ni mogel tega storiti, ker bi se bilo ljudstvo uprlo njemu samemu. Ladije velevlastij so začele na to blokado Krete, in evropski vojaki so zasedli najvažnejše kraje ob mcrju. Tja se je moral podati tudi drugi bataljon 87. pešpolka. Vsled tega so bile raz mere med Turško in malo Grško vedno bolj napete; dokler ni Turčija 17. aprila napovedala vojske, zana šajoč se na svojo surovo silo. Turčija je imela na bojišču takoj početkom 130 000 mož in 230 topov; Grška pa okoli 80000 mož in 8o topov, ki so razdeljeni na dva bojišča, prvo v Tesaliji in drugo v Epiru. Vsled premoči turške sile in vsled slabega vodstva so bili Grki na bojišču v Tesaliji sedaj te-peni, in tudi v Epiru se jim godi slabo. Turške vojne ladije se pa skoro ne upajo na morje, ker so zelo slabe in stare, med tem ko je grško brodovje mlado, majhno toda krepko. V Atenah samih vlada neje-dinost in nevolja. Kralj je v nevarnosti, da ga ne prepodi vladi sovražna stranka. Prestolonaslednika je moral kralj odpoklicati. — Sreča je bila dosedaj večinoma na strani Turčije in premagana Grška je že morala prositi velevlasti posredovanja. — Bog daj, da bi se skoro podlegla Turčija, da bi nehal vladati polumesec in zlato tele tudi v Turčiji nad kristjani. 1. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec veliki traven (maj) 1897. (Spis potrjen od sv. Očeta.) a) Glavni namen. loOtJletn ca spreobrnitve Angleške h krščanstvu. b) Posebni nameni: 15.» Sv. Izidor. Povrat očitnega mnenja k pravim krščanskim pojmom o časti in sramoti. Kme«'ki stan 16.) St. Janez Nepornnk. Češko. Vzgojevanje duhovnikov. Konec narodnostnemu prepiru. Zaničevani in zaničevalci. 17.) ST. Paskal Babtl. Pobožnost do najsv. Zakramenta Dolžno sodelovanje za povzdigo in zjedinjenje kat. časopisja. Pre-skrbljenje otrok. 18.) ST. VenancU. žrtve lahkomiselnosti. Odstranitev slabih navad in nevarnih priložnostij. Mnogo dijakov. 19.) St. Peter Celestin. Kardinali. Srečna izvolitev pokhca. Marijini častilci. 20.) St. Bernardin. Ljubezen do imena Jezusovega. Spoznanje pomena, katerega ima molitveno apostoljstvo v sedanjih bojih. Uradniki in železničarji. 21.) ST. Feliks Kantall&kl. Sprava za v nebo vpijoče pregrehe. 1'ravnava krščanskega oskrbljevanja bolnikov. Bolnišnice. II. Bratovske zadeve N. 1). Gtospč presv. Jezusov. Sroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Srca, • i Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata, iaših angeljev t^rhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naše di -iete poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešesto-*anje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Nekdo, da bi se mu bolezen v glavi zboljšala. Zahvale : Čast in hvala Mariji prečisti Devici in sv. Jožefu za uslišano prošnjo v neki družinski zadevi. Obljubila sem zahvalo naznaniti. in tako spolnim zdaj svojo dolžnost. V Idriji, dne 5. maja 1897 J. B. Moja sestra zbolela je tako hudo za davico, da se je bilo bati najhujšega. V tej stiski obrnil sem se do sv. Jožefa, začel sem opravljati devetdnevnico njemu na čast in sem obljubil, da bom tudi v »Danici- razglasil, ako me usliši. Še predno sem končal polovico devetdnevnice, obrnila se je bolezen nepričakovano hitro na bolje in konec devetdnevnice je tudi bolnica popolnoma ozdravela. Poln hvaležnosti izvršujem torej svojo dolžnost. Čast bodi za to dobroto presv. Srcu Jezusovemu. Božji Materi Mariji in redniku Božjega Sina. sv. Jožefu A O. V Ljubljani, dne 10. maja 1897. Lastek za raznoterosti. Sveta maša za umrle deležnike sv. Detinstva bo prihodnji četrtek 20. t. m., ob osmih v nunski cerkvi. Deležniki ki so pri tej sveti maši pričujoči, prejmejo pod navadnimi pogoji popolni odpustek, ki se more tudi dušam v vicah v prid obrniti. V ljubljanski škofiji so razpisani: Kanonikat cesarske ustanove pri stolnici v Ljubljani; prošnjo je nasloviti na c. in kr apostoljsko Veličanstvo. — Kanonikat Flachenfeld-Wol\vizev; prošnjo je napraviti na deželni odbor kranjski. — Kanonikat baron Codellijev, katerega oddaja gospa baro novka Codelli, rojena baronovka Taufferer, kot varuhinja nedoletnega sina Antona barona Codelli, lastnika fidejkomisnega posestva Thurn pri Ljubljanici. — Nadalje so razpisane župnije: Lučine, Kopanj, Ledine in Stockendorf, za katere je prošnje napraviti na c. kr. deželno vlado v Ljubljani; Š t u-r ije (prošnje na knezoškofijski ordinarijat v Ljub ljani), Š pital i č (prošnja na prečastitega častnega kanonika in dekana Janeza Oblaka v Kamniku), Polšnik in Loški Potok (prošnje na lastništvo patronskega posestva Griinhof, oziroma Ribnica.) — Zadnji rok za vlaganje teh prošenj je 13. junij 1897. Vsprejem dijakov v vzgojevalisče viteškega reda v Križankah. Dijaki, kateri so četrti ali vsaj drugi gimnazijski razred dobro izvršili, ter imajo namen, postati duhovniki nemškega viteškega reda. naj se po sklepu tekočega šolskega leta do 3. avgusta s šolskimi spričali in krstnimi listi osebno predstavijo pri vzgojevališčnem vodstvu v Križankah kjer bodo potem, ako bodo vsprejeti za čas študij hrano in stanovanje brezplačno dobivali. — Imenovano vodstvo namerava tudi nekoliko pridnih, pobožnih inla-deničev nedijakov vsprejeti, da o svojem času postanejo bratje istega reda, Birmo vanje in kanonično obisko Tanje v ljubljanski škofiji leta 1897. Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski bodo obiskali letos nastopne duh-jvnije oziroma delili zakrament sv. birme po tem le konečno določenem vsporedu: 29. maja Ro v te nad Logatcem, 30. maja Št Jo št nad Vrhniko, 31. maja Do b ro v a pri Ljubljani. — Meseca junija: 13. Ig 14. . Št. Rupe r t