Za voznika : usodno trčenje v Trstu Pokrajina Trst in sindikati skupaj proti gospodarski krizi Še zadnji krog soočanj o načrtu čezmejnega elektrovoda Primorski Prosekar sedaj ali nikoli Dušan udovič Prizivi in sodni postopki od nekdaj ni so bili najboljša pot za reševanje problemov, to dobro ve vsakdo, ki se je kdaj srečal s podobnimi procedurami. To ve tudi Kmečka zveza, ki je napovedala pritožbo na upravno sodišče proti odloku kmetijskega ministra o meddeželni razsežnosti vina »Prosecco DOC«, našega prosekarja. Poglabljanje spora ne veseli nikogar, a dejstvo je, da ni konkretnih jamstev, da bodo zahteve tržaških vinogradnikov izpolnjene. Nihče ne terja nobenih privilegijev, še manj ima kdo v mislih kakršnokoli izsiljevanje, kot je namignil kmetijski minister. V bistvu je zahteva ena sama in tako samoumevna, da bi morala biti že zdavnaj uslišana: gre za ustvarjenje pogojev za normalen in nemoten razvoj vinogradništva na Tržaškem, brez absurdnih vin-kulacij teritorija in s primerno pozornostjo javnih uprav, zlasti deželne. Ta zahteva pa je tako skromna, da je v primerjavi z mi-lijardnimi interesi pridelovalcev penečega vina iz Veneta skoraj banalna. Namera o prizivu ni izsi-Ijevanje, pač pa plod dolgoletnih izkušenj, po katerih je kmetijstvo na Tržaškem v odnosu z obIastmi vedno potegniIo krajši konec. DovoIj je pomisIiti na neizpoInjene obIjube ob deset-Ietja trajajočih razIastitvah kmetijskih površin; za bazovski sin-hrotron je dežeIna uprava skupaj z drugimi javnimi institucijami podpisaIa ceIo posebni protokoI, ki skoraj v ceIoti ni biI izpoInjen. Medtem so naši kmetje in vinogradniki aIi vsaj tisti med njimi, ki so to še zmogIi, kIjub neugodnim pogojem napredovaIi in kakovostno zrasIi, mnogi med njimi do zavidIjivo visokih ravni. Njihova vina kot značiIen proizvod teritorija s ponosom ponujajo v finih restavracijah v deže-Ii in drugod. Spričo teh dejstev bi mora-Ia zIasti tržaška pokrajinska uprava bitko za prosekar zgrabiti kot zastavo in gIasno uveIjaviti pravice tržaških vinogradnikov. Žal se to ni zgodilo, prav tako kot se razen nekaterih spIošnih obIjub dosIej ni izpostaviIa de-žeIna uprava. Kaj potem ostane drugega, kot priziv na upravno sodišče? Ob tolikih slabih izkušnjah vinogradniki opozarjajo, da se ne bodo pustiIi še enkrat peljati žejne čez vodo. Glede priziva še ni biIa izrečena končna beseda. Na potezi je sedaj de-žeIna uprava, ki Iahko probIem reši samo s konkretnimi ukrepi v korist tržaškega kmetijstva. dnevnik SREDA, 14. OKTOBRA 2009 Št. 243 (19.642) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Razplet v poslanski zbornici Zakon o homofobiji ni prestal obravnave Napolitano: Že leta nisem strankarski človek enogastronomija - Predstavitev v tržaškem Expo Mittelschool Okusi Krasa 2009 v znamenju sadja in povezave s kulturo TRST - Po ponedeljkovi uspeli predstavitvi v Sežani so letošnjo izvedbo Okusov Krasa včeraj predstavili v tržaškem Expo Mittelschool, danes pa jo bodo še v Gorici. Tako se bo sklenil krog, ki se je septembra začel na avstrijskem Koroškem, Okusi pa bodo stekli čez tri dni, 17. oktobra, in bodo trajali do 8. novembra. V Trstu so pobudo predstavili predsednik SDGZ Niko Tenze, predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina. Na 4. strani RIM - Poslanska zbornica je zavrnila obravnavo zakona o homofobiji, kar pomeni, da Italija za sedaj ne bo dobila normativa proti diskriminaciji istospolnih in transeksualcev. Proti obravnavi zakona so volili poslanci UDC, Ljudstva svobode in Severne lige, za pa zastopniki levosredin-ske opozicije. Predsednik republike Giorgio Napolitano je medtem v polemiki s Sil-viom Berlusconijem dejal, da že leta ni več strankarski človek. Rimsko tožilstvo je zaradi žalitev Napolitana sprožilo kazensko ovadbo proti Antoniu Di Pietru in direktorju dnevnika Libero Mauriziu Belpietru. Na 6. strani Trst: danes objava regulacijskega načrta Na 8. strani Primorski dnevi na Koroškem štirinajstič Na 12. strani Furlani odločno proti preimenovanju goriškega avditorija Na 15. strani Bratinova nagrada filmarju iz Erevana Na 15. strani V novogoriškem Hitu »zategovanje pasu« Na 16. strani Barcolana 2009: protagonisti, ki niso bili ujeti v objektiv Na 21. strani trst - Gledališče SSG: danes ■ v v. skupscina TRST - Danes se bo v Kulturnem domu sestala skupščina Slovenskega stalnega gledališča. Po dogovoru na tržaški prefektu-ri bo imenovala izvedenca, ki bosta pregledala stanje v gledališču in nakazala sanacijski načrt. Včeraj sta se predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO) sestala z vodstvom Društva Slovensko gledališče in s kolektivom teatra, ta pa se je nato srečal s pokrajinskimi sindikalnimi predstavniki. Na 7. strani zda-rusija - Državna sekretarka ZDA v Moskvi Clintonova in Lavrov soglašata, da ni še čas za dodatne sankcije proti Iranu MOSKVA - Ni še prišel čas za zaostritev sankcij proti Iranu, je včeraj v Moskvi izjavila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Njen ruski gostitelj, zunanji minister Sergej La-vrov, pa je dodal, da so grožnje Iranu s sankcijami v sedanjih okoliščinah kontraproduktivne (foto ANSA). Clintonova je na skupni novinarski konferenci z Lavrovom po srečanju v Moskvi izjavila, da je Rusija "zelo kooperativna" v diplomatskih prizadevanjih za reševanje vprašanja iranskega jedrskega programa. Lavrov pa je dodal, da so stališča ZDA in Rusije glede Irana podobna. Na 13. strani 2 Sreda, 14. oktobra 2009 ALPE-JADRAN / CELOVEC - Predsednik NSKS se ni udeležil okrogle mize na radiu Slovenija Zaostreni odnosi med organizacijami kroških Slovencev Minister Boštjan Žekš: »Odklanjanje pogovora ni produktivno « CELOVEC - Odnosi med političnimi organizacijami koroških Slovencev se zaostrujejo iz dneva v dan. To je potrdila tudi diskusija o položaju koroških Slovencev v ponedeljek na radiu Slovenija 1. Tako se Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) ni udeležil oddaje v živo v Ljubljani, ker sta v njej sodelovala tudi predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik. Svojo neudeležbo na diskusiji, pri kateri je sodeloval še minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, povod pa je bil 89. obletnica koroškega plebiscita, je Narodni svet utemeljil s tem, da Sturm in Sadovnik še vedno nista sledila pozivu NSKS izpred letom dni, naj zapuščata tako imenovano »konsenzno skupino«. NSKS je namreč slej ko prej mnenja, da sodelovanje predsednikov ZSO in SKS slabi slovensko manjšino v njenem Marjan Sturm boju za uveljavitev manjšinskih pravic iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Tako Sturm kot tudi Sadovnik sta zavrnila očitke Narodnega sveta in poudarila, da mimo dialoga ni poti za slovensko manjšino na Koroškem. Minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš pa je obžaloval, da na razpravi ni hotel sodelovati tudi predstavnik Narodnega sveta, predsednik Karel Smolle. Odklanjanje pogovora da po njegovem »ni produktivno«. L tiV Bernard Sadovnik Glede sodelovanja Sturma in Sa-dovnika v t.i. konsenzni skupini pa je minister menil, da je omenjena skupina za svoje delovanje in prizadevanje za dialog konec koncev prejela državljansko nagrado Evropskega parlamenta in šele pred nekaj dnevi kulturno nagrado drugega največjega koroškega mesta Beljak. Sturm je temu še dodal, da bo v začetku decembra letos skupina, ki jo vodi zgodovinar Stefan Karner in v kateri sodelujeta še predsednik Karel Smolle Heimatdiensta Josef Feldner in pre-sednik (desničarske) platforme Kaernten Heinz Stritzl prejeli ustavno nagrado. Prvič so to nagrado podelili leta 2007, dobil pa jo je univerzitetni profesor Richard Novak za desetletja dolgo delo in razvijanje na področju avstrijskega ustavnega prava. Nagrado od takrat naprej podeljujejo vsako drugo leto, letos jo bo dobila torej t.i. koroška konsenzna skupina, je še pristavil Sturm. Ivan Lukan BRUSELJ - Osnutek letošnjega poročila Evropske komisije o Hrvaški Iskanje dokončnih rešitev mejnih sporov ključna naloga Hrvaške na poti v EU BRUSELJ - Iskanje dokončnih rešitev mejnih sporov s sosedami je ključna naloga Hrvaške na poti v EU, opominja Evropska komisija v osnutku letošnjega poročila o slovenski sosedi. Napredek sicer izrecno ugotavlja le v primeru meje s Črno goro, v primeru BiH in Srbije navaja, da ni napredka, v primeru Slovenije pa previdno omenja septembrski politični dogovor. Evropska komisija bo letno poročilo o napredku Hrvaške v pristopnih pogajanjih z EU objavila danes, hkrati z rednimi poročili o napredku drugih držav na poti v EU in s širitveno strategijo, in do takrat se lahko osnutek dokumenta, ki ga je pridobila STA, še spremeni. Komisija v osnutku poročila opominja, da je iskanje dokončnih rešitev različnih odprtih dvostranskih vprašanj med Hrvaško in njenimi sosedami, še posebej glede reševanja mejnih sporov, »ključna prednostna naloga v pristopnem partnerstvu«. Ob tem ugotavlja, da so ta prizadevanja »nestanovitna«. Vprašanje meje s Slovenijo je po ugotovitvah komisije zavrlo pogajanja Hrvaške z EU. «Mejni spor ostaja dvostransko vprašanje, ki ne bi smelo vplivati na pristopna pogajanja,» meni komisija. Ob tem dodaja, da je sama kljub temu pomagala pri reševanju in ob pomoči predsedujočega tria EU utrla pot septembrskemu političnemu dogovoru. Komisija je v delu poročila, ki se nanaša na reševanje vprašanja slovensko-hrvaške meje, zelo previdna in se ne opredeli do septembrskega dogovora, medtem ko v primeru reševanja meje Hrvaške in Črne gore ugotavlja »napredek« ter v primeru reševanja meje Hrvaške z BiH in Srbijo navaja, da ni »nikakršnega napredka«. Evropska komisija sicer ugotavlja, da je odprto vprašanje meje med Hrvaško in Slovenijo, še posebej »slovenska povezava dvostranskega vprašanja s pristopnimi pogajanji«, vplivalo na odnose med sosedama. Kot vselej komisija v poročilu tudi tokrat opozarja, da so dobri sosedski odnosi v približevanju EU ključni. V delu poročila, ki se nanaša na odnose med Hrvaško in Slovenijo, Evropska komisija tudi ugotavlja, da ni »nikakršnega napredka« pri reševanju odprtih vprašanj, povezanih z Ljubljansko banko oziroma na-sledstvenim sporazumom, konkretno glede deviznih depozitov. Poleg težav zaradi spora s Slovenijo pa Evropska komisija omenja tudi zamude, za katere je odgovorna Hrvaška sama, ker pri nekaterih poglavjih ni napredovala v skladu z načrtom. Gre predvsem za odpiranje dveh poglavij - o pravosodju in temeljnih pravicah ter konkurenci - pa tudi za zapiranje poglavja o prometu. Pogled na Piranski zaliv Evropska komisija Hrvaško tudi posebej opozarja na sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, konkretno na probleme pri dostopu sodišča do pomembnih dokumentov, ki jih Haag zahte- va v sojenjih proti Anteju Gotovini, Ivanu Čermaku in Mladenu Markaču. Ob tem se komisija sklicuje tudi na junijsko poročilo glavnega haaškega tožilca Sergea Bram-mertza, ki je ugotovil, da je napredek pri hrvaški preiskavi manjkajočih dokumentov omejen, in da Hrvaška velike večine zahtevanih vojaških dokumentov še vedno ni predala sodišču. Evropska komisija Hrvaško opozarja, da bo morala okrepiti prizadevanja na področju pravosodja in temeljnih pravic, še posebej glede neodvisnosti in učinkovitosti sodstva, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pravic manjšin, vključno z vračanjem beguncev, in sojenja vojnim zločincem. Tudi reforma javne uprave zahteva posebno pozornost. Na splošno pa komisija ugotavlja, da se tehnična pogajanja Hrvaške z EU približujejo končni fazi. Komisija v letošnjem ši-ritvenem svežnju ugotavlja, da bi kandidatka lahko pogajanja končala prihodnje leto, medtem ko je v lanskem pisalo, da bi jih lahko do konca letošnjega leta. Hrvaška je doslej odprla 28 in začasno zaprla 12 od skupaj 35 pogajalskih poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Dejansko se pogaja o 33 poglavjih, saj ji pri dveh pravnega reda EU ni treba prenesti v nacionalno pravo; to sta poglavje o institucijah in poglavje razno. (STA) DREKA - Soglasni sklep občinskega sveta Upravne funkcije Gorskih skupnosti naj prevzamejo občinska združenja DREKA - Upravne funkcije gorskih skupnosti, ki jih namerava Dežela Furlanija Julijska krajina ukiniti, naj prevzamejo občinska združenja. Tako je soglasno sklenil ob-čniski svet v Dreki na podlagi dokumenta, ki sta ga v dogovoru z večino župana Tarcisia Donatija predstavila opozicijska svetnika Michele Coren in Riccardo Ruttar. Občinska združenja naj bi torej na podlagi sprejetega dokumenta razpolagala s sredstvi za razvoj goratih območij in za slovensko manjšino, skušala dobiti prispevke iz evropskih skladov ter nudila različne storitve. Dokument se sklicuje na deželni zakon o reformi krajevnih uprav, ki je bil odobren 12. julija letos in s katerim so bile gorske skupnosti postavljene pod komisarsko upravo. Omenja pa tudi državni in deželni zakon za zaščito slovenske manjšine, v katerih so gorske skupnosti označene kot tisti subjekt, ki naj Poslopje občine v Dreki skrbi za gospodarski, družbeni in okoljski razvoj občin, v katerih je zgodovinsko prisotna slovenska manjšina. Občinski svet Občine Dreka je prepričan, da bi moralo vseh sedem nm občin v Nadiških dolinah skupaj ustanoviti občinsko združenje, ki bi po uradni ukinitvi Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda prevzelo njene pristojnosti. (NM) SOCIALA Sindikati: zakon FJK spominja na rasizem TRST - Nova deželna zakonodaja o socialnih službah in servisih je protiustavna in rasistično obarvana. Tako soglasno menijo sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, ki so prepričane, da nedavno odobreni zakon močno diskriminira priseljence, ki zakonito prebivajo in zakonito delajo v Furlaniji-Julij-ski krajini. Deželni tajnik CGIL Franco Belci je zakon ocenil za kse-nofobičnega. Medtem ko rimska vlada preganja ilegalne priseljence, smo v naši deželi odobrili zakon, ki oškoduje priseljence, ki redno plačujejo davke. Pri tem je omenil člen spornega zakona, ki zelo omejuje pravico priseljencev npr. do ljudskih stanovanj. Voditelj UIL Luca Visenti-ni meni, da ne gre za reformo, temveč za neke vrste protire-formo, ki ima za cilj diskriminacijo nekaterih prebivalcev Furlanije-Julijske krajine. »Ta zakon znova priča, da je desna sredina popolnoma podrejena politiki Severne lige«, je ugotovil deželni tajnik UIL. Zelo kritičen do novega deželnega zakona je tudi deželni tajnik zveze CISL Giovanni Fania. Tako zastavljena zakonodaja po njegovem ni v čast Furlaniji-Julijski krajini. Fania govori o temni strani našega vsakdana. »Gotovo je bolj Italijan kdor plačuje davke od tistega, ki jih ne plačuje,« je dodal sindikalist. V deželnem parlamentu je bil ta zakon odobren z glasovi strank, ki podpirajo desnosre-dinski odbor predsednika Ren-za Tonda. Proti so glasovali zastopniki levice, medtem ko so deželni svetniki Demokratske stranke pred glasovanjem protestno zapustili sejno dvorano. V levosredinski opoziciji so vsekakor prepričani, da je zakon neustaven in da ga bo vlada poslala v presojo ustavnemu sodišču. V desni sredini so nasprotnega mnenja, čeprav se v koaliciji nekateri precej bojijo, da bo rimska vlada zavrnila vsaj nekatere člene tega zakona. ZNOVA Z VAMI.. / ALPE-JADRAN Sreda, 14. oktobra 2009 3 SLOVENIJA - Stališče vladajoče koalicije »Plinski terminal ne sodi v severni Jadran« Predlog resolucije vložili poslanci Zares, LDS, SD in Desus LJUBLJANA - Poslanci vladajoče levosredinske koalicije so v državni zbor vložili predlog resolucije o strategiji za Jadran, ki želi podati vladi smernice, kako naj se pogaja z drugimi državami jadranskega bazena, da bi se dogovorile o skupni strategiji razvoja in varovanja tega območja, predvsem z okoljskega vidika. Poslanci Luka Juri (SD), Franc Žnidar-šič (DeSUS), Franco Juri (Zares) in Borut Sajovic (LDS) v predlogu resolucije izpostavljajo pomen zaveze Slovenije določenim okoljskim standardom. V predlogu strategije je zapisano tudi nasprotovanje terminalom za utekočinjeni zemeljski plin tako ob slovenski obali, kot širše v celotnem Tržaškem zalivu. Pobudniki resolucije pričakujejo, da bodo tudi ostale države ob Jadranskem morju ravnale enako. «Kajti posebej pri energetski politiki je zelo pomembno, da države določenega območja usklajujejo in oblikujejo enotno politiko, ne pa da medsebojno tekmujejo,« podčrtujejo podpisniki dokumenta. Jadransko morje je celovit eko-sistem, ki je najbolj severni plitvi, zaprti in zato izrazito ranljivi del Sredozemskega morja. Hkrati je za Slovenijo geografsko in ekonomsko izredno pomembno območje. Štirje poslanci leve sredine ugotavljajo, da Slovenija se vse bolj nagiba k dokončnemu odklonilnemu stališču o plinskem terminalu pri Žavljah kroma zaradi dejavnosti človeka na kopnem, obali in morju naraščajo pritiski in škodljivi vplivi na ekoregijo Jadranskega morja. Zato je potrebna nova zaščitna strategija, ki jo mora Slovenija izvajati skupaj s sosedi in z vsemi državami jadranskega območja. Na območju severnega Jadrana je pri nameščanju novih gospodarskih objektov in drugih posegov v prostor, ki imajo relevanten vpliv na ravnove- sje ekosistema tega območja, potreben regionalno usklajen pristop. Državni zbor iz okoljskih, varnostnih, prometnih in družbenih razlogov nasprotuje - piše v predlogu resolucije - namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah in v širšem Tržaškem zalivu. Enako spoštovanje omenjenih kriterijev pa pričakuje tudi od ostalih držav jadranskega bazena, zato vladi nalaga, da pri oblikovanju strategije za Jadran takšno stališče jasno zagovarja. Republika Slovenija mora v skladu z veljavnimi mednarodnimi konvencijami ter dokumenti EU jasno in nedvoumno predstaviti in zastopati interese zaščite okolja in varnosti na območju Severnega Jadrana in to vključiti v proces oblikovanja strategije za Jadran, predlagajo poslanci Pahorje-vega vladnega zavezništva. KRAS Prosek: Violino ostaja optimist VIDEM - Deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino je še vedno prepričan, da lahko prepreči napovedani priziv na upravno sodišče glede priznanja prosecca. Pritožbo na upravno sodišče v Laziu, kot znano, napovedujejo kraški vinogradniki in Kmečka zveza. Violino misli preprečiti pritožbo z dvema ukrepoma. Prvi zadeva zaščitena območja na tržaškem Krasu, drugi pa tolikokrat obljubljeno financiranje vinogradništva na kraškem obronku. Glede zaščitenih območij je deželni odbornik prepričan, da trenutno se jih ne da površinsko omejiti (to zahteva dolgotrajne postopke), pač pač pa naj bi Dežela zanje v kratkem odobrila izvršilno-upravne načrte. S tem bi prišla na roko kraškim občinam. Odbornik iz vrst Severne lige tudi obljublja, da bo v finančnem zakonu FJK za leto 2010 skušal vključiti vsaj del denarja za »paštne« od Križa do Konto-vela. Violino ni pojasnil višino finančne investicije, nekaj denarja za ta projekt pa vendarle bo, čeprav o tem - kot kaže - deželna vlada še ni sprejela odločitve. ISTRA - Policijska preiskava Ladjedelnici v Izoli 2,5 milijona evrov škode Pogled na Izolo, kjer so policisti izvedli preiskavo arhiv KOPER - Koprska policija je konec avgusta podala na okrožno tožilstvo v Kopru kazenske ovadbe zoper štiri osebe, ki so osumljene zlorabe položaja ali pravic. Zaradi gospodarskih kaznivih dejanj naj bi upravitelji Ladjedelnice Izola prizadejali družbi več kot 2,5 milijona evrov škode. Med ovadenimi sta nekdanja predsednika uprave ladjedelnice Dimitrij Živec in Roman Krejačič, je poročal Radio Slovenija. V preiskavi, ki se je začela leta2006, končala pa avgusta letos, so zabeležili več kaznivih dejanj, ki so jih v letih 2000-2003 storili člani uprave in menedžerji izolske delniške družbe. Kriminalisti so ugotovili, da je predsednik uprave med letoma 2001 in 2003 večkrat zlorabil svoja pooblastila pri poslovanju s kapitalsko povezanimi družbami in s tem izčrpaval ladjedelnico. Namenoma ni obračunaval najemnine eni od povezanih družb, katere direktor je bil on sam. Poleg tega je v imenu izolske družbe drugi povezani družbi prodal premičnino po nižji ceni od knjižene vrednosti, dvema povezanima družbama odobril plačila računov za storitve, ki niso bile nikoli opravljene in na podlagi kupoprodajne pogodbe prodal fizični osebi družbeni avtomobil, ki ga ta oseba ni plačala, plačila pa ni izterjal. Proti nekdanjemu predsedniku uprave Dimitriju Živcu so kriminalisti le- ta 2007 podali obsežno kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe položaja ali pravic, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in zatajitve finančnih obveznosti. Zaradi omenjenih kaznivih dejanj naj bi družba utrpela za več kot 235.000 evrov škode, za več kot 110.000 evrov pa je bil oškodovan državni proračun. Preiskovalci so izsledili tudi druge sporne posle družbe, predvsem več milijonov dolarjev vredno naročilo, ki ga je družba med letoma 2000 in 2003 izdelovala za tujega naročnika. Člani uprave naj bi v tem okviru sklepali tudi fiktivne posle z neobstoječo tujo družbo, ki naj bi bila registrirana v Španiji. Fiktivno družbo je zastopal državljan Velike Britanije, ki je v imenu tujega naročnika opravljal funkcijo nadzornika, hkrati pa je v imenu neobstoječe tuje družbe izstavljal slovenski družbi račune za fiktivne svetovalne storitve. Koprska policija je avgusta ovadila dva nekdanja predsednika uprave ladjedelnice, menedžerja te družbe in državljana Velike Britanije. Po mnenju kriminalistov je gospodarska družba zaradi omenjenih kaznivih dejanj utrpela za več kot 2,5 milijona evrov škode. Ladjedelnica je tedaj zašla v hude finančne težave, vse obveznosti so januarja 2006 znašale deset milijonov evrov, upniki pa so tedaj izglasovali prisilno poravnavo. 299.000C 8,5% DDV VKLJUČEN V CENO SEŽANA - LEHTE, sončno hišo no Krosu Velikost hiše cca 185m2, ki leži na parceli cca 530m2. Cena vključuje dokončano hišo. A kraški zidar Življenju dajemo prostor. www.kraskizidar.si +386 (5)73 12 529 prodaja@kraskizidar.si 4 Sreda, 14. oktobra 2009 GOSPODARSTVO ENOGASTRONOMIJA - Včeraj v Trstu tretja iz niza predstavitev Letošnji Okusi Krasa v znamenju domačega sadja V Expo Mittelschool so pobudo predstavili Niko Tenze, Antonio Paoletti in Walter Godina TRST - Od 17. oktobra pa vse do 8. novembra bodo ljubitelji pristne kuhinje in dobre kapljice spet prišli na svoj račun. Čez tri dni se namreč začenja letošnja osma izvedba Okusov Krasa, ki so jo včeraj predstavili tudi v Trstu, v prostorih Expo Mit-teschool v Ul. San Nicolo. Kot je v imenu organizatorja,Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ), povedal njegov predsednik Niko Tenze, bo pobuda zajela tržaško in goriško pokrajino, letošnja izvedba pa bo posvečena sadju in ničkolikim načinom njegove uporabe v kuhinji in na mizi. »Trgovinska zbornica podpira to manifestacijo, ki je v osmih letih zelo zrasla in se razširila čez meje ,« je na predstavitvi dejal predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Pao-letti in pristavil, da Okusi Krasa potekajo v pravšnjem času, saj je jesen na Krasu čudovita, polna barv in vonjav. »Okusi Krasa dobro denejo gostincem, saj zbujajo konkurenco med njimi, medtem so se razširili še na trgovine, posrečena ideja pa je bila tudi vključitev pekarn,« je nadaljeval Pao-letti, ki je pohvalil SDGZ, ker »vodi uspešno politiko ovrednotenja in promocije kakovostnih proizvodov«. Zgoniško Vinote-ko in Expo Mitteschool pa je predsednik Trgovinske zbornice označil za »izložbe enogastronomske kulture našega ozemlja«. »Ko se stvari delajo skupaj, veliko bolje uspejo,« je bil prepričan podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina, ki se je zahvalil združenju in zbornici za to pobudo, katero med drugim finančno podpira tudi Pokrajina. Z njenim sodelovanjem se je možnost degustacije tipičnih proizvodov že lani razširila tudi na tiste ljudi, ki bi bili sicer izključeni, kot so npr. starejši in oskrbovanci domov počitka. »Imamo zelo malo ozemlja in zato majhno količino proizvodov, vendar je še nekaj neizrabljenih možnosti. Možnost spoznavanja in okušanja naših proizvodov moramo ponuditi čim širšemu občinstvu,« je menil Godina. Niko Tenze, ki ga je na predstavitvi spremljal predsednik sekcije za trgovino na drobno pri SDGZ Ervin Mezgec, je povedal, da so se Okusi Krasa v zadnjih letih razširili tudi na trgovine - letos jih bo s svojimi kotički Okusov Krasa oziroma tipičnih proizvodov sodelovalo kar 14. Zadnji so se jim pridružili še peki, letos jih sodeluje osem, ki bodo ponujali kruh, pripravljen po starih receptih. Z leti pa so se Okusi obogatili tudi s spremljevalnimi prireditvami, tako da že lahko govorimo o »poroki« med obloženo mizo in kulturo, kajti pobuda ni več samo gospodarska, ampak tudi kul- Z leve Antonio Paoletti, Barbara Basso, Niko Tenze in Walter Godina kroma turna, je dejal Tenze. »Vsi sodelujoči lokali bodo letos ponujali njoke z orehi,« je povedal predsednik SDGZ in se pri tem nanašal na Krožnik Okusi Krasa 2009, medtem ko bodo vsi sodelujoči peki ponujali figov kruh. Za kulturno spremljavo s fotografskimi razstavami pa bo skrbel Foto krožek Trst 80, ki bo prihodnje leto obhajal 30-letnico delovanja. Kot omenjeno, prireja SDGZ Okuse Krasa s prispevkom tržaške Trgovinske zbornice in Pokrajine, partnerji letošnje izvedbe pa so konzorcij in odbori za promocijo vin Kras, olja Tergeste DOP, sirov Moisir, medu in Trieste da Gustare, konzorcij Skupaj na Opčinah, Radioattivita', Radipuntozero, zadrugi AMICO in Curiosi di natura, Fotovideo Trst 80, Juliet in trie-stefotografia, rajonski svet za vzhodni Kras, Zadružna kraška banka, založba ZTT in revija Vino. Letošnja novost pa je program nedeljskih ekskurzij Narava in ga-stronomija, ki jih je predstavila Barbara Basso iz zadruge Curiosi di natura. Vodeni izleti bodo v nedeljo, 25. oktobra, in 1., 8. in 15. novembra v dopoldanskih urah (info in rezervacije: www.curiosidinatura.it, e-pošta curiosidinatura@libero.it, mobilnik 340 5569374). Okusi Krasa, ki so jih septembra predstavili na avstrijskem Koroškem, v ponedeljek v Sežani, po tržaški predstavitvi pa jih bodo danes še v Gorici, so s svojimi jedilniki, proizvajalci in dogodki na spletni strani www.triesteturismo.net. (vb) Azijska delegacija na ogledu tržaškega pristanišča in logističnih dejavnosti TRST - Na povabilo posebnega podjetja tržaške Trgovinske zbornice Aries se v Trstu mudi azijska delegacija, ki jo sestavljajo trije južnokorejski novinarji, dva kitajska novinarja, predstavnik južnokorejskega pristanišča Pyontaek in predstavnik tamkajšnjega združenja špediterjev, dva predstavnika kitajske plovne družbe China Shipping company Europe in predstavnik turškega združenja prevoznikov UND. Po pogovorih s predsednikom Trgovinske zbornice Antoniom Paoletti-jem in s predstavniki deželnega logističnega sektorja, so si gostje ogledali Porto Nogaro, Interporto v Červinjanu, pristanišče v Tržiču in tovorni terminal na Fer-netičih, danes pa bo na vrsti ogled tržaškega pristanišča in goriškega tovornega terminala. Kot je po srečanju povedal Paoletti, se obisk azijske delegacije uokvirja v širši projekt za promocijo deželnega logističnega sistema v svetu. Alitalia potrdila zanimanje za vzpostavitev letalske zveze Trst-Milano Linate RONKE - Iz virov ministrstva za infrastrukture in transport se je izvedelo, da je Alitalia v ponedeljek ministru Matteoliju potrdila interes za vzpostavitev letalske zveze Trst - Linate, vendar bo zaprosila Deželo FJK za finančni prispevek. Zvezo naj bi nacionalni letalski prevoznik vzdrževal z letalom z 90 sedeži. Ob tej priložnosti je pooblaščeni upravitelj Alitalie Sabelli ministru Matteoliju izrazil tudi interes za vzpostavitev nove zveze Trst-Genova. Informest končal misijo v Srbiji GORICA - Včeraj se je v Novem Sadu končala dvodnevna podjetniška misija agencije Informest v Srbiji, pri kateri je sodelovalo 13 podjetij iz FJK. Ta so imela neposredna srečanja s 75 izbranimi srbskimi podjetji, po besedah podpredsednice Informesta Silvie Acerbi pa bodo tem srečanjem sledila nova in bolj konkretna. TURIZEM - Pomembna naložba podjetniške družine Drnovšček-Sgubin Z odprtjem depandanse Lipa dokončan bazovski kompleks Center hotel Z novo depandanso Lipa ima zdaj kompleks Center hotel kar 88 ležišč kroma BAZOVICA - Pred dnevi so v Bazovici predali namenu novo hotelsko strukturo Dependance Lipa, del kompleksa stare furmanske gostilne Pri Lipi, ki je bila pred leti tudi sama temeljito obnovljena. Mauro Sgubin, žena Valentina in njena sestra Mikela Drnovšček, lastniki družbe Mima Snc, so dogradili še dve-nadstropno poslopje s 17 udobnimi sobami, v katerih je 34 ležišč, opremljene pa so z elegantnim pohištvom in izpolnjujejo sodobne bivalne standarde. Večina sob ima tudi majhno kuhinjo, hodnike in skupne prostore pa krasijo nekoliko abstraktni pej-saži slikarja Berberja, ki spominjajo na jesenske in spomladanske barve Krasa. Na lepem bazovskem borjaču so se zbrali številni prijatelji in gostje, predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič, tajnica gostincev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju Pavla Živic in direktor Andrej Šik, ki je pozdravil in čestital v imenu organizacije, direktorica Servisa Nadja Prašelj, vodja bazovske podružnice ZKB Marina Milkovič in seveda vsi projektanti, obrtni- EVRO ki in podjetja, ki so sodelovali pri gradnji. Bližnji Center hotel s svojimi 21 sobami in 39 ležišči, ki ga prav tako upravlja podjetje Mima, bo skupaj z že obstoječimi in novimi kapacitetami Lipe odslej na voljo ne le lokalnim gostom, takim, ki si želijo oddiha v zelenju, ali znanstvenikom in zaposlenim v bližnjih raziskovalnih središčih, ampak tudi številnim zunanjim gostom in turistom, ki se ustavijo na obisku v Trstu ali med potjo v Istro. Priročen bo tudi za skupine in avtobuse, saj ima hotelski kompleks na vseh treh lokacijah sedaj skupaj 46 sob in 88 ležišč. Podjetniška družina Drnovšček -Sgubin je že pred dobrimi desetimi leti najprej prevzela upravo živilskega marketa Eurospin na Fernetičih, leta 2003 je odprla Center hotel, dve leti pozneje pa prevzela gostinski obrat s prenočišči Pri Lipi. Gre za uspešno pot drugega rodu podjetniške družine, ki je nastala na osnovi trdega dela in izkušenj malih družinskih obratov v Bazovici in tudi inovativne podjetniške vizije. (Informacije in rezervacije: tel. 0409221334, epošta info@centerhotel.it.). 1,4864 $ +0,70 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. oktobra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 13.10. 12.10. ameriški dolar japonski jen 1,4864 133,02 101469 1,4765 132,99 10 0748 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 43,8885 68,8870 10,0/48 43,5885 68,6420 ii iuijiis.a i uuijci danska krona r\ritancKi funt uo,oo / J 7,4441 0,94080 7,4442 0,93330 Ul 1 LO 1 IJM 1 Ul 1 L švedska krona 10,3390 8,3280 10,2978 8,3275 1 1ui vcjkci m ul IG češka krona i fran« 25,923 15170 25,821 15175 jVILdljM llalllV estonska krona m^H^arcK i fnnnt 15,6466 268,79 15,6466 269,45 1 1 1 jm iuiii1l poljski zlot 4,2330 1,5308 4,2540 1,5248 Kol IOUJM UUIGI avstralski dolar nAlnafCki IA\/ 1,6341 1,9558 1,6289 1 9558 uuiuai JM icv romunski lev itnvcki lifac 4,2960 3,4528 4,2860 3,4528 IILUVjm iilao latvijski lats hr37i ICKI 0,7090 2,5738 0,7093 2,5735 UIOLIMJM Itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1660 290,00 2 1595 LUI jNg lila hrvaška kuna 7,2540 7,2552 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 13. oktobra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) 0,245 0,39375 0,28438 0,59563 1,23938 0,69563 1,00875 1,23438 EURIBOR (EUR) 0,431 0,742 1,024 1,247 ZLATO (999,99 %%) za kg 23.018,83 € +157,93 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 13. oktobra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,71 IMTTIDCI IDDDA +1,93 KRKA 1 1 IKA KOPER 73,96 2792 -0,32 -0,20 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 179,92 +0,69 -0,06 +1 01 TELEKOM SLOVENIJE 334,39 157,87 -0,09 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 51,50 AERODROM LJUBLJANA 36,55 DELO PRODAJA 27,51 CTni +3,00 +0,36 -1,75 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTDARCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 13,49 +1,12 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 27,96 15,35 -3,65 -0,32 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 480,00 480,00 223,75 -2,04 -2,19 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 83,05 28,50 +0,07 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 13. oktobra 2009 -0,87 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,335 1711 -0,07 -1 55 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 6,94 1 42 -1,42 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,55 1183 -0,98 -0,09 EDISON ENEL ENI 4,29 1740 +0,42 -1,27 FIAT FINMECCANICA 10,75 12 64 +0,46 -2,45 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,77 -0,63 -0,79 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,09 1624 -1,67 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,97 +2,92 -0,88 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,775 9,45 1 903 +0,32 -0,68 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,4025 13 23 -0,68 -2,78 +1 30 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 21,62 +0,65 +1 14 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,34 6,67 1161 -1 94 TENARIS TERNA 12,79 2 71 -1,01 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 1,04 10 76 +0,09 +73,62 +0 19 UNICREDIT 2,69 -1,74 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 74,16 $ +0,01 IZBRANI BORZNI INDEKSI 13. oktobra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.479,63 1.091,88 +0,10 -0,03 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.243,69 -0,36 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rart/ii-a^J SRX, Beograd BIFX Saraie\/0 369,55 3.654,18 -0,40 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.654,18 +4,42 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 9.872.42 2.139,89 1.073.43 1.145,92 5.714,31 5154 15 -0,14 +0,04 -0,26 +0,53 -1,19 -1 08 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 3.801,38 2.687,32 -1,15 -0,48 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.183,30 2.879,06 -1,72 -1 21 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.076,56 2.668,40 21.467,36 2.936,19 17.026,67 +0,60 -0,45 +0,78 +1,44 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 14. oktobra 2009 5 OGLEDALO V skupini človek lažje gradi svojo prihodnost Ace Mermolja_ H > V vrtincih vprašanj, sestankov in govorjenja se mi koncentracija za pisanje umika. Včasih pač moraš sprejeti odgovornosti, za katere te narava ni poklicala. Občutek izvira iz stare »šole«. Navezal se bom torej na nekatera aktualna vprašanja, nadaljeval pa tam, kjer sem zaključil prejšnje Ogledalo. Več negativnih dogodkov meče ponovno stare sence na organizacijo, v kateri nosim dovolj visoke odgovornosti. Negativna podoba SKGZ, ki se ponekod pojavlja, me spominja na čase iz devetdesetih let in prej, ko sem sam vodstvu marsikaj očital. Danes sem tu, sprejemam kritike in skušam v dialogu razumeti do katere mere so upravičene in kje se rojevajo zaradi izkrivljenih informacij. Gre za osebno percepcijo, vendar se je ne bojim izpovedati. Več kot štirideset let neprekinjenega delovanja med Slovenci v Italiji veča odgovornosti in pričakovanja. Več časa si na sceni, več imaš takih, ki te odobravajo, a tudi takih, ki te kritizirajo. To se dogaja in se bo dogajalo SKGZ v za Slovence nelahkem obdobju. Vem tudi, in o tem sem pisal, da so in bodo žarometi vpirjeni v tiste, ki so blizu, ne pa v primarnega krivca mnogih težav: v italijansko državo, ki manjšini skoraj dvajset let dodeljuje enaka sredstva, sedaj pa jih namerava krčiti, ki ne spoštuje zakonov, ki jih je sama sprejela ter obeša manjšinsko vprašanje na mednarodne zapletljaje, kot je lahko plinski terminal, s katerimi nimajo slovenske ustanove: od gledališča do šolstva, nobene povezave. Odstavek sem zapisal z zavestjo, da si tudi sam v bistvu kriv, če ne uspeš posredovati ljudem dobrih dejanj, ki so, in ustvarjati pozitiven vtis. Mnogi se iskreno trudijo in jih dobijo po glavi. Tudi to je znana tradicija, vendar ni razlag in dialoga nikoli dovolj. Včasih imajo negativna mnenja svojo podlago v resnično zgrešenih dejanjih, večkrat pa tudi v neposrečeni komunikaciji oziroma v premajhnem poznavanju dejstev. Kdor neke organizacije, stranke ali človeka ne more trpeti, bo pač ostal pri svojem. Bistven je dialog z dvomljivci, s tistimi, ki niso prepričani. Tega se včasih do konca ne zavedajo niti prekaljeni politiki, ki iščejo aplavz »svojih«, zanemarjajo pa mrmranje skeptikov, namesto, da bi govorili najprej njim. Nadalje vem, da SKGZ danes ni več to, kar je bila nekoč, ko je imela v manjšini prednost in v bistvu enosmerno podporo Jugoslavije. Danes delujeta dve krovni organizaciji, torej tudi SSO, ki prejemata enako porazdeljeno podporo in zato naj bi bile tudi odgovornosti za skupne organizacije in za manjšinsko kulturo, izobraževanje, medije, šport in drugo enake ali vsaj podobne. V percepciji ljudi verjetno ni enakomernega po-razdeljevanja. Morda se motim, vendar imam občutek, da je na Tržaškem občutek Slovencev takšen, da nalaga SKGZ-ju večje odgovornosti in z njimi tudi več možnih kritik.Pozoren sem na kritike in jih ne demoniziram, posebno če prihajajo s strani ljudi, ki mislijo podobno kot jaz in skupaj delimo poglede in cilje. Morda se moramo bolje zavedati, da smo sopotniki. Pa še to, brez kritike si osiromašen in sam. Nevarna sta neodzivanje ali pavšalno ploskanje. V dialogu pa je dobro izluščiti resničnost od govoričenja. Prav v smislu zapisanega sem bil že veliko let, vsaj od takrat, ko je ta SKGZ povsem spremenila vodstvo, zagovornik individualnega članstva v organizaciji. Najbolj paradoksalna med kritikami je namreč ta: potrebno je zamenjati vodstva, vendar se sam ne nameravam v organizaciji udejstvovati. Isti paradoks velja za stranke, sindikate, združenja, ki so v zelo podobnih situacijah. Razlogi za osebno včlanjevanje so po mojem mnenju naslednji: a) Članstvo članic, ki se ukvarjajo z različnimi panogami (kultura, šport, gospodarstvo, kmetijstvo itd.), še ne pomeni , da se vsi posamezni člani teh kolektivnih članic prepoznavajo v načelih in v statutu SKGZ. To je morda veljalo nekoč. V društvih, v članicah, v ustanovah delujejo ljudje z različnimi idejnimi, kulturnimi, političnimi in celo etičnimi nazori. Združujejo pa jih skupni interes do petja, do odbojke, do igranja na odru, nadalje stanovski interesi, skrb za kmetijstvo, za gospodarstvo itd. Prav je, da se ti ljudje združujejo. SKGZ pa ima svoj smisel, če znotraj manjšine in v odnosih z okoljem zagovarja dovolj profilirana stališča, teze in mnenja ter postavlja določene vizije. Moč predlogom pa dajejo ljudje, člani ali s staro besedo "pristaši". Razne članice, ustanove ali stanovske organizacije, ki nimajo več včerajšnje ideološke osnove, so specializirane, skrbijo za svoje kadre in probleme in ni nujno, da se njihovi člani prepoznavajo v tej ali oni »krovni« organizaciji. Lahko se tudi v nobeni. b) Posamezno članstvo omogoča mehaniz- me notranje demokracije, debato in nenazadnje izbiro vodstva, ki je danes kolektivne članice ne jamčijo do dovoljšnje mere in to iz razlogov, ki sem jih naštel. Članstvo posameznikov je najbolj neposredna vez med vodstvom in ljudmi na teritoriju. Na tej navezi se lahko pretakajo točne informacije, ob problemih pa se lahko sproži jasen dialog, ki sledi kritiki ali pohvali. č) Nenazadnje je neposredno včlanjevanje tisto, ki dejansko šteje: v manjšini, v širši družbi, pred oblastmi in inštitucijami. Za javne inštitu-cije, ki npr. delijo podpore, bo vedno težje zagovarjati kolektivno članstvo in vedno močnejši je argument števila posameznikov z izkaznico. Mislim, da so ti razlogi dovolj tehtni za to, da se ob članstvu kolektivnih članic uvaja tudi članstvo posameznikov. Ko sem idejo ponudil mlajšim sogovornikom, so me opozorili, kako si mnogi zastavljajo vprašanje: zakaj bi se včlanil v SKGZ? Kaj dobim v zameno? Kaj mi koristi? Konkretnega odgovora opremljenega s številkami ni. Vpis ne more pomeniti prošnje za službo ali kaj podobnega. Vpis pomeni voljo, da se posamezniki združijo v neko skupnost, ki ima glede določene zadeve skupna mnenja, hotenja in skupne cilje. V Primeru SKGZ gre v bistvu za odnos do narodnega vprašanja, do obstoja manjšine, do jezika in kulture, do vprašanja pravic itd. Za SKGZ je ta odnos v osnovi laičen, nenacio-nalističen, solidaren in usmerjen na os, ki vodi iz sredine proti levi. Na tej poti se združujejo preteklost, sedanjost in vizije za prihodnost. Organizacije potrebujejo seveda strukture, vodstva in podobne stvari, kar predpostavlja tudi določeno število usposobljenih profesionalcev. Biti Slovenec pa samo po sebi še ni poklic: je nekaj več. Biti Slovenec v Italiji je istočasno kompleksnejša stvar, kot je to biti sredi Ljubljane, kjer preprosto to si. V bodoče vidim organizacije civilne družbe, kot je SKGZ, kot organizirano gibanje, kjer so Slovenci iz različnih okolji: iz slovenskih zakonov, iz mešanih, taki, ki so se naučili slovenskega jezika in verjamejo v določene pravice. Ne bi pa izključil niti Italijanov kot ne Slovencev iz same Slovenije, ki so in bodo evropski državljani. Čemu bi se odrekli takšni prihodnosti, ki je pozorna do pravic novih in zgodovinskih manjšin? Ko sem zapisoval zgornje utemeljitve, mi je sproti brnelo v ušesu vprašanje: niso morda ti razlogi v sedanjem svetu »prelahki«? To velja predvsem za mlade, ki se srečujejo z ostrejšimi osebnimi problemi, kot so delo, družina, hiša, ki so nuj-nejši kot pripadnost tej ali drugi organizaciji. Minili so časi, ko je SKGZ ustvarjala zaposlitvene načrte, ki so šteli nekaj stotin delovnih mest letno. V omarah sob, kjer prebijem del svojega časa, obstajajo še dokumenti podobnih načrtov. Danes so neaktualni. Pa vendar, ne bo SKGZ brez ljudi in manjšina bo bistveno šibkejša brez krovnih organizacij, tudi SKGZ. Navedel pa bi še pomemben razlog: posameznik, ki je sam, je vedno šibkejši. Drugače bi se mogotci ne združevali v najrazličnejših oblikah, salonih in poslovnih prostorih vse tja do skrivnostnih masonskih lož. Prepričan sem, da je lahko sodelovanje v manjšinski organizaciji, kot je SKGZ, pa tudi SSO, koristno in to ne le zaradi narodne zavesti. Širjenje poznanj in prijateljstev je bistvena preživetvena strategija. Če imajo organizacije določen vpliv in inštrumente družbenega uveljavljanja, je prisotnost v njih toliko »koristnejša«. Če vprašanje: »kaj dobim v zameno?« ne najde takojšnjega odgovora, je vendarle odgovor v perspektivi. V skupini človek laže gradi svojo bodočnost, kot če je v sodobni puščavi sam. Napovedoval sem navezavo na prejšnje Ogledalo. V Italiji vlada določeno stanje tudi zato, ker so stranke leve ali reformistične opcije ter sindikati izgubili veliko članov, veliko sedežev, veliko društev in miz, kjer so ljudje skupaj diskuti-rali, kritizirali in predlagali. Stranke so vedno bolj odvisne od medijskih žarometov in vedno manj od človeških stikov s teritorijem. Morda lahko nadomesti nekdanjo sekcijo internetna povezava, vendar so ekranske vezi manj solidne od neposrednih. Ljubezen lahko vzklije po internetu, otrokovo spočetje in rojstvo se dogodita v postelji. Skratka, človeški stiki ostajajo bistveni: za posameznika, za družino, za organizirane skupine, brez katerih ni ne participacije in ne demokracije. Srž telekracije je, da Vodja nagovarja množice po ekranu, se postavlja kot zgled življenja, prodaja svojo resnico, ne da bi dopuščal vprašanja, nestrinjanja, skratka, odziva s strani poslušalcev in gledalcev. Dialog pomeni medčloveško vez, sa-mogovor pa žvižg pastirja ali trinoga. Biti nekje in skupaj ostaja pomembno in to brez vsake retorike. pisma uredništvu Kako se bomo odzvali na krizo? »En milijon evrov manj za manjšino...!«, »Klestenje finančnih sredstev za manjšino..!« Taki in podobni naslovi v tisku so za človeka, ki živi na našem ozemlju, lahko vzrok potrtosti in pesimizma. Sprašujem pa se, ali je res tako? Oz. kle-stenje velikih (in vedno večjih) vsot denarja, ki naj bi šle za podporo manjšine, res predstavlja veliko ogrožanje za obstoj te iste skupnosti? Vsi vemo, da v kapitalistični družbi, v kateri živimo, ima denar glavno besedo. To se pravi, da se pri vsaki problematiki ali dejavnosti - naj bo še tako kulturna ali idealistična - zastavlja vprašanje, če je ali ni denarja. Iz tega izhaja prepričanje, da brez denarja ni nobene možnosti. To se pravi, da brez finančnih podpor neka kulturna in jezikovna skupnost nima perspektive. Tega mnenja so seveda v dobršni meri zlasti tisti, ki imajo tako rekoč bolj »glasno besedo« v manjšini: predstavniki, aktivisti in javna sredstva obveščanja. To se pravi tisti, ki nekako tudi oblikujejo javno mnenje skupnosti. Treba pa je pripomniti, da je med temi veliko tistih, ki se preživljajo s finančnimi podporami, ki jih manjšina dobiva od države. In v takih primerih - ko gre za osebne dohodke - je zelo težko za vsakogar biti popolnoma objektiven. Iz zgodovine pa vemo, da ni bila manjšina nikoli tako močna kot takrat, ko je bila hudo preizkušena. To se pravi, ko je bila tlačena in zatirana z nasiljem in o kakšnih »finančnih podporah« sploh ni bilo govora. Tu seveda ne mislimo o ekonomski ali še manj politični moči, temveč o neki kulturni ali mogoče duhovni moči. Na splošno velja pravilo, da duh zbližuje in druži, medtem ko denar, korist in oblast razdvajajo in ločujejo. Zdi se mi, da priča v to smer dejstvo, da po tolikih letih po razpadu ideologij skupnost (nočem se s tem izrazom nikakor sklicevati na politično stranko »Slovenska skupnost«) še ni dobila enotnega predstavnika. Med drugim je treba omeniti, da del odgovornosti za ekonomski razpad manjšine nosi manjšina sama. In vzrok za to tiči v požrešnosti, ki je posledica prav zgoraj navedene logike kapitala. Logika, iz katere se napaja naša družba, logika, v katero smo vsi več ali manj vpleteni in v katero dostikrat slepo verujemo. Tako se velikokrat dogaja, da tisto, kar mislimo, da nas rešuje - t.j. denar - je prav tisto, kar nas uničuje. Anton Trstenjak je nekoč napisal, da narodnostna pripadnost mnogim ni več etični problem, temveč vedno bolj golo preračunavanje osebnih interesov in koristi. Tako da »zavedni Slovenec« v resnici ostaja tak vedno bolj ne zaradi nekega kulturno-etičnega, narodnega prepričanja ali pa zaradi neke duhovne odprtosti, temveč zaradi tega, ker je v manjšini »manj konkurence«, ker bo lažje dobil službo, ker ima »enega strica« itd. Interesov pa, vsaj kot zgleda, je in bo vedno manj. Nekateri bodo verjetno še dolgo črpali iz državnih skladov. Kaj pa vsi ostali? Bo to pomenilo izbris skupnosti ali pa črpanje iz drugih virov, iz drugih stimulov, ki jih ne bo več narekovala izključno zgoraj navedena materialistična logika? Na nekaterih področjih se znova pojavlja prostovoljno delo. V glavnem je za sedaj še vedno v funkciji in v pričakovanju neke službe, a morda se s časom, počasi, logika in mišljenje spremenita, nastanejo druge vrednote, zakaj pa ne, novi ideali ... V krizi se skriva velika priložnost. Dejstvu in spremembam, kako se bo skupnost odzvala temu izzivu, bomo priče v naslednjih desetletjih. Adam Selj Barkovljanka, že spet Kdo ve, ali bi Barkovljanke in Barkoveljci preživeli, ko bi gostili na svojem morju - Barkovljanko in Barkoveljčico ali kar Barčico (navsezadnje, zakaj ne?) - vsaj tedaj, ko se pogovarjajo, če se kdaj seveda - še slovensko? Ali vsaj tedaj, ko pišejo, kadar pišejo, slovensko??? Pa je med tistimi jadralci kar nekaj Slovencev, morda tudi kakšen Barko-veljc ali Barkovljanka? In to uspešnih jadralcev in jadralk, kot vemo - tudi če se jim kdaj zgodi, da pozabijo, kod in kam po morju pred Barkovljami vleče veter s Krasa... Prosek.doc, Prošek.doc Imate svoj Breg, imate svoje paštne, imate svoj prosek ali prošek (?). Zakaj neki bi moral vaš prosek/prošek nositi ime Prosec-co.doc??? Če veselo pijejo vitovsko in jih pre-čudni soglasniki, tako nič toskanski, sploh ne motijo, bi jim tudi prosek.doc ali prošek.doc Ntt zagotovo enako veselo šumel po globokih grlih. Dovolili ste, da porabijo in prodajajo itali-janizirano ime vaše bleščeče lepe vasi. No ja, pravzaprav brihten kšeft, da ste jim prodali prosecco -ampak na nalepko svojega vina bi zares lahko napisali prosek.doc ali prošek.doc. (Recimo: spodaj pa z manjšimi črkami - posneli bi, kot vam pišejo na osebnih izkaznicah - jim pripišite Prosecco.doc, da bodo kontenti ta bolj črni, ko se že nikoli ne ve, kdaj prav pridejo...) Veste, zakaj ima Slovenija take težave zaradi morja s Hrvaško? Zaradi vas, kar vas je (bilo) od Trsta do Štivana: tam v Ljubljani niso skoraj nikoli pomislili, da so kje v Istri kakšni Slovenci, vedno samo o slovenski obali od Trsta do Štivana, pa še Lepa Vida je bojda bila tam nekje doma (le našli so jo samo na Gorenjskem). Nikoli niso napisali kakšne pesmice, kot je tista ali kot bi bila tista: Od Kopra do Pirana miška teka vsa zaspana, itd. Na, zdaj pa ta Prosecco. Južni Tirolci bodo na rit padali od (ne)prizanesljivega smeha, kadar koli se bodo štorije Prosecco.doc spomnili. Tirolci, tile že vedo, kako se tem rečem streže... Kaj pa Latte Carsico? Je to dovolj - morda pa v obmejnih mar-ketih pri Miljah prodajajo samo Latte Carsico od Latterie Carsiche (ali del Carso, se točno ne spomnim), ne pa tudi Kraškega mleka? Zdravko Vatovec, Koper Ali lahko povejo tudi prebivalci Sabličev svoje mnenje? Že več let prebiramo po časopisih o problemu cestnih ovinkov pri Sabličih. Ker do danes ni nihče vprašal za mnenje prebivalce Sabličev, vsaj kolikor je meni znano, bi rad nekaj povedal o tem, ker sem se tam rodil in tam stanujem. Prevladuje javno mnenje, da dokler bodo ostali ostri ovinki pri Sabličih, bo manj prometa skozi Dol in Jamlje. Nekateri celo trdijo, da se je zmanjšal promet s tovornjaki odkar je ta del ceste prepovedan za vožnjo tovornjakom z dolžino čez deset metrov. Zanimivo bi bilo vedeti na kateri realni podlagi se je to mnenje ustvarilo. Resnično stanje je povsem drugačno. Ne samo, da je lahkega prometa vedno več, tudi tovornjakov je vedno več, bodisi tistih čez deset metrov kot tudi tistih, ki so pod to mero, iz enostavnega razloga ker se te prometnice poslužuje vedno več Slovencev iz Posočja, No-vogoriškega ter Spodnje Vipavske, za pot v Trst, Koper in Istro, poleg velikega števila običajnih uporabnikov. Ko bo obvoznica Ločnika dokončana, bo cesta služila tudi kot najkrajša prometnica za Trst krajem okrog Krmina ter vzhodnega Vi-demskega področja. Na dlani torej je, da bo prometa vedno več. Če k temu dodamo še odprtje velikega kamnoloma v Dolu, dobimo jasno perspektivo kakšen bo promet skozi Dol, Jamlje, Sabliče in Štivan že to zimo. Kdor govori drugače ne govori resnice. .Državna družba ANAS je predstavila, pred sedmimi leti, občini Doberdob, štiri možne variante za ureditev cestnega odseka, ki poteka skozi vas Sabliči in povezuje državno cesto št. 55 z državno cesto št. 14, s popolnim kritjem stroškov z strani države. To je povedala, pred časom, odgovorna družbe ANAS, ob nekem sestanku na goriški Prefekturi, kjer je bil, med drugimi, prisoten tudi podpisani. Takrat je bila država za to odgovorna, danes, če se ne motim, je za to pristojna dežela. Ti načrti so do danes večini občanov neznani, tudi med današnjimi občinskimi svetovalci so nekateri, ki o tem ne vedo nič. Tu nastane vprašanje: zakaj občinski možje, ko so ti načrti dospeli na občino, teh niso dali v javno razpravo? Smo morda doberdobski občani nezreli, da bi lahko o njih razpravljali? Vprašanje noče biti polemično, ker nek resen odgovor je nujen: še danes, ko o tem problemu pišejo, skoraj tedensko, vsi lokalni dnevniki, ti načrti ostajajo v predalih občinskih uradov. V vsaki demokratični družbi, ko se gre za argumente, ki so javne koristi, se ti dajo v javno razpravo preden se nekaj odloči. Da ne bi bilo pismo predolgo bom z naslednjim obrazložil katera rešitev bi bila za našo vas najboljša in zakaj. S spoštovanjem. Emil Radetič 6 Sreda, 14. oktobra 2009 ITALIJA / POLITIKA - Odgovor na novo Berlusconijevo polemiko Napolitano: Že leta nisem strankarski človek Rimsko tožilstvo očita Di Pietru in Belpietru žalitev državnega poglavarja PARLAMENT Zakona proti homofobiji za zdaj ne bo RIM - Zakona proti homofobiji ne bo, vsaj v doglednem času ne. Poslanska zbornica je namreč včeraj z večino glasov zavrnila predlog zakona o homofobiji, ki je nosil ime po poslanki Demokratske stranke Paoli Concii, češ da je protiustaven. V tem smislu se je izreklo 285 predstavnikov v glavnem iz vrst UDC, Ljudstva svobode in Severne lige, proti pa je bilo 222 poslancev večinoma iz vrst Demokratske stranke in Italije vrednot. Propad poskusa, da bi tudi Italija dobila norme proti diskriminaciji istospolnih in transseksualcev, je še dodatno zaostril odnose med vladno večino in opozicijo, pa tudi znotraj posameznih strank. Devet Finijevih somišljenikov iz vrst Ljudstva svobode je namreč glasovalo z levo sredino, demokratska poslanka Paola Binetti pa z desno sredino. »Sramujem se, da sem članica tega parlamenta,« je po zavrnitvi »svojega« zakona razočarano dejala Paola Concia. Ljudstvo svobode je obtožila laži, a kritično se je obregnila tudi ob vodstvo Demokratske stranke, ker ni sprejelo, da bi se zakonski predlog vrnil v komisijo pred usodnim glasovanjem, s čimer bi se rešil. Oglasil se je tudi prvi mož demokratov Dario Franceschini. »Zakonski predlog sta pokopali UDC in desnica, za kar bi se morali sramovati, saj gre za stvar omike, ki ne bi smela imeti političnih barv,« je dejal. Pojasnil je, da se je izrekel proti vrnitvi besedila v komisijo, ker ni imel zagotovila, da bi le-to potem spet prišlo v doglednem času na dnevni red zbornice. Kar se Binet-tijeve tiče, pa je menil, da gre za »problem, velik problem«. Namestnica načelnika poslanske skupine Demokratske stranke Marina Sereni je kmalu potem napovedala, da bo njena skupina v najkrajšem času predložila nov zakonski predlog proti homofobiji. RIM - »Že kot notranji minister sem bil nestrankarsko naravnan, danes kot predsednik republike pa sem človek visoke institucije, ki jo zastopam«. Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj takole odgovoril ministrskemu predsedniku Silviu Berlusco-niju, ki mu je znova očital levo politično usmerjenost. Napolitano se je vsekakor spet zavzel za lojalno sodelovanje vseh institucij, vključno torej med predsedstvom republike in predsedstvom vlade. Z Napolitanom je direktno vezana včerajšnja odločitev rimskega tožilstva, ki je kazensko ovadilo vodjo stranke Italija vrednot Antonia Di Pie-tra in odgovornega urednika časnika Libero Maurizia Belpietra. Rimski tožilci obema očitajo žalitev predsednika republike. Poslanec Di Pietro je ostro napadel Napolitana, češ da se ni pravočasno zoperstavil odobritvi t.i. davčnega ščita. »Predsednik se dejansko obnaša kot strahopetec,« je poudaril Di Pietro Antonio Di Pietro potem ko je Napolitano formalno potrdil zakon, ki ga je v parlamentu predložil finančni minister Giulio Tre-monti. Vodja Italije vrednot je rekel, da se ne boji morebitnega procesa, ker je prepričan, da ni šlo za napad, temveč za kritiko Napolitana. Belpietru sodniki očitajo članek, v katerem je Libero pikro in polemično ocenil Napolitanov obisk na Japonskem. Zlasti dejstvo, da se predsednik ni udeležil rimskega sprejema trupel italijanskih vojakov, ki so bili žrtve atentata v Afganistanu. »Napolitano je ra- Maurizio Belpietro je ostal na večerji na Japonskem,« je napisal Libero in si tako prislužil sodno ovadbo. Prijavo rimskega tožilstva mora obvezno potrditi (ali zavrniti) pravosodni minister Angelino Alfano. Minister je lansko poletje tako zavrnil prošnjo za kazenski pregon Di Pietra, ki se je med neko manifestacijo v Rimu spravil na papeža Beneditka XVI. Sodniki so bili mnenje, da je di Pietro žalil papeža, Alfano pa je njihovo prošnjo za sodni pregon zavrnil z utemeljitvijo, da bi ovadba samo zaostrila polemike. Neurja zahtevala žrtve, potresenci v mrazu RIM - V ponedeljek je vso Italijo zajel vlad slabega vremena. Neurja so posredno ali neposredno zahtevala štiri smrtne žrtve, povzročila pa so tudi številne druge težave. Dež in mraz je posebno prizadel kakih 6 tisoč potresencev v Abrucih, ki še vedno živijo v šotorih. Civilna zaščita si prizadeva, da bi kolikor mogoče pospešila ureditev primernejših bivališč. Dejstvo namreč je, da montažne hiše, ki bi morale nuditi streho potre-sencem, niso še dograjene. Distribucija cepiva proti novi gripi RIM - Kot je bilo napovedano, se je včeraj začela distribucija cepiva proti virusu nove gripe A/H1N1. Prve odmerke so že prejele zdravstvene strukture Lacija in Lombardije. Cepivo namreč delijo iz dveh središč, Rima in Milana. Računajo, da bodo do 15. novembra vse dežele imele na razpolago odmerke za cepljenje 40 odstotkov prebivalstva. Kot določa načrt, ki ga je odobrilo ministrstvo, bodo prvi na vrsti pripadniki »bistvenih služb«. S tem so mišljeni zdravstveni in sociozdravstveni uslužbenci, pripadniki organov javne varnosti in civilne zaščite, osebje uprav, ustanov in družb, ki opravljajo bistvene javne službe, in redni darovalci krvi. MILAN - Že nekaj ur po atentatu Policija aretirala domnevna »pomočnika« napadalca na karabinjersko postajo MILAN - Policija je v ponedeljek ponoči prijela dva domnevna so-storilca napadalca libijskega porekla, ki je v ponedeljek zjutraj pred poslopjem karabinjerjev izvedel napad z bombo. 35-letni Mohamed Game je v napadu izgubil roko in vid, lažje pa je bil ranjen tudi policist. Pri včeraj prijetih osumljencih gre za libijskega in egiptovskega državljana. Osumljena sta, da sta Gameja nahujskala k napadu na policijsko postajo. Preiskovalci so poleg tega v stanovanju blizu policijske postaje našli 100 kilogramov eksploziva. Gameja so obtožili nezakonitega posedovanja in proizvodnje eksploziva, grozila pa naj bi mu še obtožba napada. Milansko tožilstvo sicer opozarja, da ne gre precenjevati pomena napada, ki so ga lokalni mediji že označili za prvi napad kamikaz v Italiji. Moški, ki je izvedel teroristično dejanje, doslej še ni bil nikoli osumljen terorizma in že šest let z italijansko državljanko in otroki živi v Ita- liji. V napadu v osrčju MIlana je bil lažje ranjen tudi karabinjer, ki ga je zadelo razbito steklo okna njegove stražarske hišice. Dogodek, ki bi lahko imel hujše posledice, na srečo ni predmet običajnih političnih polemik, ki sledijo tovrstnim dogajanjem. Vsi vsekakor opozarjajo, da predstavlja terorizem nevarnost in da je proti njemu vedno potrebna budnost. Nekaj polemik je dogodek vsekakor sprožil. Predsednik medparlamentarne komisije za nadzor nad tajnimi službami, senator Francesco Rutelli je namignil, da so bile varnostne službe pred dnevi obveščene o nevarnosti atentata v severni Italiji. Rutellija je demantiral šef milanskih tožilcev Alfredo Spadaro, ki je pojasnil, da so pristojne službe pripravljene na morebitne teroristične napade, niso pa dobile nobenega konkretnega namiga za možnost atentata pred milansko karabinjersko postajo. Aretirani domnevni pomočnik libijskega atentatorja ansa POKOJNINE - Guverner Banke Italije in minister za delo Draghi: Treba je zvišati upokojitveno starost Sacconi: To že predvideva sedanja ureditev TURIN - V Italiji je potrebno znatno zvišati upokojitveno starost, pa tudi raztegniti in prilagoditi sistem socialnih blažilcev. Tako je povedal guverner Banke Italije Mario Draghi, ko je včeraj prebral svojo lekcijo v spomin na Onorata Castellina na visoki šoli za gospodarstvo, finance in politične vede Carlo Alberto v Moncalieriju pri Turinu. Draghi je izrazil prepričanje, da je potrebno znatno zvišati povprečno upokojitve-no starost, ker bo v nasprotnem primeru v bodoče težko ali kar nemogoče zagotoviti pokojnine na sedanji ravni. Sicer pa je guverner italijanske narodne banke opozoril, da je pokojnina v Italiji pomemben »socialni blažilec« zlasti v kriznih obdobjih, kot je sedanje. Skoraj polovica italijanskih družin lahko prišteva med svoje dohodke pokojnino, za dve tretjini od teh pa pokojnina pomeni glavni vir dohodka. Kar se socialnih blažilcev tiče, je Draghi mnenja, da bi njihov sistem morali prilagoditi novi gospodarski stvarnosti, v kateri je delo postalo veliko bolj fleksibilno, kot je bilo nekoč. Draghi se je tudi vprašal, zakaj bi morali redno dopolnilno blagajno uporabljati samo Mario Draghi ansa za industrijska podjetja v krizi. Po njegovem je napočil trenutek, da bi jo raztegnili na podjetja iz terciarnega sektorja, pa tudi na obrtna podjetja. Na Draghijeva izvajanja se je takoj odzval predsednik pokojninskega zavoda Inps Antonio Mastropasqua. Po njegovem niso potrebne nove pokojninske reforme. »Sistem je trden, že veljavna pokojninska ureditev predvideva postopno prilagajanje upokojitvene starosti vse daljši življenjski dobi,« je dejal. Maurizio SACCONI ansa Isto stališče je kmalu potem zavzel minister za delo Maurizio Sacconi. Pojasnil je, da sta v sedanji ureditvi dva dejavnika, ki prilagajata pokojninski sistem spreminjajoči se stvarnosti. Po eni strani količnik za izračunavanje pokojnin na osnovi plačanih socialnih prispevkov, po drugi strani sistem avtomatičnega prilagajanja upokojitvene starosti povprečni življenjski dobi, ki ga predvideva nedavno odobrena norma v okviru paketa pro-tikriznih ukrepov. RAZSTAVA - V Vittorianu Rim v odkrivanju dadaizma in nadrealizma RIM - Na razstavišču Complesso del Vittoriano je do 7. februarja 2010 na ogled razstava Dadaizem in nadrealizem (Dada e Surrealismo), ki prinaša okoli 500 del. Med razstavljenimi deli sta Duchampova Monaliza z brki in pisoar, ki ga je umetnik preoblikoval v fontano, in Ma-grittov lebdeči grad. Avtorji razstave, ki korakoma predstavlja razvoj da-daizma in nadrealizma, so si dela izposodili iz zbirk številnih muzejev po svetu. Gre za enkratno priložnost v živo videti umetniška dela, ki so zaznamovala zgodovino umetnosti, in preko nekoliko manj znanih stvaritev na novo odkriti gibanji. Dadaizem in nadrealizem je težko označiti zgolj kot umetniški smeri, saj sta uvajala tudi določen način razmišljanja. Ilustrator in kurator postavitve Arturo Schwarz je dejal, da sta dadaizem in nadrealizem hkrati hodila z roko v roki in si nasprotovala. Filozofiji delovanja gibanj sta bili različni. Dadaizem je težil »k revoluciji za revolucijo«, brez drugih videnj in v številnih primerih tudi brez nobenega strmenja k etiki ali estetiki, nadrealizem pa določajo trud in angažiranost na vseh ravneh, predvsem v etiki in politiki. Razstavljena dela, poleg že omenjenih Duchampa in Magrittea, podpisujejo še Marc Chagall, Giorgio De Chirico, Vasilij Kandinski, Paul Klee in Edvard Munch. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sreda, 14. oktobra 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 KRIZA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA - Včeraj srečanje kolektiva s predsednikoma krovnih SSG: danes skupščina (a brez konkretne rešitve) Nov Dan-D za Slovensko stalno gledališče. V dveh dejanjih. Najprej bo na tržaški prefekturi (ob 8.30) srečanje, na katerem bosta predsednika obeh krovnih organizacij, Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO) posredovala tržaškemu prefektu Giovan-niju Balsamu ime slovenskega izvedenca, ki bo skupno z italijanskim kolegom (tega bodo predlagale krajevne uprave, to je Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst in Občina Trst) »pregledal račune gledališča in na podlagi le-teh pripravil sanacijski načrt, tega pa bi potem izvedel nov upravni svet,« kot je bilo domenjeno pretekli teden na srečanju na prefekturi. Poldrugo uro potem se bo v Kulturnem domu začela skupščina članov Slovenskega stalnega gledališča (Društvo Slovensko gledališče, Dežela FJK, Pokrajina Trst in Občina Trst). Ta naj bi imenovala nov upravni svet, ki naj bi izvedencema uradno poverila ekspertizo o finančnem stanju gledališča in tudi določila rok, do katerega naj bi posredovala svoje izsledke. Ta scenarij današnjega dne reševanja Slovenskega stalnega gledališča sta Rudi Pavšič in Drago Štoka posredovala delovnemu kolektivu teatra na včerajšnjem srečanju na sedežu Slovenske kulturno gospodarske zveze. Predsednika krovnih organizacij sta jim poročala o prvem skupnem sestanku na prefek-turi. Država želi, da se vprašanje slovenskega teatra ugodno reši, je takrat zagotovil prefekt Balsamo. Pavšič in Štoka sta tam postavila dva cilja: prvič - to sezono je treba izpeljati; drugič - ustvariti je treba pogoje, da se slovenskemu gledališču zagotovi srednjeročno obdobje miru, da ne bi bilo na milost in nemilost podvrženo letnim cikličnim krizam. Na srečanju je bil govor o novem pristopu v upravljanju gledališča s prisotnostjo javnih uprav v upravnem svetu in o prispevkih javnih uprav, predvsem za vzdrževanje poslopja Kulturnega doma (doslej javne uprave niso nič prispevale v to postavko, njihov desetletni manko naj bi znašal kake 3,5 milijona evrov ...). Izvedenca naj bi pregledala račune, sestala naj bi se z dejavniki v gledališču, slišali za njihova mnenja in izdelali dokument, ki naj bi se ne omejil zgolj na fi- SLOVENIJA Ministrica Širca o SSG Slovenskemu stalnemu gledališču se obetajo boljši časi. Tako je poudarila slovenska ministrica za kulturo Majda Širca ob robu včerajšnje predstavitve bilance enoletne kulturne politike v Sloveniji. Ocenila je, da je vstop managerjev v kulturo lahko zelo koristen, kot kaže primer Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, »in tudi Slovenskemu stalnemu gledališču iz Trsta se obetajo boljši časi«, je dodala ter pripomnila: »V času prejšnje desno-sredinske vlade je takratni minister za kulturo Vasko Si-moniti prepustil delno financiranje tržaškega gledališča prepustil Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, zdaj je to spet naloga ministrstva za kulturo.« (STA) nančno plat krize, temveč naj bi nakazal tudi vsebinske rešitve. Pri tem bo pomembna ureditev vprašanja Kulturnega doma. Variant je več, treba bo dobiti najboljšo, saj je prav vzdrževanje poslopja doslej močno bremenilo blagajno gledališča. »Pričakovali smo, da bomo slišali več«, je bil takojšen komentar predstavnikov kolektiva gledališča. Za člane kolektiva je bistveno, kdaj bodo lahko podpisali pogodbe, in kakšne bodo te pogodbe: 273 dni kot doslej, ali manj, kot so slišali ponekod. Pa tudi: ali se bo delovanje nadaljevalo z direktorjem z nezaupnico? Pavšič in Štoka nista mogla odgovoriti na vprašanja. O njih ne moreta odločati krovni organizaciji, temveč nov upravni svet. Ta bo nastavljal in odločal. Govorice pa niso nič drugega kot ... gossip, ki spada zraven. Kolektiv je včeraj dejansko izvedel, da današnja skupščina članov Slovenskega stalnega gledališča ne bo odločilna. Na pogodbe in začetek sezone bo treba še počakati, ker pač »tako zahteva postopek reševanja teatra«, kot je omenil Rudi Pavšič. Toda: »Oktobra se bo videla svetla luč na koncu predora,« je optimistično ocenil Drago Štoka. M.K. Prizor iz uprizoritve Bakhantke kroma MNENJA - Italijanski abonenti o predstavah Slovenskega stalnega gledališča »Najbolj sem cenila igralce« Večina abonentov sledila tečajem slovenskega jezika - Izpostavljeno kulturno poslanstvo slovenskega teatra - Zaskrbljenost zaradi krize Ko je v preteklih tednih tržaški župan Roberto Dipiazza govoril o Slovenskem stalnem gledališču, je večkrat ponovil, da »bi se moralo odpreti«. Resnici na ljubo je to storilo že pred leti. Najprej z uvedbo tako imenovanega italijanskega abonmaja z italijanskimi nadnapisi, potem je uvedlo nadnapise tudi za druge predstave. Na tiskovni konferenci sindikalnih organizacij CGIL in UIL je predstavnica gledališkega kolektiva Valentina Repini omenila še drugo plat »odpiranja«: prav slovenskemu teatru se je treba zahvaliti, da so dela nekaterih italijanskih avtorjev zaživela na odrih držav Vzhodne Evrope. Uvedba italijanskih nadnaslovov je bila vsekakor primarna. V Kulturni dom je privabila someščane italijanskega jezika, novo gledališko publiko, ki je - po oceni igralca Vladimirja Jurca -»zelo kvalitetna«. »Igralec na odru takoj zazna, kakšno publiko ima pred sabo. Publika italijanskega abonmaja je zelo pozorna, igralec začuti, da so ljudje prišli v gledališče iz lastnega zanimanja, da bi potešili željo ali potrebo po gledališkem užitku. V tem se močno razlikuje od premierske,« je menil Jurc. Zanimanje za slovensko gledališče, pa tudi zaskrbljenost zaradi sedanjih težav sta bila razvidna iz mnenj nekaterih italijanskih abonentk in abo-nentov SSG-ja. Rosa Di Prisco: »Že tri leta sem abonentka Slovenskega stalnega gledališča. Za abonma sem se odločila potem, ko sem začela slediti tečaju slovenskega jezika, ki ga vodi gospa Jasna Rauber. Predstave z italijanskimi nadnaslovi so povsem razumljive, kvaliteta predstav pa je, po mojem mnenju, zelo dobra. Izvedela sem za težave, v katere je zašlo gledališče, in žal mi je. Upam, da jih bo mogoče prebroditi, tako za gledališče samo, kot tudi za nas, ker bi sicer izgubili priložnost za kulturno obogatitev, ki nam jo slovensko gledališče nudi. Če se bo sezona začela, pa bom gotovo tudi letos vpisala abonma.« Alessandro Crevatin: »Bil sem abonent Slovenskega stalnega gledališča, ker me je zanimala slovenska gledališka produkcija, pa tudi zato, ker sem sledil tečaju slovenskega jezika in mi je bila s tem dana možnost abonmaja po znižani ceni. Med vsemi predstavami mi je bil še najbolj všeč uvodni Kabaret. Musical je bil res lep, živahen. Od ostalih predstav so bile nekatere dobre, druge manj. To velja predvsem za tiste bolj introspektivne. Kljub temu, da je moje znanje pogovornega jezika še kar dobro in kljub nadnaslovom v italijanščini, sem jim sledil s težavo. Izkušnja v slovenskem gledališču je bila vsekakor pozitivna. Slišal sem za njegovo sedanjo krizo. Bila bi res velika škoda, ko bi mesto izgubilo tako gledališče.« Gabriella Zerial:»Zelo mi je žal, da se je slovensko gledališče znašlo v krizi, saj je pomemben kulturni dejav- nik v mestu. Sledila sem njegovim abonmajskim predstavam za italijanske gledalce, in nisem imela težav. Ker sledim tečaju slovenščine, sem nekaj že sama razumela, preostalo pa sem si pomagala z nadnapisi. Nekatere predstave so bile lažje narave, druge težje, najbolj pa sem cenila igralce. Bili so res dobri, v predstave so vložili mnogo truda, mnogo strasti. V slovenskem gledališču sem se nasmejala, a tudi jokala. Pomeni, da mi je predstava nekaj lepega posredovala. Med vsemi deli se najbolj spominjam Bakhantk. Sama nimam klasične kulture, zato nisem pričakovala predstave tega tipa. Bila mi je res všeč. Kot tudi Spopad s pomladjo Borisa Pahorja (na sliki, KROMA) in predstava o ženskah, ki me je čustveno prevzela.« Vittorio Pupulin: »Zakaj sem postal abonent Slovenskega stalnega gledališča? Zelo preprosto. Moja žena je Slovenka in je že vrsto let abo-nentka. Jaz sem sledil številnim teča- jem slovenskega jezika. Kot "študent" sem imel možnost popusta pri abonmaju in sem priložnost izkoristil: namesto da bi ob predstavah pospremil ženo do teatra, in jo, po predstavi, prišel iskat, sem še sam stopil z njo v gledališče. Tako sem se lahko bolj privadil na slovenski jezik, ki je - za človeka, ki ni rojen v slovenskem okolju -res zahteven. Predstave so bile lepe, zanimive. Med vsemi se sedaj spominjam Krvave svatbe. Seveda sem slišal za krizo slovenskega gledališča. Upam, da bo sezona vendarle stekla. Tako bo žena lahko vpisala abonma, in tudi sam ga bom. Letos bom sledil zadnjemu letniku tečaja višje stopnje slovenskega jezika. Kljub temu, da je težko istočasno slediti dogajanju na odru in italijanskim nadnapisom, sem mnenja, da je treba vztrajati.« Elisabetta Ravizza: »Predstave slovenskega gledališča si ogledava skupaj, jaz in mož Fulvio. Oba sva Italijana, dvojni abonma pa je sad izbire izpred več let. Najinega sina Cosi-ma sva najprej vpisala v slovenski vrtec, nato v slovensko šolo. Sedaj obiskuje 3. razred. Odločila sva se za slovensko šolo, ker smatrava, da je prav, da se v tem mestu, v katerem je prisotna slovenska skupnost, nauči slovenskega jezika. Prav sin naju je spodbudil, da sva se vpisala v tečaje slovenskega jezika: tako mu lahko bolje slediva pri šolskem delu. Gledališki abonma je bil korak dalje: v teatru lahko širiva spoznavanje slovenskega jezika in kulture. Predstave so mi bile všeč, zelo zanimive, vključno z mednarodnimi produkcijami. Slovensko gledališče je v tem pogledu res zelo pomemben kulturni instrument: širi kulturno vizijo in jo odpira na vzhod. Slišala sem za krizo gledališča. Upam, da bo presežena in da bo sezona stekla. Tudi z najinima abonmajema.« M.K. 8 Sreda, 14. oktobra 2009 TRST / TRST - Uradna objava novega ragulacijskega načrta Od danes do 25. novembra možnost pripomb in ugovorov Dokumenti so na ogled v Ul. Capitelli v starem mestu Uradni list Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine objavlja danes nov regulacijski načrt Občine Trst, ki ga je občinski svet odobril v začetku avgusta. Danes bo torej uradno stekel zakonski rok za predložitev pripomb in ugovorov, ki bo trajal do 25. novembra. Urbanistični dokumenti so na ogled v občinskem uradu v Ul. Capitelli 8 (vhod s strani Androna dell'Olio). Ogled je možen od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 14. do 16. ure. Dokumentacija je objavljena tudi na uradni spletni strani mestne uprave (www.comune.trie-ste.it). Pripombe na regulacijski načrt lahko vloži kdorkoli, lastniki nepremičnin, ki se čutijo oškodovane, pa imajo pravico tudi do ugovorov. Pripombe in ugovore sprejemajo v uradu občinskega protokola v pritličju palače Žiga Zois v Ul. Punta del For-no (ob županstvu) od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30. Ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 16.30. Ugovore in pripombe je mogoče poslati tudi po pošti. Občina sporoča, da ne bo vzela v pretres ugovorov in pripomb, ki jih bo dobila izven zakonskega roka, to se pravi po 25. novembru. Ugovore in pripombe občanov in zainteresiranih skupnosti (organizacij, društev itd.) bo najprej proučila pristojna občinska komisija, zadnjo besedo pa bo imel občinski svet. Računajo, da bo mestna skupščina dokončno odobrila regulacijski načrt v začetku leta 2010. Načrt bo postal pravnomočen z dekretom predsednika deželnega odbora in z njegovo objavo v Uradnem listu FJK. Regulacijski načrt so v občinskem svetu podprli svetniki vladajo- Takšna je danes nekdanja vojašnica pri Banih, kjer po novem načrtujejo stanovanjske gradnje če desne sredine, katerim se je pridružil Fabio Minisini, svetnik leve sredine, ki je zapustil opozicijo in se postopno približal večini. Dokaj trdno koalicijo župana Roberta Dipiazze je nato zamajala t.i. afera Bandelli, ki pa - kot kaže - ne bo vplivala na dokončno odobritev regulacijskega načrta. Slednji je v odobritvenem postopku doživel podporo rajonskih sosvetov, z izjemo vzhodnega in zahodnega Krasa, ki sta se opredelila proti tako zastavljeni urbanistični ureditvi mesta in okolice. Proti načrtu se je sprva izrekel tudi mestni rajonski svet, a to predvsem zaradi odsotnosti nekaterih predstavnikov desne sredine. Sosvet je svoje odklonilno stališče nato »popravil« in podprl novo urbanistično usmeritev Trsta. Ugovor proti načrtom na Padričah in pri Banih Na vzhodnem Krasu je v teku zbiranje podpisov proti načrtom za turi-stično-receptivno cono na Padričah (v bližini nekdanjega begunskega naselja) in proti stanovanjski namembnosti nekdanje vojašnice pri Banih. Pobudniki tega ugovora so lokalni predstavniki leve sredine in vaških organizacij in društev, ki so prepričani, »da Kras ne more več prenašati težkih urbanističnih bremen in tudi ne napovedanih novih poplav cementa.« Slednje se obetajo predvsem pri Banih in na Padričah, delno pa tudi v Bazovici in na Opčinah. Zamisel o kolektivnem ugovoru prebivalcev območja od Opčine do Bazovice se je porodila na nedavnih skupščinah, ki jih je po vaseh priredil krajevni rajonski svet. Vzhodni Kras je območje tržaške občine, ki ga bo regulacijski načrt v bistvu najbolj prizadel, seveda če bo mestna skupščina načrt podprla. Stranka Slovenske skupnost je s tem v zvezi tudi napovedala možnost pritožbe na Deželno upravno sodišče. Tudi z utemeljitvijo, da načrt prizadene življenjske interese slovenske narodne skupnosti. Na Opčinah danes od minareta do minareta Čeprav je čas počitnic za mnoge že stvar preteklosti, so v marsikomu spomini še vedno živi, še posebno, če so bili ti dnevi polni novih doživetij, spoznanj, odkrivanj. Potovanja spadajo prav gotovo v ta sklop in tudi slednja se med sabo zelo razlikujejo tako glede na intenzivnost doživetja vsakega posameznika kot tudi na različne de-stinacije, ki so popotnikom na voljo. Mnogi svoja doživetja radi delijo z drugimi, tako da svoje vtise objavijo v potopisih ali pa jih podajo na potopisnih predavanjih. Obliko potopisnega predavanja sta izbrala tudi Borut Bogatez in Ivana Soban, ki bosta danes zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah oblikovala večer Od minareta do minare-ta, na katerem bosta v sliki in besedi predstavila Jordanijo, Sirijo in Iran. O svoji predstavitvi pišeta: »Z najjužnejše točke Jordanije, ob Rdečem morju, sva mimo mehkih oblik puščave Wa-di Ruma in mesta Petre, zgodovinskih mest Damaska in Haleba, neštetih ruševin starih rimskih in arabskih mest, prišla do Turčije. Od tam sva šla v Iran, obiskala antična mesta Isfahan, Shiraz, Yazd, občudovala bogato okrašene mošeje, odkrivala manj znane kotičke stare Perzije, kot je puščava Khur in zeleni Kurdistan, ter se prepuščala vabilom gostoljubnih domačinov.« Dvomesečno potovanje po deželah iz Tisoč in ene noči bo drevi ob 20.30 zaživelo pri Skd Tabor, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Informativno srečanje in »fešta« za bruce V veliki dvorani na glavnem sedežu tržaške univerze (v 3. nadstropju osrednje palače na levi strani Trga Evropa) se bodo danes ob 17. uri člani študentskega sveta srečali z letošnjimi mladimi bruci, da bi jim predstavili študentsko predstavništvo v univerzitetnih ustanovah. Mladi bodo izvedeli nekaj več o življenju na univerzi, o storitvah, ki so njim namenjene (Erdisu, Cus), olajšavah pri nakupovanju učbenikov in še za kako zanimivost. Prejeli bodo beležke, peresa in torbe ter zemljevid mesta Trst. Ob 20.30 pa bo na sporedu velik praznik na notranjem dvorišču glavne univerze (v primeru slabega vremena bo v knjižnici Generale). DSI - Zanimiv večer ob izidu obsežne monografije Izidor Cankar - Diplomat dveh Jugoslavij Avtorske izložbe Diplomat Izidor Cankar si je prizadeval, da bi Primorsko priključili Jugoslaviji Zelo redki so diplomati ali politiki, ki so bili tako razgledani in na takem položaju, da nam njihova življenjska pot in delo odstirata pogled na evropsko in svetovno zgodovino 20. stoletja. Med njimi je prav gotovo diplomat, sprva duhovnik, pa še umetnostni zgodovinar, profesor, urednik, kritik, pisatelj in prevajalec Izidor Cankar (1886-1958). Njegovo doslej še neraziskano in dokaj zapostavljeno politično ter diplomatsko vlogo nam v pred kratkim izdani monografiji Izidor Cankar - Diplomat dveh Jugoslaviji predstavlja višji znanstveni sodelavec Inštituta za kulturno zgodovino Znanstveno raziskovalnega centra SAZU in docent v Mariboru, zgodovinar Andrej Rah-ten. Knjiga z angleškim prevodom študije in bogatim slikovnim gradivom je izšla v zbirki Studia Diplomatica Slovenica Centra za evropsko prihodnost. V Društvu slovenskih izobražencev so v ponedeljek predstavili novo knjigo iz zbirke Studia Diplomatica Slovenica kroma Na ponedeljkovi predstavitvi v Društvu slovenskih izobražencev je to ustanovo, ki jo je ustanovila slovenska vlada leta 2004 in skrbi za strokovno pomoč državam jugovzhodne Evrope na poti do članstva v Evropsko unijo, predstavljal njen generalni sekretar Andrej Vrčon. Večer je vodil časnikar Ivo Jevnikar. Cankar je bil jugoslovanski poslanik najprej v Argentini (1936-42), nato v Kanadi (1942-44), po vojni še v Grčiji (1945-46), vmes pa je bil za kratko dobo tudi minister Tito-Šubašiceve vlade. Potem ko je protagonist slovenske politike v prvi Jugoslaviji in prvak Slovenske ljudske stranke Anton Korošec sredi tridesetih let dosegel od ministrskega predsednika Sto-jadinovica vključitev Slovencev v do tedaj skoraj izključno srbsko diplomacijo, je Cankar na Koroščevo prigovarjanje odšel v Buenos Aires, saj je že takrat v Argentini živelo veliko slovenskih izseljencev, pred- vsem Primorcev. Svoje delovanje je Cankar zastavil odločno narodnjaško. Slovence in Hrvate onkraj rapalske meje, v Italiji, je obravnaval kot del jugoslovanskega telesa, zato je bil v tesnih stikih tudi s primorskimi emigranti. Od razpada Avstro-Ogrske do let po drugi svetovni vojni je bil namreč njegov vodilni politični cilj priključitev Primorske matici. V krogu svetovnih diplomatov je bil izredno priljubljen, znal je zabavati kolege, bil je privlačen govornik, sloves pa je užival tudi zato, ker je bil po prvi svetovni vojni med ustanovnimi očeti Kraljevine SHS. »Vse, kar je naredil kot diplomat, ima v ospredju cilj priključitve Primorske Jugoslaviji,« je podčrtal Rah-ten. V tej smeri je delal tudi na poslaništvu v Ottawi. V stalnem stiku je bil s takratnim kanadskim ministrskim predsednikom (Kanada je bila v drugi svetovni vojni po ZDA, Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi četrta zavezniška velesila) in preko njega tudi z Roo-seveltom. Cankarjeva pripadnost jugoslovanski kraljevi vladi pa je začela bledeti, ko je že zgodaj presodil, da četniško gibanje ne ustreza, in je le v Titu in podpori Sovjetske zveze videl edino upanje, da se izpolni cilj priključitve Primorske matici. Čeprav za krmilom manj pomembnega ministrstva je sodeloval tudi pri snovanju nove Jugoslavije v Šubašicevi vladi, iz katere pa je odstopil (Tito mu tega ni odpustil!), ker je ugotovil, da nima sovjetske podpore, ki lahko edina pomaga pri združitvi Primorcev. V letu 1945 in po njem pa je Cankar postajal vse bolj osamljen. Služba na poslaništvu v Atenah je bila zelo težka, saj so bili odnosi med Jugoslavijo in Grčijo izredno napeti, Titova podpora je strmo padala, moral je na prisilni dopust, ki se je v kratkem spremenil v upokojitev, a z navadno profesorsko plačo. Krog nekdanjih prijateljev se je zaradi vojnih in povojnih dogodkov zelo zmanjšal, razšel se je z ženo in nastopili so celo problemi za dostojno preživljanje. Novi oblastniki so ga potlačili, je ugotovil Rahten in navedel zelo povedne besede Izidorja Cankarja, da se »obnašajo kot rdeči roboti«. (tj) v središčnih trgovinah Od jutrišnjega dne do 31. oktobra bodo v izložbah trgovin na tržaških ulicah od Trga Cavana, mimo Pontero-ša, Goldonijevega trga, pa do Drevoreda XX. septembra in Opčin viselo 16 likovnih izdelkov mladih invalidnih gostov dnevnih centrov Občine Trst, ki bodo imeli tako priložnost, da svojo ustvarjalno sposobnost pokažejo širši javnosti. Tema letošnje pobude Avtorskih izložb (Vetrine d'autore) je Mozartova Čarobna piščal; najlepšo izložbo bodo nagradili 11. novembra v Trgovinski zbornici, 29. novembra pa bodo dela na voljo na dobrodelni dražbi v občinski poročni dvorani; zbrani denar bodo namenili umetnostnim dejavnostim centra. Pobudo so si zamislili pri tržaški občinski upravi, točneje na oddelku za socialno promocijo in zaščito, ki je k sodelovanju povabil združenje tržaških trgovcev na drobno ACD, včlanjeno v pokrajinsko združenje Confcommercio. Priprave na Svetovni pohod za mir pri nas Drugega oktobra je iz Nove Zelandije krenil Svetovni pohod za mir, za katerega je dalo pobudo združenje Svet brez meja (Mondosenzaguerre); od Bližnjega Vzhoda preko Istanbula, Soluna, Skopja, Prištine, Beograda, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane bo 7. novembra dospel do Trsta. V dopoldanskih urah bodo pohodniki prišli na Op-čine, kjer bo treba poskrbeti za primerno dobrodošlico. Zato bo v petek ob 19.30 srečanje, ki je namenjeno krajevnim šolam in združenjem oz. vsem, ki bi želeli sodelovati pri pobudi. Za dodatne informacije je na voljo spletna stran www.marciamondiale.org. / TRST Sreda, 14. oktobra 2009 9 POKRAJINA - Nov sporazum s sindikati za pomoč ljudem, ki so bili zaradi krize ob službo Olajšave odslej tudi za posameznike brez dela Doslej je to veljalo za družine z eno samo plačo - Dovolj je samopotrdilo Pokrajinska uprava in sindikati Cgil, Cisl in Uil so včeraj podpisali nov sporazum za pomoč ljudem, ki so zaradi gospodarske krize ostali brez delovnega mesta. Dogovor je v okviru sporazuma o sodelovanju širšega zadiha, ki so ga pokrajinski odbor in sindikati sklenili junija in ki so ga zdaj nadgradili. Takratni podpisani dokument je že pripomogel mnogim družinam z eno samo plačo, ki so iz dneva v dan ostale brez dohodka. Zdaj so olajšave, ki so predvidene za brezposelne, razširili tudi na posameznike, ki so bili ob službo. Dokument vsekakor uvaja tudi druge novosti in bodo npr. za pravico do olajšav veljali kriteriji zavoda Inps o družinskem ekonomskem stanju (Isee). Sporazum so podpisali pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, pokrajinska odbornica Mariella De Francesco, pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich, pokrajinski tajnik sindikata Cisl Luciano Bordin ter član pokrajinskega vodstva Uil in pokrajinski tajnik sindikata Uilm-Uil Enzo Timeo. Pokrajina in sindikati so, kot rečeno, junija skupaj napovedali vrsto ukrepov za boj proti gospodarski krizi, pokrajinska uprava pa je v ta namen vložila skupno 330 tisoč evrov. Od teh je okvirno polovica za zmanjšanje tarif oziroma olajšave v lokalnem javnem prevozu, približno druga polovica pa je namenjena izrednemu financiranju socialnega sklada tržaškega podjetja za ljudske gradnje ATER. Iz tega črpajo denar za pomoč ljudem pri plačevanju računov za dobavo elektrike, plina in vode. Dodatna pobuda je svetovalno okence, ki so ga odprli v sodelovanju z nekaterimi bankami in na katerega se lahko obrnejo upravičenci, npr. za ugodnejše pogoje pri posojilu. Do teh in drugih olajšav bo zdaj imelo pravico še več ljudi. Sporazum predvideva olajšave za odvisne in delno odvisne (ti bodo morali dokazati, da so bili zaposleni vsaj šest mesecev) delavce, ki so ostali brez službe (dokončno ali začasno) po 1. oktobru leta 2008. Za pravico do bančnega svetovanja ne sme letni dohodek družine na osnovi kriterijev Isee presegati 15.000 evrov (v letu 2008), medtem ko ne sme za pravico do ostalih olajšav presegati 7.500 evrov. Delavci, ki so ostali brez službe po 1. januarju letos, pa morajo vložiti samopotrdilo: letni dohodek Isee (glede na leto 2009) družin s 4 ali več člani ne sme presegati 23.500 evrov, družin z manj kot 4 člani ne sme presegati 16.500 evrov, medtem ko velja za posameznike meja 11.000 evrov. A.G. Sporazum so podpisali na sedežu pokrajinske uprave kroma ZNANOST Štiristo let po Galilejevih odkritjih Zanimiv popoldan in tri noči v družbi astronomov in teleskopov Leta 1609 si je Galilej s svojim teleskopom prvič ogledal lunine kraterje. Šti-ristoletnico njegovih prvih odkritij so letos praznovali v 136 državah, pod pokroviteljstvom številnih mednarodnih organizacij, začenši z Unescom in generalno skupščino ZN. Mednarodno leto astronomije se bo v Trstu sklenilo z dvema pobudama astronomskega observatorija INAF. V sredo, 21. oktobra bo na sporedu popoldansko javno srečanje s štirimi raziskovalci, ki bodo od 16. ure dalje govorili o temni materiji, satelitu Planck in novih izzivih astronomije. Srečanje bo v veliki dvorani Narodnega doma v Ulici Filzi. V petek, soboto in nedeljo (22., 23. in 24. oktobra) pa bodo v opazovalnici v Bazovici »Galilejske noči«, ki bodo namenjene odraslim in otrokom. Ob 20., 21. in 22. uri bo vsakdo lahko opazoval zvezde, planete in druge naravne lepote, seveda s strokovno razlago astronomov. Informacije in rezervacije so na voljo od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure na telefonski številki 040-3199241. Vpisovanje je steklo včeraj. Teleskop Urania v opazovalnici v Bazovici ima reflektor zeiss s premerom 50 centimetrov, dva refraktorja-teleskopa po 15 centimetrov, daljnoglede in videokamero za slabovidne. IGNACIJ OTA Razglasili nagrajence četrtega natečaja Znani so nagrajenci 4. natečaja za zborovske skladbe Ignacij Ota, ki ga prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Prvo nagrado za najboljšo skladbo za mladinski zbor prejme Maurizio Marchesich iz Trsta za skladbo Dežela iz sonca in morja, posebno priznanje v isti kategoriji pa Tržačan Aljoša Tavčar za skladbo Dežuje. Prvo nagrado za najboljšo skladbo za mešani zbor je strokovna komisija, ki so jo sestavljali predsednik Adi Danev, Tomaž Habe in Martina Batič, podelila Andreju Makorju iz Kopra za skladbo Istrska re-štica, Makor pa prejme tudi posebno priznanje za mlade skladatelje. V kategoriji skladb za mešane zbore prejme posebno priznanje Aljoša Tavčar za skladbo Kraški akvarel. Natečaj za zborovske skladbe nosi ime dolgoletnega člana Zveza slovenskih kulturnih društev, zamejskega zborovodje in skladatelja Ignacija Ote. Priznanja bodo dobitnikom izročili 20. novembra v tržaškem Narodnem domu. V Nabrežini pravilnik za izposojo knjig Devinsko-nabrežinski občinski svet je soglasno odobril nov pravilnik za izposojo knjig v knjižnicah, ki delujejo v okviru medobčinskega knjižničarskega sistema. Ta povezuje več kot 60 občinskih in šolskih knjižnic iz tržaške in goriške pokrajine, na podlagi novega pravilnika pa bo izposoja mogoča v vsaki sodelujoči knjižnici. Točneje bo lahko vsak državljan ali tujec vložil prošnjo v teh knjižnicah in tudi prejel posebno izkaznico, ki je časovno neomejena. Z njo bo lahko dvignil knjigo (ali drugo gradivo) v kateri koli knjižnici in jo prav tako vrnil drugi knjižnici, ki sodeluje v sistemu. V pravilniku so navedeni vsi pogoji in podrobnosti glede izposoje. Izposojeno knjigo bo treba v glavnem vrniti po 30 dneh, mogoča je seveda prošnja za podaljšanje roka. REŠKA CESTA - Tragična prometna nesreča Voznik skuterja v smrt Avtomobil nenadoma zavil levo - 35-letni Alex Bobich, oče dveh malih otrok, se je vračal domov po delu Na Reški cesti je sinoči prišlo do smrtne prometne nesreče, v kateri je umrl voznik motornega kolesa. Pred njim je bil avtomobil, ki je vozil v smeri proti Katinari, nenadoma pa je avto zavil levo in prišlo je do silnega trčenja, ki je bil za voznika skuterja usoden (foto Kroma). 35-letni Alex Bobich, ki je bil poročen in oče dveh malih otrok, je ob 19.30 zaključil svoj delovni dan v trgovini Coop na Istrski ulici, pri Sv. Jakobu. S svojim skuterjem kymco xciting 500 se je odpravil domov na Reško cesto (živel je pri hišni številki 331), nekaj deset metrov pred ciljem pa je srečal smrt. Avtomobil renault twingo, ki je vozil pred njim, je blizu mlekarne (točneje pri hišni številki 111) okrog 19.45 obrnil na levo, na drugi vozni pas. 49-letna voznica M. M. je baje hotela zapeljati v ozek prostor blizu nekega kombija in tam parkirati. Skuter se je silovito zaletel v levi bok twinga, motorista je odbilo na tla. Bobich se je močno udaril v prsi, roke in noge, po besedah sodnega zdravnika Dennyija Fulianija je bržkone umrl takoj po nesreči. Služba 118 je 35-letnika skušala obdržati pri življenju, a mu ni bilo pomoči. Medtem je na prizorišče nesreče pritekel ponesrečencev oče, ki je bil v skrbeh, ker sin ni odgovarjal na telefon. Čakal ga je grozljiv prizor. Z nesrečo se je ukvarjala tržaška občinska policija, gasilci pa so očistili madež goriva, ki se je iz skuterja izlilo na cestišče. (af) TRŽAŠKA KNJIGARNA - Jutri ob 18. uri V goste prihaja dvojica Bauman&Vake V prejšnjih dneh so vTK predstavili tudi dopolnjeno izdajo romana Biseri pod snegom, delo tržaškega pisatelja Dušana Jelinčičevega kroma V Tržaški knjigarni se obeta novo srečanje z ustvarjalnostjo. Jutrišnji »večer poezije in podob« bosta izoblikovali slikarka Petrina Vake in pesnica Petra Bauman; prva bo predstavila iz- bor svojih živobarvnih platen, druga pa svoj pesniški prvenec Januar. Zbirka je izšla pri polivalentni mariborski založbi Pivec, ki jo bo zastopala urednica Milena Pivec. Pričetek ob 18. uri. 1 G Sreda, 14. oktobra 2GG9 TRST / KONCERTNO DRUŠTVO - Program Dvanajst kakovostnih ponedeljkovih koncertov Tržaško Koncertno društvo je predstavilo program svoje sezone 2009-2010: društvo ima za seboj petinsedemdeset let skoraj neprekinjene dejavnosti (zatišje je vladalo le med 2. svetovno vojno) in stotine koncertov, ki so jih oblikovali svetovno znani mojstri kot Herbert von Karaj an, Alfred Cortot, Mstislav Rostropovič, Arthur Rubinstein, Wilhelm Backhaus, Claudio Arrau, Vladimir Horovitz in številni drugi, v ponudbo pa so bili vedno vključeni tudi perspektivni mladi glasbeniki. Tudi nova sezona ohranja podobne smernice: dvanajst koncertov bodo oblikovali nekateri vrhunski mojstri, ki so v preteklosti vpisali svoja imena v zlato knjigo društva, svoj delež pa bodo imeli tudi odlični mladi glasbeniki, nekatere smo že spozmali v prejšnjih sezonah, na programu pa so tudi nova imena. Na včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik društva Nerio Benelli povabil Tržačane, naj konkretno podprejo dejavnost ustanove, ki se preživlja skoraj izključno s članarinami: sedež društva v Ul. Bec-caria št.8 je vsako jutro odprt novim članom, ki morajo za člansko izkaznico odšteti od 180 do največ 310 evrov, mladim do šestindvajsetega leta pa je na voljo abonma za samih 50 evrov. Tržaška Fundacija CRTrieste bo tudi letos podprla društvo s podelitvijo brezplačnih abonmajev študentom: prof. Giuseppe Baldini bo redno obiskoval tržaške nižje in višje šole ter predstavil dijakom posamezne koncerte; pobudo je izrecno podčrtal tajnik in umetniški vodja društva Nello Gonzini, ki je obžaloval, da je glasbena vzgoja v italijanskem šolskem sistemu dokaj zapostavljena in posamezne pobude ne morejo zapolniti vrzeli. Inž. Gonzini, ki je v društvo včlanjen od l.1955, je z neprikritim ponosom predstavil niz dvanajstih ponedeljkovih koncertov, ki jih bo- Včeraj danes Danes, SREDA, 14. oktobra 2009 VESELKO Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 18.21 - Dolžina dneva 11.01 - Luna vzide ob 2.50 in zatone ob 16.19. Jutri, ČETRTEK 15. oktobra 2009 TEREZIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,5 stopinje C, zračni tlak 1014,9 mb raste, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 34-odstotna, nebo jasno, temperatura morja 20,9 stopinje C. [13 Lekarne U Kino Do sobote, 17. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Trg Oberdan 2 (040 364928), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 202731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 202731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040 812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške SLOVENSKA KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja DANES, 14. OKTOBRA 2009, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/11) sta 26. oktobra otvorila sijajna pianistka Maureen Jones in mlajši kolega Massimiliano Baggio, 9. novembra pa bo sloviti klarinetist Anthony Pay igral z godalnim kvartetom Sine Nomine. Novost za Društvo je Eggner Trio -trije bratje bodo igrali Mendelssohna, Piazzollo in Brahmsa, pred božičnimi počitnicami pa bo koncert še v ponedeljek, 14. decembra z godalnim kvartetom Artemis, ki bo svoj nastop posvetil poslednjim Beethovnovim kvartetom. Novo leto 2010 bo 11. januarja odprla Angela Hewitt, že dolgoletna prijateljica društva, 18. januarja pa bo s pianistom Frankom Braleyem nastopil odlični čelist Gautier Capuçon. Vrhunski večer se obeta tudi 1.februarja s čudovito violistko Kim Kashkas-hian, ki bo ob spremljavi pianista Petra Nagyja predstavila monografski Schumannov program. 8 .februarja se bo v gledališče Ros-setti vrnil imenitni španski godalni kvartet Casals, poleg Beethovna sta na programu tudi Šnitke in Schumann, 15. februarja pa bo baskovski pianist Joaquin Achucar-ro igral Albeniza in Ravela. 1.mar-ca bomo spoznali Haydn Trio Eisenstadt, ki bo poleg naslovnega mojstra igral Mozarta in Schu-berta, 8. marca pa bo v gosteh Simfonični orkester iz Abrucev: društvo je takoj po potresu, ki je hudo prizadel abruško deželo, navezalo stike z orkestrom: mnogi orkestraši so poleg hiše izgubili tudi instrumente, zdaj počasi napreduje reorganizacija delovanja in vabilo želi biti tudi konkreten dokaz solidarnosti. Z orkestrom bo igral klarinetist Fabrizio Meloni, sklepni koncert sezone pa bo 22. marca oblikoval dolgoletni znanec društva, pianist Alexander Lonquich: tudi on je izbral klasični program s Haydnom, Mozartom in Schubertom. Katja Kralj bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. * Gostilna Giištin -Zgonik - tel. 040229123- Četrtek, 15. oktobra 2009, ob 18.30 Skupaj s Krožkom Fotovideo Trst 80 Vas vabi na Jedilniki in info: www.triesteturismo.net Ob pokušnji kraških dobrot bo tudi predstavitev ekskurzij "Narava in Gastronomija" vodičev Curiosi di natura Vabljeni vsi prijateui Okusov in lepot Krasa! Zaprto ob ponedeljkih zvečer in sredah SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Bastardi senza gloria«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »Baaria«; Dvorana 3: 18.00, 21.00 »Barbarossa«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Fame - Saranno fa-mosi«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Basta che funzioni«; 16.45, 18.30 »G - Force: Superspie in missione«. Kristina in David sedaj malo Jasmin zibata in ji uspavanke prepevata. Veliko razigranih dni in mirnih noči jim želimo vsi pri MePZ Devin-Rdeča zvezda ¿j Čestitke AMBASCIATORI - 16.15 »G-Force: Superspie in missione 3D«; 17.45, 20.00, 22.15 »Barbarossa«. ARISTON 17.00, 18.45, 21.00 »Ricky -Una storia d'amore e liberta«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Fame - Saranno famosi«; 16.00, 18.45, 21.30 »Barbarossa«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »La doppia ora«; 16.15, 18.00, 19.10, 21.15, 22.00 »Bastardi senza gloria«; 16.20 »Bianca-neve e gli 007 nani«; 16.00, 18.50, 21.40 »Baaria«; 16.10, 18.05 »G-For-ce: Superspie in missione - 3D«; 20.00, 22.10 »District 9«. FELLINI - 18.20, 20.15, 22.10 »Motel Woodstock«; 16.45, 22.20 »Il mio vi-cino Totoro«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.30, 22.00 »Bastardi senza gloria«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 19.00, 21.40 »Baaria«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La doppia ora«. KOPER - KOLOSEJ - 20.20 »G.I. Joe: Vzpon Kobre«; 17.00, 19.30, 22.00 »Sirota«; 16.10, 18.00, 19.50, 21.40 »Slovenka«; 16.50, 18.00 »V višave 3D« (sinhronizirano). NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.00 »Bastardi senza gloria«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Basta che funzioni«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fame - Saranno famosi«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Le mie grosse grasse vacanze greche«. Od Istre do Gorice glas doni: joj naš JALO danes 60 jih slavi!Na fešto bomo hitro skočili, da pršuta ne bi zamudili. Zdravja in veselja ti želi žlahta vsa. Naš nono BORIS danes rojstni dan ima. Da bi bil priden in vedno nas ubogal ti želita Sanja in Neja. Danes praznuje v Prebenegu okroglih 60 let naš prijatelj BORIS KOCJANČIČ. Še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih mu želijo Willy in Nevja, Ladi in Majda, Tore in Vesna ter Vinicio in Ani. Kristino in Davorja je razveselil prihod male JASMIN. Mlademu paru čestitamo, mali JASMIN pa želimo vso srečo v življenju. ŽPS Trebče. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo pouk na novem sedežu v ulici Weiss štev. 15 stekel v četrtek, 15. oktobra. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali in-fo@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. 13 Prireditve SKD IGO GRUDEN prireja razstavo Katarine Kalc »Merjaščeva pozitivna perspektiva« v Kavarni Gruden v Nabre-žini; otvoritev bo v četrtek, 15. oktobra, ob 18.30; umetnico bo predstavila Alina Carli, sodeloval bo trio flavt iz GŠ Sežane, razred prof. Tamare Tretjak. SKD PRIMOREC Trebče vabi na otvoritev nove sezone z gledališko predstavo »Mirandolina« (Turrini, prosto po Goldoniju) v izvedbi tečajnikov 3. letnika gledališke šole Studio Art. Predstava bo v četrtek, 15. oktobra z NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. PRIZNANO PODJETJE IZ TRŽIČA ZAPOSLI osebo z znanjem na področju prodaje - marketinga. Pogoji: znanje hrvaškega in angleškega jezika, univerzitetna izobrazba. Zainteresirani naj pošljejo curriculum vitae na info@pahor.it ali poklicejo na 0481/40469 od 8.30 do 17.30. SKD TABOR danes, v sredo, 14. oktobra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah potopisno predavanje OD MINARETA PO MINARETA V sliki in besedi bosta Jordanijo, Sirijo in Iran predstavila Borut Bogatez in Ivana Soban. Vabljeni! začetkom ob 20.30! Obeta se večer poln smeha, zato vabljeni, da se nam pridružite v Ljudskem domu v Treb-čah! Po predstavi bomo nazdravili novi sezoni! Pridite v velikem številu! SKD IGO GRUDEN vabi na predstavo Turrinijeve Mirandoline v izvedbi Studia Art, režija Boris Kobal, v soboto 17. oktobra, ob 20.30 v KD Igo Gruden v Nabrežini. ZCPZ - TRST vabi na 10. Revijo cerkvenih pevskih zborov devinske dekanije, ki bo v soboto, 17. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Roka v Nabrežini ter na 7. Revijo cerkvenih pevskih zborov openske dekanije, ki bo v soboto, 24. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 18. oktobra, ob 18. uri na pevski popoldan »Arije iz oper in operet« v izvedbi gojenk prof. solo petja Lidie Vuch Patrignani, miljskega združenja Aida. Nastopajo Luciana Bertotti (sopran), Chiara Apostoli (alt), Chiara Marsi (sopran) in Ilaria Comelli (sopran); klavirska spremljava Nicola Colocci. OTROŠKA IN MADINSKA GLEDALIŠKA SKUPINA SKRD JEZERO prireja gledališko igro Disneyeve uspešnice »Zvončica ali Trilli?« v nedeljo, 18. oktobra, ob 17.30 v kulturnem domu A. Sirk v Križu. Toplo vabljeni! SKD SLAVEC Ricmanje-Log bo v nedeljo, 18. oktobra, ob 18. uri v Babni hiši v Ricmanjih gostilo Aljošo Saksi-do in Fabrizia Polojaza, ki se bosta predstavila s kabaretom »Monolog za dva«. Toplo vabljeni. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM - Openska glasbena srečanja -Koncertna sezona 2009/10: v nedeljo, 18. oktobra, ob 18. uri koncert Celjskega godalnega orkestra, dirigent Nenad Firšt. Solista Gabriel Lipuš - tenor, Luca Ferrini - klavir. Vabljeni! S Poslovni oglasi IŠČEM DELO kot varuška, nudim lahko tudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog. Tel. št.: 347-5142426. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica dvakrat/trikrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 3384360677. KROTKA BELA MUCA srednje velikosti, z rumenim paskom, kroži pred mojo hišo v Križu, blizu Bibca. Gospodar naj pokliče po 18.30 na tel. št. 349-1081249. NA PRODAJ je 1000 kv. m. veliko zemljišče v bližini Doline, z možnostjo zazidave enostanovanjske hiše. Zainteresirani naj kličejo na tel. št. 340-7875620. NEKADILCEM DAJEM V NAJEM novejše stanovanje v Sežani, okusno opremljeno in s parkirnim mestom v garaži. Telefonirati v večernih urah na št. 333-3901512. NISSAN NOTE 1.4 accent, november 2006, 45.000 km, vedno v garaži, oranžne kovinske barve prodajam. Cena po dogovoru. Tel.št.: 349-4047622 (v popoldanskih urah). ODDAJAMO opremljeno stanovanje na Proseku. Tel. 320-1509155. PRODAM Fiat 600, letnik '99 v dobrem stanju. Tel. št.: 335-7284798. V NAJEM dajem stanovanje, v bližini univerze v Trstu za dva ne rezident-na študenta. Tel.št.: 320-0407093. V SESLJANU dajem v najem stanovanje za dve osebi. Tel. št.: 347-4432433. V VIŽOVLJAH oddamo popolnoma opremljeno stanovanje za dve osebi. Tel. 040-299820. Bi Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Tel. 040-229270. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 3. Tel. 040-327240. V COLJAVI PRI KOMNU, 2/A SO KOVAČEVI ODPRLI OSMICO. TEL.: +386(0)31451367-BORIS Loterija 1B. oktobra 2GG9 Bari 66 44 1B 48 14 Cagliari 19 6 89 7 24 Firence B1 59 1G 19 B7 Genova 52 6G 7G 1B 88 Milan 25 6G 1 19 67 Neapelj BS 2G 8G B1 49 Palermo 75 6 84 65 52 Rim SS 77 25 16 41 Turin 24 B5 6B 17 71 Benetke 42 B2 71 B7 56 Nazionale 62 75 42 11 71 H Mali oglasi KLAVIRSKO HARMONIKO znamke Pi-gini, letnik 2007, 72 basov prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 338-1032624 (v popoldanskih urah). GOSPA IŠČE delo, part-time, tel. št. 334-5381318. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica ali pomoč starejšim. Tel. št.: 040-213011. Super Enalotto Št. 123 5 11 40 43 56 82 jolly 7 Nagradni sklad 4.042.182,07 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 71.112.289,88 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 55.120,67 € 1.895 dobitnikov s 4 točkami 319,96 € 75.796 dobitnikov s 3 točkami 15,99 € Superstar 23 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 6 dobitnikov s 4 točkami B1.996,GG C 339 dobitnikov s 3 točkami 1.599,GG C 5.417 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG C 35.205 dobitnikov z 1 točko 1 G,GG C 71.920 dobitnikov z 0 točkami 5,GG C / TRST Sreda, 14. oktobra 2009 1 1 S Izleti SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE v sodelovanju s tržaškim Confartigianatom prireja v soboto, 31. oktobra, celodnevni avtobusni izlet na mednarodni sejem gradbeništva SAIE, ki se odvija v Bologni (več info na www.saie.bolognafiere.it). Vse interesente pozivamo, da čimprej javijo tajništvu SDGZ (tel. 0406724828-24-12; email info@sdgz.it), če se bodo sejma udeležili, da zanje pravočasno rezerviramo mesta na avtobusu. Prijave zbiramo do 15. t.m. Točen čas odhoda in povratka bomo sporočili naknadno. KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, izlet na praznik kostanja »Bur-njak« v Gorenji Tarbij. Podrobne informacije in vpisovanje sprejemamo na sedežu Kmečke zveze ali po tel. 040362941. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in Krožek Krut vabita v nedeljo, 18. oktobra, na izlet v Padovo, v odkrivanju srednjeveških trgov in palač. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-417025. SKAVTI SZSO 1 .-2. STEG TRST vabimo svoje člane, njihove starše in prijatelje na izlet v nedeljo, 18. oktobra. Zbiranje ob 8.45 pri cerkvi v Samatorci. Predvideni zaključek ob 17. uri na Repen-tabru. Priporočamo primerno obutev in kosilo iz torbe. V primeru slabega vremena zbiranje ob 10.15 pri cerkvi v Zgoniku. Za dodatne informacije: tel. 328-5676732 (Staška). SPDT priredi v nedeljo, 18. oktobra, izlet na goro Kucelj (1237m) nad Vipavsko dolino. Pohod traja približno pet ur in ni zahteven.Odhod bo ob 7.30 pri spomeniku v Križu z lastnimi avtomobili, na razpolago je tudi društveni kombi. Za dodatne informacije tel. 040220155 (Livio). MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 25. oktobra, družinski izlet v Kobarid. Zbirališče ob 7.30 na trgu Oberdan in ob 7.45 na trgu v Sesljanu. Prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338-5953515) ali Lauro (348-7757442) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org, najkasneje do ponedeljka, 19. oktobra. Vabljeni! JELINČIČEVA KOČA NA ČRNI PRSTI -Na povabilo Planinskega društva Pod-brdo organizira SPDT v soboto, 24. oktobra, avtobusni izlet v Baško grapo. Pred 50. leti je P.D. Podbrdo prevzelo upravljanje planinskega doma na Črni prsti, ki je poimenovan po Zorku Jelinčiču. Za kočo je prej skrbelo naše društvo. Spoznali bomo posebnosti in slikovitost vasi in zaselkov po pobočjih nad ozko dolino. V popoldanskih urah se bomo udeležili spominske svečanosti. Prijave (čimprej) sprejemata: Livio tel. št.: 040-220155 in Vojka tel. št.: 0402176855. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in Fotoklubom Skupina 75, prireja v nedeljo, 25. oktobra, celodnevni izlet v Ce- lje, namenjen članom društev in fotografom. Udeleženci si bodo lahko ogledali stari del mesta, grad, muzej novejše zgodovine ter atelje fotografa Josipa Pelikana. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635 626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531 495). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet olj-karjev, ki se bo odvijal v dneh 28., 29. in 30. oktobra 2009. Z avtobusom se boste odpeljali v Lago di Garda, kjer si boste v sredo in petek ogledali Sirmione, La-zice, Garda, in še druga tipična mesteca, torkljo, muzej olja, vinsko kmetijo z degustacijo ter razne druge lepote tega jezera. Četrtek, 29., bo posvečen ogledu Švice in sicer Luganskega jezera in okolice ter popoldne še Muzeja čokolade. Obe prenočitvi bosta v istem hotelu 3 zvezde v Bussolengu. Približna cena izleta za vse tri dni vse vključeno niha med 270,00 in 280,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel. 040-8990103 Laura oz. 040-8990108 Roberta in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. □ Obvestila ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal!! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete - Danjel: 333-7410475, Loredana: 329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, Anica: 040-368430. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da redna vadba poteka ob ponedeljkih od 9.30 do 10.30, ob torkih in petkih od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00. Vabimo na poskusno vadbo, za vse podrobnejše informacije pa pokličite na tel. št.: 040-200620 ali na 3496483822 (Mileva). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira tečaje slovenskega jezika: dva začetniška (1. in 2. stopnje) in pogovornega. Organizacijski sestanek bo danes, 14. oktobra, ob 19.30 v prostorih oš. A. Bubnič v Miljah, ul. DAn-nunzio 62. Za informacije pokličite na tel. št. 040-274995 (Ivica) v večernih urah. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludo-teka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: danes, 14. oktobra: »Ondina radovedna nogavička«, »Ton-done vijugasti karton«; 16. oktobra: »Tina simpatična nogavička«; »Nelo znani čopič«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. Občina Trst Urad za prostorsko nairtovanje - Area Pianificazione Territoriale Upravna služba za urbanistiko - Servizio Pianificazione Urbana Zadeva: obvestilo o vložitvi različice št. 118 Občinskega splošnega ureditvenega načrta DIREKTOR SLUŽBE ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE V skladu z 32. členom Zak. Odi. št. 52 z dne 19.11.1991 ter naknadnih spremembah in dopolnitvah SPOROČAM, da sklep občinskega sveta št. 85 z dne 6.8.2009, izvršen po zakonu, s katerim je, v skladu z 32. členom Deželnega zakona št. 52/91 z naknadnimi spremembami in dopolnitvami, bila sprejeta Splošna različica Občinskega splošnega ureditvenega načrta, bo deponiran na občinskem sedežu v ulici Capitelli št. 8, vhod s strani Androna dell'Olio, efektivnih 30 (trideset) dni od 14. oktobra 2009 pa do vključno 25. novembra 2009. Zainteresirana oseba si ga lahko v tem obdobju ogleda ob delavnikih po sledečem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 9.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure. ob torkih, četrtkih in petkih od 9.00 do 12.00 ure Dokumentacija bo objavljena tudi na spletnih straneh občine www.comune.trieste.it. V obdobju ko bo na ogled občinstvu, lahko kdorkoli vloži na občino pripombe, lastniki, po urbanističnem načrtu vezanih nepremičnin, pa lahko vložijo ugovore naslovljene službi za urbanistično načrtovanje tržaške občine: Comune di Trieste, Servizio Pianificazione Urbana, trg Unitad'ltalia4. Pripombe In ugovore, na navadnem papirju, se lahko neposredno izroči na občinskem uradu za sprejemanje aktov splošnega protokola - UfficioAccettazioneAttidelProtocollo Generale, v pritličju občinske palače Zois, ulica Punta del Forno 2, od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14.00 do 16.30 ure, ali po pošti. Datum na poštnem žigu bo upoštevan samo v primeru priporočenega pisma s povratnico. V primeru neposredne izročitve ali navadnega pisma bo veljal datum, ki ga bo navedel občinski urad za sprejemanje aktov - UfficioAccettazioneAtti. _ Pripombe in ugovori izven roka ne bodo upoštevani. Trst, 5. oktobra 2009 DIREKTORICA SLUŽBE (arh. Ave Furlan) SK DEVIN obvešča, da bo danes, 14. oktobra, ob 20. uri v telovadnici v Seslja-nu pričela telovadba za odrasle. SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: danes, 14. oktobra, ob 20.30, potopisno predavanje »Od minareta do minareta«. V sliki in besedi bosta Jordanijo, Sirijo in Iran predstavila Borut Bogatez in Ivana Soban; v nedeljo, 18. oktobra, »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke. Zbirališče ob 10.00 v Prosvetnem domu na Opčinah; v nedeljo, 18. oktobra, ob 18.00, »Openska glasbena srečanja«. Nastopa Celjski godalni orkester; dirigent Nenad Firšt ; Gabriel Li-puš, tenor; Luca Ferrini, klavir. V četrtek, 22. oktobra, ob 20.00 gostovanje Pupkin kabaretta s predstavo »Saturday night Straus«. lobrodošli v Prosvetnem! SKD VIGRED sporoča, da bodo tudi letos v društvenih prostorih v Šempola-ju potekali različni tečaji. Ob torkih bo od 17. do 19. ure potekal začetni in nadaljevalni tečaj vezenja (štikanja) z Marico Peric. Ob sredah tečaj kvačkanja in vezenja v tehniki »hardanger« s Franko Škerk. Prvo srečanje danes, 14. oktobra, ob 17. uri. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja danes, 14. oktobra, ob 18.30 ob prvem in ob 19. uri ob drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). VADBA YOGE - SKD F. Prešeren obvešča, da bo še ena poskusna lekcija vadbe yoge danes, 14. oktobra, ob 18.30 v zgornjih prostorih gledališča v Boljun-cu. Vabljeni vsi interesenti. DELAVNICA FOTOGRAFIJE - Fotovideo Trst 80 organizira fotolaboratorij ob četrtkih (prvo srečanje bo 15. oktobra) od 20. ure dalje v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. Vodi ga tobi Ja-komin. Za prijave, vpisnine in ostale informacije, pišite mail na robi-jack1978@yahoo.it. KRUT obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj »Arteterapije« v četrtek, 15. oktobra, ob 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040 360072. KRUT, obvešča, da je zdravniška posvetovalnica na razpolago članom vsak torek od 16. ure dalje. Zaželjena je predhodna prijava na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. OBČINA DOLINA obvešča, da bo predvidoma meseca novembra stekel projekt pokrajine Trst »Web 2.0 & Lavoro (Splet 2.0 in lelo)«, namenjen mladim od 18. do 25. leta starosti za usposobitev strokovnih figur na področju komunikacije na spletu. Interesenti, ki imajo stalno bivališče v Občini lolina in so stari od 18 do 25 let, se lahko javijo na Uradu za kulturo Občine Dolina (tudi telefonsko na št. 040-8329281) do najkasneje četrtka, 15. oktobra. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren sporoča, da potekata vadba Pilatesa in telovadba za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini. PLESNA ŠOLA - SKD F. PREŠEREN obvešča, da se v četrtek, 15. oktobra, pričneta tečaja plesa za odrasle v zgornjih prostorih gledališča v Boljuncu, in sicer od 20.30 do 21.30 za začetnike, od 21.30 do 22.30 za nadaljevalce. Za vpis ali informacije pokličite št. 328-8374369. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom društvenih učiteljev vsako soboto in nedeljo zjutraj. 2. izmena od sobote, 17., oz. nedelje, 18. oktobra dalje. Možnost najema opreme. Vpisovanja na in-fo@skdevin.it, ali na 040 209873. SKD BARKOVLJE prireja v soboto, 17. oktobra, pohod Zoro Starec. Po domačih klancih ga bo vodila prof. Marinka Pertot. Zbirališče in start ob 16. uri pri Kontovelski mlaki. Hoje bo okrog 3 ure. Konec pohoda v domačem društvu v ul. Bonafata 6, kjer bo družabnost s »paštašuto«. Odhod linijskega avtobusa s Trga Oberdan bo ob 15.10 - št. 42, ob 15.30 - št. 44. Vse druge informacije nudimo na tel.št.: 0404111635. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ vabi na misijonsko nedeljo, 18. oktobra. Ob 15.30 bo v župnijski cerkvi blagoslov. Nato se bomo preselili v Srenjsko hišo, kjer bo nagovor g. Jožeta Andol- ška s kratkim filmom in sledil bo bogat srečolov. Toplo vabljeni. KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od ponedeljka do četrtka od 15. do 18. ure. MLADINSKA GLEDALIŠKA SKUPINA društva Finžgarjev dom vabi srednješolce na tedenske vaje, ki bodo vsak petek od 18.00 do 19.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah (Dunajska 35). Vodi Julija Berdon, mentorica Lučka Su-sič. OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPINA »Tamara Petaros« vabi osnovnošolce na tedenske vaje, ki bodo vsako soboto od 16.30 do 17.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah (Dunajska 35). Vodi Maruška Guštin, mentorici Lučka Susič in Anka Peterlin. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE prireja v nedeljo, 18. oktobra, 17. Jesenski pohod na Grmado in okolico. Zbirališče od 9.30 do 10.30 v Cerovljah na koncu vasi. Vljudno vabljeni. AŠK KRAS obvešča, da se bodo pričeli v sklopu rekreacijske skupine treningi kitajske borilne veščine v ponedeljek, 19. oktobra, v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ponedeljek od 18.00 do 19.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje o problematiki »prosekar-ja«. Na večeru bosta sodelovala predsednik KZ Franc Fabec in predsednik konzorcija vin »Kras« Andrej Bole. Začetek ob 20.30. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj latinsko-ameriških plesov. Informativni sestanek bo v torek, 20. oktobra, ob 19.30 v prostih krožka v Dolini. Toplo vabljeni! TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI bodo potekali v Trstu po naslednjem vrstnem redu: fiskalna zakonodaja 21. oktobra (izjemoma v sredo) od 18. do 20. ure, informatika 26. oktobra in 2. novembra. Tečaji bodo potekali na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040566360, od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja. 0.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi na de-gustacijo vina Ramandolo, ki bo v četrtek, 22. oktobra, ob 20.15 na sedežu (Lonjerska cesta, 267). Predstavili ga bodo člani Konzorcija za zaščito vina Ra-mandolo. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, ali na tel. št.: 3334219540 (Luciano). ANGLEŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne jezikovne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje - Pregled angleških časov - 23. in 24. oktobra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. MLADINSKI KROŽEK V DOLINI prireja v svojih prostorih vsak petek med 16. in 18. uro družabnost za osnovnošolce in nižje srednješolce. Pomagali ti bomo pri pisanju domačih nalog, če ti le-te povzročajo težave, gotovo pa nam bo ostalo tudi časa, da se skupaj zabavamo in igramo s prijatelji. Začetek 23. oktobra. PRAVLJIČNE LUTKOVNE URICE za otroke iz vrtca: vabljeni vsako soboto od 10. do 11. ure v Finžgarjev dom na Opči-nah. Vodi Urška Šinigoj. Za informacije: 340-2449425. V BAMBIČEVI GALERIJI bo do petka, 23. oktobra, na ogled razstava akvarelov Andreja Kosiča »Veličastni jesenski Kras«. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro. 1. ZBOROVSKA REVIJA SAKRALNE GLASBE MONTUZZA »In Christo per Mariam« v organizaciji zbora »Capel-la Corale dei Frati Cappuccini« v cerkvi »Sant'Apollinare Montuzza« se bo nadaljevala 24. in 31. oktobra, vedno s pričetkom ob 20.30. Vse potrebne informacije na tel.št.340-3138982. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli sestanki po družinah. Na Opčinah: vsako soboto od 17.30 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (info: 3771174411 - Martina); na Kontovelu in Proseku: vsako soboto od 15.00 do 16.00 v telovadnici na Kontovelu (info: 3472735272 - Karin); v Križu: vsak petek od 15.30 do 17.00 (info: 3349309930 - Jakob); v Saležu: vsak torek od 17.00 do 18.00 v knjižnici v Saležu (info: 3408940225 - Madalena). KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj Flo-riterapije v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu »Brdina« - Trg Brdina na Opčinah: v četrtek, 5. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 040-2171189 ali 347-5292058. LETNIKI 1974 so vabljeni na večerjo 35. letnikov, v soboto, 7. novembra, v Repen pri Križmanu, ob 20. uri. Javite se na mail: vecerja74@gmail.com najkasneje do 2. novembra. ŠPANŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje jezika - »Fin de semana espanol« - Tečaj španščine s kulinaričnim kotičkom - 14. in 15. novembra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. 40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.: 335-6228630) in Emanuela (tel.347-5710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na podelitev priznanj 4. Natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota v petek, 20. novembra, ob 18. uri v Narodni dom v Trst (ul. Fil-zi 14). SK DEVIN prireja tedensko zimovanje na prelazu Jochgrimm (Oklini) in v kraju Forni di Sopra od 26. decembra do 2. januarja 2010. Možnost smučarskih tečajev pod vodstvom društvenih učiteljev. Informacije in vpisovanje do 20. oktobra na info@skdevin.it ali na 340 2232538. Prispevki V spomin na dragega Albina Tenceja daruje Marta Sedmak z družino 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na drago Heleno Sedmak Pisani darujejo soletnice in soletniki iz Križa 70,00 evrov za Moški PZ Vesna in 70,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB iz Križa. V spomin na drago Nasto daruje Stanka 50,00 evrov za popravila dvorišča SKD Tabor. V spomin na Draga Gorupa, kralja palčkov prve slovenske otroške igre »Kraljestvo palčkov« poletje 1945, daruje Olimpija 25,00 evrov za popravila dvorišča SKD Tabor. V spomin na drago Emo Tul daruje Stanka Hrovatin 50,00 evrov za tržaški pokrajinski VZPI-ANPI. + Z globoko žalostjo v srcu sporočava, da naju je za vedno zapustila Silvestra Grgič vd. Razem (Silja) Hčerka Natuska in zet Andrea Pogreb bo v petek, 16. oktobra, ob 12. uri iz ulice Costalunga v bazovsko cerkev. Bazovica, 14. oktobra 2009 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav teti Silji Magda, Sonja, Vera in Emil z družinami 12 Sreda, 14. oktobra 2009 KULTURA / KOROŠKA - Celovška Mohorjeva Jezikovni kotički Franceta Vrbinca Po prvi publikaciji, ki je izšla pred šestimi leti, je nedavno izšla druga Ime profesorja Franceta Vrbinca bi kdo v naglici utegnil zamenjati z že pokojnim Francem Verbincem, avtorjem dolga desetletja edinega slovenskega slovarja tujk. Pomota niti ne bi bila tako huda, saj imata oba skoraj soimenjaka - poleg zelo različnih življenjskih usod - tudi več skupnih imenovalcev: jezikoslovje, urednikovanje, prevajanje in skrb za pravilno uporabo materinščine. Slednje še posebej velja za nekaj let mlajšega in še dejavnega Franceta Vrbinca, ki ga bolj kot v Sloveniji poznajo rojaki na avstrijskem Koroškem, kamor je emigriral maja 1945. V Celovcu je sodeloval z Mohorjevo družbo, bil urednik slovenskih oddaj na radiu in dejaven član slovenskih kulturnih organizacij. V vseh teh vlogah se je neposredno soočal z ogroženostjo slovenskega jezika ne le zaradi razna-rodovalnih pritiskov nacionalistične nemške večine, temveč tudi zaradi večdesetletne odtrganosti koroških Slovencev od matice in izgubljanja stika slovenske manjšine z razvojem jezika na južni strani Karavank. France Vrbinc se s krhanjem in oženjem prostora slovenščine ni spopadel zviška, kot pridigarska veličina, temveč se je ljudem približal tam, kjer jih je lahko dosegel, in tako, da so ga lahko razumeli. Njegov glasnik je postal tednik Nedelja -podobno kot so bile za jezikovne pogovore pisatelja Janka Messnerja, izdane tudi v priročniku Naša lepa beseda, oddaje za Slovence na celovškem radiu. Tudi Vrbinčeve jezikovne kotičke so prebirali na radiu, dvakrat pa so zbrani izšli še v knjižni obliki. Prva knjiga s 365 primeri pravilne uporabe besed in besednih zvez v pisnem in pogovornem jeziku, je bila objavljena pred šestimi leti, ob avtorjevi 80-letnici, druga pa ob koncu letošnjega poletja pri celovški Mohorjevi. S to novo knjigo Vrbinc nadaljuje delo, zastavljeno v prvi publikaciji. Vanjo je vključil za prestopno leto primerov, ki jih je po že utečenih načelih in metodah obravnaval v svojih nedeljskih jezikovnih kotičkih. Vsebinsko sledijo koledarskemu letu, tako da se začnejo z Novoletnim sklepom in iztečejo z božičnim ozna-nilom »... mir ljudem ...«. Vmes se v obeh knjižnih svetovalcu zvrstijo nasveti za pravilno izgovarjavo in pisavo različnih pogosto uporabljenih besed in zvez, zlasti tistih, ki so deloma ali v celoti prevzete iz drugih jezikov. Besedni register na koncu nove knjige olajšuje iskanje pomoči v konkretnih primerih, kadar se v poznavanje slovničnih in pravopisnih pravil zagrizeta negotovost in dvom. Iztok Ilich MARIBOR - 44. Borštnikovo srečanje Včeraj pogodbe, v petek odprtje Partljič izrecno izpostavil težave SSG Tik pred petkovim odprtjem 44. Borštnikovega srečanja, ki letos sovpada z 90. obletnico ustanovitve SNG Maribor, so organizatorji včeraj podpisali pogodbe s pokrovitelji, ki tudi letos ostajajo zvesti vseslovenskemu gledališkemu festivalu. Festival bo trajal deset dni in se bo zaključil 25. oktobra z razglasitvijo dobitnika Borštnikovega prstana. Direktor SNG Maribor Danilo Rošker se je gospodarstvenikom zahvalil, da jim tudi letos kljub kriznim časom stojijo ob strani. Ob tem je posebej izpostavil mestno občino Maribor, ki je največji podpornik festivala, in dejstvo, da je festival po 44 letih končno dočakal svoj domicil. Kot je dejal, je namreč ministrstvo za kulturo spremenilo ustanovitveni akt tako, da bo Borštnikovo srečanje odslej postala samostojna organizacijska enota znotraj SNG Maribor, vodenje pa letos prevzema Alja Predan. Sicer pa je Rošker med tistimi, ki so festivalu doslej ves čas dajali podobo, iz- TRST - Niz Cross-over Kakovosten »sprehod« po različnih glasbenih govoricah Tržaško gledališče Verdi že nekaj let odpira svojo simfonično sezono žanrom, ki niso strogo klasično opredeljeni: niz koncertov pod oznako Cross-over sicer še ni našel občinstva, ki bi se polnoštevilno odzvalo na ponudbo, kajti ljubitelji jazza gojijo neke vrste nezaupanje v klasične institucije, bolj konservativno občinstvo pa ni dovzetno za novitete. Škoda, kajti »hibridni« koncerti so nam v preteklosti podarili več žlahtnih večerov in tudi letos so edini cross-over koncert oblikovali imenitni glasbeniki, ki veljajo na svojem področju za priznane mojstre. Naslov koncerta, ki je v trio združil znanega jazz pianista Enri-ca Pieranunzija, violinista Gabrieleja Pieranunzija ter klarinetista Alessandra Carbonareja, je z naslovom »Rag, blues in...druge zgodbe« želel dokazati sorodstvo med nekaterimi mojstri klasične glasbe in jazz ustvarjalci. Klasično področje sta zastopala Darius Milhaud, francoski mojster, ki je bil že prisoten v simfoničnem koncertu prejšnjega ted- na s vojo Le Boeuf sur le toit, ter Igor Stravinski, velikan 20. stoletja, čigar glasbena ustvarjalnost je zao-bljela res široko področje. Milhau-dova Koncertantna Suita je odprla koncert in takoj pokazala značilnosti izvajalcev: sproščeno, vendar ne posebno izrazito klavirsko igro En-rica Pieranunzija, nekoliko preveč zadržano in suho muziciranje violinista Gabrieleja, ob tem pa čudovito muzikalnost klarinetista, ki je bil nedvomno največja privlačnost večera in je ob vsakem posegu za-blestel kot polnokrvni umetnik, ki zna iz svojega instrumenta izvabljati najrazličnejše ekspresivne odtenke. Alessandro Carbonare je v Trstu že večkrat nastopil in dokazal, da njegove glasbene vizije ne poznajo pregrad in najdejo krasne izzive v repertoarju, ki gre od Mozarta do Gershwina: v vsakem žanru je klarinetist doma, svoj slog odlično prilagaja okoliščinam in osmisli tudi najmanjše podrobnosti z veliko mero fantazije in okusa, da ne govorimo o zvoku, ki se iz klarineta sprošča v venomer zapeljivih barvah in lepoti, ki bi ji težko našli para. Uživali smo ob tangu in rag-time iz L'histoire du soldat Igorja Stravin-skega, manj prepričljivi so bili nastopi violinista in pianista, ki sta zaigrala dve skladbi Scotta Joplina v priredbi Enrica Pieranunzija. Slednji je predstavil tudi svoje skladbe-Elision du jour za klarinet in klavir ter Duke's Dreams - fantazijo na teme Duka Ellingtona za klarinet, violino in klavir. Med najbolj uspelimi točkami je bila Points of Jazz, skladba, ki jo je Dave Brubeck originalno spisal za dva klavirja, tudi priredba za trio pa je dokazala lep ustvarjalni navdih, ki ga je jazz mojster razvil v stavkih Prelude, Scherzo, Blues in Rag-time. Trio je požel dolge aplavze občinstva in svoj nastop podaljšal z dvema dodatkoma: oba sta črpala iz Gershwina, najprej variacije na Blues, nato prvi Preludij ameriškega mojstra, ki je sklenil kvaliteten večer. Katja Kralj postavil predvsem dosedanjo vodjo festivala Olgo Jančar, ki se je letos upokojila, ter predsednika sveta Borštnikovega srečanja Toneta Partljiča, ki še naprej ostaja del mariborskega gledališkega festivala. Partljič je na svoj duhovit način izrazil zahvalo vsem, ki so pomagali, da so tudi letos sestavili proračun v višini 270.000 evrov, s katerim bodo lahko izpeljali festival. Ob tem je pripomnil, da ne držijo občasna ugibanja v medijih o tem, da bi Mariboru morda želela festival kdaj »ukrasti« Ljubljana, prav tako nikoli doslej ni bil ogrožen obstoj Borštnikovega srečanja, čeprav so bili časi morda še bolj krizni, kot so danes. Predsednik sveta Borštnikovega srečanja je med drugim opozoril na dejstvo, da bo letos odpadla načrtovana predstava Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, kar po njegovem kaže, da so očitno finančne težave kulture v nekaterih drugih članicah EU še hujše kot v Sloveniji. Partljič je povedal, da bodo Tržačani kljub vsemu prišli v Maribor in bodo namesto predstave pripravili umetniški nastop, zato je vse pozval, da se udeležijo tudi solidarnostnega večera. Nova vodja festivala Alja Predan je povedala, da Borštnikovo srečanje s svojo častitljivo tradicijo Mariboru in Sloveniji že desetletja sporoča, da brez vzajemnosti in solidarnosti življenje nima pravega smisla. V to vzajemnost sodita tudi javna podpora in podpora pokroviteljev ter donatorjev, saj bi bil brez tovrstne sinergije festival močno okrnjen. Predanova je sicer napovedala, da si v času svojega vodenja želi nekaj novosti, zlasti tega, da bi festival odprl svoja vrata tudi tujim ustvarjalcem, umetnikom in mednarodni strokovni javnosti. Svoje prve načrte je izpolnila že letos, ko bosta v spremljevalnem programu v Mariboru gostovala legendarni nemški režiser Peter Stein, ki bo nastopil kot recitator v uprizoritvi z naslovom Faust Fantasia (Melo-log za glas in klavir) Johanna Wolfganga von Goetheja, skupaj s pianistom Arturom Annecchinom, ter Narodno gledališče iz Novega Sada z Barčico za punčke Milene Markovič v režiji Ane Tomovič, zmagovalke letošnjega Sterijinega pozorja. Predanova je posebej izpostavila še dva mednarodna simpozija. Z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pripravljajo simpozij na temo Umetnost, kultura, mesto, s slovensko sekcijo Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pa simpozij na temo Povezovanje festivalov Zahodnega Balkana, na katerem načrtujejo udeležbo govorcev s Hrvaške, iz Srbije, Makedonije, BiH in Črne gore. (STA) CELOVEC - 14. Primorski dnevi na Koroškem Utrditev sodelovanja v skupnem kulturnem prostoru Začetek s predstavitvijo publikacij - Pester program do 20. oktobra - Danes bo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu otroška predstava NMedvedek Pu, v Šentpetru in v Celovcu pa bosta brala Jurij Paljk in Andrej Kralj S predstavitvijo treh knjig, ki naj bi koroškim Slovencev približali kulturni in umetnostni utrip Slovencev v Italiji, so se v ponedeljek v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu začeli že 14. Primorski kulturni dnevi na Koroškem. Do vključno 20. oktobra bo na sporedu pester program. Sestavili so ga Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovenska pro-sveta v Trstu ter Krščanska kulturna zveza v Celovcu z namenom, da Slovence na Koroškem seznanijo s kulturno ustvarjalnostjo, dosežki in težnjami svojih rojakov v Italiji, v program pa so vključili tudi srečanje predstavnikov kulturnih organizacij in okroglo mizo o pomenu samostojnih političnih strank na komunalni ravni. Za Damjana Pavlina, nekdanjega predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, so Primorski dnevi na Koroškem kot Koroški dnevi na Primorskem pomembna oblika kulturnega sodelovanja med Slovenci v Italiji in Avstriji. Hkrati pomenijo utrditev vezi med Slovenci iz obeh držav ter obenem tudi krepitev skupnega slovenskega kulturnega prostora, je poudaril Pavlin. Za uvod v letošnje Primorske dneve na Koroškem je Evelina Umek prestavila svojo knjigo Po sledovih fatamorgane, ki je izšla pri založbi Mladika v Trstu, Verena Korsic-Zorn je predstavila knjigo Tone Kralj - Cerkvene poslikave na Goriškem, Tržaškem in v Kanal- ski dolini (Mohorjeva Gorica), predsednik Slovenskega kulturnega društva Planika v Kanalski dolini pa knjigo Slovenska govorica v Ovčji vasi (Nataša Komac, Vera Smole, Karmen Kenda Jež). Za glasbeni okvir predstavitve je skrbela glasbena šola Tomaž Holmar v Kanalski dolini. Danes nastopa Slovenski oder iz Trsta v Ražu-novi dvorani v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu z otroško predstava Medvedek Pu, prav tako danes bosta na Višji šoli v Šentpetru in v prostorih Kluba slovenskih študentov in študentk v Celovcu brala Jurij Paljk in Andrej Kralj. V Celovcu sledi nato še koncert dekliškega zbora Bodeča Neža z Vrha (občina Sovodnje). V petek, 16. oktobra zvečer bo srečanje glasbenih šol, Slovenske GŠ na Koroškem, Slovenskega glasbenega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in Glasbene matice iz Trsta. Naslednji dan je na sporedu še srečanje odborov Krščanske kulturne zveze, SNI Urban Jarnik, Zveze slovenske katoliške pro-svete iz Gorice, Slovenske prosvete iz Trsta in Slovenskega kulturnega središča Planika iz Kanalske doline v Bilčovsu in nato izlet po poteh Valentina Omana, ter v nedeljo, 18. oktobra, v farni dvorani v Selah komedija Kaj bodo rekli ljudje, gostuje PD Štandrež -dramski odsek. Prihodnji ponedeljek, 19. oktobra, bodo zvečer Najprej so bile na vrsti knjige v Mohorjevi knjigarni v Celovcu odprli razstavo Pao-la Bertolini Grudina in Walterja Grudina (glasbeni okvir Michele Schincariol), za zaključek letošnjih 14. Primorskih kulturnih dni pa bo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu okrogla miza na temo Pomen prisotnosti predstavnikov samostojnih političnih strank SSk in EL v občinskih upravah. Sodelujejo zastopniki obeh narodnih strank Enotne liste (EL) in Slovenske skupnosti (SSk). Ivan Lukan / SVET Sreda, 14. oktobra 2009 13 MOSKVA - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton na obisku ZDA in Rusija poglabljata in širita strateške odnose Clintonova sporazumno z Lavrovom: Ni še čas za dodatne sankcije proti Iranu MOSKVA - Ni še prišel čas za zaostritev sankcij proti Iranu, je včeraj v Moskvi izjavila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Njen ruski gostitelj, zunanji minister Sergej Lavrov, pa je dodal, da so grožnje Iranu s sankcijami v sedanjih okoliščinah kontraproduktivne. O Iranu je Clintonova nato govorila še z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Clintonova je na skupni novinarski konferenci z Lavrovom po srečanju v Moskvi izjavila, da je Rusija "zelo kooperativna" v diplomatskih prizadevanjih za reševanje vprašanja iranskega jedrskega programa. La-vrov pa je dodal, da so stališča ZDA in Rusije glede Irana podobna. Nobena država ni prosila druge ničesar v zvezi z Iranom, poleg tega pa bi bilo to neumno, saj "so naša stališča podobna", je še dejal Lavrov. Prva pot Clintonove v Moskvo na čelu ameriške diplomacije je bila sicer v prvi vrsti namenjena ravno pogovorom v zvezi z reševanjem vprašanja iranskega jedrskega programa, za katerega Teheran trdi, da je miroljubne narave, medtem ko se mednarodna skupnost boji, da dejansko izdeluje atomsko bombo. Po navedbah diplomatovje Clintonova v Moskvi pravzaprav želela dobiti podporo za zaostritev sankcij proti režimu v Teheranu, če ne bo izpolnil zahtev mednarodne skupnosti do konca leta, torej privolil v razkritje svojega jedrskega programa, prenehal z bogatenjem urana in omogočil mednarodni nadzor nad svojimi jedrskimi objekti. Visoki ameriški diplomat je sicer zanikal, da bi Clintonova prišla v Rusijo prosit usluge. "Pregledali smo situacijo in kje smo," je dejal. Toda Clintonova je opozorila, da šesterica držav, ki se pogaja z Iranom (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija), sicer "aktivno išče rešitve" glede iranskega vprašanja, vendar pa bodo ZDA, "če ne bo pomembnega napredka, iskale podporo mednarodnega mnenja za zaostritev sankcij". Clintonova in Lavrov sta se pogovarjala tudi o vrsti drugih tem, med drugim o protiraketnem ščitu in novem sporazumu za zmanjšanje strateškega orožja, ki naj bi nasledil sporazum Start iz leta 1991. Vodji ruske in ameriške diplomacije sta se posvetila tudi Severni Koreji, Gruziji, Afganistanu in vprašanju človekovih pravic. Clintonova je ob tem zatrdila, da ZDA trenutno nikakor ne nameravajo omiliti sankcij proti Severni Koreji zaradi njenega spornega jedrskega programa. Pjongjang je v začetku meseca sporočil, da se je pripravljen vrniti k šeststranskim pogajanjem, vendar le pod pogojem, da bi pogovore nadaljeval na dvostranski ravni z Washingtonom. ZDA pa so v odzivu na sporočilo dejale, da so pripravljene na pogovore, vendar pa mora biti njihov cilj popolna ustavitev severnokorejskega jedrskega programa. Pri vprašanju Gruzije pa Rusija in ZDA kljub izboljšanju v odnosih še vedno nista našli skupne točke. Kot je dejala Clintonova, je pomembno razumeti, da sta ZDA in Rusija različni državi in da bodo v njunih odnosih tudi v prihodnje prisotna nestrinjanja. Gruzijo je navedla kot enega izmed primerov, pri katerem državi ne bosta našli skupnega jezika. Dodala je, da ZDA ne bodo priznale neodvisnosti gruzijskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije, vendar pa naj spor glede nekdanje sovjetske republike ne bi ogrozil izboljšanja v odnosih med svetovnima silama. Clintonova in Lavrov sta spregovorila tudi o Afganistanu, kjer so se varnostne razmere v minulih mesecih močno poslabšale. Lavrov je zato predlagal, da bi lahko Rusija v deželi pod Hindukušem okrepila sodelovanje z mednarodnimi silami. Ameriška državna sekretarka se je v rezidenci blizu ruske prestolnice včeraj srečala tudi z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, s katerim sta prav tako govorila o Iranu. Ameriška zunanja ministrica se je strinjala z oceno Medvedjeva, da so sankcije proti Iranu neizogibne, v kolikor bo islamska država pri reševanju vprašanja jedrskega programa kljubovala svetovnim silam. Clintonova je Medvedjevu zagotovila tudi, da se Washington veseli "poglobitve in razširitve" strateških odnosov z Moskvo, ruski predsednik pa je dejal, da je sodelovanje med Rusijo in ZDA doseglo novo visoko raven. Ob tem je dodal, da sta z ameriškim predsednikom Barackom Obamo julija letos dosegla dogovor o oblikovanju dvostranske predsedniške komisije. "Komisija deluje na več področjih in upam, da bo vsako področje zanimivo," je dejal Medvedjev. Oblikovanje omenjene komisije je pohvalila tudi Clintonova in dejala, da se bo komisija pri delu osredotočilo na prednostne naloge, ki sta jih določila predsednika in so pomembne za obe državi - med drugim vprašanje Irana, Severne Koreje in neširjenja jedrskega orožja. Vodja ameriške diplomacije se je v Moskvi sicer srečala tudi s številnimi borci za človekove pravice in novinarji, med drugim s predstavniki vodilne in najstarejše ruske nevladne organizacije za človekove pravice Memorial ter novinarji časnika Novaja Gazeta. Ob tem je zagotovila, da se ZDA zaradi izboljšanja odnosov z največjo državo na svetu ne bodo odpovedale kritiki številnih kršitev človekovih pravic v Rusiji. (STA) 'j/ ■ . m i . ■■■..;_ f ti ! M Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in sekretarka ZDA Hillary Clinton ansa ZDA - Vse hujša izmenjava nizkih udarcev Bela hiša in Murdochova televizija Fox na bojni nogi WASHINGTON - Direktorica za komunikacije Bele hiše Anita Dunn je začela javno napadati televizijo Fox zaradi "vodenja vojne" proti predsedniku ZDA Baracku Obami. Televizija, ki je v lasti Avstralca Ruperta Murdocha, pa se ne pusti motiti in obtožbe vrača z isto mero. Televizija Fox je že v začetku Oba-movega mandata sprožila neusmiljeno ofenzivo proti demokratskemu predsedniku, ki ji uslugo vrača tako, da zavrača vse prošnje za intervjuje. Povprečen gledalec omenjene televizije dobi vtis, da je predsednik iz ZDA ustvaril komunistično državo, v kateri vladajo temnopolti, homoseksualci in nezakoniti priseljenci. "Televizijo Fox bomo obravnavali kot politične nasprotnike, ker vodijo vojno proti predsedniku in ni se nam potrebno pretvarjati, da se tako obnašajo legitimne medijske organizacije," je v pogovoru za New York Times povedala Dunnova. Tako odkrit spopad Bele hiše z mediji je precej nenavaden, vendar so v Be- li hiši prepričani, da so pri televiziji Fox prešli vse meje dobrega okusa, predvsem pa novinarske profesionalnosti. Trenutno jih najbolj moti voditelj Glen Beck, ki mu narašča gledanost in služi milijone s knjigami, v katerih napada Obamo. Beck je rasno mešanega predsednika poleti imenoval tudi za rasista z globoko zakoreninjenim sovraštvom do belcev. Bela hiša je že prej na svojem blo-gu napadla Becka in celotno televizijo Fox, da širita laži, medtem ko neodvisni medijski analitiki menijo, da je v ozadju še kaj drugega. Kljub geslom, kot je "Mi poročamo, vi odločate", pri večini Američanov ni nobenega dvoma, da je Fox republikanska televizija. Bela hiša pa se vse bolj sooča tudi s kritikami z levice zaradi neizpolnjenih predvolilnih obljub predsednika Obame. Komik Jon Stewart je pred kratkim navdušil svoje občinstvo, ko je Obami sporočil, naj se neha izgovarjati na "prepoln krožnik opravil". "Poln krožnik pomeni, da je treba začeti jesti," je dejal Stewart in občinstvo se je strinjalo. (STA) Al Zavahiri pakistansko vlado označil za kolaboracionistično ISLAMABAD - Drugi človek mednarodne teroristične mreže Al Kaida Ajman al Zavahiri je včeraj pakistansko vojsko in vlado označil za kolaboranta Zahoda. Pakistan "igra osrednjo vlogo v križarskem pohodu" zahodnih držav proti islamu, je v včeraj objavljenem videoposnet-ku navedel al Zavahiri. Al Zavahiri je dejal, da pakistanska vojska na pakistanski strani meje napada upornike in tako ameriške in Natove sile v Afganistanu varuje pred porazom. A te vojaške akcije so obsojene na propad, je še dejal al Zavahiri. Pakistanske sile so v minulih mesecih okrepile ofenzivo proti uporniškim talibanom na severozahodu Pakistana. Uporniki na to odgovarjajo z okrepljenimi samomorilskimi napadi. Samo v ponedeljek je v samomorilskem napadu na severozahodu Pakistana umrlo več kot 40 ljudi. Alternativna Nobelova nagrada štirim človekoljubom STOCKHOLM - Štirje aktivisti iz DR Konga, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije, ki se borijo za zaščito deževnega pragozda v Kongu, opozarjajo na podnebne spremembe, se borijo proti jedrskemu orožju in si prizadevajo za boljše zdravje žensk, so letošnji dobitniki nagrade za pravo življenskost oz. "alternativne Nobelove nagrade". To nagrado je leta 1980 ustanovil švedsko-nemški filantrop Jakob von Uexkull za "počastitev in podporo tistih, ki ponujajo praktične rešitve za najbolj pereče probleme, s katerimi se soočamo danes". Kljub imenu "alternativna Nobelova nagrada", ki se jo je prijelo, pa nagrada ni povezana s pravimi Nobelovimi nagradami. Jo pa bodo podelili decembra v švedskem parlamentu. Letos si bodo to nagrado razdelili Alyn Ware iz Nove Zelandije, ki se zavzema za svet brez jedrskega oroža, Rene Ngongo iz DR Konga, ki se bori za zaščito deževnega pragozda, David Suzuki iz Kanade, ki opozarja na podnebne spremembe, in avstralska zdravnica Catherine Hamlin, ki že 50 let zdravi ženske v Etiopiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA) Rupert Murdoch PEKING - Ruski premier Vladimir Putin na tridnevnem obisku Kitajska in Rusija podpisali dogovore in sklenili za 3,5 milijarde dolarjev poslov H7 Ruski premier Vladimir Putin in kitajski premier Wen Jiabao ansa PEKING - Kitajska in Rusija sta včeraj ob obisku ruskega premiera Vladi-mirja Putina v Pekingu sklenili za 3,5 milijarde dolarjev poslov. Putin, ki je v ponedeljek pozno zvečer prispel na tridnevni obisk na Kitajsko, se je včeraj sestal s kitajskim kolegom Wen Jiabaom, na programu pa ima še srečanje s predsednikom Hu Jintaom. Putin se bo med obiskom na Kitajskem udeležil tudi vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), ki bo potekal v sredo v Pekingu. To je Putinov prvi obisk na Kitajskem, odkar je lani prevzel premierski položaj, je pa azijsko silo štirikrat obiskal kot ruski predsednik. Kitajska in Rusija naj bi ob Putino-vem obisku podpisali vrsto sporazumov, med drugim o medsebojnem obveščanju o izstrelitvah balističnih raket s svojih ozemelj. Direktor ruskega plinskega giganta Gazprom Aleksej Miller je poleg tega napovedal podpis velikega plinskega posla, v skladu s katerim bo Kitajska iz Rusije dobila 70 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. Poleg tega sta strani sklenili za okoli 3,5 milijarde dolarjev poslov. Namestnik ruskega premiera Aleksander Zukov ni želel govoriti o podrobnostih, je pa razkril, da gre med drugim za finančne dogovore med ruskimi in kitajskimi bankami. Odnosi med Kitajsko in Rusijo so se v zadnjih letih močno otoplili, dvostranska menjava pa beleži skokovito rast, pri čemer prednjačijo kitajski nakupi ruskih energetskih virov in vojaške opreme. Po podatkih kitajskega ministrstva za trgovino je menjava lani znašala 56 milijard dolarjev, kar je 2,5-krat več kot leta 2004. Putin se bo danes udeležil vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki jo poleg Rusije in Kitajske sestavljajo še Kazahstan, Kirgizistan, Uzbekistan in Tadžikistan, Indija, Iran, Mongolija in Pakistan pa imajo status opazovalca. Moskva je napovedala, da bi lahko na srečanju sprejeli "pomemben dokument" o skupnih prizadevanjih v boju proti posledicam svetovne finančne krize. (STA) 1 4 Sreda, 14. oktobra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Družba KB 1909 začenja zadnji niz srečanj o elektrovodu Traso čezmejnega kabla dosledno umikajo od hiš Včeraj so osnutek načrta predstavili v Gradišču - Svojo predstavitev je imel tudi konzorcij Adrialink Na območju sovodenjske občine družba KB1909 dosledno umika od hiš traso čezmejnega podzemnega kabla, ki ga načrtujejo med Vrtojbo in Redipuljo. Njegov osnutek načrta so včeraj predstavili v Gradišču, kjer se je začel zadnji niz posvetovalnih srečanj o novem elektrovodu. V prihodnjih dneh bodo spremenjeno traso predstavili še v Sovodnjah in Zagraju, potem pa pri družbi KB1909 pričakujejo, da bodo načrt lahko poslali deželi. Pristojni deželni odbornik Riccardo Riccardi bo nato sklical novo storitveno konferenco, tako da naj bi se postopek za začetek gradnje zaključil v roku šestih mesecev, enega leta. Med včerajšnjim srečanjem v Gradišču je predsednik družbe KB1909 Boris Peric nagovoril župana Franca Tommasinija in njegove odbornike, predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghetto, občinske svetnike in predstavnike krajevnih sekcij političnih strank. Predstavil jim je alternativno traso, za katero so pripravili načrt, potem ko so v Zagraju zahtevali, da se kabel izogne vaškemu središču. Zagrajska zahteva je načrtovalce prisilila, da kabel namestijo tudi po območju občine Gradišče. Na podlagi novega načrta bi tako kabel speljali čez most, ki prečka Sočo pri športni palači v Gradišču. Zatem bi bil vkopan v soški breg in bi reko spet prečkal po železniškem mostu, ki stoji nizvodno od Gradišča. Na ta način bi se kabel izognil vsem hišam, saj bi bila najbližja od njega oddaljena kakih trideset metrov. Pred predstavitvijo načrta družbe KB1909 so včeraj popoldne upravitelji iz Gradišča prisluhnili zastopnikom konzorcija Adrialink, ki ravno tako načrtuje traso za čez-mejni elektrovod. Njihov kabel bi bil speljan po Fari in središču Gradišča, čemur župan Tommasini, njegovi odborniki in sploh ves občinski svet odločno nasprotujejo. »Nočemo kablov v središčni ulici Aquileia, zato ne bomo dali zelene luči za njihovo nameščanje,« je pred včerajšnjim srečanjem poudaril župan iz Gradišča Tommasini in pojasnil, da dejansko lahko njegova uprava priž- Včerajšnje predstavitve načrta čezmejnega elektrovoda se je udeležil tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki je svojčas predlagal, naj kabel vkopljejo pod hitro cesto Gorica-Vileš; načrtovalci so njegov predlog zavrnili, ker tehnično ni izvedljiv bumbaca ge zeleno luč za več načrtov; katerega bodo potem uresničili, je odvisno od dežele, ki mora dati potrebno dovoljenje družbi, ki bo prva zaključila ves za to predvideni upravni postopek. Družba KB1909 je bila pred meseci v veliki prednosti pred konzorcijem Adrialink, saj je opravila že velik del predvidenega postopka. Po zastojih zaradi zahtev po spremembi trase, še pred tem pa zaradi negativnega mnenja pokrajine in občine Za-graj na prvi storitveni konferenci, ki je bil ve- zan na domnevno nestabilnost pokrajinske ceste med Zagrajem in Sovodnjami, se je prednost družbe KB1909 zmanjšala. Po besedah Perica mora slovensko-italijanska naveza z družbo KB1909 na čelu pohiteti, saj drugače tvega, da bi jo konzorcij Adrialink prehitel in uresničil svoj načrt elektrovoda. »Če podzemnega kabla ne bomo uresničili, bomo zahtevali odškodnino, saj smo doslej v načrt vložili že poldrugi milijon evrov,« napoveduje Peric in poudarja, da so načr- tovalci pripravili novo traso tudi za sovo-denjsko občino. Po novem bi bil podzemni kabel tako speljan, da bi se na Peči izognil hišam za kakih 300 metrov, v Rubijah pa okrog 150 metrov. Prihodnji teden naj bi Peric predstavil nov osnutek sovodenjskim in za-grajskim upraviteljem, po njihovem soglasju pa naj bi načrt romal na deželo, kjer bi se kot rečeno začel postopek za storitveno konferenco, ki bi dala dokončno zeleno luč za gradnjo. (dr) GORICA - Predlogi Bianchinija in Sosola Bolnišnica študentom, mrtvašnica pa mladim »Nekdanja tovarna tobaka je primerna za dejavnosti zapornikov« S serijo predlogov za uporabo opuščenih stavb in poslopij posegata v razpravo okrog prihodnosti Gorice predstavnika gibanja Levica in svoboda Marjan Sosol in Livio Bianchini, prvi je rajonski svetnik v Pevmi, drugi pa sedi v občinskem svetu. Po njunih besedah se mesto spreminja zaradi zaslug prejšnje občinske uprave, ki je zastavila preko petdeset projektov. »Prekvalifikacija Travnika, Raštela, ulic Monache, Mazzini in Garibaldi, ki bodo ob zaključku gradbenih del zaprte prometu, postavlja v ospredje vprašanje parkirnih mest. Prepričana sva, da bi morali parkirišče pri Rdeči hiši povezati s središčem mesta z brezplačnimi avtobusi, kar bi omogočilo, da bi mestno središče spet zaživelo,« poudarjata Bianchini in Sosol, ki sta prepričana, da bi morali drugo parkirišče uresničiti na območju bivše tržnice na debelo. Po drugi strani sta predstavnika gibanja Levica in svoboda zaskrbljena nad prihodnostjo bivše bolnišnice v ulici Vittorio Veneto, ki od odprtja nove bolnišnice Janeza od Boga sameva in propada. »Gorici bi vsaka po svoje radi postali univerzitetno mesto, zato sva prepričana, da bi morali združiti moči z ustanovitvijo čez-mejne skupine za teritorialno sodelovanje GECT. Primarni cilj skupne ustanove bi seveda morala biti ures- ničitev čezmejnega doma za študente v bivši bolnišnici,« pravita Bianchini in Sosol, ki predlagata, da naj se v bivši mrtvašnici, ki stoji tik ob bolnišnici, uresniči mladinsko središče, kjer bi se srečavali mladi z obeh strani meje. »Pred nekaj tedni sva brala, da v Vidmu zahtevajo finančna sredstva za uresničitev muzeja prve svetovne vojne. Po najinem mnenju del tega denarja mora biti namenjen Gorici, zato pa pozivamo občinske upravitelje, da naj pritisnejo na predsednika deželne vlade Renza Tonda. Prepričati ga je namreč treba, da bi v nekdanjem sedežu gozdne straže ob pevmskem mostu uresničili oddelek novega videmskega muzeja,« pravita Bianchini in Sosol ter opozarjata, da načrt za preureditev prometa v mestnem središču od izvolitve župana Ettoreja Romolija čaka na svoje izvajanje v predalu. Po njunih besedah je načrt pripravila Brancatijeva uprava, sicer pa dokument spodbuja vožnjo s kolesom po mestnem središču. Nazadnje Bianchini in Sosol poudarjata, da bi lahko nov zapor uresničili v bivši tovarni tobaka na drevoredu 20. septembra. Po njunih besedah bi bila struktura primerna za prestajanje krajših kazni, v njenih obsežnih prostorih pa bi lahko uredili laboratorije, kjer bi kaznjencem pomagali, da se ponovno vključijo v družbo. GORICA - Septembrski podatki Cena mleka v prahu neprestano narašča »Mleko v prahu se je septembra v goriški občini povprečno podražilo za 3,5 odstotkov glede na isto obdobje lanskega leta, na žalost pa se morajo očetje in mamice pripraviti na novo povišanje cen. Zaradi večjih stroškov pri proizvodnem procesu mleka v prahu je treba pričakovati, da se bo njegova cena novembra in decembra še povečala.« Tako napoveduje goriški občinski odbornik Sergio Co-sma in vabi starše, da naj se odpravijo po mleko v prahu v Slovenijo, kjer je cenejše kot v Gorici. Poziv nedvomno ni običajen za predstavnika stranke Fiamma tricolore, ne glede na to pa Cosma opozarja, da družine morajo biti v današnjem obdobju gospodarske krize pozorne na vsak evro, zato pa je tudi v tem primeru prihranek dobrodošel. Če je mleko v prahu v Gorici vse dražje, to pa ne velja za druge izdelke, katerih cene mesečno preverja občinski statistični urad in jih nato posreduje zavodu Istat za nadaljnjo obdelavo. Po besedah Cosme so se septembra podražile le določene poletne povr-tnine, za katere ni bilo več povpraševanja, po drugi strani pa so bile ostale cene stabilne. »Prebivalci Sovodenj, Števerjana in drugih sosednjih občin bi morali pogosteje zahajati v Gorico, saj je pri nas rast cen izredno nizka,« pravi Cosma in opozarja, da je to še posebej veljalo za september. »Navadno se bo koncu poletja cene vedno povišajo, letos pa so v Gorici ostale v bistvu nespremenjene,« pravi odbornik in ugotavlja, da je eden izmed najvišjih poviškov dosegel plin za ogrevanje. Njegova cena se je septembra dvignila za 3,14 odsto- tkov. Po drugi strani so trgovci znižali cene za razne elektronske pripomočke, ki so tehnološko zastarali. Zaradi tega se je septembra cena mikrovalovnih pečic na območju goriške občine znižala za 2,4 odstotke, saj je očitno na tržišče prišel nov model, po starih pa kupci ne posegajo več in zato trgovci vabijo k njihovemu nakupu z znižanjem cen. GORICA - SSk Odločno v bran rajonskih svetov Stranka Slovenske skupnosti se odločno postavlja v bran goriških rajonskih svetov, ki jim je bila posvečena uvodna razprava na seji strankinega pokrajinskega tajništva. Član tajništva in hkrati predsednik rajonskega sveta v Podgori Walter Bandelj je pojasnil, da deželni finančni zakon za leto 2009 ukinja te periferne organe. »V občini Videm so rajonske svete že odpravili, v Gorici in Trstu pa še vedno delujejo,« je povedal. Po njegovih besedah se je SSk od vsega začetka postavila v bran rajonskim svetom v Gorici, saj so zelo pomembni za družbeno-politično življenje slovenske manjšine. V tajništvu SSk poudarjajo, da so bili predsedniki rajonskih svetov za Pod-goro, Pevmo-Oslavje-Štmaver in Štandrež doslej vedno Slovenci, tudi v ostalih rajonskih svetih pa je prisotnost Slovencev pomembna. Tajništvo SSk zato meni, da ukinitev rajonov predstavlja znižanje ravni zaščite slovenske narodne skupnosti, kar bi predstavljalo kršitev zaščitnega zakona 38/2001. »Navsezadnje ukinitev rajonskih svetov predstavlja znižanje možnosti pristopa občanov do uprave javne imovine, kar velja tudi za Slovence, ki živijo v Gorici,« trdijo pri SSk, kjer so prepričani, da se je treba angažirati za ohranitev rajonskih svetov že sedaj. Člani tajništva SSk so tudi zaskrbljeni za prihodnost slovenskega okenca pri goriški občini. S tem v zvezi opozarjajo, da osebje za slovensko okence sicer zaposlujejo s prispevki iz zakona 482/1999, vendar bi morala goriška občina stalno zaposliti enega uslužbenca, saj je Gorica vključena v območje izvajanja zakona 38/2001. Zadevo bodo tudi še naprej spremljali trije občinski svetniki SSk. Na zasedanju pokrajinskega tajništva so spregovorili tudi o delovanju krajevnih sekcij in o prodaji energetskega sektorja družbe za javne storitve IRIS. Po besedah članov SSk je to vprašanje pomembno tudi za Doberdob, Sovodnje in Števerjan, vendar zaradi majhnih deležev slovenskih občin v družbi IRIS je njihova vloga skoraj nezaznavna. Za SSk je vprašanje prodaje energetskega sektorja družbe IRIS veliko pomembnejše v Gorici. »Trije občinski svetniki SSk so se zato odločili, da prodaje ne podprejo, saj sklep prinaša občini Gorici, ki je v podjetju IRIS večinski delničar, več negativnih posledic,« pravijo pri SSk. Pokrajinski tajnik Julijan Čavdek je nazadnje tajništvo seznanil z odnosi med SSk in Demokratsko stranko. V prvi fazi kongresnega dela DS sta v goriški pokrajini zmagala Dario Franceschini in Debora Serracchiani, kar je za Čavdka vsekakor pozitivno. Goriško tajništvo je izrazilo upanje, da bo podoben razplet tudi na državnih primarnih volitvah. Pokrajinski svet SSk bo ponovno zasedal jutri ob 20.30 v Gorici. GORICA - Poziv rizičnim skupinam Z današnjim dnem cepljenje proti gripi Z današnjim dnem se na Goriškem uradno začenja vsakoletna kampanja za cepljenje proti gripi. Zdravstveno podjetje posebno poziva k cepljenju moške in ženske nad petinšestdesetim letom starosti, za katere je cepljenje brezplačno. Prav tako brezplačno je za druge rizične skupine, kot so kronični bolniki in zaposleni v javnih službah primarnega interesa. Kdor se želi cepiti, je naprošen, da se obrne na svojega družinskega zdravnika ali na pristojne službe zdravstvenega podjetja. V ambulantah zdravstvenega podjetja bo cepivo na voljo do 6. novembra s sledečim urnikom: v ulici Mazzini v Gorici (tel. 0841-592806-592840) od po- nedeljka do petka med 11. in 13. uro, v ulici Fleming v Gradišču (tel. 0481-92464) v ponedeljek, 19. in 26. oktobra, in v ponedeljek, 2. novembra, med 9.30 in 11.30, na drevoredu Venezia Giulia v Krminu (tel. 0481-629209) v torek, 20. in 27. oktobra ter 3. novembra, med 9.30 in 11.30, v bolnišnici San Polo v Tržiču (tel. 0481487667) od ponedeljka do petka med 8.30 in 10. uro, v ulici Fiume v Gradežu (tel 0491-897930) ob ponedeljkih med 11.30 in 12.30 ter ob četrtkih med 14.30 in 16. uro. Za vse potrebne informacije je poleg družinskih zdravnikov na voljo tudi urad za higieno in javno zdravje v ulici Mazzi-ni v Gorici (tel. 0481-592840-592806). / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 14. oktobra 2009 1 ~J GORIŠKA BRDA - Vse več domačinov se odloča za gojenje oljk Briški oljkarji v Trst, italijanski pa v Brda Poleg pridelave olja imajo v mislih tudi izdelke iz oljk na področju kozmetike in zdravja »Na Goriškem meritve še ne kažejo optimalne zrelosti oljk. Koncem tega tedna oziroma prihodnji teden pa bodo razmere že primerne,« pravi predsednik Društva oljkarjev Brda, Elizej Prinčič, in napoveduje, da naj bi briška oljarna z delom začela 24. oktobra. »Zaradi suše tudi oljevitost trenutno še ni optimalna, sicer pa pričakujemo dobro letino,« dodaja Prinčič in poudarja, da je zaradi vse večjega števila tistih, ki se v Brdih odločajo za gojenje oljk, letina vsako leto večja. Zaradi neprijaznega odnosa slovenske države do oljkarjev pa veliko le-teh svojih nasadov nima prijavljenih, meni Prinčič in opozarja, da v sosednji Italiji in na Hrvaškem za razvoj oljkarstva zelo lepo skrbijo, »pri nas pa na tem področju še marsikaj ni urejeno«. Glede briške oljarne, ki bo letos obratovala že peto sezono, je poudaril, da spada med zelo kvalitetne oljarne, zato ne razume nekaterih pridelovalcev, ki vozijo svoj pridelek v Trst, češ da je briška oljarna slaba, po drugi strani pa precej italijanskih pridelovalcev iz bližnje okolice svoje oljke prinaša v briško oljarno, kjer za iztiskanje olja ne računajo ekonomske cene, saj tega ne smejo, ker so jo uredili s pomočjo evropskih sredstev, ampak ugodnejšo, vezano predvsem na obratovalne stroške. Pojasnil je še, da je v briškem društvu oljkarjev trenutno okrog 180 članov, vseh oljkarjev v Brdih pa je veliko več, okrog 400, ter dodal, da tistim, ki imajo oljke le ob robovih vinogradov, tega ni treba prijavljati. O kakovosti briškega olja je predsednik društva povedal, da načeloma velja, da čim severneje oljka raste, boljše je njeno olje. »Oljk je vedno več, tako da letos ne bo več mogoče delati na podlagi pavšalnih dogovorov. Minili so časi, ko je oljarna obratovala samo ob sobotah in nedeljah,« je povedal Emeran Simčič, ki skrbi za briško oljarno, in oljkarje pozval, naj pokličejo v oljarno, da se dogovorijo za rok oddaje. Povedal je še, da so lani v oljarni predelali okrog 70 ton oljk, od tega 12 do 15 odstotkov oljk italijanskih pridelovalcev. Izrazil je tudi prepričanje, da bi lahko ob dobri letini letos prebili magično mejo 100 ton. »Cena bo ista kot lani, to pomeni 18 evrov za 100 kilogramov oljk. Ekonomska cena bi bila nekje 25 evrov,« je dodal Simčič in pojasnil, da je izplen pri iztiskanju približno 13- odstoten. Po uspešnem in dokaj odmevnem projektu UE-LI-JE, ki je oljkarjem na obeh straneh meje prinesel marsikaj koristnega, je v pripravi že projekt UE-LI-JE 2. Kot je včeraj povedal direktor Regijske razvojne agencije za Severno Primorsko, Črtomir Špacapan, je projekt UE-LI-JE s pomočjo evropskih sredstev znova prinesel oljko in oljčno olje v Brda. »Z nadgradnjo tega projekta bomo razbili enoznačnost briške pokrajine, ki jo poznamo samo po vinogradih, saj oljka ni le plod, ampak tudi lepo drevo,« je dejal in pojasnil, da je bil prvotni projekt vreden 500 tisoč evrov, novejši, ki ga imajo čas prijaviti do jutri, pa je težak dober milijon evrov. Kot zanimivost je izpostavil, da imajo pri projektu zelo korektne italijanske partnerje, ki sicer zahtevajo večji delež, v tem primeru pa bodo, če bo šlo vse gladko, na slovenski strani prejeli nekaj več kot 600 tisoč evrov, na italijanski pa dobrih 460 tisoč V Brdihje z oljkami trenutno zasajenih že 100 hektarjev površin, na Goriškem pa skupno okrog 150 hektarjev. Glede na to, da je v Sloveniji okrog 1.600 hektarjev oljčnikov, se na Goriškem počasi približujejo desetim odstotkom vseh oljčnih nasadov foto n.n. evrov. Navedel je še, da je v projektu enajst različnih partnerjev, usmerjen pa je v razvoj avtohtonih sort oljk in v izobraževanje čim večjega kroga ljudi. »Poleg pridelave samega olja, računamo na to, da bi se začelo tudi z vlaganjem oljk pa z izdelki iz oljk na področju kozmetike in zdravja,« je še na-glasil Špacapan in dodal, da bodo zaposlili tudi mladega raziskovalca, ki se bo ukvarjal samo z razvojem na področju oljkarstva. Nace Novak GORICA - V petek Bivša ministra o Sloveniji in Balkanu Krožek Anton Gregorčič - Študijski center za socialno politična vprašanja iz Gorice prireja okroglo mizo o približevanju balkanskih držav Evropski uniji in o vlogi, ki jo pri tem odigrava Slovenija. Potekala bo v petek, 16. oktobra, ob 18. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju. V goste prihajata evroposlanca Zoran Thaler in Milan Zver, ki sta v različnih obdobjih že bila tudi ministra. Okroglo mizo bo vodil novinar Andrej Černic, uvodoma bo pozdravil Marjan Ter-pin, predsednik krožka Gregorčič. Thaler in Zver bosta pojasnila, ali je lahko Slovenija evropsko okno na Balkan. Tema je vsekakor zanimiva tudi za Goriško, saj je več krajevnih podjetij navezalo gospodarske stike z Balkanom. Gosta bosta tudi spregovorila o približevanju balkanskih držav k EU in komentirala različne poglede držav članic na ta pojav. Okrogla miza s Thalerjem in Zverom je druga pobuda goriškega krožka Gregorčič v novi sezoni. Pred nedavnim je že priredil odmevno javno srečanje, na katerem je bil govor o enotnem vodstvu za slovensko narodno skupnost v Italiji. GORICA Bratinova nagrada filmarju iz Erevana Harutyun Khachatryan Armenski filmar Harutyun Khacha-tryan je letošnji prejemnik nagrade Darko Bratina - Poklon viziji, ki jo podeljuje goriški Kinoatelje. Dobitnika bodo sicer uradno razglasili jutri, vendar je Khacha-tryan vest o nagradi že objavil na spletnih straneh, kar govori o tem, da mu je goriško priznanje v čast. Prejel jo bo za svoj avtorski opus, predvsem pa za svoj 82-mi-nutni film »Border«. Gre za kontemplati-vno in poetično doku-dramo, ki je umeščena v post-sovjetski čas in prostor. V njej Khachatryan skozi film in lastno družbeno občutljivost razmišlja o konfliktu med Armenijo in Azerbajdžanom. Zaradi omenjenih značilnosti se film »Border« zrcali v razmišljanju, ki stoji za Bratinovo nagrado. Z njo Kinoatelje nagrajuje prej vizijo in kakovost avtorjevega idejnega obzorja kot pa filmsko delo. To počenja v imenu svojega ustanovitelja Darka Bratine, ki je film, video in televizijsko delo imel za najučinkovitejša sredstva razumevanja družbe, zgodovine in kulture. Harutyun Khachatryan je rojen januarja 1955 v gruzijskem kraju Akhalka-lak. Diplomiral je leta 1981 na filmskem odseku fakultete za kulturo na armenskem državnem inštitutu v Erevanu. Najprej je delal kot pomočnik režiserja in režiser armenskih dokumentarnih programov, nakar se je zaposlil v Hayfilm - Armenfilm Studiu. Za svoje filme je osvojil vrsto nagrad na mednarodnih festivalih, leta 2003 pa tudi državno priznanje Armenije. Obenem je ustanovitelj in direktor mednarodnega filmskega festivala v Erevanu. Ob podelitvi Bratinove nagrade 3. decembra letos bodo film »Border« prikazali tudi v Gorici, do tedaj pa ga bodo vrteli še na festivalih v Hamburgu, Varšavi in Tokiu. GORICA - Preimenovanje avditorija Furlani proti Filološko društvo: »Diskriminacija furlanske skupnosti« Furlansko filološko društvo zavrača predlog, da bi deželni avditorij v ulici Roma v Gorici preimenovali. Uradni naziv strukture se namreč glasi »avditorij furlanske kulture«, goriški občinski svet pa je pred nedavnim izglasoval sklep o zamenjavi izraza furlanski s prilastkom goriški. Avditorij bi torej posvetili goriški kulturi, v katero je seveda zaobjeta furlanska kultura, ob njej pa še ostale kulture z državljansko pravico v Gorici, tudi slovenska. Direktiv Furlanskega filološkega društva je na svoji zadnji seji 3. oktobra temeljito preučil goriški predlog o preimenovanju avditorija in razsodil, da »je takšen predlog neprimeren in omejevalen«. Svoje stališče so tako pojasnili: »S spremembo imena bi bilo furlanski skupnosti odvzeto priznanje za vlogo, ki jo je odigrala v goriški zgodovini, saj je vedno predstavljala pomemben del mesta. Takšno početje bi diskriminiralo furlansko skupnost v primerjavi z ostalimi skupnostmi in njihovimi kulturami, ki so navzoče v mestu. Poleg tega bi pomenilo zanikati, da je bila Gorica v devetnajstem stoletju in na začetku dvajsetega stoletja "zibelka" in kulturno žarišče za vso Furlanijo. Ni naključje, da je bilo Furlansko filološko društvo ustanovljeno ravno v Gorici novembra 1919. Zabrisana bi bila tudi pokrajinska dimenzija avditorija, ki ni le v službi Gorice, temveč celotne- ga pokrajinskega ozemlja in še zlasti občin z desnega soškega brega, kjer je prisotnost Furlanov izrazita. S preimenovanjem avditorija bi se mesto Gorica posredno odpovedalo svoji vodilni in referenčni vlogi za furlanske občine iz goriške pokrajine. Nazadnje ne gre spregledati, da je avditorij dobil takšno ime, zato da bi ne tonil v pozabo spomin na tragični potres, ki je maja 1976 razdejal Fur-lanijo in zahteval visok krvni davek. Vsaka sprememba imena predstavlja hudo žalitev spomina na žrtve potresa in bi bila skrajno nespoštljiva do pomena, ki ga to tragično leto ima za družbeni, kulturni in gospodarski dvig Furlanije.« Na podlagi teh ugotovitev Furlansko filološko društvo, ki letos obeležuje svojo 90-le-tnico, poziva deželo FJK, ki je lastnica nepremičnine, naj ne osvoji predloga goriškega občinskega sveta in naj ohrani sedanje poimenovanje avditorija. Predlog o preimenovanju poslopja v avditorij goriške kulture je občinski svet soglasno odobril na začetku septembra. Razpravo je sprožil svetnik Andrea Bellavite, ki je sprva predlagal, naj se avditorij poimenuje po furlanskem književniku Celsu Macorju, nakar je odbornik za kulturo Antonio Devetag izjavil, da je treba ovrednotiti vse goriške kulture, med katere je vključil tudi slovensko. Zato naj avditorij ne bo samo furlanski, pač pa naj postane goriški. ŠTANDREŽ - Danes rajonski svet o veleblagovnici Smart Širitev le ob upoštevanju potreb pešcev in kolesarjev Podrobnostni načrt za širitev veleblagovnice Smart bo danes pod drobnogledom štandreškega rajonskega sveta. Njegov predsednik Marjan Brescia poudarja, da mora podvojitev prodajne površine veleblagovnice v ulici Tabai spremljati primerna ureditev okoliškega cestnega omrežja, pri čemer je treba upoštevati potrebe pešcev in kolesarjev. Svojčas je podjetje Smart zaprosilo goriško občino za širitev svoje štandreške veleblagovnice, ki po besedah Brescie danes meri okrog4.500 kvadratnih metrov. Štandreški rajonski svet se je uprl možnosti, da bi v Smartu uresničili tudi trgovino z je-stvinami, po drugi strani pa ni nasprotoval širitvi veleblagovnice. Tako se je postopek nadaljeval in goriški občinski tehnični uradi so pripravili podrobnostni načrt. Danes si ga bodo štan-dreški rajonski svetniki ogledali, pri tem pa jih posebno zanima, kako je urejen promet okrog razširjene veleblagovnice. Po besedah Brescie bi namreč morali prepovedati zavijanje v levo avtomobilom, ki s krožišča privozijo po ulici Tabai. To naj bi pomenilo, da bodo morali zgraditi nov dostop do veleblagovnice, ki bi predvidel tudi nov most čez ulico Tabai. Na ta način bi avtomobili, ki prihajajo s krožišča, zavili v desno, potem pa bi po mostu prišli do veleblagovnice. »Zanima nas, ali bodo uredili primerne poti za pešce in kolesarske steze, hkrati pa bomo zahtevali, da ohranijo današnji dostop do zadnjih hiš ulice Tabai, to se pravi do tistih, ki se nahajajo pod viaduktom,« poudarja Brescia in napoveduje, da naj bi se kmalu po odobritvi po-drobnostnega načrta začela širitev veleblagovnice. Med današnjim zasedanjem rajonskega sveta bodo razpravljali tudi o novih greznicah v Štandrežu. Predsednik Brescia bo pojasnil, kako bo potekala njihova gradnja in v katerih ulicah bodo najprej postavili gradbišče, kar smo že opisali pred nekaj dnevi. Brescia bo z rajonskimi svetniki tudi preveril, ali je občina s spremembo proračuna vanj vključila 15.000 evrov, ki bi bili namenjeni za ureditev odtoka vode z dvorišča osnovne šole. Voda namreč pronica pod šolo, zaradi česar se v nekaterih učilnicah občasno pojavi plesen. (dr) Veleblagovnica v ulici Tabai v Štandrežu bumbaca 16 Sreda, 14. oktobra 2009 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Do konca leta v Hitu predvidoma osem milijonov minusa »Nujno je zategovanje pasu, ne le za eno, a za dve luknji« V strokovnih službah manjšanje števila zaposlenih - Sindikati: Raje naj se zmanjšajo stroški marketinga Sto tisoč evrov za ceste Danes vpisi na zimovanje Tradicionalno zimovanje, ki ga prireja smučarski odsek SPDG, bo letos potekalo od 2. do 6. januarja na Zoncolanu, kjer bodo smučarji nastanjeni v hotelu tik ob smučišču in bodo imeli na voljo tudi smučarske tečaje. Še je nekaj mest na razpolago, vpisovanje pa poteka na društvenem sedežu v Gorici danes, 14. oktobra, ob 18. uri; informacije na tel. 338-5068432 (Loredana). Novogoriška družba Hit bo tudi letos predvidoma končala z osmimi milijoni evrov izgube. Ob uspešno izvedenih kratkoročnih in srednjeročnih ukrepih, ki jih je uprava družbe včeraj predstavila v Novi Gorici, bi leta 2012 poslovali pozitivno. Za sindikate sta nesprejemljiva zlasti odpoved podjetniške kolektivne pogodbe in spremembe sporazuma o delovnem času. V prvih osmih mesecih je družba Hit zabeležila za 13 odstotkov manjše prihodke kot v enakem lanskem obdobju in ustvarila 3,1 milijona evrov izgube. Do konca leta se bodo številke tako kot lani povzpele do osmih milijonov minusa, zato so kratkoročni in srednjeročni ukrepi za stabilizacijo poslovanja nujni, je včeraj poudaril predsednik uprave Hita, Drago Podobnik, in napovedal zamrznitev večjih investicij družbe za prihodnji dve leti in pol. Ukrepi, ki so jih Hitovi nadzorniki na ponedeljkovi seji potrdili soglasno, čeprav predstavnika delavcev nista soglašala z ukrepi, ki predvidevajo zmanjševanje pravic zaposlenih, ki niso na individualnih pogodbah, so povezani predvsem s ustavitvijo padanja in stabilizacijo prihodkov. Tako bi v letu 2010 prepolovili letošnjo izgubo, se v letu 2011 približali pozitivni ničli in leta 2012 poslovali z dobičkom, je pojasnil Podobnik. Nujno bo zategovanje pasu, a ne za eno, temveč za dve luknji, je slikovito ponazoril. Tako je poleg dezinvestiranja, dviga prihodkov in reorganizacije med ukrepi predvideno tudi nižanje stroškov na vseh ravneh, že prihodnje pa naj bi stroške dela, ki so eden glavnih odhodkov Hita, znižali za 12 odstotkov. V prvem koraku se predvideva omejitev števila individualnih pogodb s 40 na največ 15, znižanje regresa, znižanje stroškov dela prek študentskega servisa, znižanje stroškov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ukinitev bonitet, ki izhajajo iz sporazuma o delovnem času, in odpoved obstoječe podjetniške kolektivne pogodbe ter takojšnji začetek pogajanj o novi. Na ta način želijo ohraniti čim več od 1.760 delovnih mest v Hitu, čeprav je družba leta 2004 z 200 manj zaposlenimi ustvarila enake prihodke, je poudaril Podobnik. Zagotovil je, da bodo plačeva- li zniževali selektivno, uprava pa bo zaščitila zaposlene z najnižjimi dohodki, saj v pravice tistih, ki prejemajo manj kot 1.200 evrov bruto na mesec z vsemi dodatki, ne bo posegala. Manjšanje števila zaposlenih je namreč predvideno predvsem v strokovnih službah. »S sindikati se nameravamo dogovarjati in pogovarjati o ukrepih, ki jih načrtujemo. Pričakujemo njihovo kooperativnost in razumevanje, saj se gre za ohranjanje delovnih mest,« je poudaril Podobnik. Predstavljeni ukrepi bodo pozitivno delovali na poslovanje družbe, a ne razu- mejo, kaj točno uprava misli z zniževanjem stroškov dela, je sanacijskih načrt komentiral predstavnik sindikata Vrba, Primož Gulin. Pojasnil je, da imajo vsi trije reprezentativni sindikati v Hitu pomisleke glede odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času. »V prvem obdobju nismo pripravljeni pristati na znižanje plač. O tem se bo treba pogajati,« je poudaril. »Glavna težava niso naše plače, ampak neodgovorno poslovanje in zavožene investicije, ki predstavljajo glavnino odhodkov podjetja v tem trenutku,« je bil oster vodja novogoriške enote sindi- Drago Podobnik, od avgusta prvi mož novogoriškega Hita TRŽIČ - Gospodarska kriza trka na vrata tovarne Ansaldo Naročila do januarja Vodstvo družbe zaenkrat ne namerava segati po dopolnilni blagajni in drugih socialnih blažilcih TRŽIČ - Navtični sektor Ditenave z novim sedežem in vodstvom poprijema za delo V poslopju Albergo impiegati, v ulici Cosulich 20 v Tržiču, so tudi uradno začeli delovati vodstveni organi tehnološkega navtičnega okoliša dežele FJK (Ditenave), cilj katerega je razvoj navtičnih podjetij. »Ustanova odigrava temeljno vlogo za deželno gospodarstvo,« pravi odbornica Alessia Rosolen ob odprtju tržiških uradov: »Ti bodo omogočili, da bo delovanje okoliša Ditenave steklo s polno paro, kar bo tudi pokazalo njegov potencial v korist proizvodnega sektorja.« Ditenave, ki je torej dobil prvo operativno jedro, bo najprej zadolžen, da predstavi podjetjem deželne razpise s področja raziskovanja in ino-vativnosti. Navtični sektor v FJK šteje približno dva tisoč zaposlenih v okrog 400 podjetjih, ki so aktivna na področjih gradnje ladij, njihovega vzdrževanja in storitev. Zamisel o okrožju Di-tenave se je rodila glede na dejstvo, da so v FJK znatno razširjene kompetence v teh sektorjih, in to tako na proizvodni kot na univerzitetni ter raziskovalni ravni. Primanjkuje pa ustrezna mreža usklajevanja, mreža »vodenih odnosov«. Ditenave namerava zapolniti to vrzel s svojim modelom upravljanja, ki deluje prek splošne skupščine in odbora za strateško usmerjanje. Njegova dinamična operativna struktura ima nalogo pripravljanja letnega programa in koordiniranja treh sistemov, in sicer raziskovanja, inovacije in usposabljanja. Za delovanje Di-tenave je že zagotovljenih 12 milijonov evrov evropskih sredstev, ki se jim bodo pridružila še zasebna vlaganja. kata SIDS, Iztok Černigoj. Hkrati se v sindikatu, kjer novi Hitovi upravi, ker so v njej tudi ljudje iz nekdanjih vodstev novogori-ške družbe, ne zaupajo, sprašujejo, zakaj se namesto zmanjševanja pravic in pogojev dela zaposlenih v »proizvodnji« raje ne zmanjšajo »enormni« stroški marketinga. V Hitu so za 30 odstotkov višji kot v celotnem hrvaškem turizmu, trdijo v sindikatu. Sicer pa so Hitovi nadzorniki na ponedeljkovi seji upravi novogoriškega igral-niškega giganta naložili, naj do 15. novembra izdela akcijski načrta izvajanja sanacijskih ukrepov v obdobju 2009-2012. Prav tako mora uprava do konca leta pripraviti novo strategijo Hita, saj sedanja, ki je bila izdelana lani, ne odraža več realnega stanja, je povedal predsednik Hitovega nadzornega sveta, Matej Golob Matzele. Po njegovih besedah bo uprava Hita še v tem mesecu dobila poročilo posebne revizije poslovanja, na podlagi katerega se bodo odločali, ali bodo od nekdanjih vodstev družbe terjali odgovornost za slabo poslovanje v preteklosti. (Sta) GORICA Kar tri tisoč evrov za Elisin dnevnik Zasebni dnevnik, v katerega je tržiška pevka Elisa zapisovala svoje doživljanje nosečnosti, so prodali na dražbeni spletni strani eBay in zanj iztržili 2.973 evrov, ki bodo šli človekoljubni organizaciji iz Gorice. Dnevnik pevke, ki sodi med zvezde italijanske popevkarske scene, je na spletni dražbi kupil Megosuper, denar, ki ga je zanj odštel, pa bo prejelo v dar združenje Fogolar, ki pomaga otrokom v skrbništvu. Pobudo so organizirali v okviru tekmovalnega natečaja, posvečenega ročnemu pisanju pisem. Pevki so izročili dnevnik, ki ga je potem napolnila s svojimi zapisi o »dvojnem rojstvu«, kot je sama označila svojih zadnjih dvanajst mesecev. To je čas, ko se pripravlja na porod hčerkice (ob koncu meseca) in na izid najnovejšega albuma. Goriški občinski odbor je včeraj odobril sklep, na podlagi katerega so namenili sto tisoč evrov za vzdrževanje cest v upravi občine. Medtem je 60.000 evrov šlo za vzdrževanje električne napeljave v raznih poslopjih v občinski lasti. V Rupi o mirenski župniji Prosvetno društvo Rupa-Peč ter župniji Miren in Rupa-Peč v sodelovanju z občino Sovodnje ob Soči prirejajo predstavitev knjige Župnija Miren skozi čas avtorja Franceta Barage. Potekala bo jutri, 15. oktobra, ob 19.30 v rupenski cerkvi. V Števerjanu sto grajskih slik V gradu Formentini v Števerjanu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo »100 castelli 100« (100 gradov 100); na ogled bodo ponudili sto slik na leseno podlago in manjšega formata, ki jih je izdelal Luigi Ca-cioppo in upodabljajo prav toliko gradov iz Furlanije-Julijske krajine in Južne Tirolske. IKEA s katalogom na korzu Družba IKEA promovira odprtje svoje veletrgovine v Vilešu s stojnico v obliki kataloga na korzu Italia v Gorici. Visoka je kake tri metre, v njeni notranjosti pa delijo informativni material o ponudbi švedske verige. Od zemlje do vesolja V organizaciji Tehniškega šolskega centra Nova Gorica je v Goriški knjižnici Franceta Bevka do petka, 16. oktobra, na ogled fotografska razstava z naslovom Od zemlje do vesolja. Na njej se s svojimi fotografijami predstavlja več avtorjev. Vsak dan od 9. do 14. ure za vodene oglede razstave skrbijo dijaki tehniške gimnazije. (nn) V Ubiku Smrt v Firencah »Morte a Firenze« (Smrt v Firencah) je naslov zadnje knjige, ki jo je napisal Marco Vichi; predstavili jo bodo danes ob 18. uri v knjigarni Ubik na korzu Verdi v Gorici. Delavci pred Ansaldom altran Gospodarska kriza trka na vrata tržiške tovarne Ansaldo sistemi industriali, ki ima naročila zagotovljena do januarja. V obratu v Pancanu je zaposlenih 450 delavcev, vrednost proizvodnje pa lani presegla 100 milijonov evrov. Trenutno se vodstvo družbe pogaja za več novih naročil, ki bi zagotovila tovarni delo za vse prihodnje leto, zaradi težkih razmer na svetovnem tržišču pa ni še mogoče napovedati, ali bodo pogajanja uspešna. V ponedeljek se je vodstvo družbe Ansaldo sestalo s sindikati v Vicenzi; med srečanjem so predstavniki vodstva družbe pojasnili, da so učinke gospodarske krize občutili z zamudo zaradi specifičnega proizvodnega procesa. Družba Ansaldo namreč izdeluje električne motorje, tovrstna proizvodnja pa je tesno vezana s kovinarskim sektorjem, ki je trenutno v dokaj razburkanih vodah. Ne glede na to v Tržiču predvidevajo, da ne bo treba posegati po dopolnilni blagajni in drugih oblikah socialnih blažilcev; morebitne težave naj bi rešili z dopusti in s prerazporeditvijo delavcev po raznih oddelkih tovarne. »Ponedeljkovo srečanje ni prineslo velikih novosti, saj nam družba Ansaldo pravzaprav ni pojasnila, kako namerava ukrepati v prvih šestih mesecih prihodnjega leta,« pravi pokrajinski tajnik FIOM-CGIl Thomas Cassotto, ki pričakuje, da bodo jasnejšo sliko dobili novembra, ko bo potekalo novo srečanje med sindikalisti in vodstvom družbe Ansaldo. GORICA - Antonaz o tovarni Carraro »Vztrajajmo z bojem, za delavce ni gotovosti« »Odločitev družbe Carraro, da je pripravljena se pogajati o dopolnilni blagajni za 80 od svojih zaposlenih, dokazuje, da je boj delavcev za svoje pravice le obrodil prve sadove. Ne glede na to se ne smemo zadovoljiti z dosedanjim rezultatom, pač pa moramo vztrajati, saj delavci še nimajo nobene gotovosti v zvezi s svojo prihodnostjo.« Tako poudarja deželni svetnik Komunistične prenove Roberto Antonaz v zvezi s stisko delavcev goriške tovarne Carraro. Po njegovih besedah zaenkrat družba Carraro nima nikakršnega namena, da bi po izredni dopolnilni blagajni spet redno vzela v službo svojih 80 delavcev, za katere je začetno zahtevala uvedbo mobilnosti. Če bi prišlo do njihove odpustitve, »kaj bi se zgodilo z ostalimi 40 delavci, koliko časa bi imeli zagotovljeno službo,« se sprašuje Antonaz in poudarja, da je treba vztrajati z zahtevo po podpisu solidarnostnih pogodb. »Na ta način ne bi odpustili nobenega delavca,« pojasnjuje Antonaz in poudarja, da izredna dopolnilna blagajna ne daje velikih možnosti za ponovno zaposlitev, zato pa nikakor ne predstavlja optimalne rešitve. »Delavci na izredni dopolnilni blagajni se bodo ob njenem zaključku s težavo vrnili na delo, saj je gospodarska kriza zelo huda in v teh mesecih je že po- Roberto Antonaz bumbaca žrla na tisoče delovnih mest po vsej Italiji. Zaradi tega je treba vztrajati tudi z zahtevo po novem industrijskem načrtu, ki bi dal novega zagona goriški tovarni,« pravi Antonaz in nadaljuje: »Jasno stališče mora seveda zavzeti tudi goriška občina. Območje tovarne Carraro mora ostati industrijsko tudi v prihodnjih letih, saj je treba preprečiti, da bi se našel kak podjetnik, ki bi razmišljal o služenju mastnih denarcev z gradnjo stanovanjskih hiš.« Medtem se bodo jutri sindikalisti in člani enotnih sindikalnih predstavništev iz vseh italijanskih obratov družbe Carraro sestali v Padovi, da bi skupaj določili nadaljnje skupne korake za obrambo delovnih mest. Sindikalisti so pred dnevi napovedali, da za reševanje krize bodo zahtevali sklic državnega omizja. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 14. oktobra 2009 1 ~J MEJ NI FEST Zaradi težav SSG tokrat brez nagrad Z nedeljskima predstavama Andreja E. Skubica Neskončni šteti dnevi v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica in Čefurji Raus! Gorana Vojnovica v izvedbi Dejmo stisnt teatra, Gledališča Glej in Zavoda No History se je v novogoriškem gledališču zaključil festival Mej ni fest NETA 2009, vendar brez nagrad. Zirija festivala, ki so jo sestavljali Jaroslav Skrušny (predsednik), Mario Brandolin in Ana Perne, je ob sklenitvi festivala odločila, da nagrad ne podeli. Odločitev je žirija pojasnila s tem, da je bilo v program festivala, ki je v skupni organizaciji primorskega poletnega festivala, Slovenskega stalnega gledališča Trst in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, potekal med 17. septembrom in 11. oktobrom, izbranih devet predstav tekmovalnega značaja, zaradi težav, s katerimi se trenutno spopada tržaško gledališče, pa je bilo na festivalu predstavljenih le pet predstav. Zirija je ugotovila, da je bil prikazani program preveč okrnjen, da bi lahko na osnovi videnih predstav ustrezno ocenila sicer obsežnejšo izbiro selektorjev Marka Sosiča in Primoža Beblerja. Ob tem je žirija poudarila, da je predstavljeni program odražal močno vpetost ustvarjalcev v današnji čas in ukvarjanje s perečimi problematikami sedanjosti. Ker se je festival, ki združuje več vzhodno in južno evropskih gledališč, povezanih v mrežo NETA - Nova Evropska Teatrska Akcija, izkazal kot pomemben iz vidika sodelovanja med različnimi gledališkimi tradicijami v Evropi in kulturnega povezovanja, žirija toliko bolj obžaluje, da se festival ni mogel realizirati v celoti, ko bi lahko pravično ocenila njegove dosežke. (nn) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Baaria«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »La doppia ora«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Baaria«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Barbarossa«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Fa-me - Saranno famosi«. Dvorana 5: 16.45 - 18.30 »G - Force: super spie in missione«; 20.10 - 22.10 »Basta che funzioni«. fí Razstave NA SEDEŽU ZDRUŽENJA PROLOGO v ul. Ascoli 8/1 v Gorici je le še do 16. oktobra na ogled razstava likovnih del pokojnega umetnika Maria Di Ioria. DRUŠTVO ZA ZGODOVINSKO RAZISKOVANJE ISONZO vabi v bivšo konjušnico vile Coronini na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici na ogled razstave o letalstvu v Gorici med leti 1909 in 1962; do 1. novembra od torka do sobote med 10. in 13. in med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. uro. V DOMU KRAJANOV V VIPAVSKEM KRIŽU je na ogled razstava del nastalih na 5. mednarodnem likovnem srečanju Vipavski Križ; do 31. oktobra (informacije na tel. 003865-1377490). V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu v Gorici je na ogled razstava akvarelov Andreja Kosiča; do 30. oktobra po urniku trgovine. V GALERIJI HIŠA KULTURE V ŠMART-NEM je na ogled razstava slikark Marie Grazie Persolja in Christine Per-solja; do 15. oktobra ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama; do 20. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter med prireditvami. 11. FOTOSREČANJE je na ogled v galeriji Kulturnega doma v Gorici; do 25. oktobra od ponedeljka do petka med 10. in 13. in med 16. in 18. uro ter med prireditvami. RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL MARIA DI IORIA je na ogled v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici; do 8. novembra vsak dan razen ponedeljka od 9. do 19. ure. ~M Koncerti GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD poteka v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 16. oktobra, ob 20.30 »Il piacere dell'onesta« Luigija Pirandella v izvedbi skupine Dell'ec-lissi iz Salerna; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 19. oktobra, ob 20.15 koncert Zbora Ruske državne kapele pod taktirko Sergeja Veprinceva, ki ima po Sloveniji kratko turnejo. Na sporedu bodo skladbe iz ruske liturgi-je in iz bogate zakladnice ruske ljudske glasbe; informacije na tel. 0038653354013 na spletni strani www.kul-turnidom-ng.si. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v petek, 23. oktobra, ob 20.30 glasbeni dogodek Pesmi ob meji - »Canzoni di confine 2009«, ki bo posvečen Giorgiu Gaberju. Osrednji gost večera bo Neri Marcore. Vstop bo brezplačen, vendar z vabili, ki so na razpolago v uradu Kulturnega doma (ulica Brass 20, tel. 0481-33288). H Šolske vesti SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: Uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Brezplačni tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji za brezposelne Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 (KB center). Rok vpisovanja bo zapadel 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it, www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za tečaj utrjevanja in poglabljanja angleščine B1; tečaj bo potekal ob torkih in četrtkih od 19. do 21. ure in traja 40 ur; vpisovanje na sedežu SDZPI v Gorici, korzo Verdi 51 (KB center), tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it. M Izleti KD SOVODNJE organizira tridnevni izlet na božične tržnice v Nuernberg, Bamberg in Rothenburg. Odhod bo 6. decembra ob 6. uri pri Kulturnem domu v Sovodnjah. Prihod v Nuernberg ob uri kosila in popoldan prost za ogled mestnega središča in tržnic; večerja in prenočitev. V ponedeljek odhod proti Rothenburgu in ogled srednjeveškega mesta z vodičem. Kosilo prosto in odhod proti Bambergu; prost popoldan v mestu. Zvečer prihod v Nuernberg in večerja v tipični pivnici. V torek ogled središča z vodičem, prosto za kosilo in nakupe. Vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisi na tel. 3493666161 (Erik). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA priredijo v sklopu martinovanja enodnevni izlet v Vicenzo 7. novembra z ogledom mesta in vinske kleti; vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni pri Ivici (0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in fotoklubom Skupina 75, prireja v nedeljo, 25. oktobra, celodnevni izlet v Celje namenjen članom društev in fotografom. Udeleženci si bodo lahko ogledali stari del mesta, grad, muzej novejše zgodovine ter atelje fotografa Josipa Pelikana; prijave in informacije na tržaškem (tel. 040635626) oz. goriškem uradu ZSKD (tel. 0481-531495). ZGODOVINSKI AVTOBUS E'STORIA-BUS bo odpotoval v nedeljo, 25. oktobra, iz Gorice skozi Oglej in Redipu-ljo s postankom na Debeli Griži v Za-graju; povratek s postankom pri oslav-ski kostnici in ogled muzeja prve svetovne vojne v Gorici; vodil bo zgodovinar Marco Cimmino; informacije in vpisovanje med 17. in 19.30 na tel. 0481.539210, eventi@leg.it. □ Obvestila OTROŠKA PLESNA SKUPINA AKŠD VIPAVA prireja tečaj za otroke od 4. do 11. leta, ki ga bo vodila Jelka Bogatec; informacije na tel. 0481-882260 in 3483047021 (Marjanka) in na kdvipa-va@virgilio.it. SPDG obvešča, da bo rekreacijska telovadba potekala v Kulturnem domu vsako sredo ob 20.30. Prvo srečanje bo danes, 14. oktobra; informacije na tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). KMEČKA ZVEZA prireja v petek, 16. oktobra, ob 20. uri v restavraciji »La Su-bida« v Krminu v sodelovanju z gostiteljem Joškom Sirkom enogastronom-sko degustacijo. Ob priložnosti bodo priznani vinarji z obeh strani meje predstavili svojo rebulo in tipične jedi. Obvezna predhodna prijava, predviden je organizacijski prispevek; informacije v uradu Kmečke zveze v Gorici (tel. 0481-82570 med 8. in 13. ter med 14. in 17. uro) do četrtka, 15. oktobra. DRUŽABNOST OB KOSTANJU v organizaciji SPDG bo v nedeljo, 18. oktobra, pri Štekarju na Valerišču v Šte-verjanu od 12. ure do mraka. V okviru prireditve bosta tudi kekčev pohod in vožnja z gorskimi kolesi. Zbirališče udeležencev pohoda in vožnje bo ob 9.30 pri športni hali v Podgori. ŠZ DOM sklicuje občni zbor v torek, 20. oktobra, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Na dnevnem redu so poleg predsedniškega poročila, poročila posameznih športnih sekcij ter predstavitev programov za novo sezono in izvolitev novega odbora. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da bo rekreacijska telovadba potekala kot ponavadi v telovadnici šole Duca d'Aosta v Tržiču od 4. novembra dalje. Prvo srečanje za dobro počutje bo v sredo, 21. oktobra, ob 18. uri na sedežu društva v ul. Valentinis, 84; informacije na tel. 347-2471222. TABORNIKI RMV obveščajo, da so sestanki v Doberdobu vsako drugo soboto od 15. do 16.ure v prostorih društva Jezero; informacije na tel. 3493887180 (Gabrijel). SMUČARSKI ODSEK SPDG obvešča, da bo letošnje zimovanje od 2. do 6. januarja na Zoncolanu; vpisovanje na društvenem sedežu danes, 14. oktobra, ob 18. uri; informacije na tel. 3385068432 (Loredana). KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga-brij obvešča člane in prijatelje, da bo redni občni zbor v petek, 23. oktobra, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Gabrjah. 14. KRAŠKI KROŽNI POHOD bo v nedeljo, 18. oktobra, z zbirališčem pri večnamenskem centru v Jamljah in odhodom ob 10. uri. Po kosilu v Jamljah bodo ob 14. uri družabne igre, sledila bo zabava s plesom. Za udeležbo je obvezen osebni dokument. KD SOVODNJE vabi vse člane, predstavnike društev in prijatelje, da se udeležijo rednega občnega zbora društva v sredo, 21. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja tradicionalni piknik 25. oktobra ob 16.30 v kmečkem turizmu Kovač v Doberdobu; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vižintin). KD OTON ŽUPANČIČ vabi osnovnošolce na likovno-glasbene delavnice z naslovom Pobarvajmo zvoke...zaigraj-mo na barve!!! ob sobotah, 31. oktobra, 7., 14. in 21. novembra od 10.30 do 12.30 v prostorih kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu; vodita Jana Pečar in Tanja Gaeta (tel. 3280309219). ODDELEK ZA ZABAVNO GLASBO IN JAZZ GLASBENE MATICE v Gorici prireja 28. in 29. novembra delavnico za petje s pevko Darjo Švajger. Prijave s kratko biografijo in posnetkom na zgoščenki je potrebno oddati do 16. oktobra na tajništvu Glasbene matice na korzu Verdi 51. V teku so tudi vpisovanja za redni pouk iz jazz petja, saksofona, kitare, klavirja in basa; informacije na tel. 347-5156982 (Andrejka Možina). OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ začenja sezono z vajami, ki bodo ob sredah v zgornjih prostorih kulturnega doma Budal za otroke od 4 do 5 let od 17. do 18 ure. Vaditeljica bo Tanja Gaeta (tel.328-0309219). H1 Osmice fffhrimj^rim sezona/ 20q9/2010 Orkester RTV Slovenija ALESSANDRA SCHETTINO, sopran ANTON NANUT, dirigent na. sporedu skladbe Primoža Ramovša, Janija Goloba, Pavla Mihelčiča in Lucijana Marije Škerjanca Kulturni center Lojze Bratuž sobota, 17. oktobra, ob 20.30 predprodaja vstopnic na blagajni Kulturnega centra Lojze Bratui od 9. do 12 in od 17. do 19. ali po elektronski pošti na naslov info@kclbratuz.org S Poslovni oglasi NUDIM PRIVATNE LEKCIJE iz matematike, fizike in angleščine. Tel. 00386-31691734 KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 0 Prireditve UNIVERZA ZA TRETJE STAROSTNO OBDOBJE prireja v četrtek, 15. oktobra, ob 17. uri v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici predavanje ob odprtju akademskega leta. Novinar Béla Szomraky bo predaval na temo informiranja medijev. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici bo v četrtek, 15. oktobra, ob 17.30 predavanje Cristine Bragaglia o Antonietti Gonzales; vstop prost. V KULTURNEM DOMU NOVA GORICA bo danes, 14. oktobra, ob 20.15 srečanje z Jožetom Štucinom z naslovom Odhodi - odhodi. Gosta večera bosta glasbena skupina Salamandra Salamandra in trebušna plesalka Naja Fur-lan; informacije na tel. 0038653354016 in na spletni strani www.kul-turnidom-ng.si. KNJIGA OB 18.03 - v dvorani APT na goriški železniški postaji potekajo srečanja z avtorji: v četrtek, 15. oktobra, Veit Heinichen o svoji knjigi »Danza macabra«. V soboto, 17. oktobra, ob 11.03 bo avtobusni izlet v Brda z naslovom »Autore diVino, Hans Kitz-mueller - E in lontananza Gorizia«; rezervacije in informacije na tel. 3357577147. PD RUPA-PEČ ter župniji Miren in Ru-pa-Peč v sodelovanju z občino Sovod-nje vabijo na predstavitev knjige Franceta Barage Župnija Miren skozi čas v četrtek, 15. oktobra, ob 19.30 v cerkvi Sv. Marka v Rupi. KROŽEK ANTON GREGORČIČ - Študijski center za socialno-politična vprašanja bo priredil javno srečanje z evropskima poslancema Zoranom Thalerjem in Milanom Zverom, ki bosta govorila na temo Slovenija, evropsko okno na Balkan; okroglo mizo z go- stoma, ki sta že bila tudi ministra, bo vodil novinar Andrej Černic. Potekala bo v petek, 16. oktobra, ob 18. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju. KULTURNI KROŽEK ZDRAVŠČINE prireja Srečanje z bezjaško kulturo v petek, 16. oktobra, ob 20. uri v občinski dvorani v Zdravščinah. V POKRAJINSKI SEJNI DVORANI v Gorici bodo v petek, 16. oktobra, ob 17.30 predstavili knjigo »Intorno Go-rizia Piccoli viaggi alla ricerca della memoria perduta« avtorja Daria Stasija. Prisotni bodo Boris Peric, predsednik družbe Transmedia, ki je založnik knjige in tudi revije Isonzo-Soča, zgodovinarka Anna Di Giannantonio in časnikar Roberto Covaz. CONCORDIA ET PAX prireja Poti spomina in sprave. Srečanje bo v soboto, 17. oktobra, ob 14.30 pri spomeniku v Braniku-Komnu in ob 16.30 na trgu Martiri della Liberta v Strassoldu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju s KRUT-om in Pokrajinskima zvezama upokojencev Severne in Južne Primorske pevsko revijo Starosta mali princ v nedeljo, 25. oktobra, s pevskim nastopom upokojenskih zborov štirih obmejnih mest v Kulturnem domu v Gorici ob 17. uri. Na koncertu se bo predstavil tudi zbor združenja staršev otrok šole in vrtca iz Romjana. V jutranjih urah bo potekal izlet v zanimivo arheološko območje zgodovinskega mesta Ogleja pod pokroviteljstvom UNESCA; odhod iz Gorice ob 8. uri samo z enim avtobusom, po kosilu vožnja v Gorico na koncertno predstavo. Za izlet je potrebna čimprejšnja prijava na tel. 0481-532092 (Emil D.). Pogrebi DANES NA JAZBINAH: 14.00, Cirillo Princi (iz doma za ostarele v ul. della Bona, 15 v Gorici ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MARIANU: 11.00, Stefania Nadali v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.30, Sergio Lottini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. t Mirno je zaspala naša Marcella Pieri Žalostno vest sporočajo sestra Milena z družino in sorodniki Od pokojne se bomo poslovili v četrtek, 15. oktobra, med 9.30 in 11.20 v mrtvašnici v Tržiču. Ob 11.30 bo sledila sv. maša v cerkvi v Romjanu. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Devin, Romjan, 14. oktobra 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa - San Giusto Sreda, 14. oktobra 2009 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Re-mitùr! Le donne al parlamento«. Nastopa gledališče La Contrada v režiji Fran-cesca Macedonie. Urnik: do 25. oktobra ob 20.30, ob torkih in nedeljah ob 16.30. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Luciano Pasini po Eugène Ionescu: »La cantatrice«. Nastopa gledališki la-boratorji Stalnega gledališča FJK. Ogled predstave bo možen jutri, 15. oktobra ob 21.00; v petek, 16. oktobra ob 16.00 in 18.00; 17. in 18. oktobra ob 18.00; 19. in 20. oktobra ob 16.00 in 18.00 ter 21. oktobra ob 18.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 19. oktobra ob 20.45 / Bertolt Brecht, režija: Antonio Calenda / Vita di Galileo, igra Franco Bran-ciaroli. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Od srede 28. do sobote, 31. oktobra / Stalno gledališče iz Kalabrije - Luigi Pirandello, režija: Elisabetta Courir / Il giuo-co delle parti, igrajo Geppy Gleijeses, Marianella Bargilli in Leandro Amato. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 14. oktobra ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. Jutri, 15. oktobra ob 17.00 / Thomas Middleton, William Rowley: »Preme-njave«. V petek, 16. oktobra ob 19.30 / Seba-stijan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. V soboto, 17. oktobra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«. Mala drama Danes, 14. oktobra ob 20.00 / Jean-Luc Lagarce: »Samo konec sveta«. V petek, 16. oktobra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V soboto, 17. oktobra ob 20.00 / JeanLuc Lagarce: »Samo konec sveta«. V torek, 20. oktobra ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 14. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. Jutri, 15. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V petek, 16. oktobra ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. V soboto, 17. oktobra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 19. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. V torek, 20. oktobra ob 19.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 14. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Jutri, 15. oktobra ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V petek, 16. oktobra ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. Šentjakobsko gledališče Danes, 14., jutri, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka«, komedija. Režija: Boris Kobal. Slovensko mladinsko gledališče V soboto, 17. in v nedeljo, 18. ob 20.00 in v petek, 30. oktobra ob 21.00 / Pier Paolo Pasolini: »Amado mio«. Režija: Ivan Peternelj. Koprodukcija SMG in ŠKUC gledališče. Cankarjev dom V torek, 20. in v soboto, 24. oktobra ob 20.00, dvorana Duše Počkaj / Herbert Achternbusch: »Ella«. Režija: Primož Ekart. Igrata: Primož Ekart, Štefka Drolc; produkcija: Imaginarni, CD. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 16. ob 20.30 in v soboto, 17. oktobra ob 18.00 / Šesti koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Julian Kovatchev. Solist: Giuseppe Albanese - klavir. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe V sredo, 28. oktobra ob 20.30 Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli / »Not-te, dolce notte, terribile notte«. Giorgio Caoduro - bariton in Alessandra Sa-gelli - klavičembalo. ■ WUNDERGARTEN Glasovi geta V soboto, 31. oktobra ob 20.30 Cerkev Rožnovenske Device / »So sol d'amar-ti«. ženski vokalni trio Lombardo-Beni-gni-Zambruno in Piemonta, na sporedu predvsem pesmi okcitanske tradicije. PRI REDITVE Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 26. oktobra ob 20.30 začetek sezone z Maureen Jones in Massimi-lianom Baggiom (oba klavir), na spredu W.A.Mozart/Sonata K448, J.Brahms/Va-rijacije na temo Haydn op.56 b in S. Rach-maninov/Suite n.2 op.17. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 15. oktobra ob 20.45 / Internationale Bachakademie Stuttgart / Progetto Bach/ Angela Hewitt klavir, Tatjana Ruhland flavta, Gernot Süßmuth violina. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Od danes, 14. oktobra do sobote, 17. oktobra ob 20.45 in v nedeljo, 18. oktobra ob 16.00 skupina Compagnia della Rancia z musicalom »Cats«, glasba Andrew Lloyd Webber, koreografija in režija Daniel Ezralov, režija Saverio Marconi. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 14., jutri, 15. in v petek, 16. oktobra ob 19.30, Linhartova dvorana / Franz Lehar: »Vesela vdova«, opereta. Režiser: Vinko Möderndorfer. Operni solisti, operni in baletni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Jutri, 15. in v petek, 16. oktobra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Gabriel Chamura. Solist: Nikolaj Tokarev - klavir. V nedeljo, 18. oktobra ob 19.00, Linhartova dvorana / Gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo 2009. V sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije. V torek, 20. in v sredo, 21. oktobra ob 9.30 in 11.30, Gallusova dvorana / Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije, »Čas teče«. Nastopata Orkester Slovenske filharmonije in Slovenski komorni zbor. Dirigent: Tošihi-ro Jonezu. Voditelj: Peter Šavli. V torek, 20. oktobra ob 20.00, Linhartova dvorana / Big Band RTV Slovenija, »Glenn Miller revival«. Dirigent: Emil Spruk. Solistka: Nuša Derenda. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijan- skega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 - 1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«. Galerija Tržaške knjigarne: še danes, 14. oktobra bo na ogled razstava o sv. Cirilu in Metodu v umetninah, poslopjih in dokumentih. Eksponate je zbral filate-listični klub L. Košir. Ogled je možen v času obratovanja Tržaške knjigarne. BARKOVLJE SKD Barkovlje, (Ulica Bonafata 6): do 18. oktobra, bo razstavljala Magda Starec Tavčar pod naslovom »Smeri«. Urnik ogleda od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30. Z istim urnikom je na ogled tudi razstava »Note spomina«, ki jo je pripravila muzikologinja Rossana Paliaga. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: do 23. oktobra je razstava akvarelov Andreja Kosiča: »Veličastni jesenski Kras«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Galerija Muzeja Kraška hiša: do 18. oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA Kavarna Gruden: od jutri, 15. oktobra bo na ogled razstava Katarine Kalc »Merjaščeva pozitivna perspektiva«. Urnik ogleda v času odprtja kavarne. GORICA V galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. V Kulturnem centru Lojze Bratuž je do 20. oktobra na ogled razstava z naslovom Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama; odprto od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter med prireditvami. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOPER - PIRAN Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Možnost ogleda do 22. novembra. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). -/ ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mo-horiča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5) je do 16. oktobra na ogled razstava Jaše Mrevlje z naslovom »What does it take for the heart to explode into stars« (Kaj rabi srce, da se izstreli med zvezde); odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. ŠMARTNO V galeriji Hiša kulture: je na ogled še jutri, v četrtek, 15. oktobra razstava slikark Marie Grazie Persolja in Christine Persolja; odprto ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Marimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohod-nikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (13. 10. 2009) Vodoravno: Američani, lavatorij, Aral, Lika, B. E., T. N., Er, Zaccaria, RAM, rtiček, inovator, rak, Reka, Acis, oro, ep, Rene, Pilat, Napoli, korito, Alava, Prater; na sliki = Rok Zaccaria. VIDEM - Gledališče Giovanni da Udine Za začetek sezone italijanska inačica slovitega musicala Cats Deželna gledališča zadnje sezone polnijo dvorane predvsem z musi-cali. Z velikimi mednarodnimi produkcijami tržaški Rossetti dosega rekorde obiska in tako uravnovesi bilanco, za podobne poteze pa se odločajo tudi drugi. Tako bo videmsko gledališče Giovanni da Udine začelo le- tošnjo abonmajsko sezono (ta hiša nima lastne produkcije) z italijansko različico enega najbolj znanih in priljubljenih musicalov vseh časov, to je s slovitimi »mačkami« Cats. Za uprizoritev tega svojstvenega in nadvse posrečenega dela se je odločil italijanski strokovnjak, Saverio Marconi, ki je s svojo Skupino della Rancia pripravil italijansko verzijo musicala, ki je bil v Italiji že velikokrat uprizorjen, vendar praviloma v angleškem originalu. Ze v predprodaji so pošle vse vstopnice za predvidene predstave (od drevi do sobote zvečer), tako da so dodali še sobotno popoldansko predstavo. GLEDALIŠČE w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Kvalifikacije za JAR 2010 Se bo uresničil sanjski scenarij? Ob zmagi v San Marinu in neodločenemu izidu Slovaške na Poljskem bi se Slovenija uvrstila na SP Skupina 1 Danska Portugalska Švedska Madžarska Albanija Malta 16:4 13:5 9:4 9:8 5:9 0:22 ZADNJI KROG (danes): Danska - Madžarska, Portugalska - Malta, Švedska - Albanija Skupina 2 Švica 9 6 2 1 18:8 20 Grčija 9 5 2 2 18:9 17 Izrael 9 4 3 2 20:10 15 Latvija 9 4 2 3 15:13 14 Luksemburg 9 1 2 6 3:23 5 Moldavija 9 0 3 6 4:15 3 ZADNJI KROG (danes) Švica - Izrael, Grčija - Luksemburg, Latvija - Moldavi a Skupina 3 Slovaška 961 2 21:10 19 Slovenija 9 5 2 2 15:4 17 Češka 943 2 17:6 15 Severna Irska 942 3 13:9 14 Poljska 932 4 19:13 11 San Marino 900 9 1:44 0 ZADNJI KROG (danes): Češka - S Irska, San Marino - Slovenija, Poljska - Slovaška Skupina 4 Nemčija 981 0 25:4 25 Rusija 970 2 18:5 21 Finska 952 2 13:13 17 Wales 930 6 7:12 9 Azerbajdžan 9 1 1 7 3:13 4 Liechtenstein 902 7 2:21 2 ZADNJI KROG (danes) Liechtenstein Wales, Azerbajdžan - Rusija, Nemčija Finska Skupina 5 Španija 99 0 0 23:3 27 BiH 96 1 2 23:8 19 Turčija 93 3 3 11:10 12 Belgija 93 1 5 13:16 10 Estonija 91 2 6 7:24 5 Armenija 91 1 7 6:20 4 ZADNJI KROG (danes): Turčija - Armenija, Estonija - Belgja, BiH - Španija Skupina 6 Anglija 98 0 1 31:6 24 Ukrajina 95 3 1 15:6 18 Hrvaška 95 2 2 17:12 17 Belorusija 94 1 4 19:11 13 Kazahstan 92 0 7 10:27 6 Andora 90 0 9 3:33 0 ZADNJI KROG (danes) Anglija - Belorusija, Andora - Ukraj na, Kazahstan Hrvaška Skupina 7 Srbija 961 1 21:6 22 Francija 953 1 15:8 18 Avstrija 942 3 13:12 14 Litva 930 6 8:10 9 Romunija 923 4 9:17 9 Ferski otoki 9 1 1 7 4:17 4 ZADNJI KROG (danes) Romunija - Ferski otoki, Francija - Avstrija, Litva - Srbija Skupina 8 Italija 9 6 3 0 15:5 21 Irska 945 0 12:8 17 Bolgarija 925 2 11:11 11 Ciper 923 4 12:13 9 Črna gora 9 1 5 3 9:14 8 Gruzija 903 6 5:13 3 ZADNJI KROG (danes) Irska - Črna gora, Bolgarija - Gruzija, Italija - Ciper Skupina 9 Nizozemska 8 80 0 17:2 24 Norveška 8 24 2 9:7 10 Škotska 8 31 4 6:11 10 Makedonija 8 21 5 5:11 7 Islandija 8 12 5 7:13 5 TAKO ZDAJ Vse tekme so že odigrali. Nizozemska se je uvrstila na SP. Se bodo Slovenci danes lahko celo veselili uvrstitve na SP v JAR, tako kot so se preteklo soboto veselili zmage na Slovaškem? ansa LJUBLJANA - Če so si slovenski ljubitelji nogometa doslej zapomnili predvsem 17. november 1999, ko se je slovenska reprezentanca prvič v zgodovini uvrstila na evropsko prvenstvo, in 14. november 2001, ko so si slovenski nogometaši prvič priigrali nastop na svetovnem prvenstvu, se kaj lahko zgodi, da si bodo morali zapomniti še današnji 14. oktober 2009. Slovenci so vnovič na prag raja stopili po sobotni veliki zmagi v Bratislavi proti Slovaški, ki jih je povsem približala celo neposrednemu nastopu na mundialu. Res pa je, da ni vse odvisno le od izbrancev Matjaža Keka. Ti bodo danes v San Marinu ob 20.30 proti skromni domači vrsti igrali seveda za nove tri točke. Te bi v vsakem primeru pomenile vsaj dodatne kvalifikacije, toda zaradi delegiranega žreba bi v teh Slovenijo čakal ugleden tekmec (Francija, Portugalska, Rusija ...), ki bi realno gledano prav lahko Slovencem zaprl pot na jug Afrike. Prav zato si v slovenskem taboru bolj želijo takšen razplet, ki bi nogometaše s sončne strani Alp na drugo SP v zgodovini poslal neposredno. Tudi ta je povsem mogoč. Zanj pa je potrebno naslednje: slovenske tri točke iz San Marina, ki tudi brez pomoči kaznovanega kapetana Roberta Korena (kape-tanski trak bo nosil Milivoje Novakovic) ne bi smele biti vprašljive, in poraz ali neodločen izid Slovakov na Poljskem. Če v slovenski del enačbe ne gre dvomiti, pa so bolj skrivnostne domnevne igrice Poljakov in Slovakov. Poljaki, ki so septembra v Sloveniji doživeli pravi polom in se zaradi slabših rezultatov in trenj v ekipi poslovili od selektorja Lea Beenhakkerja, v zadnjem obdobju s svojimi predstavami ne vzbujajo zaupanja. A hkrati bo na slovaških ramenih še večje breme kot na tekmi s Slovenijo, ki ga izbranci Vladimirja Weissa - ki na stavnicah sicer veljajo za favorite proti Poljakom - niso zdržali. Skupina s Slovenijo je tudi edina, v kateri zmagovalec še ni znan. Tudi Italija pred tekmo proti Cipru nima skrbi, saj si je pot v JAR že prislužila. Selektor Lippi bo izkoristil priložnost, da pošlje na igrišče mnoge rezerve, priložnost pa bo spet dobil napadalec Giuseppe Rossi, ki naj bi v sistemu 4-3-2-1 dobil mesto za Gilardi-nom in skupaj s Quagliarello. Verjetna postava: Marchetti, Santon, Cannavaro, Gamberini, Bocchetti, Pepe, DAgostino, Gattuso, Quagliarella, Rossi, Gilardino. Odprt pa je boj za druga mesta. Pod vprašajem je uvrstitev takšnega kalibra kot je Portugalska, pa tudi Grčija še ni gotova uvrstitve v dodatne kvalifikacije, medtem ko je Ibrahimoviceva Švedska praktično že izločena. Emili končal prvenstvo na 5. mestu Na zadnji dirki motociklistične trofeje Yamaha Prosečan Mitja Emili le za las ni zmagal. Za zmagovalcem Vigiluccijem je namreč zaostal le za 23 tisočink sekunde, potem ko je v 6. krogu tudi prevzel vodstvo in je na dirki dosegel tudi najhitrejši krog. Zmaga bi Emiliju omogočila, da se povzpne na 3. mesto končnega vrstnega reda prvenstva, tako pa se je moral zadovoljiti s 5. mestom. Boljšo uvrstitev mu je preprečil padec na dirki v Misanu, poleg tega pa tudi pomanjkanje zadostne možnosti treniranja, kar je posledica finančne krize. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 15. oktobra 2009 APrimorski ~ dnevnik 19 ATLETIKA Kozmus: »Ne bom si premislil« LJUBLJANA - Slovenski atlet Primož Kozmus je v pogovoru za športni časnik Ekipa dejal, da so vzroki za slovo popolnoma osebni in da o njih ne želi razglabljati. «Ne bom si premislil. Moja odločitev je dokon-čna,» je zatrdil Kozmus. Nosilec najbolj žlahtnega odličja v metu kladiva z lanskih poletnih olimpijskih iger v Pekingu in letošnjega svetovnega prvenstva v Berlinu je v svojem sporočilu za javnost minuli teden zapisal, da bo dokončno odločitev sporočil spomladi prihodnje leto, v današnjem pogovoru za Ekipo pa je poudaril, da njegova odločitev ni povezana z denarjem oziroma s tem, da bi izsiljeval državo ali kogarkoli drugega, da bi prišel do več denarja. JE BIL TOUR ČIST- Tožilstvo v Parizu je sprožilo preiskavo o morebitnih dopinških prekrških na letošnji kolesarski dirki po Franciji. Vzrok za preiskavo, ki jo bo vodil poseben oddelek pariške policije za zaščito okolja in javnega zdravja, so nekateri sumljivi medicinski pripomočki, najdeni po julijski dirki. Kot poroča časnik Le Monde, bodo v preiskavi obravnavali več moštev, med njimi tudi Astano. SMRTNA KOSA - V 34. letu starosti je umrl belgijski kolesar Frank Vandenbroucke. Našli so ga mrtvega v hotelski sobi v Senegalu, kjer je bil na počitnicah.Vandenbroucke je bil v zadnjem obdobju svojega življenja v hudi depresiji, pred dvema letoma pa je - ko mu je žena sporočila, da se ločuje - skušal narediti samomor. V karieri je dosegel 51 zmag. V 66. letu starosti pa je v Vero-ni umrl Alberto Castagnetti, dolgoletni trener italijanske plavalne reprezentance in osebni trener Federice Pellegrini. KOLIKO JIH BO? - Po Rimu in Benetkah se je priprav na kandidaturo za olimpijske igre leta 2020 lotil še Palermo. Predsednik deželnega odbora Raffaele Lombardo bo kandidaturo predstavil ta teden. KOŠARKA - Liga NLB: Široki Brijeg - Helios 72:77. HOKEJ NA LEDU - Liga EBEL: Linz - Tilia Olimpija 5:2, KAC Celovec - Acroni Jesenice 1:0 NOGOMET - Kvalifikacije za EP U21 2011: Italija - BiH 1:1; U20, polfinali SP: Gana - Madžarska 3:2, Brazilija - Kostarika 1:0. SMUČANJE - Hermann Maier končal kariero Slovo »Herminatorja« Ko se ne bi leta 2001 ponesrečil, bi najbrž izboljšal tudi Stenmarkov rekord 86 zmag Avstrijec Hermann Maier, najboljših alpskih smučarjev vseh časov, je nekoliko nepričakovano sporočil, da je končal tekmovalno kariero. Po operaciji s »čiščenjem« kolena je spet začel trenirati in se je pripravljal na začetek nove sezone. Pred nekaj dnevi je dejal, da se uvodne tekme v Soeldnu ne bo udeležil, svetovnega pokala pa je, naposled je uvidel, da so bolečine prehude in se je predal. Šestintridesetletni Avstrijec je v 12 letih osvojil dve zlati olimpijski kolajni, trikrat je bil najboljši na svetovnih prvenstvih, štirikrat pa je bil skupni zmagovalec svetovnega pokala. Maier je na tekmah svetovnega pokala dosegel 54 zmag, pred njim je le legendarni Šved In-gemar Stenmark, ki je slavil na 86 tekmah. Maierjevo bogato tekmovalno kariero je zaznamovala huda prometna nesreča, ko je leta 2001 pri Salzburgu z motorjem trčil v avtomobil dveh priletnih nemških turistov. Utrpel je odprti zlom golenice, kazalo je celo, da mu bodo amputirali nogo, po dolgotrajni rehabilitaciji pa se je nato v velikem slogu vrnil na smučarsko sceno, čeprav ni zmagoval več tako redno, kot pred nesrečo. Ko se ne bi ponesrečil, bi najbrž prehitel tudi Stenmarka, saj je bil uspešen v vseh di- sciplinah razen v slalomu. Vsupervele-slalomu je dosegel kar 24 zmag, to je rekord, ki ga bo težko izboljšati. S smučanjem se je začel ukvarjati skoraj rekreacijsko, v prostem času, po poklicu je bil namreč zidar. Mogočna avstrijska smučarska zveza ga je opazili z zamudo, vendar pravočasno, saj je iz-stopalpo borbenosti in hitrosti, tako da je dobil po celem svetu poznani vzdeveh »Herminator«. Zlati olimpijski kolajni je osvojil v japonskem Naganu leta 1998 v veleslalomu in superveleslalomu, v svoji zbirki pa ima tudi srebrno v superveleslalomu in bronasto v veleslalomu z zimskih olimpijskih iger v Torinu leta 2006. Prav v Naganu je vzbudil pozornost svetovne javnosti s spektakiilarnim padcem in več desetin metrov dolgim letom v smuku. Naslednji dan je osovjil zlato medaljo v superveleslalomu. V svoji zbirki ima tudi tri zlate kolajne s svetovnih prvenstev: v Vailu leta 1999 je zmagal v smuku in supervelelslao-mu, v Bormiu leta 2005 pa v veleslalomu. Skupni zmagovalec svetovnega pokala je bil v sezonah 1997/1998,1999/2000, 2000/01 in 2003/04. 20 Nedelja, 11. oktobra 2009 ŠPORT / NAŠ POGOVOR - Trener mladincev Krasa Marino Kragelj Slovenska reprezentanca kot zgled za zamejske ekipe San Luigi so premagali z borbeno in kolektivno igro - Koprski trener bi rad vodil člane Krasovi mladinci, ki nastopajo v deželnem prvenstvu, so v soboto nepričakovano premagali San Luigi, ekipo društva, ki ima enega najboljših mladinskih sektorjev na Tržaškem. Mladince repen-skega društva (ekipo sestavljajo v glavnem slovensko govoreči igralci) trenira izkušeni trener Marino Kragelj (letnik 1963) iz Kopra, ki je pred kako sezono vodil naraš-čajnike Pomladi. Z oranžno-plavimi je bil pokrajinski prvak in je dosegel obstanek v zahtevnem deželnem prvenstvu. Kraglja, ki je bil prvi trener slovenskega reprezentanta Zlatka Dediča (»Vsakič me pokliče. Zadnjič sva se slišala po tekmi proti Slovaški. Pred tem pa mi je še preden bi to sporočil medijem, da je podpisal dva milijona težko pogodbo z nemškim Bochumom«), smo vprašali, kateri je bil recept za zelo prestižno zmago? »Šlo je v glavnem za pozitivni psihološki pristop. Fantom sem stalno ponavljal, da so boljši od San Luigija in da lahko premagajo vsakogar. Igrali smo 150-odstotno in borbeno. Igrali smo z nekoliko neobičajno taktično postavitvijo 1-4-4-1. V obrambi smo bili zelo pokriti in presenetili smo v protinapadu.« Kot Kekova Slovenija? Nekako takole. Mislim, da je naša reprezentanca lahko za zgled zamejskim mladinskim in članskim ekipam. Slovenija nima zvezdnikov in je uspešna le, če igra fanatično borbeno in kolektivno igro. Tako bi bili morali igrati tudi mi, saj imamo na razpolago omejeno število igralcev. Še nekaj vam povem. Prosim. S sedanjim selektorjem Kekom sva skupaj obiskovala trenersko šolo in sva skupaj sestavila trening, ter ga nato predstavila komisiji (Kragelj ima trenersko licenco PRO in lahko vodi prvoliga-ške ekipe v Sloveniji op. ur.). Kek je odličen strateg in zelo cenim njegovo delo s selekcijo. Naši reprezentanti so v prvi vrsti zelo dobri prijatelji in so lepa kla-pa. Vem, ker so mi to povedali sami, da so zelo ponosni, da igrajo za Slovenijo. Pri Krasu ste večino fantov že poznali. Vsaj polovico ekipe. Nekatere fante sem že treniral pri Pomladi. Ostale pa sem spoznal šele pred kratkim. Od vseh zahtevam disciplino in čim večjo prisotnost na treningih. Pomembno pa je še, da so fantje med seboj dobri prijatelji. Zdaj pa ne smete počivati na lovorikah. Fantom sem že včeraj jasno povedal, da morajo čimprej pozabiti na zma- Krasov trener Marino Kragelj daje navodila svojim varovancem kroma go proti San Luigiju. Na vsaki tekmi se bo treba še naprej maksimalno potruditi. Kateri so vaši cilji? Lahko se brez večjih težav uvrstimo med prvih štiri. Pri nas ste vodili le mladinske ekipe. Ali razmišljate, da bi nekega dne treniral tudi člansko ekipo? Absolutno. To je moj glavni cilj. Zdaj si utiram pot v mladinskih ligah. Nekega dne pa bi se rad preizkusil tudi na članski ravni. Kako se počutite v Repnu? Razmere za delo so odlične. Vsi so nam na razpolago in nas podpirajo, od hišnika, do gospodarja in vseh ostalih odbornikov. Društvo je zelo pozorno do mladincev. Kaj zahtevate od vaših varovancev. Vaš vrstni red (red in disciplina, prisotnost na treningih, nogometno znanje). Prvič: red in disciplino, kar je povezano tudi s prisotnostjo na treningih. Poudariti moram, da se fantje trudijo in redno prihajajo na treninge. Na zadnje mesto bi uvrstil nogometno znanje. Tudi tehnično slabši nogometaš lahko slabo znanje nadoknadi z borbenostjo in trudom. Jan Grgič ŠZ DOM Niz srečanj Odpri oči: mamilom reci ne! Uporaba mamil med mladimi se v našem prostoru širi in postaja vedno večji in resen problem. Športno združenje Dom iz Gorice v sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici namerava prirediti v novi športni sezoni vrsto de-batnih srečanj o temi mamil med mladimi. Pobuda nosi naslov »Odpri oči: mamilom reci ne!«. Srečanja se bodo odvijala v Kulturnem domu v Gorici in na goriških šolah v sodelovanju, slovenskimi šolami na Goriškem in s posameznimi športnimi in mladinskimi društvi. Prvo informativno debatno srečanje bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (ul.- Brass 20 Gorica) v torek, 20. oktobra 2009 ob 18.30. Na večeru bo sodeloval psihoterapevt Miha Kramli, odgovoren pri Centru za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici. Hvalevredna iniciativa do-movcev je žela v prejšnjih letih na Goriškem zadovoljive uspehe, saj je bila prava manifestacija proti drogam in obenem solidarnostni trenutek s prizadetimi družinami. K uspehu pobude prispeva Fundacija goriške hranilnice. ATLETIKA - Ekipa FJK na državnem kadetskem prvenstvu Elisa Košuta srebrna s palico Martin Novak 8. v troskoku V Desenzanu na Gardskem jezeru je bilo državno prvenstvo v atletiki za deželne kadetske reprezentance. K odličnemu končnemu 3. mesto FJK (za Venetom in Lom-bardijo) sta med drugimi prispevala tudi Elisa Košuta, sicer uspešna smučarka SK Devin, in dijak prvega razreda trgovskega tehničnega zavoda Zois iz Gorice Martin Novak. Košutova, ki jo trenira priznani slovenski strokovnjak Vojko Cesar je v skoku s palico z izidom 3,25 m osvojila drugo mesto v Italiji, zaostala je le za tekmovalko s Sicilije, povedati pa je treba, da je izboljšala svoj osebni rekord za 25 cm. Novak, član društva Atletika Gorizia, je v troskoku zasedel 8. mesto z izidom 12, 97 m, v prejšnjih sezonah pa se je izkazal predvsem kot tekač. Tržačanka Caterina Parnici je zmagala v skoku v daljino (5,40 m). Elisa Košuta se je z izidom 3,25 izboljšala za 25 centimetrov KOŠARKA - Državno prvenstvo under 19 □ Obvestila Bor ZKB prebil led San Vito pa je bil šibek - Poraz okrnjenih jadranovcev - Deželno prvenstvo: poraz Jadrana ZKB Deželno prvenstvo: Jadran U19 DRŽAVNO PRVENSTVO UNDER 19 San Vito - Bor Zadružna kraška banka 61:82 (16:28, 31:46, 44:66) BOR: Pertot 5, Peretti 1, Celin 17, Pallini 7, Bencic 4, Mase 6, Penco 4, Lic-cari 5, Sorini 5, Stocovaz 6, Gallocchio 16, Preprost 3, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Celin 2, Gallocchio, Pertot in Sorini 1. PON: Peretti in Sorini. Borovi mladinci so po dveh porazih in prostemu krogu vendarle prebili led v državnem prvenstvu. Povsem zanesljivo in brez vsakršne težave so ugnali skromni San Vito, ki razpolaga v glavnem le z dvema izstopajočima posameznikoma. Gostje so z učinkovito skupinsko igro dosledno večali prednost, ki je dosegla tudi do okroglih 30 točk. Trener Martini se je zlasti veselil dejstva, da je lahko namenil veliko prostora vsem fantom, ki si glede na prizadevnost na treningih več igranja tudi zaslužijo. Vsi so tudi odgovorno opravili svojo nalogo in se vpisali med strelce. Pohvala za spodbuden uspeh naj zato gre celotnemu kolektivu. Jadran Zadružna kraška banka - Ba-sketrieste 43:73 (7:19, 20:33, 30:58) JADRAN: Daneu, Škerl 5, Sacher 6, Dellisanti 8, Bernetič 12, Sossi 4, Sorice 6, Regent 2, Hrovatin, trener Mario Gerje-vič. TRI TOČKE: Škerl 1. Odsotnosti Boruta Bana in Erika Hrovatina sta še naprej močno pogojevali nastop Jadranovih mladincev, ki so v igro stopili preveč plahi, tako da so jim odločnejši gostje ušli za celih 20 točk že v teku druge četrtine. Odtlej so Gerjevičevi fantje sicer igrali bistveno bolje, še zdaleč pa ne tako kot zmorejo. V oči so bodle predvsem številne nepotrebne napake pri enostavnih zaključkih na koš, katerih posledica so bili protinapadi nasprotnikov. V prihodnjem krogu, v ponedeljek ob 21.15 na Stadionu 1. maja, bo na sporedu morda že odločilen derbi med Borom in Jadranom za uvrstitev v elitno skupino. Vrstni red po 4. krogu: Basketrie-ste in Venezia Giulia 6, Bor ZKB in Jadran ZKB 2, San Vito 0. Prihodnji krog: Bor ZKB - Jadran ZKB. DEŽELNO PRVENSTVO UNDER 19 Jadran - Barcolana 47:71 (14:19, 26:36, 41:55) JADRAN: Semolič 7, Košuta 13, Rauber 6, Longo 2, Gregori 6, Kraus 5, Žužek 5, Moscati, Starec 2, Zhok 1, trenerja Mario Gerjevič in Danijel Šušteršič. TRI TOČKE: Košuta 1. V krstnem nastopu v deželnem prvenstvu so jadranovci zasluženo izgubili proti spretnejši Barcolani. Oboji so resnici na ljubo igrali na zelo nizki ravni, na trenutke so prav vsi na igrišču - člani obeh ekip in sodnika - povsem izgubili kompas, tako da srečanje, polno napak, ni bilo kaj prida podobno košarkarski tekmi. V Ja-dranvoih vrstah so boljši vtis zapustili mlaj -ši igralci, ki več trenirajo kot starejši soigralci. Popravek V lestvici orientacijskega teka SPDT je v ekipi šole Trubar Kajuh, ki je pristala na 2. mestu pomotoma izpadlo ime Eve Marie Starc. Za napako se opravičujemo. ŠZ DOM iz Gorice vabi v torek, 20. oktobra, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20 ) na občni zbor amaterskega športnega društva Dom iz Gorice. Na dnevnem redu občnega zbora belordečega goriškega športnega društva so poleg predsedniškega poročila, poročila posameznih športnih sekcij ter predstavitev programov za novo sezono, izvolitev novega odbora. ZSŠDI sporoča, da bo jutri 15. oktobra ob 20. uri na Kmetiji Daria Prinčiča na Oslavju 15, seja smučarske komisije. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 25. oktobra, družinski izlet v Kobarid. Zbirališče ob 7.30 na trgu Oberdan in ob 7.45 na trgu v Sesljan. Prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338-5953515) ali Lauro (348-7757442) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org, najkasneje do ponedeljka, 19. oktobra. Vabljeni! SK DEVIN obvešča, da bo danes, 14. oktobra, ob 20. uri, v telovadnici v Sesljanu pričela telovadba za odrasle. AŠK KRAS obvešča, da se bodo pričeli v sklopu rekreacijske skupine treningi kitajske borilne veščine v ponedeljek 19. oktobra v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ponedeljek od 18.00 do 19.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu »Brdina« - Trg Brdina na Opčinah: v četrtek, 5. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 040-2171189 ali 3475292058. ŠPORT Sreda, 14. oktobra 2009 21 a nižje od upanj JESENSKI POKAL - Barcolana »drugih« nn Čeprav so objektivi fotografov bili usmerjeni predvsem proti velikankam, so pravi duh Barcolane soustvarjale manjše, večje in srednje jadrnice, ki so se z enako požrtvovalnostjo, trudom in športno zagrizenostjo podale na re-gatno polje. Med temi so bile tudi jadrnice, ki so nastopale pod zastavo Ču-pe in Sirene. Pink storm kot vino Pravi rekord je na letošnji 41. Bar-colani dosegla jadrnica Pink storm Franca Sedmaka, ki je nastopala pod zastavo sesljanskega kluba. V kategoriji 9 je letos osvojila deseto zmago, četrto zapored. »Točneje je zmag že enajst, saj smo prvič zmagali še, ko je jadrnici bilo ime Blues Brothers. Od leta 1988, ko sem jo kupil in ji spremenil ime,smo bili v kategoriji 9 že desetkrat najboljši.« Pink storm je bila absolutno 246., drugouvščena v kategoriji 9 pa je zasedla šele 359. mesto. Sed-mak pravi, da je prvo mesto sad dolgoletnih izkušenj (na Barcolani sodeluje že od najstniških let, torej več kot trideset let): »Jadrnico in regatno polje zelo dobro poznamo,« je bil kratek in jasen Sedmak. Tudi posadka, ki jo sestavljajo še Dario Antonič, Adriano Fer-folja in Dani Toscano, je že več let ista in zato dobro uigrana. Letos zaradi obveznosti ni bilo Igorja Bogatca, ki pa je zmagovito posadko pričakal v portiču. »Pink storm je kot vino, starejša je, boljša je,« pravi o svoji jadrnici Sed-mak. Posadka je pred nekaj leti tekmovala tudi na drugih regatah, že nekaj let pa nastopa izključno na Barco-lani: »V bistvu smo jo v morje postavili v soboto, včeraj zjutraj pa smo jo potegnili iz vode.« Izkušena posadka je tudi letos izvedla regato odlično: »Tekmovalnost je na vsaki Barcolani na prvem mestu, potem pa nastopi tudi sprostitev. Vsi smo že prej nastopali na večjih jadrnicah in je agonizem še vedno prisoten,« pravi Sedmak, ki je letos tekmoval tudi pod imenom Trieste sailing team (organizacija Onlus, ki nudi ladje znanstvenikom in raziskovalnim inštitutom). ■II • «v« Tiburon najvišje, Za zmago ali za zabavo, vsekakor iz ljubezni do morja vsak teden: »Trenirali smo samo na začetku sezone, nato pa smo v bistvu regate izkoristili za treniranje in boljše spoznavanje jadrnice,« je pojasnil Mi-lič, ki je sicer na jadrnici preživel z nekaterimi člani posadke več dni na teden. Čeprav je naboj v ekipi tekmovalen, poudarja Milič, da je na prvem mestu vsekakor zabava. Načrti za naslednjo sezono so že skoraj začrtani: »Udeležili se bomo regat, na katerih smo že letos nastopi z željo, da bomo še boljši. Obenem pa bomo tudi posodobili opremo in nabavili nova jadra,« je napovedal član Čupe, ki se med letošnjimi regatami najraje spominja Spomladanskega pokala, ko so bili absolutno drugi za Fanatikom. Veronika Sossa Pink storm (levo) in Tiburon (spodaj) blasina Najboljšo uvrstitev pa je med jadrnicami, ki so nastopale pod zastavo naših klubov, osvojila Čupina jadrnica Tiburon Tomaža Miliča. Sedemčlanska posadka, ki so jo ob lastniku sestavljali še Marko Tence, Lorenzo Bogatec, Aram Bevliacqua, Iztok Colja, Paolo Panjek in Jara Košuta, je bila absolutno 119., v kategoriji 6 pa 5. Cilji novo-nastale ekipe pa so bili višji, zato so bili člani posadke ob zaključku regate dokaj potrti: »Cilj je bila uvrstitev med najboljše tri v kategoriji, a nam je spodletel. Menim, da smo bili prenapeti. Po odlični prvi stranici, so se na krovu zvrstile manjše napake, ki so bile usodne,« je pojasnil Milič. »Barcolana je bila za posadko višek in obenem zaključek prve sezone, zato so bila pričakovanja večja. Po dvanajstih regatah smo si želeli še ene uspešne regate, saj smo se celo sezono trudili. Višek smole, ki nas je dodatno potrla, je bil trk na cilju. Večja jadrnica je trčila v naš trup, ki je sedaj poškodovan,« je še dodal Mi-lič, duša projekta Tiburon. Včeraj je sodniška žirija odločala o krivcu nesreče. Če bodo krivci izključeni, bo Tiburon v kategoriji nadoknadil eno mesto. Zgodba o ekipi Tiburon se je začela letos januarja z nakupom jadrnice, ki nosi to ime. Potem ko so mu prijatelji - jadralci, ki so že prej skupaj re-gatirali - zagotovili prisotnost, je projekt zaživel. Regatno jadrnico so morali še opremiti in prebarvati, nabavili so si tudi drese, nato pa se je začelo zares. Treningi in regate so se vrstile skoraj Izidi JK Čupa: 119. in 5. v 6. kat.Tiburon (Tomaž Milič); 239. in 15. v 6. kat. Brown Sugar (Matija Spinazzola); 246. in 1. v 9. kat. Pink Storm (Franco Sedmak); 250. in 25. v 3. kat. Ballerina (Milko in Peter Malalan); 442. in 37. v 5. kat. Planinka race (Dean Bogatec); 535. in 45. v 5. kat. Sea Witch (Nada Simoneta, Giovanni Piculin); 537. in 65. v 3. kat. Sciuscia' (Paolo Milič); 557. in 85. v 4. kat. Amata (Aleksander Gaberščik); 568. in 88. v 4. kat. Santana 3 (Darij Novak); 661. in 89. v 3. kat. Enif (Franco Lutman); 671. in 11. v 9. kat. Teloh (Dario Bensi); 687. in 109. v 4. kat. Ciao bei (Alessandro Corbatto); 803. in 134. v 2. kat. Pride (Ivo Cotič); 854. in 144. v 4. kat. Eldam (Rodolfo Nanut), 876. in 124. v 3. kat. Day Dream (Hugo Daniel Farneti); 928. in 97. v 5. kat. Rush (Alberto Coslovich); 1250. in 215. v 4. kat. Sopmisticated Lady (Ugo Simčič); 1256. in 156. v 5. kat. Betelgeuse (Nevenka Pečar in Vinko Ozbič); 1334. in 79. v 7. kat. Baiocco (Elisa Frandolic); 1342. in 56. v 9. kat. Petit vagabond (Gianluca Formigli in Janoš Jurinčič). TPK Sirena: 1.162 in 180. v 2. kat. Libar Sancin (Ivo Sik); 1.254 in 45. v 9. kat. Ninka (Mario Rapotec). »Barka fraska« praznuje obletnico Kapitan Hugo, Andreja, Veronika, Jasna, Lara in Mirjam bodo naslednje leto praznovali deseto obletnico. V enaki postavi so na krovu udobne potovalne jadrnice Day Dream prisotni že od leta 2000, vsakič pa se jim pridruži še kdo. Pred nekaj leti pa so pravo ekipo preimenovali v »Barko fra-sko«: »Pred približno petimi leti smo na jadrnici imeli veliko frasko. Ker so nas po uradni radijski postaji Barcolane poklicali s tem nazivom, smo si ga naposled prisvojili,« se spominja Jasna. Ime ima posadka natisnjeno tudi na oranžnih majčkah, ki so uradni dres Barcolane: »Oranžne so zato, da so na morju dobro vidne. Vsi člani posadke, tudi gostje, nosimo majčko ob vsaki Barcolani.« Na jadrnici je vselej prisotno veselo razpoloženje: »Če se le da, vedno želimo prijadrati do cilja,« pojasjuje Andreja. Na krovu nikoli ne manjka jedače (vsak poskrbi za prigrizek) in vina. Letošnji napovedani sobotni trening se je začel in zaključil v portiču, v nedeljo pa se je posadka vsekakor izkazala. Po tradiciji se je nedeljsko jutro začelo s kavo v portiču, po startu pa se je posadka razbremenila s prigrizki. Na sliki: Hugo in Andreja Farneti, Mirjam Malalan, Lara Spinazzola, Vanja Švara, Jasna Tuta, Veronika Milič, Emil Bukavec in Max Aicardi. Šajling tim Šfjora škoj je »upravljal« osmico »Prava osmica!« Tako je dogajanje na jadrnici Libar Sancin opisal Ivo Šik. Glasba, pijača in jedača so bile glavne spremljevalke letošnje izvedbe Barcolane: »Barcolana je predvsem fešta. Kvečjemu lahko meriš moči s prijatelji, ampak nič več,« pojasnjuje Ivo, ki je na Barcolani v vlogi kapetana nastopil drugič. Pred tem je nastopal na drugih jadrnicah, od lani pa priložnostno najema jadrnico. Lani je nastopil tudi na regati Milje-Portorož, rad pa bi sodeloval tudi na regati Split-Vis-Split ta konec tedna. Desetčlanska posadka ima od letos tudi uradno ime: Šaijling tim Šfjo-ra škoj. Ime ekipe ima tudi svojo zgodbo: »Lani je bil to vzklik prijatelja, ko smo opravljali obrat v bližini čeri. Vse je bilo pod kontrolo, le on se je prestrašil, saj je z nami prvič jadral,« je pojasnil ime Ivo. Brežanska posadka, ki so jo letos sestavljali Elvis, Aleš, David, Martin, Aleksander, Walter, Devan, Diego in Federica, so si priložnostno pripravili tudi rdeče majice z modro-belimi napisom ekipe. »Nekateri smo že lani nastopili na Bar-colani, letos pa so se nam pridružili tudi nekateri, ki so bili šele prvič na Barcolani,« je še dodal Ivo. Glavni moto Šajling tima Šfjora škoj, ki je svojo morsko dogodivščino začel leta 2004 na jadrnici Cucalitri, pa je bil: »Ga čujem...ga čujem!!!« 22 Sreda, 14. oktobra 2009 RUBRIKE Gotska katedrala je simbol Seville; prva skupina izletnikov v vinski kleti Pedro Domecq (spodaj), kjer proizvajajo znani sherry (na posnetku desno) IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Madrid in Andaluzija zadetek v polno v vseh ozirih (3) Rado Gruden Sevilla Po »čudesih« Cordobe smo pot nadaljevali proti Sevilli, kamor smo prispeli šele pozno popoldne. Čeprav je bil hotel od mesta precej oddaljen, pa smo imeli po večerji še dovolj časa za kratek skok do središča Seville in za »predogled« znamenite katedrale. Gre za največjo stolnico v Španiji, ki so jo zgradili na mestu, kjer je nekoč stala velika mošeja z minaretom, ki so ga v katedrali spremenili v mogočen stolp - Giraldo, ki je danes simbol Seville. Mesto je umetniško, kulturno in finančno središče južne Španije in glavno mesto pokrajine Andaluzija. Leži ob reki Guadalkivir, prebivalci mesta, ki jih je nekaj več kot milijon, pa se imenujejo Sevillanos ali pa tudi Hispalenses. Ponaša se z več kot dvatisočletno zgodovino. To področje so ves ta čas naseljevala mnoga različna ljudstva, kar je mesto le obogatilo, saj je vsako za seboj pustilo nekaj posebnega. Staro mestno jedro je tako pravi biser različnih zgodovinskih, verskih in kulturnih obdobij. V zgodnjih rimskih časih se je mesto imenovalo Hispalis. V 5. in 6. stoletju so področje rimske province Hispa-nie Baetice zavzeli Vandali in Vizigoti, leta 712 pa Mavri. Z njimi je Sevilla postala pomembno središče muslimanske Andaluzije. Leta 1248 je Sevilla pod kraljem Fernandom III. prešla v španske roke, a mesto je kljub temu obdržalo mavrsko podobo, vključno z deli obzidja. V obdobju rekonkviste so se javne stavbe, tudi cerkve, namreč gradile v mavrskem stilu. Z odkritjem Amerike je mesto zajelo novo zlato obdobje razvoja, ki je bilo posledica španskega monopola v trgovanju s španskimi ozemlji v Novem svetu. Med sprehodom po mestu najprej pade v oči znamenita katedrala, ki je bila zgrajena med letoma 1401 in 1519, in sicer na mestu, kjer je bila prej mestna mo-šeja. Katedralo krasi mogočna in najdaljša ladja v Španiji s svojim že kar nekoliko razsipnim zlatim okrasjem. Za gradnjo so uporabili precej stebrov nekdanje mošeje in v zgradbo vgradili znamenito Giraldo, bivši minaret mošeje, ki služi kot zvonik. Visok je 103 metre, na vrhu pa je kip Giraldille, simbolne figure, ki predstavlja vero. Notranjost stolpa je bila urejena s klančino in ne s stopnicami, da je lahko mujezin ali kdo drug prišel na vrh kar na konju. Ena od glavnih znamenitosti katedrale je osrednja kapela (la Capilla Mayor), ki zavzema osrednji prostor cerkvene ladje; od preostalih kapel in oltarjev, ki so v stran- skih ladjah, pa je največja Kraljeva kapela (la Capilla Real). V njenem oltarju je gotski kip Marije, na oltarni mizi pa je posrebrena žara s posmrtnimi ostanki svetega Fernanda. Nasproti katedrale je prečudovit Alcazar, ki so ga preuredili iz stare mavrske palače. Palačo so začeli graditi leta 1181 in jo dograjevali naslednjih 500 let, v glavnem v slogu mudehar, nekaj pa tudi v renesančnem. V vrtovih so vidne sledi tako mavrske, andaluzijske kot krščanske tradicije. Zlati stolp so zgradili v dinastiji Al-mohadov kot opazovalni stolp vključno z obrambnimi zapornicami na reki. Ta obrambna veriga, razpeta preko reke, naj bi sovražnim čolnom preprečevala dostop do rečnega pristanišča. V Sevilli pa si nismo ogledali samo katedrale. Zelo zanimiv je bil tudi sprehod po Juderiji-nekdanji židovski četrti, ki je polna ozkih uličic, spoznali pa smo tudi prizorišče svetovne razstave, ki jo je Sevilla gostila leta 1929 na Plaza Europa, kjer so ohranili še številne paviljone držav, ki so takrat sodelovale na razstavi. Z odhodom iz Seville se je bliskovito bližal tudi čas povratka domov. Pred seboj smo imeli namreč samo še eno noč v turističnem »mravljišču« Torremolinos na Costi del Sol. Pred tem smo se ustavili še v znani kleti Pedro Domecq Fundador, kjer proizvajajo enega najbolj znanih sherryjev (xeres v španščini) na svetu. Klet je v kraju Jerez della Frontera v neposredni bližini Atlantika, ki je znano tudi ljubiteljem motociklizma, in v Rondi, ki se ponaša z najstarejšo areno za bikoborbe v Španiji, je pa tudi izredno zanimivo mesto zaradi slikovitih mostov nad globoko sotesko reke Gvadalkivir. kom, ampak jo imajo za posebno umetnost. To je poseben ples, poseben obred, umetnost obvladovanja bika v areni, ki se kažejo v premišljenih gibih matadorjev. Bikoborec je ob ležečem, mrtvem biku deležen aplavza, vzklikanja in slave, meso bika, ki je bil ubit v bikoborbi, pa se naslednji dan v mesnicah prodaja kot najboljše in najdražje meso. Bikovo mučenje in njegovo pihanje skozi nosnice gledalce spodbuja in bolj nečloveška je predstava, glasneje vzklikajo. Kdor ni Španec, težko razume, kakšen užitek je v tem mučenju živali. V našem programu ogled bikoborb ni bil predviden. Mislim, da je zadostoval ogled najstarejše španske arene v Rondi. In ko je pogovor med nami slučajno nanesel na bikoborbe, je samo eden od nas izrazil pripravljenost, da bi si to »dolgotrajno ubijanje« žrtvene živali tudi ogledal v živo. Tapas Sherry Vinska klet Pedro Domecq ima več-stoletno zgodovino in včasih so grozdje za vino »stiskali« tako imenovani pisadores, ki so obuti v zapatos de pisar, z nogami iz grozdja stisnili mošt. Danes to namesto njih opravijo stiskalnice. V tej kleti proizvajajo več vrst sherryja, ki se razlikujejo po alkoholni stopnji, barvi in okusu. Tako je fino bolj lahek in suh, amontillado je neke vrste fino, ki pa je izgubil svojo zaščitno cvetico in je že nekoliko močnejši, temnejše barve, je suh vendar ne tako oster kot fino. Nato pride oloroso, ki ima zelo močan vonj po lešnikih in rahlega po lesu in vanilji. Sledi še palo cortado, ki pa je zelo redek in je nekje vmes med olorosom in amontilla-dom. Najbolj sladek sherry je pedro xime-nez, ki je izredno temne, skoraj črne barve z bogatim vonjem in polnim okusom. Mi smo lahko poskusili tudi harvey bristol cream, ki je nekakšna mešanica fina, amontillada, olorosa in pedra ximene-za in se ga lahko ponudi brez ali z ledom. Španije in seveda tudi Andaluzije ne si ni mogoče predstavljati brez tapas. Izraz izvira iz besede tapa, ki pomeni pokrov ali pokrivalo. Tapas so manjši prigrizki, ki jih običajno servirajo k vinu ali pivu. Včasih so bili tapas brezplačni, danes pa jih ponujajo v številnih gostilnah, posebnih tapas barih ali vinskih kleteh - bodegah. Vsak lokal ima svoje specia-litete, ki smo si jih mnogi ob kozarcu vina ali piva v opoldanskem premoru z veseljem privoščili namesto običajnega kosila oziroma turističnega menija. Zaključek Bikoborbe Bikoborbe so v Španiji umetnost. Vsako nedeljo se Španci množično zberejo v bikoborskih arenah, da bi videli predstavo, v kateri se poklicni bikoborci, narodni junaki, bojujejo z biki. Prava biko-borba za Špance nikakor ni le tekanje za bi- Po prespani noči v Torremolinosu je bila pred nami samo še zadnja etapa: pot domov. Iz Malage smo poleteli proti Benetkam, zvečer pa smo bili že doma v Trstu ali Gorici. Ocena izleta prve skupine ne more biti drugačna kot pozitivna. Problemov nismo imeli, organizacija je bila brezhibna, pa tudi vodiči so, za ene bolj za druge manj, spodobno opravili svojo dolžnost. Mislim, da so podrobnega mnenja tudi v drugih dveh skupinah, pa čeprav je med izletom druge skupine prišlo do nekaterih zapletov in tudi neprijetnosti. Tako med skupino in vodičko simbioza ni bila najboljša, poleg tega pa so eno od izletnic med ogledom ene od turističnih znamenitosti tudi okradli. Kljub temu pa je verjetno tudi zanje končna ocena pozitivna. Zato ponovimo še enkrat: Španija je zakon in še kak izlet na Iberski polotok bo gotovo padel na plodna tla. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 15. oktobra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Tako & Pako - Odlični »varuški« 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.00 6.20 6.25 6.55 7.00 9.45 10.00 10.55 12.00 13.00 13.30 14.00 14.45 16.10 17.20 18.05 18.45 19.35 21.05 Varite: Scanzonatissima 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 19.00, 0.50 Talent show: X Factor Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Aktualno: Un mondo a colori - Files Aktualno: Tg2 punto.it Aktualno: 187° annuale di fonda-zione del Corpo Forestale dello Sta-to Variete: I fatti vostri 18.30, 20.30, 0.00 Dnevnik Aktualno: Tg2 Costume e societa Aktualno: Il fatto del giorno Aktualno: Italia sul Due Variete: Scalo 76 Talent Nan.: One Tree Hill Dnevnik - Kratke vesti in športne vesti Aktualno: Tg2 Si viaggiare Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 Talent show: X Factor (v. F. Facc-hinetti) 0.15 Variete: Scorie 1.15 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.15 9.15 9.20 15.15 15.40 16.35 17.00 18.10 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.05 0.00 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea Verde Meteo Verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 19.45, 22.40 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Aktualno: Dnevnik - Parlament 18.35 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 19.50 Šport: Nogomet, Italia - Cipro 23.00 Aktualno: Porta a porta 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 16.35 19.35 20.30 21.10 Variete: Trebisonda - Melevisione Nan.: Zorro Nan.: Barz Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Le storie di Agrodolce Nad.: Un posto al sole Dnevnik Nan.: La nuova Squadra Variete: Parla con me Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Tutti amano Raymond Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nan.: Giudice Amy 17.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Il delitto perfetto (triler, '54, r. A. Hitchcock, i. R. Milland, G. Kelly) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Il profumo del mosto selvatico (dram., ZDA, '95, r. A. Arau, i. K. Reeves, G. Giannini) tl w Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Deželni dnevnik 1.10 Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 13.00 Aktualno: Cominciamo Be-ne - Prima, sledi Cominciamo be- 23.25 Film: L'agguato (dram., i. A. Baldwin, W. Goldberg) 1.55 Nočni dnevnik in pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Variete: Chi ha incastrato Peter Pan? (v. P. Bonolis, L. Laurenti) 23.30 Talk show: Maurizio Costanzo Show 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Agritre 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 6.00 Nan.: Still Standing 6.30 13.40, 17.45 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: iCarly 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Il colore dei soldi 21.10 Nan.: CSI: Miami 22.00 Nan.: The Mentalist 23.00 Nan.: Californication 23.35 Variete: Chiambretti Night per numeri uno 1.45 Nočni dnevnik Solo LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.45 0.50 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Il terzo uomo (voh., V.B.,/ZDA, '49, r. C. Reed, i. J. Cot- ten, A. Valli) Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Exit - Uscita di sicurez-za Variete: Victor Victoria Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 7.15 8.10 9.00 10.00 11.00 12.00 12.05 13.05 13.50 14.30 17.00 19.00 20.00 20.30 20.55 23.50 8.35, 13.30, 16.00, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik Nan.: The flying doctors Pregled Tiska Aktualno: Ad Est di dove Glasb. odd.: Klasična glasba Talk show: Formato famiglia Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Super Sea Aktualno: Pagine e fotogrammi Aktualno: In contatto Aktualno: Videomotori Risanke Aktualno: La Provincia ti informa Variete: Itinerari nascosti Deželni dnevnik Film: Quel maledetto giorno d'in-verno (western, '71, r. M. Deen, i. H. Powers, S. Blondell, S. Carson) Film: Dark bar (triler, '88, r. S. Fio-renza, i. R. Hatch, M. Suma) {p Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Marči Hlaček (pon.) 9.35 Lutk. nan.: Trnovo robidovje (pon.) 10.00 Lutk. serija: Notkoti (pon.) 10.20 Zlatko Zakladko (pon.) 10.35 ZGNZ (pon.) 11.00 Knjiga mene briga (pon.) 11.25 Dok. serija: Lov na čarovnice: Grmade so zagorele (pon.) 12.00 Portretni film: Pr Dravc'doma (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Polemika (pon.) 14.20 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan. (pon.) 16.10 Pod klobukom 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 0.20 Izobr. svet. odd.: Turbolenca 18.25 Žrebanje lota 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.05 Dok. film: Samotno potovanje 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Sveto in svet: Sodobna Marija 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.00 Spet doma (pon.) 12.45 Hri-bar (pon.) 14.10 Glasbeni večer: Festival Maribor 2009 15.50 Črno beli časi 16.05 Slovenci po svetu 16.35 Mostovi - Hidak 17.05 Jadranje - Barkolana, reportaža 17.55 Celje: Nogometna tekma za EP, Slovenija - Ukrajina (prenos) 19.45 Serravalle: Nogometna tekma za SP, San Marino - Slovenija (prenos) 23.00 Tv priredba predstave mestnega gledališča Ljubljanskega 0.30 Slovenska jazz scena Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in ... 15.00 Globus 15.30 Vas tedna 16.00 Biker explorer 16.30 Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Pogovorimo se o ... 20.25 Nogomet: kvalifikacije za SP, San Marino - Slovenija 22.35 Artevisione - magazin 23.05 Folkest 2009 23.35 Iz arhiva po vaših željah 0.35 ČezmejnaTV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku 1 Tv Primorka 6.00 8.20, 0.30 Videostrani 8.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 16.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 17.00 Športni ponedeljek 18.00 Mladinska oddaja: Čas za nas 18.40 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Glasb. odd.: Postaja GO (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Izzivi medijske družbe; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Povsod je doma; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Tržačanke kot ustvarjalke in liki slovenske književnosti; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.0 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giu-liana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 14. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1010 1020- 1030 —fS 1020 STOCKHOLM 2/7 O K0BENHAVN < „ 3/9/ o _ ■m^viillésa LONDO^ AMSTERDAM BERLIN LO sm ^ 7/1S 3/10 O ^ OBRUSELJ B/1S VARSAV OS/12 C 1000 O PARIZ S/17 ŽENEVA 7/14 O MILAN 0 12/21 DUNAJ S/12 O LJUBLJANA ° B/12 SPLIT 3/14 O KIJEV 9/16 1010 (S TRBIŽ O -3/6 o -4/7 KRANJSKA G. ČEDAD O 3/1S ¿S CELOVEC O 0/9 TRŽIČ 1/10 _ O KRANJ O GRADEC 3/B -1/B L^O- S. GRADEC CELJE 1/11 O M. SOBOTA MARIBOR °3/1° o4/10 ^ PTUJi^l ^ s GORICA O S/16 O N. GORICA am PORTOROŽ O ¡'^t 6/14 '-- UMAG OPATIJA PAZIN O ot LJUBLJANA 2/10 N. MESTO 0/11 POSTOJNA O O -2/8 ^ --- " KOČEVJE /J-^t -N0 ' ZAGREB 3/11 ČRNOMELJ REKA 6/15 ^NAPOVED ZA DANES LIZBONA O 23/32 MADRID O 10/2B Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD ° 7/22 O SOFIJA 13/17 SKOPJE O 9/23 v T ATENE Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno jasno vreme, le občasno bo nekaj več spremenljivosti, v glavnem zaradi visoke koprenaste oblačnosti. Še hladneje bo. Ponoči in zgodaj zjutraj bo ob morju pihal burin, ki se bo kmalu obračal v zmorec. Delno jasno bo z zmerno oblačnostjo, v vzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. Predvsem v severni in severovzhodni Sloveniji bo vetrovno. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 6, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem do 14 stopinj C. J Z Zaradi prisotnosti anticiklona nad Atlantikom in ciklona nad vzhodno Evropo, doteka nad Italijo z močnimi severnimi tokovi mrzel zrak. Nad zahodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad vzhodno pa ciklonsko območje z vremensko fronto. Z močnimi severnimi vetrovi priteka hladen in bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 18.21 Dolžina dneva 11.01 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.40 in zatone ob 16.19 BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo predvsem v vzhodni polovici države občasno imeli vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 2.03 najnižje -49 cm, ob 8.44 najvišje 49 cm, ob 14.53 najnižje -34 cm, ob 20.35 najvišje 35. Jutri: ob 2.36 najnižje -52 cm, ob 9.10 najvišje 56 cm, ob 15.54 najnižje -45 cm, ob 21.15 najvišje 39. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............7 2000 m...........-7 1000 m............2 2500 m .........-11 1500 m...........-3 2864 m .........-14 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 5, po nižinah 4 in pol. TOLMEČ O -1/14 T\ VIDEM O "\ij-i 0/1S O PORDENON 1/14 TRBIŽ O _ -6/4 O-S/7 6/4 KRANJSKA G. m ČEDAD O 1/14 CELOVEC O -1/10 o TRŽIČ -2/9 o KRANJ o GRADEC 2/9 ¿3o-1/b S. GRADEC CELJE -1/11 O MARIBOR 0 2/10 PTUJ O M. SOBOTA O 2/9 O N. GORICA 2/14 O «¡r4 LJUBLJANA 1/10 POSTOJNA O-S/B (^n KOČEVJE N. MESTO -2/11 o ^ ZAGREB 1/11 ¿5° PORTOROŽ O 2/1S UMAG OPATIJA PAZIN O ^ -V I S REKA S/1S (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po nižinah in ob morju bo prevladovalo jasno vreme, v hribovitem svetu le zmerno oblačno. Po nižinah se bo lahko ponoči krajevno pojavila zmrzal. V zahodni Sloveniji bo precej jasno, drugod delno jasno, občasno pretežno oblačno. Hladno bo, veter bo oslabel. Zjutraj bo nevarnost slane. KITAJSKA - Na vlaku s hitrostjo 431 kilometrov na uro Tsonga in Verdasco igrala »najhitrejši tenis« na svetu FRANCIJA - Sporno imenovanje Sarkozy oče brani Sarkozyja sina ŠANGHAJ - Francoski teniški igralec Jo-Wilfired Tsonga in njegov španski kolega Fernando Verdasco sta odigrala - milo rečeno - nenavaden dvoboj. Tenisača sta se v ekshibicijskem dvoboju pomerila kar na hitrem vlaku v Šanghaju in žogico med železniško postajo Longyard in letališčem Pudong odbijala pri vrtoglavih 431 kilometrih na uro. Dvoboj, ki so ga poimenovali "Najhitrejši tenis na svetu", je na 30 kilometrov dolgi vožnji trajal sedem minut in 20 sekund. "Občutek je bil prav poseben, saj smo se vozili hitreje od najinih začetnih udarcev. Noro je bilo. Malce si živčen, saj gre vse skupaj zelo hitro," je dejal Tsonga, ki skupaj z Verdascom sicer nastopa na turnirju ATP v Šanghaju. Španec je užival v vožnji, medtem ko je imel glede tenisa na vlaku mešane občutke. "Prvič v zgodovini tenisa ni nihče zmagal," je v šali dejal Verdasco in pojasnil: "Sam sem bil prvič v življenju na tako hitrem vlaku, vendar me ni bilo strah." (STA) MALEZIJA Dedek, sin in vnuk skupno praznovali trojno poroko KUALA LUMPUR - Malezijec, njegov sin in njegov vnuk so se poročili kar skupaj, na trojnem poročnem slavju v vasi v osrednji Maleziji. 78-letni Mohamed Osman je svoji 70-letni nevesti dahnil "'da"' na skupni slovesnosti s svojim 35-letnim sinom in 28-letnim vnukom. Osman, čigar prva soproga je umrla pred šestimi meseci, je dejal, da je v poroko privolil šele, ko so ga v to prepričali njegovi otroci. Kot najstarejši človek v vasi ima osem otrok, 26 vnukov in 11 pravnukov. Po poročanju medijev so bile vse tri poroke rezultat ženitnih storitev, ki so v manjših krajih v Maleziji zelo priljubljene. (STA) Nicolas in Jean Sarkozy ansa FRANCIJA - Strip Asterix in Obelix slavita pol stoletja PARIZ - Pol stoletja je minilo odkar sta ilustrator Albert Uderzo in pisec Rene Goscinny vdihnila življenje priljubljenima risanima junakoma Asterixu in Obelixu. Ob jubileju bodo 22. oktobra v 15 državah po svetu izdali nov strip iz serije dogodivščin galskih junakov z naslovom Asterix in Obelix, zlata knjiga. Gre za izbor kratkih zgodb, v katerih se pojavijo vsi junaki, ki so nastopili v stripih o Asterixu in Obelixu. V čast njune 50-letnice vsak od njih pove misel ali predstavi darilo za slavljenca, je povedal Uderzo, ki po smrti Goscinnyja leta 1977 sam skrbi za zbirko. Prva različica stripa o Asterixovih in Obe-lixovih dogodivščinah je bila objavljena v reviji Pilote 29. oktobra 1959. V petdesetih letih so po svetu prodali več kot 325 milijonov stripov v 107 jezikih. Poleg izida jubilejnega stripa se v drugi polovici oktobra v Franciji obeta še sklop predstav, razstav in drugih dogodkov v čast risanima junakoma. (STA) PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarko-zy je včeraj dejal, da je bil njegov sin v polemiki glede imenovanja na pomemben položaj "vržen volkovom". V odgovoru na vprašanje novinarjev je dejal, da "ni nikoli prav, da se nekoga vrže volkovom, brez utemeljitve in na pretiran način", poroča francoska tiskovna agencija AFP. V francoski javnosti je v zadnjih dneh za burno razpravo poskrbela novica, da je 23-letni sin francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja Jean Sar-kozy kandidat za položaj predsednika upravnega odbora javne organizacije, ki skrbi za razvoj poslovnega dela Pariza La Defense. Novica je predvsem v opoziciji sprožila val kritik in obtožb o nepotizmu. "Včeraj ste bili navdušeni nad katero polemiko? Tisto o Fredericu Mitterrandu. Zelo dobro, to je normalno, vi sledite polemikam, včasih ste celo pred njimi, jaz pa moram slediti reformam in reševati probleme," je novinarjem ob izhodu iz Eli-zejske palače glede tega še dejal francoski predsednik. Minister za kulturo Mitterand se je namreč minuli teden znašel pod drobnogledom javnosti in plazom obtožb zaradi svoje knjige Slabo življenje, ki je izšla že leta 2005, v njej pa je v prvi osebi opisal izkušnje s spolnim turizmom v Aziji. (STA) POREČ