Novica, nepričakovana uovica. Česar ae niamo še nadejali, to ae je izgodilo : dne 23. januvarija 1891 je Nj. veličanstvo svitli cesar razpustil dosedanji drž. zbor ter je ob enetn določil, da se imajo volitve ia novi drž. zbor, čem je najpreje mogoče, izvršiti. Kolikor se zna doslej, izvrše se vse volitve v prvi polovici meseca marcija, v enili deželah prej, pri drugih pozneje, v vseh pa, kakor pravimo, do arede meseca marcija. Za to, v reanici nepričakovano novico treba je, da znamo, čemu da se je to izgodilo, kajti ves svet je pričakoval, da ae razide doslenji drž. zbor še le o -veliki noči in sicer potem, ko je rešil drž. proračun za to leto. To pa ae ni imelo izgoditi in poalušajmo zato, zakaj da ne! To nam pa pojasnjuje vlada sama in sicer blizo tako-le: Drž. zboru, ki jemlje to leto svoje alovo, gre zahvala, katero zaaluži, da je bilo njegovo delovanje zaalužljivo. Večkrat je domoljubno in blagovoljno sklenil imenitne postave za to, da se razširi in izpopolni vojna moč, to pa iz namena, da poatane država močna, neizmagljiva. Pogodba z deželami ogerske krone glede na plačevanje skupnih drž. stroškov, pa obnovljenje colne in trgovinske zveze z njimi ter marsikatera trajna in koristna naprava v gospodarstvu, družbinakem razmerji ia duševni omiki ae je dognala ali pa v drž. zboru spo čela. Tudi se je ravnotežje drž. atroškov in dohodkov v tem času doaeglo, da-si je bilo pri tem treba še večjih in večjih izdajanj. Kakor pa v vsacem parlamentu, postaja tudi v našem drž. zboru proti koncu (lelovanie tezje lii pocaeniae, tezave pa naraacajo. Malo je časa do tega, da poteče drž. zboru poatavna doba in valed premembe, ki se yrši v pojedinih strankah, poatane zmirom večja težava, da je v zboru zanealjiva večina -. to in drugo je dalo izpoznati, da je prišlo trenotje za to, da ae drž. zbor obnovi in z njim razjasni politično obaebje. Naj se torej volilci poslužijo svoje pra vice po domoljubni previdnosti! Avstriji je treba tudi v prib.odnje drž. zbora, ki misli, čuti in dela po avstrijsko, ki stavi moč in čast monarhije višje, kakor koristi stranke svoje. Večina y drž. zboru naj zadostuje drž. koriatim in naj je zmožnazato, dadela močnovpostavodajatvu; onabodi moona nasproti n e do m olj ub n im in skrajnim težnjam; naj varuje ustavo države pa tudi pravice kraljevin in dežel, določene y uatayi, naj spoštuje svojatvaiiarodov in gleda na najvažnišo podlagočloveške nravnosti — na versko prepričanje! Večina naj prepozna duh čaaa, kajti kakor se ue more naše domače in javno življenje odtegniti necim družbinskim prikaznim, tako naj ima svoje oko tudi postavodajstvo, kolikor more, ^odprto za aocijalna vprašauja. Že prestolna govora v letili 1879 in 1885 sta naznanila celo vr3to postavodajnih atvari in njih veliki del ae je že srečno dognal. Da pa je na širnem polji gospodarstva in omike še vedno veliko dela, o tem pač ne more lehko še kdo dvomiti. najmanj pa izmed njih, ki ao že pokazali svojo voljo ter z uspeboun deloyali za to. Enako delo čaka novi zastop ljudstev. Avstrije razna narava, razmere in koristi ljudstev ue pripušea misli na to, da se spravi kedaj in obdrži velika občina, ki je po polnem enik misli in bode torej vselej delo vlade Nj. veličanstva na to, da se drži državna politika krepko in v vseli okoliščinah prave poti. Kdor pa pozna našo domovino, nje zgodovino in nje notranje razvitje. pričakuje za gotovo, da iode tudi po prihodnjih volitvah ae večina iz politikov raznih strank, voljna delati za postavodajstvo iu v tem oziru podpirati vlado, kateri bode ljubo sodelovanje vsacega zmernega domoljuba. Tako miali toraj vlada t. j. grof Taaffe in ne more se reči, da je mi8el kriva, pač pa more biti, da ni jasna, pa tudi marsikomu ne bode po volji. Nemški liberalci so veselja kar iz sebe, ako govore njih listi resnico, in konservativci ne stavijo na te beaede veliko. Smešna pa, kakor vaelej, je ,,D. W." ter pripoveduje v pusebni izdaji. da hodi grof Taaffe k Mladočehom v snuboke, Bodi pa kar koli, slov. ljudatvo atori taili tokrat, kar inu veli glas domoljubja.