St. 202 Hsm mrt gcmrm umtvm »u ma) V Trstu, v nedeilo 27. avgusta 1922 , _ »_ Posamezna številka 20 stoiiiik Letnik KLV81 l«fc«Ja. tevmmS poaddfck, n^ Ucd^Bhr*: alka «r. ftisOfta AiU^i ft. m L nadMropj«. Oo^ra^A pojiljajo ureiiilltiV Ndnokflnaft m m rrtaf^TCgM^Jo- I»daJaW| to odgovor* 1t* Uo O.d Id«. — Tl«k tkh—■ Edlno-i. Ne ftnj mh a mesec L T. —, S pol leta L 32, iu J A N 2« UhMeoalve aeseteo 4 ?a NOSI Posanezae Številke v Trstu in ofcolki po 20 stodalt. — Oglasi $e ra*uaa|o « firakoaU ene kolone (72 /Tin-.) — Oghti ti^ovcev jo obrtnikov nai pa 40 ceni on tnice. fa aahvale, poriastce ia vaMa po L I- - oglasi deaarnLh zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 50 ti. btttda. nujnanj pa L 2 — Oglasi ■aročniaa in reklamacije se pehajo Izklu&o upravi Edinoati. v Trstu, ulica sf-FraaaJk. Anikcga Ite7. L cadtfso^ — Jelena uredništva ki uprave 11-57. Resen opomin Pred seboj iniamo dve značilni in važni listini Prva je neka brzojavka iz Londona, ki nas obvešča, da je italijanski parnik •Emanuele Accane* srečno priplul v Car-diff na Angleškem. To je tisti parnik, u katerem smo poročali, da so ga dali fašisti 'asesti po mornarjih svoje stranke, ki so ako nasilno izpodrinili pravilno vkrcane n usltižbene mornarje ter nato zmagoslav-io cdpluli proti Cardiffu ter srečno tudi prijadrali v omenjeno pristanišče. Čim pa je fašistovski parnik priplul, so sklicali tamkajšnji pristaniški delavci shod, na ka-' rm se- sklenili, da bodo parnik bojko-| > in so zagrozili tudi a stavko, ako bi ^-jrkoli šel na roko fašistovski posadki, ker da je uporniška in nezakonita. Tajništvo zveze pomorskih delavcev pa je obvestilo vse zaloge premoga, da se nima dovoliti fašistovskemu parniku nikaka preskrba z gorivom. Druga listina je pismo amsterdamske delavske internacionale rimski vladi, ki se glas; dobesedno: « Amsterdam, 14. avgusta 1922. Ministrskemu svetu kraljevine Italije. Gospodje! Tekom svojega zadnjega zborovanja, ki se je vrš"o 10. in 11. avgusta vi Amstergamu, je urad mednarodne sindi- i kalne zveze, ki združuje v sebi okoli 25 rniljonov organiziranih delavcev iz večine držav v Evropi, Kanadi, Južni Ameriki in -Južni Afriki izvedel zadnje vesti o delovanju fašistov, ki že dolgo časa napadajo delavske organizacije v Vaši deželi. Naš urad je presenečen radi zares preveč prizanesljivega in nepojmljivega zadržanja Vaše vlade napram gibanju fašistov, katerih tolpe pod raznimi pretvezami in nekažnjeno rušijo poslopja delavskih sindi-kalističnih zadrug in delavski, časopisov, zakrivljajoč istočasno in skoraj vsak dan umore nad osebami voditeljev delavskega gibanja. Ta zares krivični položaj vzbuja v čezdalje večji meri upravičeno ogorčenje delavstva iz vseh dežel, ker ne more razumeti, kako je mogoče, da se italijanske siadikalistične organizacije, katerih dedovanje je pri sedanjih gospodarskih okoliščinah brez dvoma koristno, morajo napali ti in preganjati in da se njihovim voditeljem stalno grozi s smrtjo, ne da bi Vaša ils-da niti v najmanjši meri kaj poskrbela ta njihovo varstvo. Naš urad dviga v ime-tsa £ r ojih organizacij in organizirancev najmočnejši protest proti ravnodušnemu zadržanju Vaše vlade napram fašistom in njihovemu zločinskemu obnašanju, in protestiramo s tem večjo odločnostjo in s tem večjim razlogom, ker je Vaša vlada eden »sned najvplivnejših članov Zveze narodov in ker je kot takšna podpisala tisto ver-đ&Hlesko mirovno pogodbo, katere čl. 13 določa, da morajo člani Zveze narodov f - m<*iti delavcem svobodo združevanja in da jim mora biti zagotovljen tudi primeren obstanek. Dovoljujemo si torej Vam poslati nujen poziv, naj predvzame Vaša vlada potrebne mere in naj drži besedo, ki jo je dala v Versaillesu, in naj v čim krajšem času imetje sindikatov in zadrug kakor tudi življenje delavcev in njihovih voditeljev zaščiti proti zločinom fašizma. V pričako-i vanju, da sprejmete naš poziv na dobro dobršnega dela Vašega naroda in na dobro pravice, ostajamo, gospodje, z odličnim spoštovanjem. — Urad mednarodne sindikalisti čne zveze.» Navajamo le ta dva slučaja. Podčrtajmo pa takoj, da nista osamljena. Napram sedanjemu polit, metežu v Italiji so zavzeli svoje stališče tudi razni veliki svetovni angleški in francoski listi, ki se tudi ne izražajo v posebno laskavih besedah o vlogi, ki jo igrata vlada in fašizem, ta dva činitelja v sedanji notranji tragediji Italije. Seveda so vse to le skrajno blaga znamenja mednarodnega odpora proti brezvestni in brezsrčni vladavini nasilja pobojev in I požigov, ki se vzdržuje in širi v Italiji z očitno sokrivdo odgovornih vlad. Kljub temu pa se v teh pojavih jasno zrcali to, kar smo mi že ponovno naglasali, da bo namreč moralo neminovno priti do tega, da zavzame svoje stališče napram fašistov-. I skemu dirndaju tudi inozemstvo, tudi . mednarodna javnost. In s tega stališča mi-, slimo, da je pismo amsterdamske interna-i cionale resen opomin, ki ga bo morala . vlada resno upoštevati Glas amsterdam-i ske internacionale bo moral imeti tem močnejši odmev, ker ni to kaka boljševiška prevratna internacionala, temveč organizacija, ki ima svoje zelo vplivne predstavnike v mednarodnem delovnem uradu Zveze narodov v Ženevi, ki ga priznavajo vse I države, katere so podpisale versaillesko mirovno pogodbo. Do sedaj je dobila sličen opomin od mednarodnega proletariata samo Horthy-jeva vlada in kakor je znano, mu je sledil bojkot Ogrske. Spričo vsega tega je jasno, ' da ne gre več tu za ^pojave notranjepo- j litičnega značaja*, temveč da je v igri ugled države pred inozemstvom, katero ne priznava nikakega nasilja, razen ustavnega nasilja, ki je dano vladi v roke kot sred- j i stvo za vzdrževanje reda in miru proti vsa- I komur, naj bo fašist ali boljševik. Tega se vlada ni zavedala in zato je dobila občutno | moralno brco, ki ji ne more vzeti njene ! poučne vrednosti nikako dovtipovanje. : Noben italijanski državljan se ne bo temu veselil. Saj mora biti jasno vsakomur izmed nas, da je od ugleda države v inozemstvu v ogromni meri odvisna tudi usoda državljanov, ki si morajo iskati svoj kruh v tujini. In to je gotovo še najglavnejši razlog, dal se ta opomin vzame resno v poštev. I Kalila " Stanek med Schanzer jeai in kancelarjem Seipelom. VERONA, 25. Pogovor med ministrom za eunanje zadeve Schanzerjem in avstrijskim kanc«-larjem Seipelom se je vršil danes od 10. ure predpoldne do 13 in popoldne od 15. do 19. Kancelar S*ipel je ob začetku svojega govora na^I^al hvaležnost Avstrije napram Italije! radi njenega dobrohotnega zadržanja napram aysirijski republiki po vojni. Nato je podrobno opisal položaj, ▼ katerem se nahaja v seda-trif*n hipu njegova domovina ter je naglašal, absolutno potrebo, da se najde kak izhod. Kancelar je namignil na več ukrepov, med .katerimi so eni finančne, drugi politične narave. Kancelar je zaključil, da sedanji položaj ne more trajali dalje in da je aV dutno treba najti kako sredstvo, da se prepreči popoln polom njegove de?ele in nevarnost, da bi Avstrija postala ognjišče novega socialnega meteža. Minister Schanzer se je s svoje strani zahvalil avstrijskemu kancelarju za njegove izjave o prizadevanju Italije v prid Avstrije. Z ozirom na položaj Avstrije v srednji Evropi je Schancer naglasil, da stoji Italija na stališču, j da se mora senžermenska mirovna pogodba vestno spoštovati. Vsled tega se bo Italija upr-! •a vsaki izpremembi sedanjega položaja A v-; strijs. Glede predloga o gospodarski zvezi je i rekel Schanz r, da bo \zela italijanska vlada to sredstvo v pretres, da prouči, kake težkoče bi ovirale izvršitev tega načrta in ali ga je ^ploh mogoče hitro izvršiti. Končnoveljaven jdgovor pa bo mogla dati italijanska vlada le ledaj, ko bodo znani sklepi Zveze narodov. Ob zaključku je Schanzer izjavil, da bo Italija postopala v vsem v sporazumu z Jrugimi vla-j dami, ki so pri tem vprašanju prizadete. VERONA, 26. Minister za zunanje zad ve! Schanzer je izjavil časnikarjem, da je dala Ita-! :i;a Avstriji že 280 milijonov lir, h katerim je! .reba prišteti 70 miKjonov posojila, ki ga je -»red kratkim dovolila. Zraven tega je plačala (talija za hrano in material, ki je prišel iz Amerike za Avstrijo, 21 milijonov dolarjev. Nato je govoril Schanzer o politični strani vprašanja. Rekel je, da se Italija no namerava mešati v notranje zadeve Avstrije niti izpremi-njati nj«ne sedanje vladavine. Z ozirom na na-fe interese — je rekel Schanzer dalje — ne mo- ! remo pristati ne na donavsko konf deracijo, i e na priključitev k Nemčiji ne na priključitev malemu sporazumu. Odkod italijanskih parlamentarcev na Dunaj RIM, 26. Vsled vesti, da je pet držav d klonilo sodelovanje na medparlamentar-3ki konferenci na Dunaju, so se sestali italijanski parlamentarci, ki nameravajo; odpotovati na Dunaj, snoči v Rimu, da sklepajo o nadalnjem postopanju. Sklenili so —. spričo odsotnosti ministra vnanjih stvari — da bodo odpotovali na vsak način na Hit« naj, kjer bodo pričakovali nadalnjih navodil. Znižanje poštnih tarifov med Italijo in nasledstvenimi državami RIM, 26. Agencija «Stefani» javlja: Nekateri listi so pisali, da je dosegel sen. Salata izredno znižanje pristojbin za poštne pošiljatve s Tirolskega v Avstrijo. Po informacijah na verodostojnem mestu stoji stvar tako-le: Ob priliki konference v Portorozah je prišlo po predlogu madžarske delegacije do sporazuma med zastopniki raznih nasledstvenih držav, da naj se znižajo poštne pristojbine v medsebojnem prometu. Ker so bila ta znižanja odobrena od dotičnih vlad, so ta znižanja stopila v veljavo v medsebojnih odnošajih med! Avstrijo, Čehoslovaško, Italijo, Romunsko j in Madžarsko že s 1. aprila t. 1. Tako se po tem sporazumu na pr. pismo iz Italije v Avstrijo kolkuje s 60 namesto 780 stotin-kami kakor za druge države poštne zveze. Ta določba se, seveda, raztega na vse ozemlje pogodbenih držav, vštevši, za Italijo, nove pokrajine. Za nove pokrajine ali njihov del se ni uvedlo nikaJko posebno znižanje. j Fašistovski protest proti proglasu j Druge Internacionale j RIM, 26. Spričo proglasa Druge interna-j cionale, s- katerim ta protestira proti posto-1 j panju italijanske vlade spričo fašistovskih i nasilstev proti delavskim ustanovam (glej I (uvodnik! — Op. ur.), je izdalo tajništvo! fašistovske stranke proglas, v katerem po-! ! živa vlado, uradno zastopnico države, naj ■ i brani njeno moralno neodvisnost. Proglas zaključuje: »Italija ni kolonija nikogar in tem manj socialistiskih internacional.» Jugoslavija Admiral Priča in italijansko časopisje BELGRAD, 26. Kakor hitro so italijanski listi zaznali, da je imenovan za člana razmejitvene komisije glede Reke tudi jugoslovenski admiral Priča, so pričeli proti njemu kampanjo, očitajoč mu, aa je tudi on eden glavnih krivcev, da je. bil ustreljen italijanski mornariški oficir, bivši avstrijski podanik Nazario Sauro. Uradno se ugotavlja, da je admiral Priča tedaj, ko so Avstrijci leta 1916. ujeli posadko italijanske podmornice «Giacinto Bollino», imel nalogo izpraševati ujetnike le o stvareh, ki so se tikale strokovnomornariške službe. V kriminalnem o žiru admiral Priča v "k-čaiu Saura ni b*1 absolutno nikakot udeležen. To je bila stvar dotičnega voja- ] škega sodnika avditorja. ! Nemške lokomotive se Jugoslavijo BELGRAD, 26. Na račun reparacij je doslej Nemčija izročila Jugoslaviji 101 lokomotivo, ima pa jih dobaviti Se 299. ČehostovaSka Zveza med Jugoslavijo la ČehoslovaSko podaljšana za 20 let MARIJANSKE LAŽNI, 26. Pašić in lBeneš sta razpravljala ves dao o mednarodnih vprašanjih, pri katerih sta prizadeti njuni državi, in sta ugotovila popolno istovetnost svojih stališč. Beneš je zvečer odpotoval v Prago, kjer se bodo jutri začela ! pogajanja za dopolnitev vojaškega dogovora. V Marijanskih Lažnih je bila med drugim podpisana zvezna pogodba, ki bo trajala 20 let. _ Francija Pogajanja med nemSkinu delegati in delegati odškodninske komisije PARIZ, 26. O izidu^pogajanj delegatov odškodninske komisije z zastopniki nem-iške vlade ni zanesljivih vesti Zdi se pa, da nemška vlada ni sprejela predloga, da naj se posojilo zajamči z delom zlate rezerve državne banke. S svoto 200 mil j ono v, a katero razpolaga ta banka, bi se bile plačale terjatve, ki zapadejo novembra. S tem bi bilo izločeno vprašanje moratorija in produkcijskih zalogov do novembra, ko se ima sestati konferenca zastopnikov en-tentnih držav, da reši zapleteno vprašanje odškodnin in zavezniških dolgov. Nemčija je tudi odklonila produkcijske zaloge, ki jih je zahtevala Francija, čeravno je francoska vlada znatno ublažila svoje tozadevne zahteve na londonski konferenci. Pustila je Nemčiji rudnike in gozdove, katerih lastnino pa bi morala Nemčija dati I odškodninski komisiji kot jamstvo za pla-jčanje svot, odloženo po moratoriju. Nemška ponudba se je omejila na ponudbo depozita 40 miljonov zlatih mark, s katerimi naj bi se zajamčilo redno izročevanje premoga in lesa. Ta ponudba se je zdela nezadostna, ker odgovaria le malo več kot polovici rnesačnih terjatev. Ni znr.no, ali je nem#ka vlada v zadnjem hipu predložila kake ponudbe, ali jih bo predložila direktno odškodninski komisiji. Okkspnica «France> zadela ob Skolj In se potopila PA.RIZ, 26. Francork^ mornariško ministrstvo poroča: Ko je oklopnica «France» plula na svojem povratku s ponočnih vaj v zaliv v Quiberon, jo je zanesla struja proii školjem Teignouse, ob katere je ladja zadela. Oklopnica se je takoj zasidrala, ker ' ni mogla nadaljevati vožnje vsled poškodb, ki jih je zadobila pri nesreči. Po zadnjih vesteh se je oklopnica prevrnila in se po- i topila v glebočino 20 metrov. Do sedaj se zdi, da ni bilo žrtev. O potopitvi oklopnice se doznavajo še te-le podrobnosti: Na poti v zaliv Ouibe-. con ob 1 zjutraj je ladja sunila v školj. ki Jo ie na eni strani preluknjal, onemogočivši delovanje sesalk. Ladja je bila nato potisnjena z veliko šilo od struje k obali. Okoli 4 zjutraj se je nagnila na eno stran in se potopila v morju, globokem kakih 20 metrov. Po dosedanjih vesteh je bilo kakih 15 človeških žrtev. Ladja je bila dolga 166 m, široka 27, imela je 12 topov od 300 in 22 od 140. Na ladji je bilo 1085 mož. Francija in Avstrija PAJRIZ, 26. «Temps» piše: Nameni francoske vlade se, v kolikor gre za avstrijsko , vprašanje, popolnoma strinjajo z nameni italijanske vlade, ki jih je pojasnila «Tri-buna* in ki obstoje v sporazumnem postopanju z zavezniki, da se ohrani neodvisnost Avstrije, zagotovi spoštovanje mirovnih pogodb in pomaga Avstriji s finančnimi in gospodarskimi sredstvi. «Temps» prehaja nato na pisanje lista «Giornale d* Italia*, ki se bo$i, da Francija podpira ustanovitev podonavske konfederacije, in piše: ^Francoska vlada se nikakor ne prepušča iluzijam; če pa list misli govoriti o Mali ententi, bi se morali sklicevati na čast grofa Sforza v dokaz, da je bila ustanovitev Male entente sprejeta s posebno simpatijo od bistrovidnih italijanskih diplomatov L 1920. V kolikor gre za »Osservatore Romanc™, ki je pisal, da se Avstrija ne more rešiti samo z gospodarskimi in finančnimi sredstvi, piše «Temps»: «Če se «Osservatore romano* zavzema predvsem za politično utrditev Avstrije, smatramo tudi mi, da bi morala skrbeti za to utrditev Zveza narodov sporazumno z entento, s Poljsko in z Malo entento. če pa se «Osservatore romano* zavzema za vzpostavitev monarhije v Avstriji in za njeno priklopitev h kaki sosedni državi, bi bil v navzkrižju z načeli, ki jih zastopata Francija in Italija. Anglija Italija, Jugoslavija ia Avstrija LONDON, 26. Diplomatični sotrudnik «DaiIy Te!egrapha» piše z Dunaja: Pred nekaj dnevi je prišel poslanik neke srednjeevropske države (baje Italije) v avstrijsko zunanje ministrstvo ter javil vladi, da je prejel poročilo o tajnih sklepih, ki so jih sprejele razne države Srednje Evrope proti Avstriji. Naslednji dan je prišel poslanik neke druge države (baje Jugoslavije) tudi v zunanje ministrstvo ter izjavil, da je I brezpogojno potrebno, da 6e avstrijska vlada zavaruje pred gotovimi komplikacijami od strani sile, ki želi staviti Avstrijo pod protektorat. Ncnri poslanik je k temu še dodal, da Avstrija lahko računa na podporo njegove države. Diplomatični ao-[trudnik *DaiIy Telegrapha* dostavlja k temu poročilu le še lakonično opombo, da je položaj avstrijskega kancelarja zavidanja vreden« Nemčija Tendenciozne vesti o rusko - nemških pogajanjih za sklenitev vojaške pogodbe BERLIN, 25. Wolfova agencija javlja: «Timesu» brzojavljajo iz Rige, da je nemški general Braun s sto častniki dokonča svoje potovanje po Rusiji v svrho vojaških študij. Trocki bo baje predložil osebno vojaško pogodbo nemškemu generalnemu komisarju. Kakor znano — pravi \Volfova agencija — nemški generalni štab vsled določb mirovne pogodbe ne obstoja;' gre torej za eno navadnih tendencioznih vesti, ki krožijo posebno od sklenitve rusko-nemške pogodbe v Rapallu sem. Nesreča v rudniku na Nemškem BERLIN, 26 .V nekem rudniku v okolici Dortmunda je izbruhnil pcžar. Med delavci, ki so hoteli gasiti, jih je bilo sedem ubitih in trije so bili težko ranjeni. Nemški odgovor na Poiscarejev govor BERLIN, 26. Danes je bil objavljen uradni nemški odgovor na govor Poincare-ja v Ear le ducu. V odgovoru se zavračajo Poincarejeve trditve o nemški sokrivdi za padanje marke. AvsSrils Medparlameutarska konferenca sa Dunaju Francoski, angleškš, belgijski, čekoslovaški in romunski odposlanci odklonili svojo udeležbo DUNAJ, 26. V ponedeljek se je imela tukaj sestati medparlamentarska konferenca, katere se so imeli udeležiti zastopniki 23 parlamentov. Italijanskih zastopnikov je imelo priti 78 pod predse dni šivom senatorja in bivšega ministra Ferrarisa, ki je že prispel na Dunaj, Angležev 15, Nemcev 26, Madžarov 15, Bolgarov 20, Dancev 24, Švedov 15, Estoncev 4, Norvežanov 15, Nizozemcev 11 itd. Na dnevnem redu so bila zelo važna vprašanja, kakor razprava o konferenci v Washingtonu, o kateri bi poročal Burton, ed'en najuglednejših članov amerikanskega kongresa, vprašanje obvežne vojaške službe, vprašanje razorožitve itd. Eno najvažnejših vprašanj na dnevnem- redu konference pa je bilo vprašanje narodnih manjšin, o katerem bi poročal baron Adelsward, bivši švedski minister. Posebno važnost polagajo na to konferenco Zedinjene države, ki so poslale na to konferenco po pet članov senata in poslanske zbornice v spremstvu njihovih družin in tajnikov. Tajnik amerikanske skupine Arthur Decrin Call, ki je že prišel na Dunaj, je objavil v «Neue Freie Presse» članek, v katerem opisuje pomen takih medparla-mentarskih konferenc, na katere polagajo Zediniene države velikansko važnost. Niso zastonj — pravi — poslale svojega zastopstva 3000 morskih milj daleč, da pride na Dunaj. Pri presojevanju takih konferenc se mora po njegovem mnenju imeti vedno pred očmi dejstvo, da se na tak način, na sestankih zastopnikov narodov, ki se malo poznajo, najlažje poravnajo eventuelni spori. Pričakovanje za to konferenco je bilo veliko, toda zadnji hip je prišla vest, da bo konferenca bržkone onemogočena, ker je pet držav odklonilo svoje sodelovanje. Doslej so odklonile svoje sodelovanje Anglija, Francija, Belgija, Čehoslovaška in Romunska. Zastopniki teh držav so utemeljili svoj sklep s sedanjim avstrijskim notranjim položajem. Ogrska Madžarska hrepeni po Grajskem BUDIMPEŠTA, 26. Listi javljajo, da pripisuje madžarsko javno mnenje veliko važnost potovanju kanclerja Seipela v inozemstvo in upa, da bo vlada znala ščititi madžarske interese. «Pester Lloyd» objavlja članek, v katerem odločno protestira proti vestem avstrijskih listov o domnevnih madžarskih načrtih za vdor v Avstrijo. Madžarska nima namena — piše list — kršiti trianonsko pogodbo, toda vlada je j dolžna varovati madžarske pravice: ko bi jpr&lo do novega razkosanja Avstrije, bi ; Madžarska morala braniti svoje pravice j do Grajskega. Zasedanje madžarskega parlamenta odgo-deno zaradi medparlamentarne konference na Dunaju BUDIMPEŠTA, 26. Ker se bo veliko število poslancev udeležilo medparlamentar-ske koference na Dunaju, je zasedanje parlamenta odgodeno do 5. septembra. V aeroplanu okoli sveta. — Letalca ponesrečila KALKUTA, 26. Dva letalca, ki sta bila podvzela polet v aeroplanu okoli sveta, sta bila rešena na morju od ladje, ki jima je bila poslana na pomoč. Ladja ju je našla predvčeranjim ob 17 na morju, kjer sta od torka plavala na ostankih svojega aeroplana, ki je bil padel v morje. Letalca so sprejeli v bolnišnico ker sta popolnoma izčrpana od prestamii naporov. l@E>ei iep govor Pravijo, da je poslanec F, Suvich ne 1& najresnejša, ampak tudi najpametnejša glava med svojimi tržaškimi tovariši v rimskem parlamentu. In res mu je bila že v dobi volilne agitacije na shodih beseda mirna in dostojna, s čimer pa seveda bi ne hoteli reči, da je bilo tudi vse, kar je govoril, pravilno, stvarno utemeljeno In v skladu z dejanskimi razmerami. Odpuščali smo mu, ker kandidat, ki kandidira na nacionalističnem programu — kandidiral ga je sloviti ^narodni blok* — mora že radi časti zastave ubirati tudi nacionalistične strune. Vendar pa kaže mož prf svojih nastopih toiiko dobrega smisla, da se ugodno razlikuje vsaj v svojih metodah od svojega političnega sorodnika dalmatinskega Dudana. Te dni je poslanec Suvich v tržaškem ^nacionalističnem udruženjuv podal — kakor so naglasali italijanski listi — svojim prijateljem ekspozej o epoložaju narodne politike» toliko s fmancielnega in gospodarskega, kolikor z vidika vnanje politike in socialnih ukrepov. Po njegovem mnenju sili vse sedanje uolitično in strankarsko valovenje v Italiji k temu, da desnica — nacionalistične in demokratične skupine — prevzamejo zopet vodstvo narodnega življenja. Govornik je dokazoval, da je sedanja reakcija v Italiji naperjena proti vsaki diktaturi in tiraniji in da ni v nasprotju z napredkom, kakor je n. pr. boljševiška. reakcija v Rusiji. Reakcija proti socializmu hoče vzpostaviti svobodo gospodarskega gibanja, ki naj se osamosvoji od «koopc-rativ» rdeče barve. Poslanec Suvich prihaja torej s svojo analizo političnega položaja do zaključka, da je morala priti reakcija proti nadvladju socializma nad vsemi državnimi ustanovami in uredbami, nad vsem političnim življenjem. Čudno pa je, da se je pri tej svoji «analizi» reakcije skrbno izognil vsake analize — fašistovske ga gibanja, ko je vendar to nosilec in zastavonoša tiste, po g. poslancu hvaljene reakcije kot rešiteljice iz žalostnega sedanjega položaja. Zakaj ni vestni g. poslanec analiziral tega gibanja? Zakaj ni izrekel svoje odkrite sodbe o fašizmu in njegovih metodah?! To je res nekaj nenavadnega, če kdo koga hvali, a ga vendar noče imenovati in označiti njegovo bistvo in njegove cilje! Kako naj si razlagamo to? Ali naj si domnevamo, da ima g. Suvich vendar svojo posebno sodbo, ki pa si je ne upa povedati pred udruženjem — nacionalistov?! Ali ga morda obhajajo rahli dvomi o upravičenosti metod, ali pa o koristnosti ciljev reakcije — fašistovske znamke?! Ali se iz tega razloga omejuje Ie na hvalo reakcije proti «rdeči» diktaturi, ne da bi pohvalil glavne izvrševalce reakcije?! Poslanec Suvich ne pripisuje niti drugemu ministrstvu g. Facte dolgega življenja. V tem ima skoro gotovo prav. Vzrok teinu vidi v dejstvu, da «srednje stranke» niso še našle prave poti. Ali se ne zaveda g. poslanec, da s to ugotovitvijo odjemlje reakciji precej tiste veljave, ki ji jo sicer pripisuje?! Če stranke, ki naj služijo v podlago reakciji in dosegi njenih ciljev, ne morejo najti prave poti — koliko je vredna potem taka reakcija?! Vendar pa naprav-lja g. Suvich z mesta logičen skok, zahtevajoč, naj se tiste stranke, ki ne morejo najti prave poti, združijo v koalicijo! Kaj pa, če tiste «prave poti», ko jih stranke slednjič morda najdejo, ne bodo v skladu?! V zadnjem odstavku svojega govora se je poslanec Suvich bavil z vladno politiko in tržaškimi vprašanji. Tu je vprašanje dolgov in davkov, gospodarstva javnih naprav — pošte, brzojava, državnih železnic, — vprašanje dotoka inozemskih ka-pitalov. Vprašanja svobodne luke gospod poslanec Suvich — ni navedel, kar je menda tudi značilno! Med vprašanji vnanje politike je navedel ratifikacijo dogovora v Sv. Margheriti, uredbo reškega vprašanja in trgovske dogovore z Jugoslavijo. Z ozirom na vprašanja, važna za Trst, je rekel govornik, da naše mesto predstavlja za Italijo politično-gospodar-sko vrednost, ki jo ima vlada v svojih računih. Izvestne pomanjkljivosti v postopanju da se ne dotikajo vsebine vprašanj, ampak le odlašajo njih rešitev. Na to je zapel hvale raznim komisijam, ki pomagajo creševati* tržaška vprašanja, ter je zagotovljal, da vlada posveča vso svojo pozornost carinskim, pomorskim in železniškim vprašanjem, pa tudi ladjedelnicam. S tem je gospod poslanec končal svoj «ekspoze» in navzoči so mu ploskali. Tr-žarka javnost in posebno interesiram krogi tržaške trgovine pa gotovo pogrešajo v izvajanjih marsičesa in nad vse važnega. Nič ne čujejo o> tem, da Trst — kakor vsako trgovsko mesto — mora imeti svoje zaledje, brez katerega ne more uspevati Nič o tem, kako bi prišli do dobrega od-nošaja s tem zaledjem, kako naj pride zopet zaupanje do tržaškega tržišča! Gosp. poslanec je sicer govoril o potrebi železniških zvez in tugovskih dogovorov z Jugoslavijo — saj ta je važno zaledje Trsta — ali, kot resen in bistroviden politik bi bil moral izreči svarilno besedo, da načini, kakor jih uveljavlja hvaljena »reakcija* v Italiji, le oddaljujejo to zaledje od Trstal Govoril je pred nacionalističnim udruženjem in zato ni mogel govoriti o tem. '"'oda veliko koristnejše delo bi bil izvršil, (EDINOST* V Trstu, dne 27. avgusta 1922. Se bi bil zaplaval proti reki! Če bi E3 naravnost povedal, da poleg raznih komisij — danes že zelo dvomljive vrednosti — morata pametna in »motrena notranja m vnanja politika ptnagati k srečni rešitvi tržaških vprašanj! Tega si ni ep al in zato ni bil na višini čuvarja interesov tržaškega mesta. Kaj korstijo sami lepi govori?! Usoda dinaria Jugoslavija spada po sedanjem ustroju svojega denarstva k državam s papirnato valuto. Kakor znano, se je vsled vojne razdelila vsa Evropa in tudi ves svet v gospodarskem oziru na dva neenaka dela: v države z zlato in države s papirnato valuto. K prvemu taboru spadajo v Evropi Anglija in nevtralne države Švedska, Norveška in Švica, dalje Zedinjene države in Japonska, a k drugemu skoraj vse druge države v Evropi, predvsem zavezniške in premagane države. S tem je nastal v svetovnem gospodarstvu abnormalen položaj, iz katerega izvirajo vse težkoče, ki sestavljajo svetovno gospodarsko krizo in ki so izvor ogromne škode in izgube za oba gospodarska tabora. Kako je prišlo do te neenakosti denarja, ki je razdelila svet na ta dva nenaravna tabora? Države, ki so se udeležile zadnje vojne, so imele vse ogromne stroške. Vsled tega se državne potrebe niso mogle kriti z navadnimi sredstvi, t. j. z državnimi dohodki. Državni proračuni so prišli kmalu iz ravnoteže, troški so postali mnogo večji kot dohodki in so se povečali v taki meri, da bi jih ne bilo mogoče kriti z nikakimi novimi davki Vsled tega so se morale vlade posluževati edinega sredstva, ki je preostajalo, namreč najemanja posojil v notranjosti in inozemstvu. Kar se tiče notranjih posojil, so vlade trkale v najrazličnejših oblikah na vrata državnih emisijskih bank. Kmalu pa se je to sredstvo iztrošilo, kajti emisijske banke vseh urejenih držav so bile vezane po posebnih zakonih, ki so jim predpisovali, da ne smejo izdajati bankovcev za večje svote, nego so jih v stanu kriti s svojo imovino v zlatu in drugih enako veljavnih vrednotah. V nekaterih deželah se je smela prekoračiti ta svota za precejšnjo količino, ki pa je bila tudi po zakonu določena. Trkanje vlad pa se ie nadaljevalo in državne banke so prišle v zadrego, ker niso imele več razpoložljivih sredstev. Tedaj so segle države po novem sredstvu: odpravile so zakon, s katerim se omejuje izdajanje bankovcev. Takoj so začele emisijske banke pridno tiskati bankovce brez ozira na kritje in jih posojati državi. Tako se je delalo ves čas vojne in se dela še dandanes v večji ali manjši meri. Posledica tega je bila da se je sveta banl*>vc£v ogromno po-; množila, medtem ko je ostalo kritje v zlatu isto, ako se ni celo zmanjšalo. Tako je imela francoska državna banka v maju L 1914. za 3.5 miljard zlata in srebra in 5.8 miljard bankovcev, L 1920. 5.6 miljard kritja, a bankovcev 38 miljard, L 1921. 37.1 miljard in letos v marcu 35.15 tnrljard. S tem je postala francoska valuta papirnata. Vsled velike količine bankovcev jih državna banka ne more več izplačevati v zlatu, kakor pred vojno, in država je izdala poseben zakon, s katerim se je banka odvezala od te dolžnosii in obenem določilo, da imajo bankovci kljub temu veljati kot zakonito plačilo. Čim se je to zgodilo, bankovec ni bil več «ziat» in njegova vrednost je začela naglo padati. Tako se je godilo v v čini evropskih zavezniških barv in to je prvotni vzrok padanja valute, kateremu so sledile vse druge spremljevalne okoliščine, ki soodločajo o vrednosti papirnatega denarja. Kar se tiče jugosloven-skega dinarja, je bilo stanje jugoslovenske narodne banke v zadnjih treh letih sledeče: L 1920. bankovcev: 3 miljarde 300 miljonov, zlata in srebra 80 miljonov, v juniju 1921: bankovcev 3 miljarde 700 miljonov, zlata in srebra 92 miljonov in v marcu 1922: bankovcev 4 biljarde 700 miljonov, zlata in srebra 92 miljonov. Razmerje med številom bankovcev in vrednostjo kritia bi bilo torej zelo nepovoljno in narav-oost katastrofalno. Svota jago*Iovenskih bankovcev bi bila 51 krat večja kot vrednost kritja! Vse druge sosedne države razen Nemčije, Avstrije in Ogrske bi so nahajale v nesorazmerno povoljcejšem položaju, celo premagana Bolgarska. K sreči pa je položaj malo drugačen. K 92 miljonem zlata in srebra je treba prišteti zaloNarodne banke v znesku 304 miljo nov zdravih valut in 2138 mii-onov dinarjev, kolikor znaša vrednofit državnih posestev, ki jih je vlada založila za izdajanje bankovcev. Na ta način bi bili jugoslovenski bankovci kriti skoraj do dveh tretjin svoje vrednosti, kar bi pomenilo — celeris paribus, da je položaj jugoslovenskega denarstva naravnost sijajen. Razmerje med bankovci m kritjem je mnogo Dovoljnejše kakor na Čehoslovaškem, v Bclgžri, Italiji m celo Franciji! Temu stanju pa nikakor ne odgovarja poiojj žaj dinarja na mednarodnem trgu. Dinar »toji denes slabše nego italijanska lira ali čehoslc-vaaka krona. Iz tega sledi, da je inflacija aH povodenj bankovcev sicer prvotni vzrok padanja valute, da pa postanejo pozneje odlo-čilnejše one druge, spremljevalne okoliščine. Kot poeebno okoliščino, ki vpliva nepovoljno na vrednost dinarja, je pač treba omeniti način kritja. Država je sicer založila »voja posestva, toda to so nepremičnin« zemljišča, gozdovi, ki predstavljajo svojo vrednost v naravi in ne v rlovini (v kovini). Zato so ti državni domeni nekako kritje *za silo», ki nadomeščajo kritje s kovino in devizami. Poleg te povsem svojevrstne In izjemne okoliščine ^vplivajo na vrednost dinarja predvsem iplošne razmere, v katerih se nahaja država, v prvi vrsti pasivnost trgovske bilance. Kljub ki tremu naraščanju izvoza je bil uvoz vsako leto večji kot izvoz za približno dve maljardi dinarjev. To pomeni, aa je bila Jugoslavija prisiljena povpraševati v mnogo večji meri po tnjrm denarju koo s 1 o v e n s k a delegacija v Trstu javlja, da je pisarnica delegacije odprta za občinstvo vsak dan od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure. AK je to ljubezen? G. poslanec Grunta je zagotavljal v svojem govoru v Kanalu, da fašizem ne sovraži slovenskega prebivalstva, marveč, da mu hoče pomagati, če bo spoštovalo državo. AK, kaj pomaga taka sladka beseda, ko pa so dejanja v kričečem navskrižju žnjo? Dejstvo je, da dobivajo naši ljudje po deželi grozdna pisma, ker ne po ta ju jejo svojega slovenskega rojstva. Dejstvo je, da se hoče na Čisto slovenski zemlji siliti trgovce in obrtnike, naj sname-jo slovenske napise in jih zamenjajo z italijanskimi. Dogajajo se celo slučaji, da se zahteva od slovenskega trgovca ali obrtnika, naj spremeni pravopis svojega priimka in mu da laško obliko. Dejstvo je, da morajo naši ljudje Često trpeti najhujša žaljenja, če govorijo1 na javni ulici, v tramvaju, ali na železnici v svojem materinem jeziku. Dejstvo je, da ne dobivajo železniških voznih listkov, ako jih na slovenski zemlji zahtevajo v slovenskem jeziku. Dejstvo je, da se naši ljudje označajo za barbare, če dajajo od sebe najmanjše znamenje, da so Slovenci. Dejstvo je, da se našim ljudem trže na javni uHd slovenski list iz rok. Tako bi lahko naštevali dalje. Kaj pravi g. Gkmta? AH odehruje tako postopanje z našin? ljudstvom? So-li to dokazi — ljubezni in volje za pomoč našemu ljudstvu? Če g. poslanec Gfcsata ne odobruje takega početja, sakaj ne fepregevon resne, sva -ritne besede? hi ravno v Kanalu je bila najprimernejša prilika za to! Govoriti o ljubezni in dobrohotnosti do slovenskega prebivalstva, obenem pa ne obsojati takih dejanj napram istemu prebivalstvu: to je — da ne rečemo hujšega — teko kričeča neskladnost, da more tema ti vsako vero tudi v najlepšo beseda če je bila gospodu poslancu Grunti bs»>wti v Kanalu Iskrena in ne le tako za parado po potrebi trenutka, potem naj le hitro prične z zdravilno vzgojo pri snrojih lastnih podrejencih! Od mnogočesa bo moral fašizem odnehati, predno bomo mogli verjet!, da ni sovražen našemu lfndatvuf To kodi povedano gospodu poslancu Ghmtt z vso odkritostjo, pa tudi z najboljšim namenom! «PfccoIov#» Informacije. Večerni «Pic-cofar* (18. ure) od minulega petka prinaša precej dolgo poročilo Iz Pariza pod mastno tiskanim naslovom, Id sporoča, da se v Marijanskih farnih podpiše definitivni dogovor med Italijo In Jagodxvt)o! To je btk> za nas največje presenečenje, ker je bfl «Piccolo» prvi • to senzacionelno vestjo in nismo poprej nič čuli, da bi bila Italija zastopana na sestanku v Marijanskih Lažnih. Z veliko napetostjo smo zato jeH čitati besedilo pod maetno tiskanim naslovom, dokler nismo odložili lista z grenkim razočaranjem. V besedilu pod mastno tiskanim naslovom ni niti "besedice o kakem podpisu dogovora med Italijo in Jugoslavijo v Marijanskih Lažnih. Pravi le, da se Italija trodi, da bi prišla do zbHžanja z obema državama Male entente, posebno pa z Jugoslavijo. Ko pride do sporazuma glede učiteljev v Dalmaciji, petem da bo sledil podpis dogovora med Italijo in Jugoslavijo! Potemtakem definitivni sporazum še ni sklenjen. Po onem mastnem naslovu pa bi morali sodrti da je sporazum že gotov in da se podpiše v Marijanskih Lažnih! Ali, kdo naj ga tam gori podpiše* z italijanske strani?! Seznam nabornikov letnika 1904. Županstvo tržaškega mesta javlja: Seznami nabornikov letnika 1904 bodo javno izloženi na ogled na anagrafičnem uradu (Via della Sanita, II. soba št. 27) vsak dan razen nedelj do 15. septembra od 9. do 12. ure predpcldne. Vsi mladeniči, ki so rojeni 1. 1904. in stanujejo v tržaški občini, se morajo prepričati, ali so vpisani, in če niso, se morajo takoj javiti, da se izognejo zaporu in globi, s katerima preti čl. 137 zakona o naberih in da ne izgubijo tudi morebitno pravico do skrajšanja vojaška službe. Naznanja se obenem, da je po zakonu vsak državljan dolžan obvestiti naborni urad, kateri mladeniči omenjenega Jetnika so iz seznama izpuščeni, in sploh opozoriti na vsako netočnost v podatkih o vpisanih nabornikih. V ta namen naj se pi "iloži reklamcija. Da se olajša ogledovanje in radi večje udobnosti za prizadete, se priporoča sledeči red: 1. in 2. septembra črke A - C, 4. in 5. trke D-F, 6. in 7. črke G - K, 8. in 9. črke L - M, 11. in 12. črke N-P in 13.-15. črke Q - Z. Izredni nabori. Civilni komisariat za Trst in okolico javlja, da je sklicana izredna naborna komisija za dne 31. avgusta ter 2. in 5. septembra. Ti nabori se bodo vršili na civilnem komisariatu ul. XXX. Ottobre št. 7. Začetek cb 9. uri. Mladeniči letnikov 1901 in 1902, ki še niso uredili svojega položaja glede naborov, so vabljeni, da se predstavijo omenjeni komisiji enega izmaci napovedanih dnevov. Istotako se lahko predstavijo očetje tistih nabornikov, !ri mislijo prositi za skrajšanje vojaške službe, da se pregledajo radi ugotovitve njihove nesposobnosti. Očetje in naborniki morajo prinesti izpričevalo o svoji istosti, ki jim ga zda tržaški občinski urad. «Delavsko podpora-* društvo», bolniška bla-^afra. nI. Roma^na št. 26. IL, naznanja svojemu članstvu, da bo odslej poslovalo kot poslovalnica zavoda za zavarovanje proti brezposelnosti, seveda izključno le za svoje članstvo, v kolskor je le-to podvrženo obveznenit zavarovanju proti brezposelnosti. Društven: urad bo sprejemal zavarovalne prispevke članstva in bo tudi izplačeval podporo v slučaju brezposelnosti. Bre-zposelni društveni člani, ki so se dotslej zglaševali v uradu okrajne bolniške blagajne, se bodo morali odslej zglaševati v društvecem uradu, kjer bodo tudi vladali prošnje za podpore. — V svrho točne ugotovitve članstva, ki je podvrženo zavarovanju proti brezposelnosti, kakor tudi v svrho ugotovitve brezposelnih članov, prosimo, da vsi člani brez razlike nemudoma predlože svoje članske knjižice v druStvenem urada. — Odbor. Iz uredništva. Iz Komna smo prejeli dopis, ki vsebuje tako hude obtožbe proti postopanju tamošnjega sodnika, zdravnika in poštarja, da si ne upamo priobčili jih, dokler ne dobimo natančnejših pojasnil in jamstev za resničnost trditev v dopisu, če so resnične, bi bilo to res nezaslišano in res vredno metle, kakor pravi dopisnik. V nedeljo, 3. septembra t. 1. v Lonj^r na veselico pevskega društva «Zastava». Prireditev se vrši v korist »»Dijaški Matici*. DruStven« vesti Krožek «Omlfidina» Trst priredi danes v nedeljo izlet v TrebČe. Zbirališče ob 14 uri pred ljudskim vrtom. Odhod točno ob 14 uri in pol. Krožkovi prijatelji ciobrccl-ešli. — Tajnik. M. D. P. Magdalena priredi danes popoldne izlet. Zbirališče točno ob 2 na Kolonlcovcu, Pomotoma je bilo včeraj v «Edinostih da bode zjutraj. Udeležite se v največjem številu. — Točnost — Odbor. »Omladina* Trsi. Vsa mladinska društva, katera imajo smisel za organizacijo se opozarjajo na «Poziv» pripravljalnega odbora •Omladine» ter naj čimpreje sporočijo svoje mnenje isti na naslov: «Omladina» Trst, Via Fabio Filzi št. 10/1. — Pripravljalni odbor/ Žesska podružnica «Šo!skega društva*. Dne 30. t. m. ob 5 uri pop. se bo vršil v prostorih uredndštva «Edmosti» sestanek v svrho ustanovitve ženske podružnice «šolske ga društva» v Trstu. Z ozirom na veliko važnost te velepo-membne kulturne organizacije prosimo, da se vse zavedna jfcospe in gospodične tega sestanka polnoštevifno udeležijo. Pevsko društvo «Zastava» v Lcojerjo priredi, skupno z domačim dijaštvom v korist «Di-jaški Matici^, dne 3. septembra t. L veliko vrtno veselico. Sodelujejo razna bratska društva. Natančnejši spored slavnosti se še objavi. Iz tržaškega življenja Aretacija ponarejevalcev denarja. Mesto in dežela sta polni ponarejenega denarja, in Ie redko kedaj gre za roko obiastvooi, da zasačijo prave krivce te nesreč*?, na kateri trpi posebno naše ljudstvo, to je prave ponarejevalce denarja. Navadno trpe za njih nedolžni, ki so po nesreči dobili ponarejeni denar v reke. Ti reveži izgubijo denar in se morajo še zagovarjati zaradi — penarejevanja denarja! Vsako toliko pa padejo pravici v roke pravi ponarejevalci in njihovi pomočniki. Kakor vse kaže, se je to zgodilo te dni z aretacijo nekega Umberta Bassiata, ki je v Hamburgu, kjer lira itak dosti velja, sijajno živel s ponarejenimi lirami. Imel je ponarejene 100 in 500 lirne bankovce. Mož je bil aretiran, njegov (krug, s katerim je užival sadove svojega dela, pa je imel boljši nos od njega in je v kritičnih dneh izginil brez sledu iz Hamburga m prišel v Trst. Toda tržaška policija je bala že dobila točne podatke o njem in ga je imela že kakih 8 dni v pesti. Hotela pa ga je pustiti Se nekoliko v svobodi v upravičenem upanju, da bo prišla potom njega na sled te kakemu tičku. In ni se varala. Mož se je čutil popolnoma varnega in je mirno hodil po kavarnah in drugih javnih lokalih. V neki tukajšnji kavarni se je vedno sestaja) z večjo dražbo znancev Toda tt> ni trajalo dolgo. Včeraj, ko se je najboljše zabaval v družbi, je prišlo v kavarno nekoliko policijskih agentov in aretiralo kar vse skupaj. Glavni aretiranec par-niški natakar Manlio Leone je bil vkljub vsemu protestiranju zaprt, njegove prijatelje pa so, razen enega, Ivana Furlana, ki stanuje na Viale XX Setfcmbre 85, izpustili. Pri Furlanu so našli več ponarejenih bankovcev. e e e Doznavamo, da je bil Manlio Leone snoči izpuščen iz zapora. Potemtakem ga je policij* bržkone zamenjala s pravim krivcem in bi mc< rala pasti tudi sotožba proti njegovim prijate* Ijem. Na vsak način stvar še ni razjasnjena. Med dva vagona je prišel 42-1 etni Anton Bassanese, železničar iz Buj je včeraj delal i>a postaji Sv. Andreja. Nesreča je hotela, da je revež prišel med dva vagona, katerih odbijača sta mu zlomila nekolika reber. Nesrečnika so v težkem stanju od< peljali v bolnišnico. Nogo je izgubil. Ivan Križmančič, stanu-i?č.na Vrdeli l23. je padel snoči v ul. Bat-tisti pod kamion. Revež je izgubil pri tem nogo. Odpeljali so ga v bolnišnico, Blatfo je kradla. V manfakturni trgovini Edgarda Canarutti v ul. Giulia 7 je bila aretirana Milka T., ker je ukradla !3 metrov blaga po 35 lir. Peljali so- jo v zapor. Aretiranka pravi, da je kradla radi bede. Bolzsik razbil... zobozdravniku zobe. Navadno razbijajo zobozdravniki drugim ljudem zebe, takrat pa se je zgodilo narobe. K Rudolfu Mastroc!*nque je prišel bolnik. Bolel ga je zob. Zobozdravnik, navajen na take slučaje, je pogumno pogledal bolniku v usta — s prsti, kar je tega tako razjezilo in zabolelo, da ie zgrabil zobozdravnika in mu prismodil tako klofuto, da se mu je pocedila kri. Moral se je iti zdravit 15 d^h*0 pOSta^° in k° okreval v kakih Tat. Ivan Mako je kupoval blizu Velikega kanala dinje. Kupil je in plačal, nato pa stavil listnico nazaj v žep, odkoder pa jo je v 5steb hipu potegnila roka nekega Josipa Novaka. Potezo so zapazili stražniki, ki so moža takoj prijeli za rokav. Toda ta se je začudeno obrnil, češ: kaj pa hočejo od njega? Pustil se je tudi povsem mirno preiskati, toda stražniki niso našli pri njem listnice. Mož jo je bil bržkone oddal kakemu tovarišu pri podtetju, ki je takej izginil z bojišča. Ker pa so stražniki trdili, da so ga z lastnimi očmi videli, kako je potegnil lisirico Maku žepa, je moral z njimi v zapor. Dn©vr!@ vesti Smrtna kosa. Danes, 26. ob 9 uri zj. je preminul po kratki bolezni mož stare korenike, nekdanji voditelj devinskih Slovencv, narodni mučenik iz časov smrti nekdanje avstrijski cesarice Elizabete, gospod Miroslav Ples v starosti 70 let. Slučaj je aanesel da je ravno pred 8 leti, na Isti dan, zgubil svojega najstarejšega sina, katerega je podrla ruska svinčenka na gftliških poljanah. Kdo ni poznal našega Plesa? Ko nas je v predvojnem času klicala devmska «Ladia» na pomoč za sodelovanje pri veselicah in smo prihajali s parnikom in vlaki gostoljubno nas je sprejela prijazna Plesova družina. Bili smo svoji med svojimi. Pokojni Ples je župaaoval devinski občini nad 15 let. Dan^s pa ga je pobrala kruta smrt. Zemljica aa lahka. Preostalim naše iskreno *°Nex»Bka Avrtrija pod zaščito lUbjeT «Der Tiroler» piše: Kaj doseže Setpel v Italiji? Italija naj sprejme mandat nad A v?trijo. In Pomcarć v Parizu ne bi ime! 1UČ proti temu. Torej gospodarski protektorat Italije nad Avstnjo? AH se je Italija potezala za to? To utegne biti in London in Pariz se bosta morda veselila tega, da se irnebita avstrijskega berača, ki hkrata stavi vpralanja ko* nekak sbdrfk. AK, kako si predstavlja Italija vlogo mandatarja nad Avstrijo? Italija, država, ki je raztrgana od revolucionarnih sil, strankarskih sporov in srda — država s težkim deficitom v državnem proračuna, v trgovini, katere problem je gospodarski, ki ga ne more rešiti v svoji lastni h&i! Česa naj pričakuje Avstrija od Italije? Mi, Id govorimo iz lastnega izkustva, amo ie na tem mesta obsežno razložili, zakaj z vso pra* vico dvomimo na taki rešitvi avstrijskega problema. Pojasnilo, ki fe nepopolno. Na drugem mestu jemljemo na reSeto nedavni govor tržaškega poslanca Suvicha pred •nacionalističnim udruženjem« v Trstu. Čudimo se mu, da je pač na razsežno opisal sedanjo ^reakcijo* v Italiji proti «protipatriotičnim življem» ter povdarjaf njeno upravičenost, da pa se je skrbno izogibal vsake jasne označbe tistega činitelja, ki daje hvaljeni «reakciji» pogon. Domnevamo si, da si i/ Iz Nabrežine. Pogreb vzor mladiča. V torek dne 22. t. m. smo pokopali tu 23Jetnega nadebudnega mladeniča Caharija Alojzija. Kruta bolezen ga je držala v postelji celih 14 i raesccev. Zadnji čas je posebno mnogo trpel Iter si skoro želel smrti, katera je nastopila due 21. t. m. ob 11 irs ga s tem rešila mučnega trp-! l;enja. Dragi Lojze, je bil vzor mladeniča, jak-» i rvaj^ Iaiine aaravi ter izredno nadarjen. I Obiskoval je tržaško obrtno šole. kjer je kon-|čal z najboljšim uspehom tri tečaj*-. Četrtega i mu bolezen ni več dopuslila. Bil je posebno | vnet za risanje in glasbo, te v domači šoli ju bil najboljši risar, a slike, katere je pozneje j napravil, so bile naravnost umetniške. Krasm ! olinate slike ob njegovem mrtvaškem odru so j pač jasno pokazale spretnost njegove roke. V | domačem «Godbenem družtvu» je bil najboljši j violinist. Več priznanih glasberikov je poznato že pred vojno njegovo nadarjenost za* glasba ter mu svetovalo, n ij bi se posvetil tej umsi-nosti in naj bi študiral na konserva toriju a Pragi. Bil je s tem nasvetom sicer zelo zadovoljen ali skromne razmere mu tega niso dovolilo V času vojne je bil poklican k vojakom in j# služil tudi na fronti, kjer so ga še posebno trpinčili in zlostavljali. Pozneje je bil skoro er>o leto v laškem ujetništvu. Vse to je zelo močno vplivalo na njegovo že itak šibko zdravje. K« se je vrnil domov, je kljub svojemu nhK-.-.u zdravju spet vneto deloval pri Gctlbeneru d« -štvu, dokler kruta bolezen ni popolinj.«.-* vrgla na posteljo. Sočustvovali so z njim vsi ki so ga poznali, posebno pa je pokazal rj.j-gov pogreb, kako so ga ljudje cenili in IjubJl Pogreb je bil nad vse krasen. Udeležili so s« ga skoro vsi mladeniči in dekleta iz Nabreiin« kakor tudi mnogobrojno občinstvo. *Godben_i društvo* se je celokupno udeležilo pogreba svojega nepozabnega člana ter mu v slovo zz-sviralo par žalostink. Marsikatero oko se je zasolzilo, ko smo mu sipali prst na njegov rani Starišem pokojnika izražamo naše najisltre-nejše sožalje. Tolaži naj jih zavest, da on sedaji ne trpi več ter čaka «da vid"mo se na-d zvez-dami:>. Vsem, ki so v bolezni tolažili pokojnika in a navzočnostjo in venci ob pogrebu pokazali toi liko prijaznosti in ljubezni do našega Lojzeta iskrena zahvala. Tvoj spomin, drajji Lojze, os!:- • s d v-.ta, ki so te poznali. — Prijatelji. Poziv slovenskim starišem v Gorici. Politično društvo «Edinost» poživlja s?ovca&xo stariše v Gorici, ki želijo vpisati svoje otrese na slovenskih razredih mestne ljudske i*>!e, da se zglasijo v društvenem tajništvu Via Ma-meli št. 5 (prej Via Scuolc, nad bivšo trgovina Hedžet-Koritnik). Prosimo, da se slov. stariši zglase najkasneje do petega septembra. Priglasitve se Sprejemajo vsak dan od 9.—12. ure dopoldne. — Odbor Političnega družtva «Edinost» v Gorici. «Akad. fer. dr. «Adrija» v Gorici ima v. ž predavateljev na razpolago. Zato pozivlje vsa kulturna društva po deželi, katera bi želela, da se drži kako predavanje v njih področju, da se nemudoma javijo pri podpisanem društvu in naznanijo čas in predmet predavanja, katerega si želi. Snov predavanj je sledeča: 1) Zadružništvo. 2) Zemljiška knjiga. 3) Narodno gospodarstvo. 4) Spolne boleznL 5) Kuin* bolezni in 6) narodna higijena. Ker iina^o predavatelji čas le od 20. avgusta do 10. sefm-v-bra se opozarja vsa društva, da nam čimprej, sporočajo svoje želje. — Odbor. Sv. Peter na Krasu. V noči 23 do 24 tef* * pogorela hiša posestnika Cekada-Penko. Gorati je začelo okoli 11. ure zvečer. Pogo.-eJo je vse do tal, ostali so goli zidovi. Da ni goreti tudi poslopje gos. Severja se imamo zahvaliti v prvi vrsti načelniku želez, kttriku *o železničarjem, kateri so prišli takoj s svoj« brizgalnico na pomoč. * Vsem županstvom! Radi statistik«*, ni ji izredno važnega pomena, prosimo vsa župan stva, da nam prijavijo vs« visoko- in šolce, ki so iz njihove občine, in sicer ime, sta rost, kraj in predmet študij. A kad. fer. dr. «Adrfla*. GoHc«, Kavarna Adriatico, Pia»^s V tUorU. Iz Kazslj. Z ozirom na notico v «E«nu**H. z dne 10. t. m. pod naslovom SoUk^t* društva In komunisti* prosimo, «a priot>i.T-w; Ni res, da js tukajšnje druittvo .Dokva Žar» odreklo sodelovanje na »Javnosti v Sejati 6. avgusta vsled agitacije n«k»gu koUlif-nega učitelja. Res je marveč, oa je odbor e V Tflto, IM 27. iTflte m. ivoji te ji do« 30. julija vsled đoSlega vabfiai sklenil, da bo pevski zbor sodeloval na slav-postt To je razvidno iz sejnega zapisnika. Omenjeni sklep se je takoj naznanil pero vodju, Id pa je izjavU, da društvo ne mor« nastopiti, kor sta dve boljfci moči odsotni. Vsled toga je bil odbor primoran odreči sodelovanje. Resni-p na ljubo pe bodi povedano, da jo bfl neki naš pevec v Sežani, kjer se je v gostilni rax- Ejvarjal s prijateljem. Pridružil se mu je do- čnt učitelj, ki je takoj zasukal pogovor na tlavnosti, je rekel oni učitelj, da se oni ne ude-slavnost in komu je naš pevec povedal, da bo naše društvo sodelovalo, je rekel oni učitelj, jda se oni ne udeleže, ker tam da so sami bote-garji, ki ne gledajo na drugo, nego da si polnilo žepe! — Tako nam je povedal na§ pevec, ko smo pročitali omenjeno notico v »Edinosti». Ugotov-ljamo to, da no bi nas javnost smatrala za kake komuniste. Niti na misel nam ne prihaja kaj takega, ker smo preveč zavedni in smo vstk-dar žrtvovali in žrtvujemo v prid naroda po svoji moti: (Pripomba uredništva. Dopisnik zavrača nekaj, kar mi nismo trdili. Nismo rekli, da bi se bil odbor društva «Dneva žar* Izrekel proti sodelovanju. Iz dopisa pa izhaja dejstvo, da se je agitiralo proti slavnosti od tiste strani. Sicer pa jemljemo izjavo dopisnika z zadoščenjem na znanje.) Granata. Zopet nesreča z granato. To pot je zadela nekega Jožefa Cijan, starega 28 let Iz Gorice. Zgodaj ziutraj se je podal na delo in kopal zemljo. Naenkrat je zadel z motiko na malo grarato, ki je v hipu razpočila in le veliko čudo je bilo, da ga ni težko randla, odneslo mu je en prst. Privedli so ga v vas, kjer so mu dali prvo pomoč. Zdravil se bo doma. Odžagalo so je trt prste. Nekemu mizarju, Petru Cetiču iz Podgore, ki i« bil zaposlen v mehanični delavnici Adolfa Maser. Imel je ne- ; kaj opraviti pri krožni žagi, pri tem pa ga je žaga zadela v roko in mu v hipu odnesla tri prste. Prvo pomoč so mu dali navzoči delavci, potem pa so ga prenesli v bolnifnico -usmiljenih bratov v Gorico. Z avtomobila je skočfl. Neki kamijon, ki je prihajal iz Idrije, je peljal med drugimi tudi delavca Ignacija Pislev, starega 21 let. Temu je odneslo klobuk. Skočil je za njim z avtomo- J bila, a tako nesrečno, da se je resno poškodoval na levi nog! in drugje po telesu. Prepeljali so ga z istim avtomobilom v bolnišnico v Gorico, kj«r je dobil naglo pomoč. ! Sladko grozdje. Ljudje se pritužujejo, da oblast ravno sedaj zopet pošilja nabirat po po- j ljih in travnikih granate in drugo železje, ko j je sadje zrelo, posebno grozdje, ki ga samopo-sebsj umevno, ne puste na miru. S tem trpi naše ljudstvo občutno gospodarsko škodo, ker se itak najde dovolj uzmovičev, ki se radi sladkajo na račun drugih. Tako smo slišali iz bližine Vrtojbe in Bitj, da so se pojavili oboroženi tatovi poljskih pridelkov in so streljali na gospodarja. V takem slučaja niti poljski čuvaj mnogo ne pomaga. Res v lepih razmerah se nahajamo. Požar. Pred nekaj dnevi je požar uničil hišo in gospodarska poslopja znanemu občespošto-vanerau posestniku Obiđu pred Poreznom. Goreti je začelo ob dveh po polnoči in sicer v j kozolcu, od koder se je ogenj razširil na ostala poslopja. Ljudje so si rešili samo golo življenje, rešili so tudi govejo živino. Škoda je velikanska. Kdo je zažgal ni znano. Ugibljejo, da so morda po neprevidnosti zažgali tihotapci, k! so se tajno mimogrede vstavili v kozolcu, j Vendar ni nič gotovega. Dirka po mestu. Pogosto že smo se prito- ' ževali, da po našem mestu dirkajo bic'Misti, kot bi šlo za stavo in s tem ogrožajo mimoidoče. Policija je vendar enkrat sprevidela, da to ne gre dalje in zaČ ela te ljudi ustavljati, da jih I pouči o obstoječih predpisih. Tako je bilo v par dneh ustavljenih kakih 16 kolesarjev. Tako je prav, da pride tudi v naše mesto enkrat red! Pevskira društvom. Dne 24. septembra se bo vršil v Rihsmfcerku pevski dan — nekaka tekma med našimi zbori. — Kakor povsod, tako moramo začeti tudi pri petju z resnejšim in intenzivnejšim delom in to bodisi pri izbiranju pesmi same, kakor tudi pri proizvajanju. Če pr* gledamo skladbe, ki so jih prepeli pevski zbori od konca leta 1918 pa do danes, zapa-iamo, da je število skladb zelo majhno v primeri z velikim številom pevskih zborov. To seveda se ni tako velik greh. Slabo pa je da smo morali pri letošnjih priredkvah poslušati to in na tak način proizvajano, kakor pred dvemi leti. Nekaj izjem bi pač imeli, ali zelo, celo malo Dobro bi bilo. ko bi se dalo našim pesmim «budnicam-> malo oddiha :n da bi se nadomestile z drugo, tako bogato pevsko literaturo, j kajti « budnica* zgdslja svojo lastnost, če jo j moraš posluSati povsod m ob vsaki priliki. I Prireditev v Rihemberku naj bi dala povod k delu za izboljšanje petja in za povzdigo na-! še narodne in umetne pessni Dolžnost pevska društev ie zborov je, da sodelujejo pri prireditvi. Ker jo na razpolago razmeroma le malo časa in ker ni mogoče, da bi naštudiral vsak j pevski zbor novo pesem, naj izberd gg. pevo- ( vodje tako snov, katero zbor že obvladuje več j ali manj, kajii važnejše je le to kako se pesem proizvaja. Prireditev bo dala pevovodjem j in pevcem obilo snovi za delo črez zimo. Pevski dan v Rih^berku naj pokaže vrline na-1 Pevci fa pevke, pripravljajte sel Is Cerknega. Kakor smo izvedeti, bo gospod Dr. Josip Grusorm, ki je otvoril v Idriji lastno notarsko pisarno, imel uradne dneve tudi v Cerknem v prostorih gospoda Makuca, gostilničarja v Cerknem tik sod nije, in sicer vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. — To je bilo res nujno potrebno, ker je bil cerkljanski sodni okraj teliko časa brez notarja. Praprot pri Sempolafo. (Primer žalostne nezavednosti}. Ni davno temu, ko sem bil v obiskih v tej kraški vasici. Torej tudi Praprot ima svojo gostilno, p ar d on oštarijo, kajti na svisiin dotične hiše je z velikimi črkami pisano «Osteria». Prej je imel tudi ta «Šjor» dvojezičen napis, kakor ga imajo vsi gostilničarji v občini. Zanimal sem se tudi za to, kako je neki prišlo do dvojezičnih napisov v čisto slovenski občini. Od občinarjev sesn izvedel, da se je to zgodilo pod pritiskom finančih organov. No kljub temu pojasnilu pa ostaje odpt^to vprašanje, pod čigavim pritiskom je del praprovskl gostilničar saino italijanski napis. Zavedni Pra-provci, ali se vam ne zdi, da je tako zapostavljanje našega jezika v čisto slovenskem kraju naravnost narodni zločin? Mari se ne tepta zadosti naš jezik v tistih krajih, kjer gospodarijo naši nasprotniki; da bi jim morali še mi sami pomagati? Vzdramite se vi, ki nosite gostilničarju krvavozaslužene novce, in zahtevajte, da spoštuje naš materni jezik. Nekdo, ki je bil v posetih v Praprotu. Vesti z Notranjskega Matenjavas. Narodni tabor v Mate nji vas i, dne 3. prih. m. se obeta vršiti v tako velikem obsegu, da ga Matenjavas sama ne more pripraviti. Zato delujeta složno z nami, kakor pri drugih prireditvah (osohito lani aa istrske žrtve) tako tudi letos bližnji vasici Rakitnik in Žeje in deloma Prestranek. Priprave so že v tfekul Edison pravkar brzojavlja, da je posebni parnik z njegovimi najnovejšimi iznajdbami odplul pred 14 dnevi iz New Yorka proti Trstu- V tržaški prosti luki pa vse mrgoli priprav za izkrcanje »Peklenske panorame«, «Prero-škega gramofona*, «HerkuIesovega stroja*, > več vagonov predmetov za muzej itd. Poskrbljeno bo v veliki meri za razvedrilo duši in okrepčilo telesu, tudi abstinenti ia vegetarijanci se ne bodo mogli pritožiti. Ples čisto postranska stvar — dovolj bo drugih lepših zabav. Sicer pa škoda tiska in papirja za reklamo — dovolj je, če povemo, da se pripravlja k sodelovanju % Istre, % Trsta, H Krasa ia odo Notranjsko z Vipavo in Idrijo vred. Ce ni dovolj — oprostite! Pridi, vidi in ae bo ti Ia! Književnost In umetnost Braiilslav Kušič: Navaden človek. Šala v trei dejanjih. Poslovenil Fr. Govekar. Založila i zbirki gledaliških iger «Oder» Tiskovna zadruga v Ljubljani. — Prav dobra je misol c izdaji primernih iger za naše odre, ki jo je začela praktično gojiti »Zveza kulturnih društev v Ljubljani®, zakaj do danes nimamo založništva, ki bi sistematično ali vsaj redno izdajak igre, ki jih rabijo naša gledališča in naia pode. želska društva pri nas in v Sloveniji. Do zdaj imamo v zbirki «Oder» že dve igri, prva jo -Noč na Hmeljniku® od dr. Ivana Laha, druga pa je komedija od Branislava Nušiča «Navadea človek». Branislav Nušič je danes eden najplo-dovitejših srbskih pisateljev, katerega pridno pero se je lotilo vsaktere snovi, poleg tega, da je bil časnikar, je pisal tudi eseje, potopise tice, povesti, romane, drame in komdije. Njegovih knjig in spisov je dolga nepregledna vrsta. V prvi vrsti slovi kot komik in je gotovo eden najboljših jugoslovenskih koroedio-grafov. Veliki množini del, ki jih je spisal, (samo iger je nad 33), je jasno, da ni vse prvovrstno, dasi so dela vmes, ki mu bodo ohranila trajno ime v srbski lHeratuo. Morda je tudi nekoliko preveč razblinjen, da se tupatam učinek humorja porazgubi. Vendar so njegov« komedije laiike za igranje in na odru učinkovite. Opisuje srednjega človeka, uradnika, meščana, njegova politična satira pada na desno in na levo, na vlado in na družbo. Svoji satiri dž vselej tako ost, da ie aktualna tudi, Če je presajena na tuja tla. Skr/euci smo do danes Nušiča malo poznali. V LJubljani so igrali njegovo komedijo »Protekcija* z lepim uspehom s» še eno igro. Natisnjenega nI bdo njegovega v slovenščini šc nič, razen v lanski «Mladiki* ena njegova novela in zdaj zgoraj imenovana komedija. Komedija «Navaden človek* je preprosta, lahka za igranje, ker značaji nastopajočih oseb niso komplicirani. Igra se godi v meščanski družbi blizu Belgrada. Trgovčeva hči Zorka se zaljubi v pesnika Damjanovića samo ko bere njegove pestmi. Ta pride v nph kišo k njenem« bratu po imenu Mičič, ker se mora pred ' oblastjo skrivati radi neke pesmi m se kot Mičič tudi predstavi. S ta riši Zor kini ga hočejo poročiti s hčerko in pilejo po niegovega očeta, pravega Mičiča, Zorka pa se Mičiča-Damjano-viča brani, ker je navaden človek, ona pa sanja o pesniku. Poleg tega pa Damjanovič tudi vzljubi Zorko in ne vć, kako bi jo pridobil za ljubezen, ko ne sme izdati svojaga pravega iaaena. Silno resnična nastane situacija, ko pride stari Mičič vs začuden in ga mlada dva — Damjanovič ia Zorkin brat pregovorita — da vsajsa n čas igra ulogo pesnikovega očeta. Komična situacija raste s novimi komplikacijami od priziora do prizora, ki se slednjič vse dobro razreši. Tudi Zorka izvč, da je pesnik Damajnovič čisto navaden človek in se tudi s tem spoznanjem zadovolji. Vrši se seveda poroka, akotudi ne na odru. Igra je taka, da jo bodo nafti boljši odri po deželi igrali z uspehom. HL umetniška razstava klaba «Grobr> v Mariboru. Mladi in agilni slovenski umetniški klub « Grohar* v Mariboru priredi o priliki Pokrajinske obrtne razstave in v zvezi ž njo v telovadnici dekliške ljudske in meščanske šole v Cankarjevi uKci v Mariboru svojo III. umetniško razstavo. Razstave se udeleži krog 15 umetnikov iz Maribora in mariborske oblasti, tako da bo mudila, v vsakem o žiru popoka vpogled v stanje upodabljajoče umetnosti na severnem ozemlju Slovenije. Priporočati bi bilo, da bi se xa to važno kulturno prireditev ! zanimala tudi širša jugoslovenska javnost ter jo posetila v čim lepšem številu. Gospodarstvo Priprave za 10. umetniško razstavo kluba «Grohar» v Maribora so v najlepšem teku. Umetnine, ki bodo razstavljene od S. do 17. septembra v telovadnici dekliške ljudske in meščanske šole v Cankarjevi ulici, so bile večinoma že dostavljene razstavljenemu odboru ter jih bo te dni pregledala posebna jury, ki bo sestavljena po veČini bt ljubljanskih umetnikov. Za razstavo, ki bo nudila celotno sliko vpodabljajoče umetnost! ob meji, vlada vsestransko zanimanje. Ogrsko odškodninske dajatve Jugoslaviji. Komisija za sprejemanje prvega kontingenta ! ogrske živine j« končala svoje delo. Sprejetih je bilo 1090 ovc. 350 konj in 650 glav goveje živine. Drugi del dajatve bo sledil v kratkem. čchosgovaško-fcolgarska paropfevaa dražba. Pred kratkim je sklenila trgovinska zbornica v Ruščuku, da se ustanovi čehoslovaško-bol-garska paroplovna družba, pri kateri bode Cehi ud«i»£eni z dsreme tretjinama kapitala ia Bcigari z eaa tretjine._ Mali oglasi DVE HKJI, združeni s petimi stanovanji, približno 600 sežojev obdelane zemlje, vodnjakom, sta na prodaj pri Manji Magdaleni spodnji tik železnice. Cona ugodna. Poja*-aila: Marija Magdalena zgornja 335, Trst 1616 NEVERJETNO ali raemično, da računa krojač Peter Vončiaa v Ajdovščini it. M6, pri cerkvi, od dela fine obleke, navadne ali športne samo 50 do 65 lir; prvovrstno delo po dogovoru. Postrežba točna. 1611 BIVŠI čehoslovaški lagijonar, zaveden Slovenec, izurjen železničar, vešč mešane stroke in pisarniških poslov, zmožen več jezikov, išče kakoršnekoH službe v mestu aH na de: želi. Cenjene ponudbe pod «Legijonar» na upravništvo. 1612 VA2NO ZA GOSPODINJE. Radi popravljanja trgovskih lokalov in da rešim velikik zalog blaga, prodajam vse blago po raifnaft c«ah, Teacs Dominik, trgovina jeshrio, kolonijalnoga ia mešanega blaga, Sv. Križ pri Trsta 177.__1613 ŽIVINOREJO. Skladišč« pokvarjenih jestvin (za živimo) se zopet odpre 4. septembra. Giulio NapeKtano, Via Udine 10. 1614 ŠIVILJA Angela Bizjak na Greti it 4 in 11 se priporoča cenjenim Jamam. 1615 G. DOLUNAR Trst — Vin Ugo Polomio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 2741, uvoz -—izvoz. Velika zaloga papirju sa zavijanje pisalnega i, t. d, papirnatih vrečic tw valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 79 SLAMOREZNICO, železna vrata m 3.10 X m 3.— in gig, (biročia) prodam. Natančna pojas rila daje Josip Vaienčič, Trnovo na Kranjskem_1602 POZOR! Krona, perle, sla to, platin ia zobovje po naMžjtt* oenah plačuje edini grosist Bel-feK Vita, n*a Madonnina 10. I._16 PRODA SS na prostovoljni dražbi dobro ohranjena vinska peaodfc o4 60 I dc 15 hI, stiskalnica za grozdfs* štajersko drevo in razne druge red. Dražba se rrfti v pondeljek, dne 4. septembra pri lftnlrn Gramijasu, v Vipavi._1610 ' | VDOVEC, 45 leten, leti amnja v svrho ženitve z gospodično aH vdovo hm otrok, 35—45 letno. Naslov pri upravniitvu. 1606 V 45. vrstah se izdelujejo testenine „P6KATETE11. Nekaterim ugajajo debeli, drugim drobni makaroni, tem vrvice, onim polii itd. vse pa so tečne, redilne ia lako okusne, da j jih vsepovsod hvalijo. 63/11 j *OVI Burgunder se to« na gradu Moko v Borita. 1607 BUKOV GOZD sa issekanje, po možnosti blizu ceste, se kupi. Naslov pri upravništvu. 1608 PRAŠIČI, lepe vrste, 2 meseca stari, se proda-jo. Chiadino In Mogle 155. 1609 SOBA z dvema posteljama se odda, najrajši moškima. Corso Garibaldi št. 17 IV. vrata 10.__-_1603 KOLARSKO delavnico, preskrbljeno z razno-1 vrstnim kolarskim orodjem in leson. proda po ugodni ceni Radovič Izidor v Sv. Križu pri Trstu št. 87. 1604 GOSPODIČNA Nežika Mlakar je naprošena, da pride v Kolonjo štev. 126 kjer je bila pred letom. 1605 TRIJE PRAŠIČI za porejenje, en samec, dve samici, ena puščena za pleme, se prodajo, Sv. M. M. zgornja (Gampanelle) 701, Villa Jager.__161S HIŠICA s 3 prostori se proda pri Sv. M. M zgornji 797.__1517 PRIVATSCHULERHEIM Meran - Obennais, Pensioa Mazegger. Internat za dečke srednjih in ljudskih šol. V kraju: gimnazija, realka, višja realka, trgovska šola z nemškim poučnim jezikom ter «Istituto tecnico® z laškim poučnim jesikoim. Tečaji v nemščini, francoščini, angleščini sa dijake. Dobra oskrba in strogo nadzorstvo zajamčeno. Reference in prospekti na razpolago. 1379 VINO črno in belo istrsko, izvrstno se vdobi pri R. Malalan na Opčinah št. 386. Cena od 56 do 300 I po L 260, od 300 1 naprei po L 250 hI._ 151Q PRODAJALKA za trgovino mešanega blaga] vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče službo v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 1584 NA PRODAJ je poeestvo v trgu na Dolenjskem ob železnici: dve enonadstropni, ena pritlična stanovanjska stavba (44 sob, 9 kuhinj, 10 kleti itd., vse oddano državnim uradom in nasebcikoai, gospodarsko posluje, 5501 ma vrta, 737 a** travnika, 9459 m3 oašnika, 34.492 ma gozda. Naslov po- . upravništvo. 1590 »ODA se peeeetvo v prijaznem mestu na Štajerskem, daleč saana gostilna ob državni cesti, prostorno gospodarsko poslopje, 9 oralov zemlje, cena 2% milijona jgsl. kron; ali pa veMk hotel v istem mestu, nova stavba, velik vrt, gospodarsko poslopje, 9 oralov zemlje, velike dvorane, najugodnejša postaja za tujce. V mestu razvita lesna trgovina, železniška nostaja; kupna cena 3K milijona jgsL kron. Naslov pove upravništvo. 1591 RAZPOLAGAM z večjo množino istrskega vina. Za zunanje odjemalce tranzit. V zalogi imam kraški teran in pristen vipavc po u-godnih cenah. Priporoča se Fran Štrancar, vi a Cunicoii 8. 1593 POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcaaton 7, II. levo. 1594 ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redila! prah, fluid za konje, se dobi v lekaioi v 0. Bistrici. 28/4 STROJNO KOLARSTVO Fr. Bratina. Ajdo*« Kina. Posebnost: ljubljanski vozički, pari-zarji do osem ton z jamstvom. Popravila karoserij, avtomobilov, mlinov, žag, poljedelskih strojev. Izdeluje kolesa in lesene dvodelne jermenice po naročilu. Iščejo sc zastopniki za Istro in Brda. 53 NOVE POSTELJE, vzmeti, žimnice iz morske trave, iz volne in drugo posamezno pohištv se prodaja po najzmernejših cenah. Fcnde ria 3. _15& KNJIGOVODKINJA, izurjena, ki vodi že djl Časa vse uradniške posle pri denarni zadrugi z večjim prometom, želi premeniti mesto. Naslov pri upravništvu. 1598 ŽAGAR, prvovrstna hk,č za parne in vodne žage, želi premeniti mesto. Cenjene ponudb« pod «2aga» na upravništvo. 159V KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjtia cenah Pertot. Via S. Francesco 15. II. I® GLASOVIRJE, harmonije in orgije popravlja in ugiašuje Andrej I ečar, Trst, via \ aJt'irivo 15, L telefon 14-72. 17 t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsad^ sorodnikom {-iiiateijem in znancem, da je ljubljeni soprog in oče DOHiM KMEZE po dolgi in mučni bc!ezni danes ob 9. zfutr&f izdahnil svojo blago dušo. Pogreb n«'pozi*bnega pokojnika se bo vršil v nedeljo 27. t. m. ob 17. uri popoludne. SEŽANA, 26. VIII. 22. Frančiška roj Umek, soproga; Alojzij, sin; Alojzija roj. Mržek, nevesti in ostali vnuki in vnukinje. 5M Bralno in pevsko društvo „Ladja* v Devinu naznanja pretužno vest, da je njegov ustanovitelj in član Miroslav Pless danes preminul. Člani so naprošeni, da se udeleže pogreba v čim večjem številu. Devin, 26. avgusta 1922. 5» —~mia n n MnlliniBaM' fliia as TP" | j j llj i#iUB v* is I3UHm«I i * " ■ T 'frT ' iiraf^fc ^taaii » ''M - » j* S potrtim srcem nasosajamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je sai Jjabjjem soprog, oče in brat IVAN mm&n I btvžf vsflstn: lupan In ^oaestnik | dne 36. t m, eb €. uri popoldne v 58. lotu sveja starosti, v Gospodu iaspal. * Pogceb predragoga, pokojnika se bo vršit v nedeljo, 27. t. m., ob 8. uri p red poldne, t iz hiše žalosti ▼ Dn to vi j ah 5t, '62. [ DUTOVUHE, dne 26. avgusta 1922. (552) S i NsIPdt, soproga. NMca, hčerka. Josipa brat, šolski voditelj in ostali sorodniki. [ F t I I S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ? I (ta je naš prcljubljeni oče oziroma stari oče in brat i MIROSLAV PLESS \ hots&i vatepassatnlk Ia siak-đanla daSgaSstaj devistski Supait \ v starosti 70 let, danes, 26. avgusta, ob 9. uri zjutraj, po kratki bolezni v 5 I Gospoda zaspal. j; Pogreb se bo vršii v pondeljek, 28. t. m., ob 9. uri zjutraj iz hiše ža- £ losti v cerkev, kjer se bo brala sv. maša in potem na Sv. Ivanko pokopa- % »Ce pri Devinu. DEVIN. 26. avgusta 1922. ► Mirko, Ivan, Leopold, sinovi. Marica, Ivanka, hčeri. f Hermina, Elizabeta, sestri. Jos, Sorč, Fran Mermolja, zeta. L Vnuki, vnukinja in ostali sorodn ki. P Brci possbsega okvostils. f Cenjenim gospem ponavljamo saznanflo, da se prodaja toli iskana svetovna avtentične znamke v vseh prodajalnah je, t vin hi mirodilnicah. Pri nakupova^u fe treba strogo paziti na znamko, kajti na trgu je mnogo ponarejenega blaga, ki niti od daleč ne dosega pravega. F.lll FlfiZS, Trst koncealonirana tvrdka sa Italijo. (519) »pecijfiiii^vo FI00VA KAVU ismufl BOlbGUši havin dodoisk izvornega, crcmatlčn^a okusa. Samo s figovo kavo „LEVANTE pripravi gospodinja izborno kavo i rez ali le z malim dodatkom kolonijalne kave. — Vsled iegn naj nem.injka ta v nobenem gospodinjstvu. Zahtevajte vedno kavo „LSV&NTS- z našo znanko. Prva tovarna figove kave „Levanie'4 & SLut^a, Tr3t* VSa Csresson 10-12, Tešefen 44-06 PODLISTEK M. JOKAJ: MEČ IN BLISK w Povest Poslovenil Slavomir Jcsipovič v : XL Bajazid in Timur-Lenk! Ta dva osvoboditelja sveta sla storila nekaj, kar pred njima ni bil naredil še noben vojskovodja. Oba sta po vedla s seboj v odločilno bitko najljubše svoje žene. Kakor da je to gledališki prizor, kjer gospodstvo sveta pade na desno ali na levo stran. Takega prizora ni pokazal ie nikoli noben vojskovodja svoji soprogi. Bajazidova žena je šla v boj v palankinu. Tisoč oboroženih žen je jezdilo pred njo, tisoč za njo; tako ni nikjer mogla videti moškega lica. To je bila izbrana telesna straža; to so bile ženske vajene odbijati glave, metati kopje, vihteti meč; takovih žensk so se varovali tudi moški. Evropejec si jih niti ne more oredstavljatL Pred to žensko četo je jezdil sam Bajazid z deset tisoč janičarjev. Stari vojaki, polni brazgotin, izbrani junaki. Na desni strani Marijini je korakala krščanska pomožna vojska, konjeniki-oklopniki Stjepana Lazarevića, srbskega kneza; petnajst tisoč mož, najzvestejša četa sultanova. Ostale dele vojske so vodili sultanovi si-i»n Soliman prvorojeni je bH v sredi Kriloma sta zapovedovala Isa in Mma. turkomanskim in premaganim tatarskim četam, med katerimi je bila tudi vojska Aidi-nkana. Mustafa, sultanovič, je vodil na desnem krilu junaške arabske čete, Mohamed je Sel poslednji Tudi sinovi Timurjevi so bili v ostrogu: Miran-šah, KaliL-šali, Mirza-Mobamed: oče proti očetu, sin proti sinu, žena proti ženi Mirza-Mohamed je posebej vodil konjeniško četo, v kateri je vsak polk bil druge barve. En polk je imel rdečo obleko, rdeč ščit, rdečo zastavo, rdeče proširene, v drugem je vse to bilo modro, pri tretjem rumeno, pri četrtem belo, pri petem črno. Kadar so jezdili, je bilo, kot da se preti* vajo barve ena v drugo, ali pa da se gibljejo šahovna pestro boj na polja. Čibuk-abad se imenuje kraj, kjer sta se sestali ti dve vojski. Klasično mesto: na tem doIIu ie uekdai bil Pompej odločilno bitko proti Mitri-datu; Od zadaj Stella obrasla s cedrovina lesom, spredaj neizmerna poljana, obrobljena z visokim vzhodnim ločjem. V tej gošči režejo čibuke, od katerih ima okolica ime. Na vzhodnem obzorju je videti stolpe Angore: od ondot je doftel Timur, zavaemfii poprej to meeto. Tu je edini vir, kateri preskrbljuje okolico z obilno vodo: Miralivir. Ljudstvo ima dovolj vzroka, da imenuje ta vir «sveti vir». Bajazid se je podvizal, da se je prvi polastil tega vira. Dobro je znal, da bo oni, kateri bode vir imel v svoji oblasti, tudi v boju na boljšem in da bo protivnik pogibal vsled pomanjkanja vode. Irzlan-šejk, star drviš, je bil čuvar sive-tega vira. Ker je bil Sijitske vere, je bil že davno privrženec Tlmur-Lenka in ljudstvo ga je poznalo kot glaaovitega čarodeja. Bajazid sam je odezdil k svetemu viru, da zaprosi derviSa napitek vode. On jo zajme ki poda padišahu z običajnim blagoslovom: «Slava in čast onemu, kateri fm naredil oblake su studence U Sultan vrže dervftu zlat novec. Irzlan-šejk ga pobere, pogleda na sliko Ia prikloni v5i se do Črne zemlje, ga vene sultanu: fDalfeL IV. tfDINOST« mts, Z7. avgosra iv ftek: tn e g» 513 m s popolnim poznavanjem francoskega in italijanskega ali pa angleškega in italijanskega jezika. Ponudbe z navedbo zahtev je nasloviti na naslov: Postni predal 15 v Ljubljani. 35 Urama in zlatarna Lorenzo Hocor! Trst, Via Udlna 26. ^ Velika Iz&era BLZlateaiBe nsreiir&lae Predaja se trii h itnke pi bpHI muk. Ob nedeljah se zglasitev r via Ud ne 33, IIL S 9IKSSII! ismii IIIHSfill vasi Zagc-je pri Sv. Petru na Krasu se bo oddal dne 3. septembra t. I. pri podpisanem županstvu potom javne dražbe v najem za tri leta. 551 fflčflasivo Žagarje, lupan Fotnr L r. ŠIRITE „EDINOST" Krone, srebro, zlato, diamante, briljante in platin kupujem po najvišjih cenah. ALBERT POVH, fla U 9n. (E (m Iti llBflaj 1 ALESSANDRO UEVI-MINZI ■H via Malcantoa 7-13 janska kreditna banka! Podružnica v Trstu. 2 M m UiiiM ll — Ufa 30 otfobre 11 Izvršuje vse banine posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje vaiute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHSkron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 3Vlo netto Vloge na tekoče račune po 41|20L) Vozana vloga obraslu]* najugodnejša po dogovoru. Glavni sedež banke: ljubljana. Po4ru2nlce: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice. Novliad. W»Jevo, Split, Metković. ' OHISTVO Absolutno konkurenčno cone« 67) Delnlilui stavnica s *HS kron 50.000.000.-^. Rozorvnl ukladi „ f, 45.000.000.-. TcL St 5-18. Uraduje od 9^13. Illl III III III III