Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO :
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.500
Letna naročnina ................L	3.000
Letna inozemstvo................L	4.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
I
Leto XXII. - Štev. 7 (1087)
Gorica - četrtek, 12. februaja 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
Naše ekumenske naloge jfojjjg j„ KjtajSka ¥ Slepi Uliti
led najbolj razveseljivimi in veliko obe- vere in medsebojne povezanosti v Kri-	W	W
Med najbolj razveseljivimi in veliko obetajočimi pobudami, ki jih je sprožil zadnji cerkveni zbor, je ekumensko gibanje ze zedinjenje vseh kristjanov. Ekumensko gibanje je temeljne važnosti za usodo vsega krščanskega sveta: že samo soočenje vseh krščanskih Cerkva, primerjanje novih teoloških naukov ter iskanje stičnih točk, sodelovanje na pastoralnem in socialnem področju, zlasti pri skupni molitvi, daje novega razmaha pri iskanju skupnega izvora in dokončnega srečanja v Kristusu, ki je vir edinosti.
EKUMENIZEM JE NEKAJ SODOBNEGA
Ekumensko gibanje polagoma ustvarja bratsko ozračje med vsemi verujočimi v Kristusa, ki so jih zgodovinske neprilike cerkveno ločile, utrjuje novo ekumensko mišljenje, vzbuja, zlasti v mladini, zanimanje za smisel in izredno vrednoto verske edinosti, ki bo brez dvoma igrala važno vlogo, ko bo zares šlo za to, da se zgradi mednarodna skupnost v miroljubnem in bratskem duhu.
Ekumensko gibanje, kljub nemajhnim težavam in zaprekam, napreduje. Naj tu omenimo kot posebno značilne le nekatere dogodke: pričakovanje Svetovnega sveta Cerkva, da se vanj vključi tudi katoliška Cerkev; močno gibanje med anglikanci in metodisti, da bi se na Angleškem združili v enotno Cerkev, ki naj bi po vzoru vzhodnih unijatskih Cerkva priznavala prvenstvo rimskega papeža; dovoljenje Sv. Sinoda ruske pravoslavne Cerkve, da smejo pravoslavni duhovniki deliti zakramente tudi katoličanom. Katoliška' Cerkev je že pred leti dovolila, da smejo katoličani hoditi k sv. spovedi, prejemati obhajilo ali sv. maziljenje pri ločenih vzhodnih cerkvah, če jim ni mogoče za več časa prejeti zakramentov v svoji cerkvi. Vzhodne pravoslavne Cerkve imajo namreč veljavno duhovništvo in resnične zakramente, česar protestantje nimajo; zaradi tega je prav te dni Sv. Stolica prepovedala »interko-munikacijo«, to je prejemanje sv. obhajila pri protestantih.
KAJ LAHKO STORIMO SLOVENCI
Slovenci, in še zlasti zamejski, imamo posebne ekumenske naloge, ki nam jih nalagata zgodovina in naš posebni zemljepisni položaj:
1. Svoje ekumensko delo moramo opirati na slovanska blagovestnika sv. Cirila hi Metoda. Zato pa moramo poglabljati spoznanje njunega misijonskega dela med Slovani, njuno osebno veličino: sveta brata sta most, ki veže krščanski Vzhod s krščanskim Zahodom. Njuno veličino nam je lepo prikazal univ. prof. dr. Grivec, največji raziskovalec njunega življenja in dela. Grivčevo poslanstvo nadaljuje med nami neutrudni dr. Metod Turnšek, ki skrbno proučuje početke krščanstva in delo sv. bratov meti Slovenci, kar pričajo njegove knjige hi razprave. Lepe zasluge ima tudi za uspelo cirilmetodijsko proslavo v Celovcu 30. novembra 1969, za stike z re-gensburškim škofom dr. Graberjem, ki pripravlja posebno zadostilno spravo sv. Metodu, ker so ga nemški škofje vrgli v ječo, in ki bo najbrž sprejel pobudo za simbolično obnovitev naslovne panonske nadškofije sv. Metoda. Dr. Turnška bomo najbolj počastili, če se naročimo na njegovo mednarodno ekumensko revijo »Mater Ecclesiae - Presveta Bogorodica«, ki je v razprodaji tudi v naših knjigarnah.
2. Druga naša naloga je, da v duhu Apostolstva sv. Cirila in Metoda, ki je kanonično ustanovljeno tudi v goriški in tržaški škofiji, širimo apostolat molitve, spokornih del hi žrtev za zedinjenje. Na lanskem študijskem ekumenskem potovanju v Ohrid smo videli, koliko slovenskih duhovnikov in redovnic deluje med pravoslavnimi Srbi in Makedonci. Posebno redovnice s svojim nesebičnim delom po bolnišnicah in klinikah, pa tudi s strežbo bolnikov po družinah, gradijo vez ljubezni in edinosti. To so zares apostoli ekumenizma, ki podirajo stene nezaupanja, utrjujejo zavest bratske vzajemnosti, izpričujejo moč krščanske ljubezni, edinosti
vere in medsebojne povezanosti v Kri stusu.
3.	Kot zamejski Slovenci pa imamo še dolžnost, da uvajamo italijanske sovernike k spoznavanju versko-kultumega bogastva slovanskih narodov, tudi pravoslavnih bratov. V sodobnem pomirjenem ozračju, ko proglašajo Gorico in Trst za stični točki zapadnega in vzhodnega sveta, za naravno središče kulturnih srečanj, moramo biti prav zamejski Slovenci tisti, ki budimo pri italijanskih vernikih zanimanje za slovanski pravoslavni svet, za zedinjenje s pravoslavnimi, za verske in kulturne zaklade pravoslavnih Cerkva.
Dr. R. KLINEC
Osem tisoč kilometrov dolgo sovjetsko-kitajsko mejo trenutno pokriva sneg, ki je za nekaj časa ohladil to najdaljšo in najbolj vročo fronto na svetu. Zato pa je sedaj vrsta na diplomatih, da vroči boj peljejo naprej. Medtem ko so lani v tem času, zlasti pa v marcu drdrale strojnice na obeh straneh meje, se pa sedaj v Pekingu, glavnem mestu Kitajske, vodijo razgovori med sovjetsko in kitajsko delegacijo. Nihče uradno ne pove, o čem tečejo pogovori; dejansko pa vsi vedo, o čem se predstavniki
Odstop Rumorjeve vlade
Italija je sipet brez vlade. In bo minilo znova nekaj tednov, da bo imela novo vlado. Želeti bi bilo iseveda, da bi bila nova bolj učinikoviita, z večjo morailno avtoriteto in bolj odločna kot zadnja enobarvna demokrščanslka Rumorjeva vlada.
Sicer so za nastali ipoložaj demokristjani še najmanj krivi. Sami so vedno bili za vlado štirih, toda razdor v socialistični hiši jih je postavil v neprijeten položaj, da so morali dalj časa državni voz vleči sami, čeprav jim to ni bilo všeč. Vendar so prav oni uspešno rešili problem »vroče jeseni« in spravili pod streho -vrsto pogodb z delavskimi sindikaitii.
Položaj je sedaj toliko dozorel, da so socialistični bratranci tj. De Martinovi socialisti in nekdanji Saragatovi socialdemokrati spet pripravljeni, čeprav še z rezervami, vstopiti v vlado in sodelovati pri vodstvu države. To je nagnilo predsednika vlade Rumorja, da je preteklo soboto podal ostavko celotne vlade. Talko se ‘bodo sedaj začela »posvetovanja, pogajanja za program, zakulisne spletke, iskanje kompromisov in porazdeljevanje ministrskih mesit, ki so tako značilni za povojno Italijo in zavlečejo nastop nove vlade vsaj za nekaj tednov, če gre vse po sreči.
Politični izvedenci računajo, da bo spet
Rumor tasti, ki bo po razgovorih s Sara-gatom prejel naročilo za sestavo nove vlade, seveda če ga bodo podprli voditelji posameznih struj znotraj Krščanske demokracije. Bila bi to tretja Rumorjeva zaporedna vlada. Ta, ki je odstopila, je trajala 186 dni, torej dobrih šest mesecev, od 5. avgusta 1969 do 7. februarja 1970.
Odkar ima Italija republikansko ustavo, je bilo v Italiji sestavljenih 24 vlad. Samo devet vlad je živelo manj časa ikot zadnja Rumorjeva vlada. Prvenstvo nosi prva vlada Fanfanija, ki je trajala komaj 23 dni. Enobarvnih vlad je imela republikanska Italija do sedaj deset. Najdlje je med temi vrstami vlad ostala na oblasti Fan-fanijeva, tj. 576 dni (od 22. julija 1960 do 22. februarja 1962). Vse enobarvne vlade so bile seveda demok rščanske.
Predvideva se, da bodo pogajanja za novo Vlado težavna in dolgotrajna. Socialdemokrati bodo gotovo vztrajali na omejitvi odnosov do komunistov, De Martinovi socialisti pa si bodo hoteli zagotoviti svobodo paktiranja z levico, tudi s komunisti. De Martino ima še težave v lastni stranki, ko del članov osrednjega odbora nasprotuje vstopu socialistov v novo vlado. Ovir za njeno sestavo torej ne bo manjkalo.
KANADA IN VATIKAN
Kanada je pred kratkim postala oseminšestdeseta država, ki ima zastopnika pri Sv. Sedežu v Vatikanu. Zgodilo se je to prav v času, ko nekateri zagovarjajo stališče, da ni Vatikan nobena taka politična sila, da bi bilo potrebno z njim imeti diplomatske stike.
Pierre Elliott Trudeau (izg. Trido), sedanji ministrski predsednik Kanade, je bil očividno drugega mnenja. Osebno se je zavzel za zadevo in jo gnal naprej, ko je bilo opaziti, da so premnogi, ki bi radi stike z Vatikanom čim bolj zožili in zmanjšali. Dvajset let se je v Kanadi razpravljalo o primernosti oziroma potrebi navezave diplomatskih stikov z Vatikanom. Ugovori so bili različni: da je v Rimu že itak poslanik pri italijanski vladi, da je v času, ko Kanada ukinja manj »pomembna poslaništva, zastopstvo pri sv. očetu v nasprotju s to težnjo in pomeni razsipavanje denarja, da ni razvidno, kako korist naj bi imela kanadska vlada od novega poslaništva.
Ministrski predsednik Trudeau, ki je znan po svojih hitrih in neomajnih odločitvah, je vse te ugovore odpravil s kratko ugotovitvijo, da bitd navzoč v Vatikanu pomeni biti na tekočem o svetovnem dogajanju in imeti vesti iz prvega vira. In še to je dodal, da v Vatikanu ni potrebno prirejati dragih sprejemov in gala večerij, tako da državna blagajna ne bo nič trpela, če bo v bodoče kanadski poslanik tudi v Vatikanu kot je že v Rimu. Za poslanika je že bil imenovan bivši rektor Brandon univerze v Manitobi, ki ni katoličan.
Ravnanje Kanade je v krepkem nasprotju z vtlado Združenih držav Sev. Amerike,
ki tudi pod Nixonom zastopa stališče, da »bi navezava diplomatskih stikov z Vatikanom trenutno ne bila primerna«. V ozadju je strah pred protestanti, ki so se do sedaj vedno upirali misli, da bi ZDA imele svojega zastopnika pri siv. očetu. Tudi pokojni John Kennedy je moral protestantom že v volilnem boju za predsedniško mesto dati zagotovilo, da z Vatikanom ne bo iskal stikov. Kot katoličan je moral skrbno paziti, da ni sprožil kake verske gonje proti sebi. Izkazalo se je ponovno, da so ZDA še vedno leglo raznih fanatizmov: verskega, rasnega in ideološkega. Sam Kennedy je postal njihova žrtev.
Obiski pri kard. Mindszentyju
Kardinal Konig, ki je že večkrat obiskal madžarskega kardinala Mindszentyja na ameriškem poslaništvu v Budimpešti, je dejal poročevalcu italijanskega lista »Fa-miglia cristiana«, da ni vatikanski diplomat. Dovoljenje za obisk dobi vsakokrat od ameriškega predsednika samega. Mind-szenityju poteka dan na poslaništvu kot kakšnemu menihu: mašuje, moli, bere in piše spomine. Telesno se počuti kar dobro. Papež je vedno prepuščal kardinalu Mind-szentyju, da je o svoji usodi sam odločal.
Najbolj iskana knjiga v Sloveniji
V	Sloveniji »so lani pokupili 50 tisoč izvodov siv. pisma, ki ga je izdal ljubljanski nadškofijski ordinariat. To je najvišje število prodanih izvodov slovenskih knjig v preteklem letu.
delegacij razgovarjajo. Gre za meje, o katerih trdijo Kitajci, da so zanje krivične. Te meje so vsilili ruski carji, ko je bila Kitajska slabotna.
Sovjeti vztrajno odklanjajo tako splošno priznanje. Ce bi nanj pristali, bi sprožili verižno reakcijo, ki bi povzročila, da bi se oglasile tudi druge države, ki jim je Moskva zlasti po drugi svetovni vojni svojevoljno spremenila meje v svoj prid.
Kakšen smisel imajo torej te vrste pogajanj, ko pa stojijo stalno na mrtvi točki in obe sprti stranki ne kažeta nobene volje do sporazuma? Gre predvsem za to, da ne pride do preloma med obema državama in da se vzdržujejo stiki naprej. Kitajska radijska postaja v Nankingu je izjavila: »Mi se razgovarjamo zato, da bomo še bolj razgalili sovražne namene sovražnika in ga še bolj osamili.«
KITAJSKE PRIPRAVE NA VOJNO
V	Pekingu zlasti v zvezi s pogajanji o novih rusko-kitajskih mejah, ki se ne premaknejo niti za las, neprestano opozarjajo prebivalstvo na nevarnost spopada s Sovjetsko zvezo. Za letošnje novo leto so največji kitajski dnevniki opozorili svoje bralce na Brežnje-vo doktrino, po kateri ima Moskva pravico vmešavanja v vsaki komunistični državi, za katero bi smatrala, da so ogroženi interesi komunistične skupnosti.
Zato je Maocetung že lani ukazal po vseh večjih mestih gradnjo protiletalskih zaklonišč, zbiranje živil in množično vojaško urjenje vsega prebivalstva, kajti »Kitajska mora biti vsak hip pripravljena na vojni spopad s socialističnim in kapitalističnim imperializmom«, kakor sedaj v Pekingu označujejo Moskvo in Washington. Z vso naglico se premeščajo veliki industrijski kompleksi v notranjost države, mestno prebivalstvo pa odhaja na deželo, da bi se zmanjšalo število žrtev ob morebitnih zračnih napadih na mestna središča. V zadnjih mesecih je bilo v kitajske oborožene sile vpoklicanega več vojaštva kakor kdaj koli od časov korejske vojne, ko so kitajske čete neposredno posegle v spopad s četami Združenih narodov.
Vse pa kaže, da za sedaj ni nevarnosti, da bi Kitajska kmalu napadla Sovjetsko zvezo. Kitajci bodo dosegli po mnenju zahodnih atomskih strokovnjakov resnično jedrsko moč šele v letih 1978-1980. Zdaj ima Kitajska komaj sto bomb in nobena ni več kot dvakrat močnejša od tiste, ki je padla na Hirošimo 6. avgusta 1945. Poleg tega kitajske rakete ne lete dalje kakor 200 do 300 km. Kitajski tudi manjka jekla, nafte in elektrike. Brez tega pa ni mogoče voditi za dalj časa vojno daleč od svojih meja.
Dovolj stvarna pa je bojazen, da zmaga nekega dne na Kitajskem fanatizem 700-milijonskega naroda. Povsod, kjer je veliko mladih ljudi, ki imajo na voljo sodobno vojaško tehniko, obstaja resna nevarnost za vojni spopad. Tako je bilo leta 1939 v Nemčiji, tako bi bilo lahko prihodnja leta na Kitajskem.
TUDI SOVJETSKA ZVEZA SE PRIPRAVLJA
Po nemških virih, ki so zanesljivi, je zdaj 55 odstotkov sovjetskih
armad razporejenih onstran Urala. Še pred letom dni jih je bilo komaj dvajset. Mongolija je postala eno samo vojaško oporišče, mrzlično se nadaljuje z gradnjo letališč in cest. Daljni Vzhod ima sedaj novega poveljnika, generala Vladimira Tolubka, strokovnjaka za rakete.
Slišati pa je, da je sovjetsko kolektivno vodstvo precej neenotno in se ne upa dosti tvegati. Za intervencijo na Češkoslovaškem, ki je bila z vojaškega vidika popolnoma nenevarna, so se v Kremlju odločili šele po štirih mesecih oklevanja in, kakor se je trdilo takrat, komaj z dvema glasovoma večine. Operacija proti Kitajski pa bi bila seveda čisto nekaj drugega kakor zasedba nemočne Češkoslovaške. V Moskvi dobro vedo, da bi si zapravili ves ugled v nerazvitih državah, če bi uporabili atomsko silo proti zemlji, ki je v bistvu tudi nerazvita. Prav tako bi Wash-ington v primeru sovjetsko-kitaj-skega spopada prav gotovo ne storil ničesar, s čimer bi otežil položaj rdeči Kitajski. ZDA imajo v Aziji preveč vojaških oporišč, da bi jih mogle spraviti v nevarnost.
Zaradi ameriške zadržanosti in težav, ki bi jih povzročila intervencija na Kitajskem, večina političnih in vojaških sodclavcev sodi, da se Moskva ne bo zatekla k napadalni vojni proti svojemu velikemu azijskemu sosedu. Kar se bo gotovo okrepilo, bo medsebojna sovražna propaganda po radiu, televiziji in tisku. V tem oziru je značilna izjava enega zahodnih diplomatov v Moskvi: »Vsa zadeva izgleda danes slabše kakor je bila, ko so se v novembru lani pričeli razgovori med Moskvo in Pekingom.« Z eno besedo: velika rdeča bratranca, Sovjetska zveza in Mao-va Kitajska sta zašla v slepo ulico, v kateri ne najdeta izhoda. Gorje človeštvu, če bi si ga poiskala s pomočjo jedrskega orožja!
Sinajski samostan v krizi
Z izraelsko zasedbo sinajskega polotoka je prišel pod izraelsko oblast tudi znameniti samostan sv. Katarine na gori Sinaj. Zgodovinski viri poročajo, da je okoli leta 527 po Kr. sezidal bizantinska cesar Justi-nijan I. na podnožju sinajske gore Gebel Musa samostan z baziliko. V ta kraj tihote so se skozi stoletja umikali razni ljudje, ki so se hoteli popolnoma posvetiti pogovoru z Bogom in pokori. Iz tega samostana so odhajali menihi ustanavljat tudi druge samostane, ki so z matično hišo še vedno povezani. Opat samostana sv. Katarine je njihov vrhovni predstojnik. V samostanu je »posebno znana knjižnica; v njej hranijo rokopis svetopisemskih knjig z imenom Siro-sinaiticus.
V	zadnjem desetletju se je število menihov v tem pravoslavnem samostanu močno skrčilo. Od leta 1960 so vstopili le trije: en laik, en bogoslovec in en duhovnik, menih z nekega samostana na gori Atos v Grčiji. Danes je v samostanu le še pet menihov »duhovnikov. Preteklo jesen pa je prišel nov dotok. V noviciat je vstopilo sedem bogoslovcev in pet laikov, To je sad potovanja sinajsikega opata Gregorija II. po podrejenih mu »bazilijansikih samostanih v Turčiji, v Grčiji, na Cipru in v Libanonu. Egipčanske oblasti so že od nekdaj dovoljevale, da sme bivati v tem sapostanu po 32 menihov »iz raznih pravoslavnih dežel. Ko so prišli Izraelci, so obljubili, da bodo spoštovali te stare pravice. Izraelske zasedbene čete so jeseni v skladu s to obljubo dale potrebna vse-litvena dovoljenja vsem omenjenim novincem.
Razmišljanje za postni čas
Ves svet pozna in se zanima za pustni čas. Tudi vedo, kaj naj tedaj narede. Treba se je zabavati, več jesti in piti, prepevati ter plesati; in če podnevi ni za to časa, žrtvovati tudi noči. Oskrbeti si je treba maškaradne obleke. Ponoreti, kolikor premorejo moči in kolikor ima kdo denarja. Ponekod zapravijo za maškaradne sprevode milijone, stotine milijonov.
Za pustnim časom nastopi postni čas.
Zanj vlada manjše zanimanje. Tudi premnogi ne vedo, kaj naj bi tedaj počeli.
Morda ne bo brez koristi, če bi ti in jaz skupaj premislila, kakšen pomen ima za naju in za vse kristjane.
POST JE TREBA VZETI RESNO
Po cerkvah se na pepelnično sredo potresa pepel na glavo. Duhovnik tedaj ljudi opozarja: »Spomni se, človek, da si prah in da se v prah povrneš!« Govori torej nekaj o smrti. O tej neprijetni stvari, tako mnogi menijo — pa bolje, da bi ne govorili, sploh nanjo ne mislili, čeprav ima že kdo 80 ali 90 let.
Naši sosedovi so gotovo bili tega mnenja. Pa nikakor ni mogoče reči, da so slabi kristjani. Kadar naročijo slovesno mašo za katerega svojega rajnega, ne pozabijo priporočiti: Naj se poje, da »se bo kaj slišalo«! Ti so na pepelnično sredo, da slovesno začnejo štiridesetdanski post, kupili kokoš, naslednji dan so se vsi zvijali od bolečin. Najbrž je bila kokoš zanič.
Nekaj dni so morali držati strogi post, da so pozdravili svoje želodce. Niso se hoteli postiti na pepelnično sredo, ko Cerkev, poleg velikega petka, še nalaga strogi post.
Najbrž to ni bil edini primer. Verjetno jih je bilo dosti. Po norenju pustnih dni se je marsikateri moral premagati, držati več dni »dieto«, da je spravil svoje prebavne organe v red.
Zdi se mi, da bo zame in zate pametno, če vsaj tisto malo telesnega posta skrbno drživa, kolikor ga je še v veljavi: da o petkih ne jeva mesa, na veliki petek pa se nasitiva samo enkrat. Juha je tako vedno dovoljena. Če bi se še iz tega posta norčevala, se nama more pripetiti, da bo treba držati daljšo pokoro.
RAZNI NAČINI ZATAJEVANJA
Prav nič pa bi ne bilo narobe, če bi si sama naložila kakšen telesni post: če bi opustila nepotrebne sladkarije, preveliko količino kavnih skodelic na dan, kakšne odvečne pijače, bi se vzdržala v postu kajenja. To bo samo krepilo najino zdravje in utrdilo voljo.
Višja kot telesna je duhovna stran v človeku. Zato je tu še važnejše, da skrbiva za zdravo duhovno hrano. Opustiti je treba vse, kar je slabega v tisku in v predstavah kina, radia, televizije, gledališča.
Kaj imajo sploh mnoge revije in predstave dobrega? Kakor slaba hrana in pijača uničuje naš organizem, tako razdiralno vpliva na našega duha, kar je slabega v tisku in predstavah. Napredovati more človek v znanju, če bo zbiral tisto, kar je dobrega, če se bo zavzel, da poišče dober časopis, dobro knjigo in se potrudi, da kaj premisli in preštudira. V verskih stvareh so mnogi tako nevedni in šibki, ker nikdar niso dobrih verskih listov, verskih knjig, sv. pisma brali.
Poklicno delo ni samo sredstvo, da si človek zasluži denar. To je naloga, po-IIIIIIIIUIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIllllMlllllllllilllllllllllllllliinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlll
Ni malenkostna zadeva...
slanstvo, da razvija svoje telesne in duševne moči, da izpolni svojo dolžnost do družine in družbe. Najprej je vsakdo odgovoren Bogu, kako opravlja svoja dela, kako sprejema in prenaša težave, ki so z njim združene. Vsakdo ima tu dovolj prilike, da se premaguje, potrpi, zaupa.
Razmerje med ljudmi ni vedno idealno. Dostikrat so drug do drugega hladni; kadar se jim bolje godi, jim zavidajo; če jim kaj slabega store, jih mrzijo in sovražijo. Kadar je kdo v stiski, telesni ali duhovni, se zanj ne zmenijo. Pa je vendar za kristjana ljubezen prva zapoved, najvažnejša dolžnost. Odpustiti, potrpeti z nadležnimi, želeti vsem ljudem brez izjeme dobro, to ne gre samo od sebe. Pridobiti si je treba višjega, nadnaravnega gledanja na ljudi: da je vsak človek, posebno še kadar je v stiski, naš brat, je otrok božji, za katerega je treba narediti vse, kar moremo.
Mogla bi, ti in jaz, razmišljati naprej. Našla bi marsikaj, kar bi bilo potrebno pregledati, prečistiti, odstraniti, zboljšati, čim bolj bi premišljevala, tem bolj bi v naju rasla zavest, da s svojimi močmi le malo premoreva. Začutila bi potrebo, da se obrneva do vsemogočnega in neskončno dobrega Boga, da pride na pomoč najini slabosti. Sama po sebi bi se vzbudila v naju potreba po iskrenem pogovoru z njim, po molitvi. Tudi za spoved naj bi ne čakala velikega tedna. Vselej, kadar bi čutila potrebo, bi iskala odpuščanja in pomoči pri mizi Gospodovi.
Spremeniti se, poboljšati se ne more nihče sam z lastnimi močmi. Tudi Bog nas ne bo primoral, da bi mu služili. Za resnično spreobrnjenje je potrebna božja milost in naše resno prizadevanje. O tem je potrebno, da sva ti in jaz trdno prepričana.
P. J.
Slavnostna številka »Bogoslovnega vestnika«
Teološka fakulteta v Ljubljani je ab svoj i petdesetletnici izdala slavnostno številko Bogoslovnega vestnika. Na 'skoraj 300 straneh so slovenski profesorji napisali! razprave, ki po svoji tehtnosti, razgledanosti in tudi sproščenosti ne zaostajajo za podobnimi razpravami v (teoloških revijah velikih narodov. Iz Vestnika je mogoče spoznati zgodovino teološke fakultete.
Prva letošnja številka revije »Cerkev v sedanjem svetu« pa je posvečena vprašanju duhovništva.
Deset let smrti kariinala Stepince
Škof Gregorij Rožman dn kardinal S-te-pinac, oba žrtvi komunistične hudobije, sta si bila tudi v smrti blizu. Umrla sta drug za drugim, škof Rožman 16. novembra 1959, kardinali Stapinac pa 10. februarja 1960.
Zanimivo je, da je bil veliki ikardinad po prednikih slovenskega rodu. »Veste — je pripovedoval enemu izmed obiskovalcev iz Avstrije —- jaz bi se pravzaprav moral šteti za Slovenca. Moji predniki so se namreč na Hrvaško priselili s Štajerskega. Pri iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliimiiiiiilllliiiiilltlllliliiiiiiiiliilllllilllllllllimiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillNlimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Pokojni dr. Vladimir Baša
Mrtvaška kronika v tej zimi se kar noče zapreti; drug za drugim odhajajo naši prijatelji in znanci. Tako smo v četrtak,
5.	februarja pospremili k večnemu počitku na gorišdco pokopališče dr. Vladimira Bašo. Pokojni je bil vidna osebnost v go-riškem mestu .posebno zaradi svoje strokovne izobrazbe, saj je bil med redlkimi našimi gospodarskimi strokovnjaki. Doma je bil iz Črnic, kjer se je rodil pred 57 leti. Njegov oče je bil učitelj, mati poštna uradnica. V čmičah so si postali veliki prijatelji s pok. msgr. Alojzijem Novakom, tedanjim črniških dekanom, ki je bil pok. Vladimiru tudi 'krstni boter. Z msgr. Novakom je ostal Vladimir Baša zmeraj v velikem prijateljstvu. Večkrat sva se srečavala pri pokojnem monsignor-jiu, ko je prihajal v obiske k svojemu botru. Nekajkrat sem ga obiskal tudi poslovno. Zmeraj je napravil najlepši vtis dobrega, prijaznega in nesebičnega moža. G njem je šel glas, da je ne samo strokovnjak v svojem poslu, temveč tudi zelo
OKNO V DANAŠNJI SVET
Še je mnogo idealistov za božjo stvar
Papeška kongregacija za evangelizacijo narodov (misijone) je na svoji zadnji glavni letni seji ugotovila, da spada pod njeno področje 31.000 misijonarjev in 12.200 duhovnikov domačinov, 15.500 redovnih bratov in 82.000 redovnic. Ta urad nadzira dalo 819 misijonskih škofij in podobnih cerkvenih pokrajin v Aziji, Afritki in Oceaniji ter 54 v Latinski Ameriki.
Knjiga o Cardijnu
V Belgiji so izdali knjižico »Cardijn, nenavadni človek«. Posvečena je življenju in delu ustanovitelja krščanske zveze mladih delavcev, kardinala Jožefa Cardijna. Popisuje tudi nekatere dogodke, kd so jih .doživeli Cardijnovi najožji sodelavci. Uvod je iknjižici napisal brazilski nadškof Hel-der Camara.
Naprej bodo praznovali Marijino ime
V novem rimskem koledarju ni več praznika »Marijinega imena«, ki so ga uvedli v spomin na osvoboditev Dunaja v času turškega obleganja 1. 1683. Iz vesoljnega
koledarja so ta praznik izpustili, ker ni občega pomena. Prepustili so krajevnim Cerkvam, da ga praznujejo, če hočejo. Avstrijska škofovska konferenca je sklenila, naj po Avstriji tudi v priihoidnje pri službi božji ta praznik obhajajo. Ob njem se namreč vedno spominjajo težkih dni svojega prestolnega mesta.
Škotski otroci za misijone
V	letu 1969 so škotski otroci nabrali
27.000	dolarjev za misijonske .potrebe v Indiji in Afriki,
»Primorski dnevnik« je objavil pismo, ki je vredno vse pozornosti. Škoda le, da g a je objavil brez velike pozornosti in brez komentarja, ko bi bila na mestu dobra beseda.
Nekdo piše: »Ko sem bil pred kratkim na pogrebu svojega starega prijatelja, ki je umrl v trlaiki bolnišnici, se mi je zdelo čudno, da cerkveni pogrebni obred ni bil v slovenščini, kakor bi si pokojnik, zaveden Slovenec, prav gotovo letel. To se mi je zdelo precej čudno, saj so po koncilu uidi maše v jeziku vernikov in ne več v latinščini. Poizvedoval sem in zvedel, da sta dodeljena kapeli mrtvašnice glavne bolnišnice tudi dva slovenska duhovnika, ki na Zeljo svojcev opravita vse molitve v slovenščini. Zato bi priporoča! našim ljudem, da tudi ob priliki cerkvenih pogrebov glavne trlaške bolnišnice povprašajo po slovenskem duhovniku.«
Tako pravi pismo. »Da t it d i ob priliki cerkvenih pogrebov...« To je lepo povedano. G. Anton Surina je kaplan v tržaški glavni bolnišnici in njemu je poverjena skrb predvsem za slovenske bolnike, katerim naj posreduje bolje odpuščenje in krepilo po zakramentu svete pokore in
evharistije. A glavna bolnišnica je velika in zato je potrebno, da bolniki (ali svojci za bolnike) opozorijo, da letijo versko pomoč v slovenskem jeziku. Isto velja za pogrebe. Nikjer ni rečeno, da ne bi smeli svojci povprašati za pogreb kakšnega drugega slovenskega duhovnika, ki sicer nima službe v bolnišnici.
Kar velja za bolnišnico, velja tudi za tupnije. Vsi slovenski verniki imajo pravico za prejem zakramentov in zakramen-talov v svojem jeziku, a v Župnijah, ki nimajo slovenskega dušnega pastirja, ni \edno lahko ustreči. A kjer ni slovenskega dušnega pastirja, naj se verniki ne bojijo iz nekega nerazumljivega obzira povedati, da letijo slovensko besedo npr. za krst, poroko, pogreb, blagoslov hiše in podobno. Z dobro voljo se da vse prav urediti. Svet je tako majhen!
Včasih se naši ljudje bojijo povprašati po slovenski besedi pri krstu, poroki in pogrebih zaradi drugih ljudi, češ, kaj bodo ti rekli. Kaj pa naj rečejo?
Ne imejmo praznih obzirov in bodimo ponosni na to, kar imamo. Le v tem primeru nas bodo drugi spoštovali.
Dr. L. Škerl
Na ljubo resnici
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Spoštovano uredništvo!
V	zadnji številki mesečnika »Demokracija« sem v poročilu o občnem zboru Slovenske skupnosti ugotovil več netočnosti oziroma neresničnih trditev in podatkov. Ne glede na to, kaj bodo drugi o tem rekli, kot udelelenec občnega zbora smatram, da imam dollnost in pravico izpodbiti omenjeno netočno prikazovanje.
1. Ne odgovarja resnici, da je bila debata burna, pač pa resna in povsem konstruktivna;
2. občnega zbora Slovenske skupnosti se ni udeležili) samo 40 članov, ampak precej več, kot poroča tudi sam »Primorski dnevnik« dne 27. januarja;
3. občni zbor ni izvolil 31 odbornikov oz. članov sveta, temveč le 22 efektivnih članov sveta in 3 člane predsedstva občnega zbora, ki nimajo glasovalne pravice v svetu;
4. v svetu so tudi predstavniki delavskega in kmečkega sloja ter predstavniki vseh okoliških občin, saj so po sedanjem statutu člani sveta »de jure« tudi vsi vodje svetovalskih skupin v javno-upravnih organih;
5. Slovensko ljudsko gibanje ne predstavlja v svetu samo 7 članov, temveč 11;
6. nadzornega odbora ne voli občni zbor, pa tudi sicer njegova sestava omenjena v mesečniku ne odgovarja resnici.
Udeleženec občnega zbora
Prešernova proslava na svoj način
Tržaške višje srednje šole so pripravile primarno Prešernovo proslavo. Najlepše pri proslavi je pa bilo poslušati dijaike, kaiko so se med seboj pogovarjali v italijanščini. Ne vsa, toda... Ali res taiko malo pomeni Prešernova beseda? Ali ste dijaki o tem vprašanju kdaj razpravljali na svojih shodih?
dober mož, ki je rad pomagal z nasvetom in tudi drugače, če je le mogel. Marsikdo mu mora biti za to hvaležen.
Vladimir Baša je po končani osnovni šoli študiral na slovenski trgovski šoli v Vidmu; ko so to ukinili, je dokončal trgovsko šolo v italijanskem jeziku v Gorici. Vpisal se je na univerzo v Trstu in postal doktor gospodarskih ved leta 1940. Pa je takoj moral k vojakom, leta 1944 pa v nemško internacijo. Po vojni je bil v službi na Zavodu za socialno skrbstvo v Gorici, od leta 1956 je pa kot ravnatelj vodil Kmečko banko v Gorici z veliko vestnostjo in čutom za potrebe tudi malih ljudi. Sedaj ga je v cvetu moških let pobrala neizprosna bolezen. Ko smo se poslavdjalli od njega v cerkvi na Plaouti, mu je spregovoril v spomin msgr. Močnik, ki je med drugim dejal: »V -veliko tolažbo naj bo družini, :ki je izgubila moža in očeta, da je bilo srečanje pokojnika s Kristusom gotovo llepo, saj je vse življenje nosil luč vere, prižgane pri sv. krstu, živo in neustrašeno v svojem -srcu, dn da so m.u bila dobra dala, iki jih je vršil v življenju, velik zagovornik pred Bogom.«
Pokojni Vladimir Baša zapušča ženo Marijo Rutin in tri fante, Vojka, Borisa in Danila. Družini izrekamo naše sožalje.
(r+r)
Smrt rojaka v ZDA
28. januarja 1970 je umrl v mestu Tucson (Arizona, ZDA), .kjer je isikal zdravja, profesor Vinko Vovk iz Cleveland? Pokojni se je rodil leta 1919 pri Sv. Juriju ob Južni železnici. Maturiral je na državni realni gimnaziji v Celju, na univerzi v Ljubljani pa si je pridobil diplomo iz matematike. Od leta 1945 do emigracije leta 1955 je bil profesor na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu, več let tudi ravnatelj višje gimnazije.
Bil je dober poklicni tovariš ter razumevajoč predstojnik. Talko kolegi kot dijaki mu bomo ohranili časten spomin. Naj v miru počiva v tuji deželi.
O.	M.
S TRŽAŠKEGA
Zadnja številka uradnega lista tržaške škofije
Zadnja številka uradnega lista tržaške škofije objavlja pastirsko pismo g. nadškofa, ki govori o nevarnosti in posledicah razporoke. List objavlja tudi nov statut za škofijski pastoralni sveit, ki bo štel 60 članov; od teh bo 12 Slovencev. Ta svet bo takole sestavljen: laikov bo 40, škofijskih duhovnikov 12, redovniki štirje, redovnice tudi štiri. 16 članov svčta bo imenoval škof, drugi pa bodo izvoljeni po župnijah.
G. nadškof priporoča, naj se tudi letos v postnem času nabirajo prispevki za lačne po svetu.
Letošnje slovensko romanje v Lurd bo mogočno
Kakor znano, se letos v Ljubljani organizira prvo slovensko romanje v Lurd z bolndki. Udeležiti se ga more de 40 težkih, nepremičnih bolnikov. Romanje bo od 5. do 12. julija.
Javili smo že, da organiziramo todi na Tržaškem in Goriškem za isti čas romanje v Lurd, kjer se bomo srečali z romarji iz Slovenije Ln dz raznih dežel, kjer prebivajo Slovenci. V Lurdu bomo imeli nekaj skupnih pobožnosti. Kakor je -razvidno iz lista »Naša duč«, je tudi mod Slovenci v zdomstvu in zamejstvu veliko zanimanja za to skupno slovensko romanje. Tržaški ir. goriški Slovenci posikrbimo, da bo naša udeležba številna.
V	letu 1969 je obiskalo Lurd tri in pol milijona romarjev. V istem času so v Lurd pripeljali tudi 50.000 bolnikov, od ikaterih
16.000	iz Italije.
naši hiši v Krašicu se še danes reče ”pri Kranjcu”. Prvotni priimek se je glasil Tepina. Proti koncu prejšnjega stoletja pa so nam neki narodni gorečneži priimek pohrvatili: spredaj so pritaknili črko "s", na konec pa dodali črko "c" in tako smo se začeli imenovati Stapinac. Za duhovnika me je gotovo izmolila moja svetniška mati. Ko sem bil še lijudskošolsiki fante, me je v poletju vzela na romanje v Novo mesto. Tam so bili v kapiteljski cerkvi na hribu v glavnem oltarju ostanki mučenca sv. Feliksa. Njemu se je priporočala, da bi -postal -služabnik sv. Cerkve.«
Res je postal, dn ne samo njen služabnik, temveč tudi njen spaznavadec, njen mučenec. Bil je prvi škof iz komunističnih deželi, ki je bil postavljen prad sodišče po zadnji vojni in tudi obsojen. Dobil je 16 let zapora. Obtožen je bil, da je sodeloval z ustaši. Kardinal Stapinac je kasneje to krivično obsodbo komentiral takole: »To so trdili o meni, čeprav so dobro vedeli, kakšen je bil moj odnos do ustašev. Med birmovanjem so ustaši dvakrat izvedli name atentat, ko sem zapuščal famo cerkev. Enkrat me je rešila samo prisebnost mojega šoferja. Ustaši so mi ubili brata in jaz -naj bi bili z njimi?«
Kardinal Stepinae je odklanjal ustaško nasilje, prav tako pa komunizem. Kaj je mislil o slednjem, naj povedo izjave, ki jdh je podal nekaj mesecev pred smrtjo že zgoraj omenjenemu obiskovalcu dz Avstrije. Ta jih je objavil v spisu »Meine Pilgerfahrt nach Krašdč — Moje romanje v Krašič«.
»Eminenca, — je ta obiskovalec dejal —, Titu gotovo ne boste odrekli dobre volje. Rešil vas je jetnišnice v Lepoglavi in dal premestiti sem v Krašič.«
»Rešil zapora? — se je nasmehnid Ste* pinac. — Poglejte skozd okno! Tu v Kra-šiču me stalno nadzira 60 tajnih agentov, ko dobro vedo, da ne delam drugega kot molim, če me je rešil Lepoglave, je to storil zato, da je dobil pšenico iz Severne Amerike. Po letu 1948, ko se je spri s Stalinom, sem postal zanj veliko breme. Leta 1949 so poskušali name izvršiti celo atentat v samem zaporu, da bi me odstranili. Zgodilo se je to med sprehodom po dvorišču jetnišnice. Tedaj sem opazil, da so me počasi zn^+rupljeral-i'. Nekaj so dajali v hrano, kar je sedaj izzvalo leuke-mijo — raka v krvi. Sedaj bučno ddičejo v Krašič svetovne kapacitete v zdravstvu, da (Ukrotijo bolezen, ki so jo sami izzvali.«
Nato je nadaljeval: ' »Zavedajte se, s iko-munizmom ni mogoč noben sporazum. Iz njega se reži demon, večni božji nasprotnik. Sam sem imel brez števila prilik spoznati njegov resnični obraz. Kristusova beseda je v njegovem primeru jasna: ”Po njiih sadovih jih boste spoznali.” In za nas duhovnike velja ona druga: "Udari pastirja” in oni to znajo. Mene so odvlekli v temnico naravnost od zahvale .po sv. maši. Adi ne vidite v vsem tem Satana?«
»Vem, da se npr. v Sloveniji trudijo nekateri revčki (mislil je na duhovnike cirilmetodarje) dokazati, da ije komunizem bliže evangeliju kot kapitalizem. Izhajajo iz zmotne predpostavke, da je komunizem predvsem gospodarski sistem. To nd res! Komunizem je v službi Kneza teme, je apostol brazboštva. Vse drugo je le (krinka za lahkoverne ljudi. Pa prihajajo k meni razni gospodje, "poglihav-oe” bi jih imenoval dn me hočejo pridobiti za "novo .stvarnost”. Najprej je hodil k meni msgr. Rittig iz Zagreba, za njim pa v istem poslanstvu pleterski prior dr.
F.dga-r Leopold. Pa sem jim dejal: »Za nas, gospodje, ni kompromisa, če verujemo evangeliju in Kristusu, se dvema gospodarjema ne more istočasno služiti. Kot sc je sv. Ignacij Lojolski lepo izrazil, sta na svetu samo dva tabora, saimo dva prapora: božji in hudičev. Zato sem tem pogli-ha-vcam v obraz zalučal: Vi ste dezerterji! Niste mar svojemu škofu v roke prisegli, da .se boste kot oficirji na božji strani borili za božjo zastavo? Vaša dolžnost je bila, ostati na božji strani. Vd pa se prepričujete, da komunizem ni isto kot brez-boštvo, čeprav še Turki niso bili tako hudobni kot so naši komunisti. To vam povem jaz, ki sem to borbo v teh d atih od blizu in najbolj občutil.«
Tak je bil torej kardinal Stapinac, veliki borec za resnico, -pravico in svobodo. Iz njega je žarela vera v zmago božjih načrtov, tki se neizprosno -uresničujejo, vsem preganjalcem Cerkve nakljub. In če. bo tisti, s čigar pristankom je bil leta 1946 od krivičnih sodnikov vržen v ječo, v -bližnji bodočnosti prestopili prag sv. Petra v Rimu in se poklonil Kristusovemu namestniku na zemlji, ne bo to najlapše Stepi-nčevo »maščevanje« za zadane mu krivice in najveličastnejše posmrtno zmagoslavje?
CerM M v obnovljeni Itnrain
V	»Družini« z dne 25. januarja tega leta so objavili pismo nekega organista, v katerem sprašuje med drugim: »Mar bodo ob spremembah mašnega obreda vse lepe skladbe samo še za arhiv?«
Uredništvo »Družine« je dalo naslednji odgovor: »Predvsem je treba malo počakati. Ljudsko petje ima v novem bogoslužju svoj pomen in svoje mesto. Tudi zborovsko petje je primerno, da z njim pri zboru vernikov v cerkvi častimo Boga. Ko se bomo sedaj počasi navadili novega obreda, se bo to mesto kmalu pokazalo. Pri župniku in pri organistu je treba predvsem volje, da se sporazumeta. Jasno je, da ni mogoče ostati pri vseh dosedanjih oblikah in navadah. Nekaj časa bo v o-spredju skrb, da bi cerkvi in okoliščinam primerno uresničili navodila za božjo službo po koncilskih smernicah. Polagoma, ko bo novi način ustaljen, bo vedno več prizadevanja za to, kako bi božjo službo olepšali. Pri tem pa ima pomembno vlogo tudi lepa pesem.«
Odgovor uredništva »Družine« se mi ne zdi najbolj primeren za naše slovenske razmere in imam vtis, da ni nastal ob branju in premišljevanju koncilskih odlokov ter poznejših smernic Sv. Sedeža o liturgiji, temveč bolj ob vzgledih pri tujih narodih. Mnogi narodi namreč nimajo in niso nikoli imeli takega zborovskega petja v cerkvi, kot smo ga imeli in ga ponekod še imamo Slovenci. Zato je drugod ljudsko petje dobrodošel pripomoček, da se v cerkvi vsaj nekaj poje, ko se prej ni nič pelo, in da je med mašo vsaj nekaj odmeva pri vernikih, ko je bilo prej vse tiho.
Pri nas Slovencih je pa položaj drugačen. Pri naših mašah je bilo povsod razvito zborovsko petje, ki je bilo naš ponos in naš način aktivnega sodelovanja pri maši, ko drugod tega še niso poznali. Tega dejstva ne smemo podcenjevati. Zbori so bili naša »schola cantorum«, kot jo pozna gregorijansko petje. Manjkalo nam je le, da bi dodali še petje ljudstva ali pri gregorijanskem petju »cantus populi«. To smo dobili sedaj po koncilu. Zdi se, da tega v Sloveniji mnogi ne razumejo. Menijo, da je smisel koncilskih in drugih odredb o mašnem petju ta, da se odpravi »schola cantorum«, zborovsko petje, in se vpelje »cantus populi«.
Po mojem mnenju je to zelo zgrešeno gledanje. Zborovsko petje, »schola cantorum«, bi moralo ostati še nadalje srčika in nosilec petja pri liturgiji in motor vse-
Širite »Katoliški glas"
ga sodelovanja pri maši. Seveda je potrebno dodati še ljudsko petje, kajti tudi ljudstvo mora priti na svoj račun pri liturgiji, vendar ne v pogubo zborovskega petja. Ce bomo sedaj pustili, da propade naše zborovsko petje v cerkvi na račun ljudskega petja v upanju, da bomo pozneje mislili, »kako bi božjo službo olepšali«, bo dostikrat odločno prepozno. Saj zanemariti cerkveni zbor je lahko, znova ga priklicati k življenju je pa silno težko, večkrat nemogoče.
Gledano z našega zornega kota v zamejstvu je zanemarjanje zborovskega petja v lepem številu župnij v Sloveniji zelo kvarno za slovensko liturgijo, ki bo na ta način neizbežno padla na raven liturgij pri romanskih narodih. Zato bi prevelikim gorečnežem nove liturgije priporočili več zmernosti, da ne zapravijo naše lepe slovenske liturgije, ki sloni v glavnem na
naših cerkvenih pevskih zborih. Saj so baje celo v ljubljanski stolnici odpravili cerkveni pevski zbor, ker želijo imeti le ljudsko petje. Kako to izgleda, se lahko prepričajo v goriški stolnici.
Dodal bi še to: brez zborovskega petja bo hiralo tudi ljudsko petje. Opazujem namreč, kdo sodeluje pri ljudskem petju.
V	glavnem so to nekdanji člani pevskih zborov. Zato še nadalje posvečajmo največjo skrb cerkvenim zborom, da se ne bomo nekega dne kesali, ko ne bomo imeli ne zborovskega ne ljudskega petja pri maši.
(r+r)
Deželni prispevek za zadružno organizirano zatiranje rastlinskih zajedavcev
Kmetijsko odbomištvo deželne uprave je nedavno poslalo kmetijskim zadrugam navodila za dosego prispevkov, Iki so določeni kot podpora za zatiranje rastlinskih zajedavcev na sadnem drevju.
Zadruge, ki skupinsko izvajajo zaitiranje škodljivcev, imajo možnost, da dobijo prispevek, kadar gre za zatiranje kaparjev, breskvinega molja, češnjeve muhe, hruški-ne bolšiice, pršic, jabolčnega zavijača, škr-lupa in kodravosti ter luknjičavosti na breskvi. Prošnje v izvirniku in dveh kopijah maj zadevne zadruge vlažijo najkasneje do 28. februarja. Potrebne tiskovine so že na razpolago. Prošnji je treba priložiti spored zatiranja omenjenih zajedavcev in seznam članov, površino zemljišča in vrste sadnega drevja za vsakega člana ter občino in kraj, v katerem leži sadovnjak. če bo prošnja ugodno rešena, bo zadruga prejela pooblastilo za začetek zatiranja in odlok za podelitev deželnega prispevka.
Mariborski pomožni škof dr. Grmič v Trstu
V soboto, 14. februarja bo mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič ob 19h obiskal Slovenski kulturni klub v ulici Donizetti. Predaval bo mladini. Vabljena je mladina tudi iz okolice. Prosimo pa, da bi bili vsi na mestu že četrt ure pred sedmo.
V nedeljo, 15. februarja bo maševal v ■nojanski cerkvi. Nato bo v rojanskam Marijinem domu predaval izobražencem. Društvo slovenskih izobražencev vabi sivoje člane in prijatelje ob 10” dopoldne v dvorano.
V nedeljo, 15. februarja bo v id. Risorta 3 govoril Marijina družbi ob 17,30.
Isti dan se bo v kapeli Marijinega doma vršila duhovna obnova za skavtinje in skavte 5. čete. Začetek ob 10h z mašo. Govoril bo p. Mihael žužek DJ. Vabljeni so 'tudi drugi fantje in dekleta.
Prešernove proslave na Tržaškem
Po skupni Prešernovi proslavi v Kulturnem domu, o 'kateri smo poročali v prejšnji številki, so -se v naslednjih dneh zvrstile še številne .druge proslave in akademije v čast našemu največjemu pesniku.
Na vseh naših šolah so bile interne proslave združene z deklamacijami in petjem. Višje srednje šole (znanstveni ,in klasični licej, itrgovska akademija in učiteljišče) so priredile proslavo v Kulturnem domu v soboto dopoldne. Nastopil je licejski pevski zbor pod vodstvom prof. Ma-tnola. Priložnostni nagovor je imel abi-
turient učiteljišča Marij Cuik, člani Slo-11111   im     Minimum imiimimim i h .........
Pustni večer v Katoliškem domu
Pustne prireditve še vedno vlečejo. Temu je dokaz tudi zadnji pustni večer v Gorici, ki je bil preteklo nedeljo >v Katoliškem domu. Dvorana je bila polna, galerija čisto zasedena, minogi pa še v veži pred dvorano, kjer se je točilo briško vino, se ponujale klobase in se prodajali okusni krofi. Vse je šlo dobro v promet in na koncu je na veliko veselje prodajalcev vsega zmanjkalo.
Vesalj večer so odprli godci iz Števar-jana. Pravzaprav ga je odprti sam šmem-tani pust, ki je primemo našemljen kar skozi dvorano pricopotal na oder. Mladi glasbeniki ansamhla »Lojzeta Bledeta« so nato »a la Slak« navdušeno zaigrali na svoje inštrumente in takoj ustvarili primerno vzdušje. Seveda ni smel manjkati tudi napovedovalec, ki je bil kot to postaja že kar tradicija za tak večer vedno šegavi in duhoviti Viktor Prašnik.
Sledili so raznovrstni šaljivi nastopi. Zgleda, da so letos premnogi prišli ob glas in postali mutci, kajti imeli smo kar dva nema prizora: v prvem delu so Šte-verjanoi uspešno izvedli operacijo na odru, ki je bil pravcat kirurški poseg v drobovje pacienta, v drugem pa so nastopajoči iz Doberdoba predstavili ubežnika iz ječe, ki se je prelevil v čevljarjevo ženo in vodil za nos orožnike, dokler ga ni lepo pod pazduho pripeljal nazaj sam čevljar, misleč da je njegova žena.
Skavti so pripravili dva prizora: »volčiči«, tj. skavtski naraščajniki so z dežniki na ramah bili postavni vojaki, ki so
uprizarjali vojaške vaje in napade, da je bilo joj; malo starejši pa so pokazali, kako se imajo norci med seboj.
Dve dekleti, članici goriške Marijine družbe, sta opozorili, (kako se položaj lahko zaplete, če je služkinja malo trknjena. Nastopila sta še Danilo in Ugo. Najprej sta zaigrala tri skladbe, nato pa še zapela »Ko je Bog Adama ustvaril«. S slednjim kupletom sta občinstvo zelo osvojila. .Ko smo že pri pesmih, naj še omenimo, da so pogumno nastopili tudi mladi pevoki iz števerjana pod vodstvom sivoje učiteljice Ade Černičeve z dvema pesmima.
Zadnji dve točki sta bili zelo živahni. Gledalci so si lahko ogledali pravcato modno revijo, v kateri je dobil Viktorjev krojaški salon posebno priznanje. Za zaključek pa so godci iiz ansambla Mi-Ni-Pe in pevec Natko Antonič peli in recitirali Prešernovo pasem »Lepa Vida«. Do sedaj smo mislili, da se Prešernova beseda lepo 'sliši le v slovenščini. Mladi glasbeniki so pa dokazali, da vsa zadeva tudi v francoščini, angleščini, nemščini in italijanščini dobro zveni, zlasti če so vpletene slovenske besede. Nekaj posebnega je bil slavospev našemu nosu. Sami nismo vedeli, da je tako pomemben. V bodoče ga bomo bolj cenili. In s to »nosahvainico« je prišel triinpolumi program do srečnega konca. No, čas je tako hitro prešel, da ni tega nihče opazil, kar velja kot priznanje sodelujočim, da so res znali prijetno zabavati prisotne.
venskega gledališča pa so recitirali Prešernove pesmi.
Srednja šola »Simon Gregorčič« iz Doline je poleg svoje interne proslave sodelovala še na Prešernovem večeru, ki ga je organiziralo prosvetno društvo »Valentin Vodnik« iz Doline. Prireditev je bila v četrtek zvečer in udeležilo se je je veliko število dolinskih vaščanov kakor tudi iz drugih okoliških krajev. Da je prireditev privabila toliko občinstva, gre pripisati dejstvu, da je nastopil okrog 60-članski pevski zbor dijakov omenjene šole pod vodstvom prof. Marte Kocjančič. Dijaki so na večeru tudi recitirali. Priložnostni nagovor je imel pesnik Miroslav Košuta. Ob zaključku je nastopil še društveni moški pevski zbor pod vodstvom Ignacija Ote, Iki je zapel vrsto slovenskih pesmi. Proslave so se udeležili predstavniki raznih prosvetnih, kulturnih in drugih ustanov. Med temi smo opazili tajnika SPZ Edvina Švaba, ravnatelja srednje šole prof. dr. Alda Štefančiča, več profesorjev omenjene srednje šole, domačega župnika ter nekatere občinske svetovalce.
Sprejem ob Prešernovem dnevu
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bil v prostorih v ul. Donizetti sprejem, ki sta ga priredila Slovensko ljudsko gibanje in Slovenska .prosveta za kulturne in druge javne delavce. Udeležilo se ga je lepo število povabljencev, ki so zastopali najrazličnejša področja udejstvovanja naših organizacij. 'Večer je potekal v prijetnem vzdušju.
Seja odbora Slovenskega ljudskega gibanja
Da bi se zmenili o zadržanju, ki ga bo moralo Slovensko ljudsko gibanje zavzeti v zvezi s sestavo organov Slovenske skup nosti, se je v ponedeljek, 2. februarja 1970 sestal odbor Slovenskega ljudskega gibanja. Na to sejo so bili povabljeni tudi vsi predstavniki SLG, ki so bili na zadnjem občnem zboru Slovenske skupnosti izvoljeni v svet, tj.: dr. Simčič, dr. Štoka, dr. Mljač, dr. Harej, dr. šah, Maver, Petaros, Valenčič, inž. Sosič, Dabeilis, Kocjančič, dr. Štefančič kot podpredsednik občnega zbora Slovenske skupnosti ter dr. Tul kot načelnik svetovalske skupine Slovanske skupnosti v dolinskem občinskem svetu.
Daljše poročilo o poteku občnega zbora Slovenske skupnosti je prebral dr. Mljač, ki je nakazal tudi alternativne smernice za bodoče delo. Bližnje volitve bodo namreč morale ponovno dokazati našo življenjsko silo. Sledila je razprava, v katero so posegli vsi prisotni.
Svet Slovenske skupnosti se bo sestal na prvi seji v petek, 13. februarja 1970; na sporedu je .določitev organov, ki jih predvidevajo pravila organizacije.
Zmagovalci učiteljskega natečaja
Pred kratkim je bil na šolskem skrbništvu izobešen seznam zmagovalcev učiteljskega natečaja za poučevanje na slovenskih osnovnih šolah. Natečaj je bil razpisan za skupno 22 mest, od katerih bo 10 dodeljenih petim slovenskim didaktičnim ravnateljstvom v tako imenovanem nad-šlevilčnem staležu. Novim učiteljem čestitamo hi jim želimo veliko zadoščenja v odgovornem delu, ki ga bodo opravljali med našo mladino.
IV. kraški pust
V	soboto je bila na Opčinah pustna prireditev »IV. kraški pust«. Pustne .povorke se je udeležilo več kraških alegoričnih voz. Prvo nagrado sta prejela »ex aequo« voz »Branjevke- Rusi most 1900« iz Kon-tovela in voz »Naš .paket in unsere Paketen« iz Trebč. Nastopili so tudi vozovi iz Sežane in Lipice. Največjo pozornost pri številnem občinstvu pa je vzbujala skupina kurentov iz Ptuja.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 15. do 21. februarja 1970
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 21.00 Duhovnikov klobuk (3). — Drugi: 11.50 Val G a r d on a-G rod en t al: Zimske športne .tekme, 18.50 Televizijske pesmi. 22.20 SOS, policija!, telefilm.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 še enkrat doživeto, film. — Drugi: 14.00 Zimske športne tekme v Visokih Tatrah (Slovaška). 22.15 Simfonični koncert.
Torek: Prvi: 17.00 Poly in sedem zvezd, telefilm. 18.45 Vera danes. 21.00 Dvanajst razsrjenih mož. 22.15 Otok Portorioo. — Drugi: 14.00 Zimski šport v Visokih Tatrah. 21.15 Jaz kupim, ti kupiš. 21.45 Glasba na jugu.
Sreda: Prvi: 21.00 Človek im morje (2). — Drugi: 14: Zimski šport v Visokih Tatrah. 21.15 Mojstri filma: Orson Welles: Peklenski Ouinlan.
Četrtek: Prvi: 22.00 Za vsako ceno, telefilm. — Drugi: 14.00 Zimski šport v Visokih Tatrah. 21.15 Vse tvegajoči.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. — Drugi: 14.00 Zimski šport v Visokih Tatrah. 22.35 Tajne zgodbe (3).
Sobota: Prvi: 21.00 Mož in žena med seboj. — Drugi: 14.00 Zimske igre v Visokih Tatrah. 21.15 Glasbeni program.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 15. do 21. februarja 1970
Nedelja: 9.30 Narodna glasba. 10.00 Otroška matineja: Trapoilo HH 33. 11.50 Val Gardena: Smuk za moške. 16.15 Furežni dan - reportaža. 16.45 Svetovno smučarsko prvenstvo v Visokih Tatrah. 17.15 Košarka Beograd : Olimpija. 18.20 Pištola za strahopetca - ameriški film.
Ponedeljek: 17.50 Snežna kraljica, Zlepljena basen. 18.30 Po sledeh napredka. 2035 R. Trif.kovič: Odvečni ljudje - drama. 21.40 Jaganat - kanadski film. 22,15 Diagnostika srca in ožilja.
Torek: 16.50 Svetovno smučarsko prvenstvo v Visokih Tatrah. 18.30 Srečanje v Studiu 14: Pori in trobentar Milorad Pavlovič. 19.30 Cesta in mi. 20.35 Velika imena sodobnega filma.
Sreda: 18.35 Obrežje - oddaja za italijansko narodno skupino. 19.20 Neretva. 20.35 Na poti po Prežihovih krajih. 21.20 G. Donizetti: Zvonček. 22.15 Posnetek boksa.
Četrtek: 17.00 Svetovno smučarsko prvenstvo v Visokih Tatrah. 17.45 Pravljica o .polomljeni lutki. Upor v kuhinji. 18.30 Zgodbe s .potovanj, 19.20 Zabava vas Jerry Lewis. 20.35 Dostojevski: Bratje Karama-zovi. 21.25 Večer z Ivanom Potrčem. 22.10 Mozartova avenija - film. 22.35 Mednarodno prvenstvo univerze v smučanju.
Petek: 17.45 D. Copperfield - film. 19.05 Mladina danes in jutri. 20.35 Cena za nasilje. 22.20 Malo jaz, maLo ti.
Sobota: 13.00 Visoke Tatre: Svetovno prvenstvo na 90-metrski skakalnici. 17.50 Po domače z Veselimi hribovci in Starimi Ljubljančani. 19.20 S kamero po svetu: Neko skandinavsko poletje. 2135 Rezervirano za smeh. 21.50 Destry - film
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
t Msgr. Janez Hladnih
64 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI)
Pozno v noč sem pripravljal svojo prtljago. Kolo sem že oddal; zanj mi je bilo posebno hudo. Goj/erce sem lepo zavil; spremljale so me bile po tolikih lepih planinskih poteh; in slednjič so prišli na vrsto škornji: tisti škornji, v katerih sem stopal kot da je ves svet moj. Skupno s knjižnico sem jih prepustil varstvu kosta-njeviškega gospoda, da naj me počakajo do dne, ko se .povrnem. Cez pet let seveda!
Naslednje jutro zgodaj seim se poslov'il še od farovšike družine in od gospoda svčtnika, tako dobrega prijatelja, pa od apotekarice, ki je še prihitela in od ing. Likarja, Kozjaka ter dr. Lazarja.
Zares sem moral obvladati glas, da se mi ni sprožil v glasen jok, solz pa nisem mogel zadržati.
ZBOGOM ŠTAJERSKA!
Pisal mi je gospod Kastelic, da so v Argentini tudi šolske sestre, ki imajo svojo glavno hišo v Mariboru. Vedel sam, da so tudi v Ljubljani in na Mali Loki, kjer so moje sestre hodile v gospodinjsko šolo. Toda njihova glavna hiša je bila v Mariboru in hotel som jo videti pred odhodom. Obenem s to .potjo pa sem hotel najti č. g. Sunčiča, ki je bil namenjen v Argentino, a je prej zbolel in moral opustiti misel na to, čeprav je .imel mnogo stvari že pripravljenih za pot med izseljence. Pisal mi je iz Boreče pri Ljutomeru in tjakaj sem se tudi namenil. Hotel pa sem s to potjo obiskati tudi knjigarno sv. Cirila v Mariboru, ki jo je vodil g. Hrastelj, da bi se z njim 'dogovoril o pošiljanju knjig njihove založbe. In kaj naj bi tajil: štajerska je bila tako pomembna v mojih spominih, začenši od orlovskega tabora leta 1920 pa preko dijaških zborovanj in prijateljstva z mlajšimi duhovniki. Tudi od zelene štajerske sem se hotel posloviti.
Pa je nisem našel zelene, pač pa vso belo pod debelo snežno odejo.
Kljub temu sem vsa zamišljena pota opravil. Glavna prednica šolskih sester m. Terezija Hanželič, ki še vedno živi v Rimu, mi je dala dve debeli pismi, naj jih .ponesem v Argentino. Videl sem njihove krasne prostore, njihovo šolo in učiteljišče. Poslovil sem se tudi od Slomškove stolnice, uredil zadevo glede knjig in nato šal čez Ptuj in Ljutomer v Borečo.
Dva kovčka .knjig in fotografij, slik in zemljevidov je imel pripravljenih g. Sun-čič. Da naj vse to vzamem s seboj. Kako bom z vsem tem šel na tako dolgo pot? Skozi Italijo, Francijo, z vlakam, iz kraja v kraj. Izbral sam, kar se mi je zdelo najvažnejše, drugo sem pa s krvavečim srcem pustil tam. Do .tretje ure zjutraj vsa urejevala in precenjevala njegovo izseljensko zbirko. Za dve uri sva legla .k počitku in ob petih je bilo že treba na vlak proti Ljubljani.
Skozi Ljutomer, ob Slovenskih goricah, ki so se ravno dramile, skozi Ptuj, ki sem ga še imel v živem spominu, skozi Celje, kjer sem se kopal nekoč, pa me je začel nekdo vleči za tretjeredniško vrvico... pač bežni spomini iz lepih študen-
tovskih časov. Zbogom prestolica celjskih grofov! In še se je srečal moj pogled s Kumom. Nato naprej ob Savi mimo Litije. Že je bila tu Ljubljana.
Tamkaj sem shranil stvari, da me počakajo do dne, ko odpotujem v tujino.
ZADNJA NOC V LJUBLJANI
Spet sem bU torej v Ljubljani. Mnogo potov me je še čakalo. Na sedežu Rafaelove družbe sem uredil še zadnje, 'kar je bilo treba.
Moj potni list in moj vozni list sta bila v redu. Kot izseljenski duhovnik sem dobil brezplačno vožnjo, eno od tistih, ki jih ima država zastonj od paroplovnih družb, katerim država da dovoljenje za plovbo v lastnih vodah.
Imel sem denar za pot .do pristanišča. To pa je bilo premalo, da bi si mogel privoščiti kak skok v stran. Pa mi je dal p. Kazimir 3.000 din, kar trni je ravno prav prišlo, kajti nameraval sam sd ogledati Pariz in nekatera božja pota.
S Kastelicem sva se našla v kleti hotela »Union«. On je prav (tiste dni prišel iz Argentine in sva bila dogovorjena za tisti
dan in tisto uro.
Dal mi je koristna navodila, razne naslove in karakterizira! osebe, na katere naj se Obrnam. Tudi mi je povedal, kako naj urejujem revijo »Duhovno življenje«.
Med pogovorom je beseda nanesla tudi na planinstvo. Povem mu, da sem svoje gojzerice pustil v Kostanjevici, »škoda,« pravi. »Prav bi ti prišle v Argentini. Tam lahko uveljavimo naše planinstvo. Veš, da je tajnik planinskega društva naš rojak, Vigor Domicalj?« Pozneje sem se tega pogovora spomnil, ko je Kastelic tragično končal v andskih gorah.
SLOVO OD ŠKOFA
Nato sem šel do škofa.
»Danes ste na obedu pri moji mizi,« je dejal škof Rožman.
»Prav, prevzvišeni.« Marsikaj sva se pogovorila. Nazadnje pravi: »Gospod Janez, tu imate denar, da boste imeli s čim začeti. "Duhovno življenje", ki ga boste morali kmalu izdati, stane.« Izročil mi je sto dolarjev. Povabil me je nato na večerjo in da naj spim v škofiji, če želim.
(Se bo nadaljevalo)
Nadškofova maša za časnikarje
Ker je 'bil letos na praznik sv. Frančiška Šaleškega 29. januarja, Iki je zavetnik časnikarjev, goriški nadškof msgr. Cocolin na obisku v afriški državi Slonokoščena obala, ni bilo tradicionalne maše za časnikarje v nadškofijski kapeli. Kakor hitro se je 'g. nadškof vrnil, je pa časnikarje povabil k tej sv. maši.
Sv. maša je bila točno ob osmini praznika sv. Frančiška Šaleškega v četrtek zvečer, 5. februarja. Udeležilo se je je običajno število časnikarjev, tiskarjev in tiskarskih uslužbencev'. Naš list sta zastopala msgr. F. Močnik in J. Jurak, tiskarno »Budin«, kjer se naš list tiska, pa trije predstavniki.
G.	nadškof je po evangeliju navzočim prikazal visoko in obenem delikatno poslanstvo, ki ga ima tisk pri oblikovanju javnega mnenja. Po sv. maši je v mali dvorani pozdravil msgr. Cocolin a prof. Ballaben in opozoril na nekatere probleme, s katerimi se mora danes 'spoprijemati resen in odgovoren tisk.
Nato je poročal goriški nadškof o svojih vtisih, ki si jih je nabral med -svojim osemdnevnim potovanjem po afriški celini. Opisal je, kako je preživel Dan gobavcev v kraju Manioro, v kakšnih razmerah živi tamkajšnje ljudstvo in kakšni so iz-gledi za bodočnost Slonokoščene obale. Končno je izrazil upanje, da se bo znala tudi goriška škofija učinkovito vključiti v misijonsko delo Cerkve, ki še daleč ni končano. V postnem času bo spet prilika, da verniki velikodušno podpro akcijo za potrebne pod geslom »Kos kruha Iz ljubezni do Boga«.
Apostodstvo sv. Cirila in Metoda ter Zveza slovenske katoliške -prosvete v Gorici prirejata
SPOMINSKO SLAVJE
ob zaključku 1100-letnice smrti sv, Cirila. Slavje bo v nedeljo 15. februarja z naslednjim sporedom:
Popoldne ob 15. uri v cerkvi sv. Ignacija
LITURGIJA BOŽJE BESEDE za zedinjenje kristjanov in blagoslov'. Ob 16.30 v dvorani Katoliškega doma
AKADEMIJA
z govorom prof. Mirka Rijavca. Sledijo prizori -iz življenja sv. Cirila
»HOJA ZA PRADED-NIMI ČASTMI« v priredbi in režiji A. Pregarca. Vmes poje goriški ekumenski zbor pod vodstvom -prof. Stanka Jericija. — Vsi iskreno vabljeni!
Vzgojna predavanja za mladino in starše
Prihodnji teden bomo imeli v Gorici vzgojna predavanja, ki jih bo imela prof. dr. Ema Pertlova. Predavanja bodo v Katoliškem -domu in sicer v torek 17. in v sredo 18. februarja za mladino obojnega spala od 14. leta dalje, obakrat ob 20.30; v četrtek 19. februarja pa bo -gospa doktor predavala za naše starše, prav tako ob 20.30. Vabljeni so posebno starši, ki imajo otroke. Predavateljica bo govorila itud-i slovenskim redovnicam in sicer -v sredo 18. februarja ob 15. uri v zavodu sester notre-damk. Prof. dr. Pertlave našim ljudem ni treba posebej predstavljati. Govorila je že na raznih krajih na Tržaškem in -tudi našim duhovnikom v Devinu. Povsod je osvojila -poslušalce s svojo prepričljivo in jasno besedo, ki -sloni na njeni bogati izkušnji in krščanskem svetovnem nazoru.
Seja občinskega sveta v Gorici
V	petek, 6. februarja so se -svetovalci Slovenske demokratske zveze (-dr. Sfiligoj, dr. Bratina, dr. Bratuž) udeležili občinske seje, na kateri je svet -potrdil obračun občinskih -podjetij (plin, -luč, voda) za leto 1968. V imenu skupine je dr. Sfiligoj zahteval pojasnila glade novega -vodovoda, napeljave plinskih cevi v okoliške kraje in glede cene za metan. Ravnatelj občinskih podjetij je odgovoril, da smo v pričakovanju denarnih nakazil za dokončno ureditev občinskega vodovoda na Maj nic-i. Upa se, da bodo naikazila kmalu prišla. Plinske cevi bodo gotovo še v tem latu -raztegnili do Podgore, Ločnika in zadnjega dela štan-dreža, Zamenjava -navadnega plina se izkazuje kot zelo koristna An -po preteku enega -leta zamenjave bo -razvidno, ali ne bi kazalo znižati ceno metana.
Nadalje jo župan poročal o -pravdi med
občino in -družbo -za doplačilo električne potrošnje. Gre za v-isok znesek -do kakih dveh milijard, ki ga ENEL od občine zahteva v dopolnilo cene od leta 1944 dalje. Tudi tu so naši svetovalci -posegli v debato ter izrazili -mnenje glede -načina za dosego poravnave, da bi občina ne bila dolžna -tega plačati.
f Janko Vončina
Komaj smo v četrtek -pokopali V-ladi-mira Bašo, že se je znova oglasil mrtvaški zvon, to -pot za pok. Jankom Vončino. Tudi -njega je po dolgem trpljenj-u pobrala zavratna bolezen. Janko Vončina je bil priznan mizarski mojster, fci je vzgojil in izšolal oba otroka. Hčerka Klavdija -poučuje italijanščino na slovenskem učiteljišču, sin pa še študira. Čeprav je pokojni bival v župniji M. B. na -solkanski cesti, je pogreb bil v -soboto v cerkvi sv. Ignacija in ga je vodil msgr. Močnik. Udeležilo se je zadnjega slovesa od -pok. Janka Vončine -zelo veliko ljudi iz mesta in po sebno z onstran meje, od koder je pokojni bil doma.
Družim naše sožalje.
Prešernova proslava na slovenski trgovski šoli
Di-jaki slovenske -trgovske šole v ulici Semi-nario v Gorici so v ponedeljek, 9. februarja -pripravili lepo Prešernovo proslavo. Na sporedu so bi-le recitacije Prešernovih pesmi in -sonetov ter skioptične barvne slike, -ki -so dijalke seznanile z življenjem, kraji in lj-udmi Prešernove -dobe. Dijaki so z živim -zanimanjem -sledili recitacijam in slikam.
Prijetna igra v Štandrežu
Dramski odsek prosvetnega društva »Štandrež« naštudira vsako leto poleg krajših -odrskih nastopov -tudi -daljšo i-gro.
V	domači župnijski dvorani je bila v nedeljo, 8. februarja predstava komedije v treh 'dejanjih »Glavni dobitek« Frana Li-pa-ha. Pod skrbno režijo Aleksi-ja Pregarca so nastopajoči pokazali dobro tehniko podajanja. Posamezne vloge, ki so bile posrečeno izbrane, so bile podane z veliko prizadevnostjo, tako da je bila odrska podoba v celoti -precej razgi-bana in prijetna. Če upoštevamo, da so bili nekateri -igralci prvič na odru, smo lahko s -tem nastopom zadovoljna. Sceno, ki je bila -racionalno zasnovana, je -izdelal Lojze Nanut, številni gledalci so z zanimanjem sledili komičnim prizorom, ki so bili glavna oznaka naštudiranega dela.
MLADIKA št. 1
Prva številka štirinajstega -letnika »Mladike« se na-m je -predstavila v novi zunanji opremi, ki jo je izdelal Pavel Medvešček. Zelo okusna je, a obenem čisto preprosta. U-vodnik je -posvečen našemu -katoliškemu tisku. Vsi bi morali -pomagati, da b-i naši časopisi in revije v tem letu postali boljši.
Povest, ki bo izhajala v nadaljevanjih, je prevod dala slovaškega -pisatelja L’uda Zuhka »Pomlad A-dele Ostrolluške«. -Prevod je oskrbel Marijan Brecelj. Ime toga slovaškega pisatelja slovanskemu bralcu ni več tuje. Lani -sta izšli namreč v slovenščini -kar -dve njegovi knjigi; Skriti vir (izdaila Goriška Mohorjeva družba) in Vitezi brez meča (Mladinska knjiga).
Ena stran je -posvečena obletnici rojstva pesnika -Prešerna. O njem razmišlja tudi Kondor. Krasi jo lepa slika. Zanimivo je pismo mladega inženirja, -ki je zaposlen v železarni na Jesenicah. Vprašanja, ki jih obravnava, so značilna tudi za tržaško okolje in za našo deželo -sploh. Poročilo »Pomlad v Štoblan-ku« govori o- -uspelem nastopu -tržaških oerfkrvenih pev-slkih zborov
Na povabilo Zveze slovenske katoliške prosvete bo v nedeljo, 22. januarja ob
16.30	v Katoliškem dom-u v Gorici
KONCERT
ki ga bo imel cerkveni pevski zbor od Sv. I-vana v Trstu. — Že -danes vsi prisrčno vabljeni.
s starimi božičnimi pas-mkni v cerkvi sv. Štobla-nka v Beneški Sloveniji.
Dr. Danilo Sedmak, -poklicni psiholog, je prispeval razpravo »Svoboda -in -kazen v vzgoji«. Zelo posrečen je sestavek Josipa Kravosa, v katerem opiše obisk »Pri svojih ljudeh« v Ljubljani. Za novi letnik je urednik pripravil novo zaglav-je »Po Koroškem, -po Kranjskem«, v katerem naj bi sodelovali s svojimi pismi b-ralci-samouki. Že -prvi spi-s Anice Gartner »Peterček« opravičuje umestnost -tega zaglavja. V njem bodo zlasti očetje in matere našli globok -pouk: otrok ni nikdar -preveč.
Martin Jevnika-r predstavi tri -slovenske pripovednike iz Argentine: Marijana Marolta, Ruda Juroeca in Vladimira Vauhnika. Sledi ocena -treh -knjig ljubljanske univerze, knjig Goriške Mohorjeve družbe in Jadranskega -koledarja. Opisano je živahno delovanje goriškega SKAD-a. Jože -Peterlin poroča o gostovanju idrijskega gledališča s Sartrovo dramo »Nepokopani mrtveci« na Opčinah. Pregled fcul-tumih prireditev v decembru 1969 na Tržaškem in Goriškem zaključi prvo številko novega letnika. Želimo še, da bi revija res redno vsak mesec izhajala, kakor to uredništvo tudi obljublja.	—e j
Deželna uprava za popravilo tržaške obale
Pred nekaj -tedni je deželna uprava oddala nekem-u -podjetju -iz Latisane dela za popravilo od Barkovelj -do Miramara in v grljainskem ter -križkem pristanu. V dneh 24. in 25. novembra je namreč -razburkano morje močno poškodovalo omenjeni del morske obale. Vodstvo teh del je -prevzel urad za javna dela tržaške občine; predvideni stroški znašajo 58 milijonov lir. Obala bo popravljena do konca junija in usposobljena tako, -da bo spet lahko sprejela -množice običajnih kopalcev.
OBVESTRA
Postna postava. V postnem času nas v -petkih veže zdržek ali navadni post, -to je ne -smemo jesti mesa. Na pepelnico in veliki petek pa je strogi post.
Cerkvena postna zapoved je zaradi -današnjih -razmer zelo lahka. Božja zapoved, delati pokoro, pa veže vse. Cerkev opozarja, naj verniki poleg -težav dn stisk, ki j-ih prinaša vsakdanje življenje, -svoje -telo zatirajo še s kakimi prostovoljnimi dejanji zatajevanja in -tako spolnijo božjo zapoved o pokori. Načini -pokore so trije: molitev, ■post -in miloščina. V postu zlasti -radi molimo žalostni del rožnega venca in križev pot.
Spokornost obsega tudi dela 'ljubezni, dela telesnega in duhovnega usmiljenja. P-renehajo naj medsebojni 'prepiri in m-rž-nje v družini, sovraštva naj se poravnajo. Velikodušno si odpuščajmo. Varujmo se grehov jezika, obvladajmo se v -govorjenju, da borno obrodili vreden sad pokore.
Bolniki, stari in zapuščeni ljudje morejo opravljati veliko delo apostolata, če svoje trpljenje -in molitve združujejo z Jezusovim trpljenjem v zadoščenje za tolike skrite in javne grehe ter -za -spreobrnjenje grešnikov.
Kolikor bolj bomo znali izrabiti postni čas za duhovno obnovo -nas samih in župnije, toliko bolj vesela bo velika -noč.
Postne pridige na Travniku. Tudi 'letos bodo v postu vsak -petek ob 8h zvečer postne pridige v cenkvi -siv. Ignacija na Travniku. Imel jih bo -g. Mirko Mazora, župnik v Šampolaj-u.
Našla se je dragocena zapestnica. Lastnica jo lahko -dvigne na -upravi »Katoliškega glasa«, Riva Piazzutta 18, Gorica.
ZA KMETOVALCE
Predavanja opazovalnice za rastlinske bolezni v Trstu
Tudi letos prireja opazovalnica za rastlinske bolezni v Trstu niz predavanj za kmete -na Tržaškem. Na -teh srečanjih bo govora o boleznih in škodljivcih na -trtah, cvetlicah i-n zelenjav-i ter o deželnih prispevkih ob nakupu -ustreznih naprav in strojev za zatiranje zajedavcev. Na sporedu je enajst predavanj — vsa v februarju —- v Sledečih krajih: Gročana, Bazovica, Gropada, Prosek, Nabrežina, Ricma-nje, Dolina, Boljunec, Spodnja S-v. Magdalena, Campore in Korošci.
Slovensko gledališče v Trstu je pripravilo četrt-o premiero sezone 1969-70. Predvajalo bo prvič v slovenščini igro: I-gnazio Silane »PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA«. Predstave bodo v soboto, 14. februarja ob 21. uri; v nedeljo, 15. februarja ob 16. uri; v sredo, 18. februarja ob 20. -uri; v četrtek, 19. februarja ob 20. -uri; v soboto, 21. februarja ob 20.30; v nedeljo, 22. februarja ob 16. uri.
Slovensko gledališče v Trstu bo predvajalo 17. februarja ob 20.30 v kino dvorani v Skednju burko Jake Štoka: »MOC UNIFORME«.
Gospe Edi in dr. Vinku Miliču z Opčin se je -rodil -sinček, ki so ga imenovali za Ivana. Cerkveni pevski zbor čestita srečnim s-taršem in želi novorojenčku vso srečo.
DAROVI
Za »Slovenik« v Rimu: Ob 94. rojstnem dnevu č. m. Terezije Hanželič in ob 70-let-nem jubileju (ne 60 let, kot je bilo svoj čas pomotoma javljeno) redovniškega življenja daruje Milka Goričan 5.000 'lir.
Za Katoliški dom: Marinič Milka 2.000 lir; družina K. ob drugi obletnici smrti Milke T-ušarjeve 5.000 lir; Zuoda-r Justina, Como, 2.000 -lir; nabirka H. V. 14.000 lir; Vetri-h-Brešan 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: podjetje Košič namesto cvetja -na grob pok. -dr. Vladimira Baša 10.000 Lir; E. in J. Gorkič -namesto cvetja na grob L. Remec 1.500 lir.
Za Alojzijevišče: Stanko Baša v spomin brata dr. Vladimira 20.000 lir; A. M. v spomin na dr. Vladimira Bašo 5.000 lir; družina Vetrih namest-o cvetja na grob dr. Baše 5.000 lir; E. in J. Gorkič namesto cvetja na grob dr. VI. Baše 1.500 lir; prof. Muh-r namesto cvetja na grob pok. kolega in prijatelja Vinka Vovka 2.000 lir; prof. Hubert Močnik v spomin -pok. -dr. VI. Baše 1.000 lir; -v spomin -pok. Janka Vončine, -očeta prof. Klavdije, daruje Fort-una-t Doles 1.000 lir; družina Tomažič 2.000 lir.
V	počastitev spomhia pokojnega ravnatelja dr. Baša Vladimira darujejo namesto cvetja na -grob -člani -upravnega svčta in nadzorstva Kmečke banke v Gorici za Zavod sv. Družine v Gorici 25.000 lir; za isti zavod daruje tudi dr. Stanislav Baša v počastitev spomina braita dr. Vladimira Baša -10.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti brata Jožefa Hladnik -daruje sestra Franka za Zavod sv. Družine 5.000 lir in za Alojzijevišče
5.000	'lir.
Toroš Alojzija je darovala: za Alojzijevišče 2.000 -lir; za Zavod sv. Družine 2.000 lir; za Katoliški dom 2.000 -lir.
Za sveloivanski Marijin dom v Trstu:
N. N. ob drugi obletnici smrti Gil-de Slavec 10.000 lir; Karlo Trošt ob obletnici smrti sestre Matilde 10.000 lir; Zocchi Mario in Andrejka 3.000 lir; Marta Požar in Zinka Cerkvenik 4.000 lir ob zlati poroki Ane in Antona Parovel.
Za Slomškov dom v Bazovici: Namesto cvetja pok. mežnarju Svetkotu Racman Marija Ražem 5.000; N. N. v -počastitev Avguština Žagar 5.000; namesto cvetja -pokojni Frančiški Milkovič darujejo: Milka Babuder 1.000, Ana Grgič, Bazovica 208,
2.000, družina Žagar 2.000; N. N. iz Trsta
3.000, N. N. 2.000, Marija Brce ob peti obletnici Slomškovega doma 5.000; Marija Salva in Pjerina Saražin v počastitev očeta in brata Alojzija 5.000; ob svoji 80. obletnici N. N. 5.000, ob krst-u Lilijane Maj-kič 3.000; v -počastitev Andreja Obersnela soproga 5.000; Marija Mihalič iz Drage 5
3.000, Rapotec iz Drage 13 1.000; Zora Presl 5.000.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: Ob 25.
obletnici smrti nepozabne mame Antonijo Dolenc z Opčin daruje v njen spomin hči Marija 5.000 lir; ob 10. obletnici smrti Jadrana Repinca daruje družina Sosič-Merzak 2.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
'T:	RADIO
A TRST A
Spored od 15. do 21. februarja 1970
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.IS (samo ob delavnikih). 20.15 in 23.15
Dejstvo '*i mnenja: 1A15 isamc '-h de iavnikih l
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za -harfo. 11.15 Oddaja za najmlajše: N. Slas-tnikov: »Na Mars za vsako- ceno«. Peti An zadnji -del.
11.45 Ringa-raja za -naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera i-n naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa. 13.30 Glasba po željah. 15.30 Milčinski: »Cigani«. I-gra v -treh dejanjih.
17.30 Pri naših pevskih zborih. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Melodije -iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske folklore: Ljudske pesmi.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole.
13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Vaše čtivo. 18.30 Radio za srednje šole. 18.50 Zbor »Ermes Grion« iz Tržiča. 21.05 Cvetje iz -domačih gajev: Boris Pahor: »Mesto v zalivu«.
Torek: 11.35 Šopek slovanskih -pesmi.
12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 18.30 Komorni koncert. 19.10 Postni govori (2) Drago Klemenčič: »Blagor ubogim v duhu«. 19.35 Zbor »E. Adamič« iz Ljubljane. 20.35 Wagner:	»Ta-nnhauser«, opera v -treh dejanjih.
Sreda:	11.40 Radio za prvo -stopnjo
osnovnih šol. 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Franc Mirt«. 13.30 Glasba po željah.
17.00 Tržaški mandoli-nski ansambel. 17.35 Jež: Italijanščina po -radiu. 18.30 Radio za prvo -stopnjo osnovn-ih šol.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih -pesmi.
12.00 »Družinski obzornik«. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«. 17.55 Kaiko in zakaj. 19.10 »Pisani balončki« - radijski tednik za naj-mla-jše. 20.35 A. Hieng: »Cortesova vrnitev« - radijska drama .21.45 Marenziovi madrigali.
Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za drugo -stopnjo osnovnih šol. 19.10 Postni govori (3) Franci Gorjup: »Blagor krotkim«. 20.50 Koncert -operne glasbe.
Sobota: 1-1.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Iz starih časov. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba -iz vsega sveta. 16.10 Operetne melodije. 16.30 -B. Celini: »Moje življenje«. Osmo -nadaljevanje. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.45 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. 18.00 Moj prosti čas. 18.30 Zenski vokalni kvartet iz Ljubljane. 19.10 -Pod farnim zvonom župne cerkve -v Dreki. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 S či-talniških odrov: Josip Vošnjak: »Ministrovo pismo«. Komedija v dveh -dejanjih.
★
RADIJSKI POSTNI GOVORI
V	POSTU 1970 »O BLAGRIH«
Ob 19.40: 13.2. Polnost časov in blagri (J. Vodopivec). Ob 19.10: 17.2. Blagor ubogim v -duhu (D. Klemenčič); 20.2. Blagor krotkim (J. Gorjup); 24.2. Blagor žalostnim (R. Vodeb); 27.2. Blagor lačnim in žejnim pravice (R. Vodeb); 3.3. Blagor usmiljenim (F. Dolinar); 6.3. Blagor čistim -v srou (R. Ravbar); 10.3. Blagor miroljubnim (E. Škulj); 13.3. Blagor preganjanim zaradi Kristusa (J, Lebar); 17.3. Življenje Cerkve in blagri (L. š-kerf); 20.3. Veliko je vaše plačilo v nebesih (J. Mar-kuža); 24.3. Blagor trpljenja: Kristusovo trpljenje in naše trpljenje (D. Klemenčič); 27.3. Daritev sv. križa - vir blagrov Kristusovih (J. Vodopivec).
ZAHVALA
Zapustila -nas je naša ljubljena mama
Justina Zadnik
Vsem, ki -so na kakršen koli način počastili našo ljubljeno -mamo, iskrena hvala. še posebej naj gre zahvala rojanski Marijini družbi i-n g. kaplanu Staniku Zorku.
Hči Marija ln sin Ivan z družinama
Trst - Nabrežina, 10. februarja 1970
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
4. LOTERIJA
za Župnijski mladinski dom v Doberdobu
Izžrebanje na velikonočni -ponedeljek ob 16. uri na -igrišču »Hrast«
Cena listka: L. 200 Izžrebani dobitki bodo javljeni v »Katoliškem -glasu«. Dvigniti jih -je treba v 'teku enega meseca. listki so v prodaji na uredništvu »Kat. glasa«, v župniščih in pri poverjenikih.
NEKATERI DOBITKI
1. Sprejemnica
2. šiv-alni stroj supera-v-tom.
3. Živa ovčka
4. športno moLo-mo kolo »Mailanca«
5. Ciklomotor »Mobi« cc. 48
6. Fotoaparat »Ferrania«
7. Fotoaparat »Kodak«
8. Registrator
9. Tenmovemtilator — itd.
VSEH DOBITKOV JE 33!