N poitl prejeman: za
•elo leto naprej 26 K — h
tS
>1 leta trt , neoec
13,-L 6.60. 2.20.
Vipravnlitvu prejeman: u
•elo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , letrt , , 6 , - „ ■eeec . 1 „ 70 „
Za pošiljanje na dom 20 fa na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in Insorate sprejema upravništvo v Katol. Tiikarni, Kopitarjeve ulice St 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 176.
V Ljubljani, v soboto, 2. avgusta 1902.
Letnik XXX.
Liberalci pri deželnih
\/ jaslih-
Ako je zvijačen in drzen tat v zadregi in mu že sega roka pravice za tilnik, tedaj kriSi: Držite ga, primite ga ! In če je radovedno občinstvo slepo, če so nerodni čuvaji javnega reda in mira, res se večkrat uzmo-viču posreči, da odnese zdravo kožo s hitrimi petami. Ali konečno tak ptiček le pride pravici v roke, ker često sam sebe vjame v svoje zanjke, ali pa dobri ljudje odkrijejo njegovo skrivališče. Dimež, Hadži Loja, Šan-dor, Tiburcij, Rinaldini in enaki navihanci, kakor nam pripovedujejo, niso odnesli zdravih peta, dasi se jih je ljudstvo balo in iz strahu jim leta in leta dajalo varna zavetja.
Bog ne daj, da bi mi naše liberalne protivnike prištevali v enako vrsto s temi slavnimi junaki. Nikakor ne, pač pa se nam vsiljuje primera. Kakor namreč te vrBte ljudje svojo krivdo zvračajo na druge, tako nekako naši liberalci po svojih glasilih bo-bnajo v svet: Poglej ubogi kmet, koliko škode ti delajo ti preklicani klerikalci 1 Klerikalni deželni poslanci ao krivi, da kmetje ne dobite podpor za ceste, vodovode, obrtne in kmetijske zadruge in plemenskih bikov!
Liberalci gotovo sodijo, da so naši kmetje taki duševni reveži in bedaki, kakor so mnoge liberalne veše in veternjaki. Recimo, da ima deželni odbor, oziroma njegova liberalna trojica, res pravico odrekati one podpore in prispevke za razne naprave in potrebe, za katere je deželni zbor že leta in leta dovoljeval redne kredite dež. odboru, v enem letu te podpore našega kmeta ne bodo rešile. Sicer pa so liberalci s psovkami in očitanji ogrenili vsako podporo, ki jo je doslej dobival naš ubogi ora-tar. Kolikokrat smo morali slišati ljubljanskega župana, da Ljubljana plačuje dve tretjini vsega deželnega davka ter vzdržuje ceBte, šole in druge naprave po deželi. Ali niso to smešni ljudje, ako trdijo, da dežela od mesta živi ? Istina je, da se v Ljubljani plačuje okoli dve tretjini raznih deželnih priklad in davkov, ali s tem nihče ne more trditi, da kmetje od mesta živd. Pa zagra-dite mesto b kitajskim zidom, videli bomo, ali bede kmet ali meščan konečno vlekel ploh. Vojaki, dijaki, uradniki, učitelji puščajo na leto v vsakem mestu na tisoče in tisoče denarja, ki pa gotovo prihaja tudi iz kme-
čkih žuljev. In ko bi razni trgovci in obrtniki morali iskati zaslužka samo pri meščanih, sodimo, da bi se s časom seznanili s pajkom.
Torej, mi nočemo nobenega žaliti, temveč le konstatovati, da so smešne take liberalne trditve in svetohlinska očitanja.
Toda po našem trdnem prepričanju deželni odbor tudi nima pravice, da bi, meni nič tebi nič, odrekel redne podpore in prispevke, ki so utemeljene po večletni redni navadi in po svojem namenu. Saj je dež. odbor tako vedno tudi tolmačil svojo nalogo in oblast. Iz računskih zaključkov bi mogli dež. odboru tudi dokazati to nepo-bitno resnico. In če je dež. zbor dne 30. decembra 1901 dovolil dež. odboru pravico, da sme pobirati dež. priklade in naklade, ima dež. odbor tudi dolžnost, da jih porabi v vse tiste namene, za katere so priklade in naklade dovoljene.
Kaj pa, ko bi kmetje rekli: Ako nam ne dovolite običajnih podpor, potem Vam ne plačamo dež. priklad? Gospodje deželni odborniki, odprite malo svoja ušesa in trda srca. Zakon pravi, da dež. odbor n e s m e prekoračiti proračunjenih izdatkov in presežkov ali prihranjenih svot v posameznih rubrikah brez dovoljenja dež. zbora n e sme porabiti za druge namene, nego za kar so bile določene. Ko pa bi dež. zbor zahteval od dež. odbornikov, da povrnejo deželi iz svojega vse, kar so tekom desetletij izdali brez njegovega dovoljenja, potem ne vemo, kje bi dotični gospodje iskali posojil. Da, posojil, ker njih imetje bi ne zadoščalo.
Kaj tacega seveda more priti na misel in jezik Ie človeku, ki je ali teličje smešen ali mačje hudoben. Dež. odbor ima dolžnost, da previdno in zvesto oskrbuje dež. imetje, dež. zaklade in zavode, nima pa pravice, da bi dež. dohodke zapiral v blagajnice ter jih odrekal že davno od dež. zbora določenim namenom. Kdor tako dela, ta le duška daje svoji osebni mržnji, maščevalnosti in zavisti.
Smešno je torej, kar včeraj stare »Novice« prežvekujejo za »Narodom«. Ravno stare »Novice« bi mogle najbolje vedeti, kdo se je v tem oziru malo zmenil za visoki dež. zbor ter iz deželnega koša delil milosti večkrat po svoji volji, ne glede na to, ali se prekorači dež. proračun. In nihče mu tega ni očital, tudi mi mu ne očitamo, Bamo
konstatujemo dejstvo, da je smešno tako prozorno zavijanje in hudomušno, da ne rečemo, zlobno tolmačenje »navoda za deželni odbor.«
VpraSamo torej z vso pravico veleslavni ali, če hočete, visoki dežel, odbor: Ako ne rešujete raznih prošenj, koliko pa imate še opravila v uradu do bodočega dež. zbora? Razne prizive in druge posle, ki jih določuje § 43 dež. reda, itak izvršujejo razni uradniki. In dovolj je, če jih podpisuje g. dež. glavar, oziroma njegov namestnik. Iz tega je razvidno, da more tako iz trte zvito tolmačenje »navoda za dež. odbor« dovesti do posledic, ki bi tudi marsikateremu liberalcu neprijetno zvenele po glavi.
Modre »Novice« za „Narodom" dalje ščebetajo, da dež. odbor tudi pogorelcem in po uimah poškodovanim ne sme deliti nobenih podpor. V ta namen je namreč v proračun postavljenih 16.000 kron. Tako? Pozna se „ Novicam", da so že blizu 60 let stare. Dežela ima poseben gasil-stveni zaklad, ki se ne zalaga z deželnimi prikladami, ampak z zakonitimi doneski požarnih zavarovalnic. Te vračunavajo že pri premijah 2% ter v smislu zakona vplačujejo v gaBilstveni zaklad. Ti zakoniti doneski so 1. 1901 znesli 15.105 K in od prejšnjega leta je gotovo še nekaj tisočakov preostalo. Ali bode ta denar dež. odbor vrnil zavarovalnicam ali ga pojde sadit na Golovec?
Liberalci in ž njimi »Novice« hujskajo kmete: Ubogi kmet, glej, prej si dobival na leto 5200 kron za plemenske bike; klerikalni poslanci pa so krivi, da ti dež. odbor letos ne pošlje svojih bikov.
Kar se tiče teh deželnih bikov, je sploh znano, da se občine ne trgajo posebna zd-nje. Dež. odbor namreč pošilja vsako leto veščaka, ki se na bike pozna, v razne nemške dežele, da za dež. denar nakupi nekaj juncev. Potni troški snedo navadno vsaj enega bika. Primeri se tudi, da občina za polovico troškov dobi jalovca. Za ta denar dobite doma v deželi za polovico cenejšo plemensko živino. Vi se čudite, gospodje? Le posluSajta: Živinski trgovci s Koroškega, Tirolskega, Bavarskega in od drugod pokupijo po Kranjskem mnogih lepih krav s telički.
Ti telički se v dveh letih prodajejo nazaj na Kranjsko kot pristni pinegavski, si-mentalski in razni drugi plemeniti biki. Ali
morda nemški zrak pretvarja plemena ? Sicer pa nam je znano, da je dež. oibor t e d n i kmetijski družbi v prospeh kmetijstva izplačal letno podporo v znesku 7000 kron. Ta izdatek pa spada pod isto rubriko, kakor 5200 kron za bike. Ako je dež. odbor izplačal prvo, mora i drugo, sicer bode moral iz svojega pokriti.
Dalje bode za klerikalce rastla praprot po c e s t a h , liberalci pa bodo menda po zrakoplovih obiskavali nemške svoje zaveznike. Dež. odbor je po zakonu dolžan vzdr-žavati deželne ceBte ter dajati redne podpore za okrajne ceste. Le za nove ceste deželni odbor ne sme dovoljevati prispevkov, ako niso bili že pred novim letom dovoljeni. Prihranjene, oziroma dovoljene kredite pa mora izplačati dež. odbor. To velja glede vodovodov, bikov in cest.
Včerajšnji »Narod« pa poroča o »grozni nesreči« z dežele. Njegov naročeni dopisnik namreč vidi na Krasu skale rasti. Tarna in toži, da se mora letos ustaviti pogozdovanje Krasa. Za pogozdovanje Krasa se na leto porabi okoli 40.000 kron, a ves deželni prispevek znaša le 4000, drugo plačuje vlada. In vlada menda ne bode pogozdovalnega osobja za celo leto poslala na počitnice. Sicer pa povemo »Narodovemu« objokancu, da je deželni odbor že izplačal za letos deželni prispevek v znesku 4000 kron. Njegova jeremijada je torej prepozna, in zato zasluži bastonado.
Liberalci torej izvajajo Tavčarjevo povelje: »Liberalcem groš, klerikalcem knof!« Dr. Tavčar še ni in ne bode kranjski Bis-marek, in ko bi bil, ni odstavljiv. Bismarck je šel v Kanoso in konečno v svoj gozdni Pri-tanej, kjer je kuhal srd in metal žolč. Politično vreme je nestanovitno, in morda pojde tudi še gospod dr. Tavčar na svoje Visoko, kjer bode proučaval nizke ljudi, ki mu življenje grene. Sicer pa mu želimo Metuzale-movo starost in Krpanovo moč.
Češko jezikovno vprašanje In vlada.
Za Koerberjevo vlado se pričenja sedaj najbolj neprijeten del parlamentarnih počitnic. Pričeti mora in završiti v primeroma zelo kratki dobi do srede Beptembra veliko češko-nemško spravno akcijo, ki bo podlaga nagodbeni debati v državnem zboru. Seveda na delinitivno češko nemško spravo ni misliti v tej kratki dobi; za rešitev tako važnega in dalekosežnega vprašanja je treba
LISTEK.
Iz prvega vira.
Velikokrat uže se je povdarjalo, kako strašno modri so liberalci. Toda, da smo odkritosrčni, povedati moramo, da se po naši seveda nemerodajni sodbi to povdarja vse premalo. Liberalci se vedno pritožujejo, da jih ljudstvo ne mara, ker jih baje ne pozna zadostno, in da bi kar vrelo za njimi, ako bi jih zares poznalo. Treba torej, da ljud-Btvo liberalce popolnoma izpozna, da jim vidi v dno duha. Vseh lepot liberalnega duha seveda ne moremo razkriti v eni sami številki slovenskega dnevnika. To bi bilo popolnoma nemogoče. Kaj pa mislite!
Zadovoljni moramo torej biti, ako se nam posreči, strmečim sodobnikom zadostno razjasniti le eno stran liberalnega duha, njegovo bistroumnost namreč. Da imajo naši liberalci um, o tem ne sme nihče dvomiti,
kajti Vodnik pravi o Kranjcu, da mu je »dan um«, in naši liberalci so Kranjci. Toda liberalni um je bister um. In ta bistri um posebno jasno gleda vse, kar se godi v Vatikanu. Pomislite! Liberalci natanko vedo, da je v zvezi z Vatikanom neki kardinal po imenu Rampolls, da se papežev nuncij na Dunaju piše Taliani, tajnik dunajske nunci-jature pa Aversa, da je v Rimu kongregacija indeksa, da so jezuiti katolišk red, vse stvari, katerih skoro nihče na Bvetu razun liberalcev ne ve.
Liberalci natanko vedo, da je neki profesor imenom Ehrhard spisal knjig o kato-ličanstvu in 20. stoletju, da je drug profesor imenom Schell spisal celo več knjig. Razun liberalcev tudi tega skoro nihče ne ve. Ti pa so vse to izvedeli iz prvega vira.
Ali liberalci teh Bvojih prečudnih vednosti in znanosti nikakor skopo ne prikrivajo pred svetom, ne Bkušajo jih obdržati samo za-se. Vsemu svetu jih kažejo, ponujajo jih po svojih listih. In svet strmi. Kako
bi tudi ne strmel nad toliko modrostjo in vednostjo.
Liberalci pa imajo še drugo posebno lastnost, oni znajo namreč podajati svojo vednost ljudstvu v zanimivi, času primerni obliki. Rampolla je, tako pišejo po svojih časnikih, strašansk »klerikalec«, črn notri v dno svojega srca, zaradi tega imajo v Vatikanu prvo besedo »klerikalni« jezuiti, kateri črtijo Ehrharda in hočejo, kakor liberalci čujejo — seve iz zelo zanesljivega vira, ker vsi liberalni viri so zanesljivi zanje — spraviti Ehrhardovo knjigo na indeks s pomočjo kongregacije indeksa, tako, kot so prišle na indeks nekatere knjige profesorja Schella.
Grozno, grozno 1 »Klerikalni« ypliv torej gospoduje v Vatikanu, in iz Vatikana je prišlo povelje na Kranjsko, naj katoliško narodni poslanci prično obstrukoijo. Navzlic temu pa, da so ti kot poslušni »klerikalci« pričeli obstrukcijo, ne marata Taliani in Aversa dr. Susteršiča. Vse to verujejo libe-
ralci, posebno kedar obujejo visoki koturn visoke politike.
Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, hočejo liberalni listi objaviti še sledeče vseskozi Benzačne vesti iz Vatikana, vse zajete iz najboljših virov. Papež Leon XIII. noče sprejeti in kot resničnega spoznati nauka »Slov. Naroda«, da izvira vera le iz strahu, marveč še vedno navzlic temu globokoum-nemu liberalnemu verskemu odkritju staro-kopitno trdi, da nam je bila vera od Boga razodeta. Papež je torej sedaj definitivno stopil v krog »klerikalcev«, v boju med Ram-pollo in »Slov. Narodom« stopil je Vatikan na stran »klerikalnega« Rampolle, mesto da bi odobraval »moderno«, a vseskozi »res versko« naziranje »blov. Naroda«. Ker pa je Vatikan sedaj uvidel, da »Slov. Narod« res vse izve, kar se godi, govori ali piše v vatikanskih krogih, in da ne ostane prav nič, kar se dogaja v Vatikanu, skrito pred očmi »Slov. Naroda«, sklenil je, da bode odslej »Slovenski Narod« uradno glasilo Vatikana
vse drugačnih priprav, kakor 00 se pa vršile doslej. Šlo se bo sedaj edino le za naj-skromnejo češko zahtevo: zagotovitev notranjega češkega uradnega jezika. Akoravno je to za Cehe minimum, kar morejo zahtevati, je vendar zelo dvomljivo, da bi se s to zahtevo sprijaznil nemški element, ki noče absolutno nič slišati o češkem uradnem jeziku.
L ozirom na to kočljivo dejstvo je neki našla vlada nekak nov način, ki bi se morda z njim dalo pridobiti Cehe za nagodbo. Pre-osnovati hoče Koerber sedanji svoj kabinet tako, da bi prišel v ministerstvo še en zastopnik češ. kluba in sicer kot resortni minister. Kajpada je še vrlo dvomljivo, da bi šli Cehi na ta lim brez določne in jasne zagotovitve z ozirom na rešitev jezikovnega vprašanja. Ministerski predsednik je sicer doslej srečno vodil državno ladijo; nihče pa ne more napovedati, da bo imel enako srečo tudi v najkritič-nejem položaju.
Češki deželni zbor.
Zadnji dan minulega meseca je češki deželni zbor završil svoje delo. S tem so razun koroškega deželnega zastopa, ki zboruje še danes, vsi deželni zbori nastopili počitnice. Caškemu deželnemu zboru so najprvo napovedovali le k večjemu tritedensko delavno dobo, ta doba pa znaša sedaj skoro šest tednov, la ves ta čas je češki parlament porabil za vspešno, občekoristno delo. Mladočehi, pa tudi nemške stranke so opustili vse, kar bi razburjalo duhove, višji deželni maršal knez Lobkovic je pa s svojo spretno roko vsestranski podpiral delovanje dež. zbora.
Češki deželni zastop je bil sedaj samo odgoden in ne zaključen. S tem pa, kakor sodijo, ni rečeno, da se zopet kmalu, morda že prve dni v septembru, snide k rednemu delu, čeravno seveda to ni izključeno. Vladi so se zdeli v tem oziru merodajni le razni odseki, oziroma delo, ki so ga ti dovršili, no da bi bilo prišlo v plenum deželnega zbora. Ker je dež. odbor samo odgoden, ostanejo v veljavi vsi elaborati posamnih odsekov in zbornica prične lahko takoj razpravljati o posamnih predlogah.
Agrarna stavka v Galiciji.
Stavka poljedelskih delavcev v mnogih okrajih Galicije se z vso trdovratnostjo nadaljuje. Resničnih poročil o stavki sami ter o dogodkih, ki so z njo v zvezi, seveda ni lahko dobiti, ker časopisje, ki zagovarja delavske koristi, ne sme poročati Čiste resnice, ostalo časopisje pa prinaša le poročila iz nasprotnih židovskih virov. Vidi se pa že sedaj, da je stavka v prvi vrsti naperjena proti židovskim veleposestnikom in najemnikom ter da vlada ščiti edino le te »zatirane in stiskane« kroge. To javno dokazuje naslednji slučaj, ki ga, kajpada dokaj »omiljeno«, objavlja »Przedswit«.
Židovski posestnik Weisglas (!) v vaBi Szerszeniowce, v okraju Borzcow, si je mestu stavkujočih delavcev naročil ljudi izBu-kovine. Domače delavstvo jih ni pripustilo k delu. V tem položaju se posredujoči politiški uradnik nakrat postavi v nasprotje z delavstvom ter pozove v varstvo Bukovincev pol stotnije pešcev in pa dvajset orožnikov. Ti so- potem spremljali najete delavce na polje ter odbijali obupne napade izstradanih mož, žensk in otrok. Nepopisni so prizori, ki se ob takih prilikah pojavljajo v raznih krajih Raztrgani in gladu na pol mrtvi otroci brez delnih delavcev prosijo in rote vojaštvo ter orožnike, naj vendar ne podpirajo krutega žida. Kajpada so zaman vse take prošnje, ker vojak mora storiti, kar mu ukaže Žide braneče oblastvo.
Imenovanja pri Vatikanu.
Vsled smrti kardinala Ledocho\vskega se je izpraznilo več važnejih službenih mest, ki so se z najnovejšimi imenovanji svetega očeta naslednje popolnila: Kardinal G o 11 i, o katerem mnogi trdijo, da bo nasledoval Leona XIII. na prestolu sv. Petra, je imenovan kot Ledochovvskega naslednik prefek-tom propagande. Kardinal Gotti je član reda bosonogih karmelitov, ter jo bil rojen dne 29. marca 1834 v Genovi, kardinal pa je postal 29. novembra 1895. Dalje je imenovan kardinal di Pietro prefektom kongre-gacije škofov, kardinal Vinc. Vanutelli
prefektom zborove kongregacije, kardinal A g 1 i a r d i upravnim prefektom propagande in kardinal Ferrata protektorjem akade mije dei Nobili.
Deželno - zborske volitve na Moravskem.
Praška »Politik" ve poročati, da pred sednik izvršilnega odbora mladočeške stranke, posl. dr. Sileny vabi k jutrišnji seji v Brno vse člane tega odbora. Na dnevnem redu je razgovor o bližnjih deželnozborskih volitvah. Mej drugimi se je že vrnil v Brno dr. Stransky, ki je bival na oddihu v nekem kopališču. Imenovani list nadalje pripominja, da pripravlja levo krilo srditi napad na nadaljni obstoj volivnega kompromisa z narodno stranko. Sodi se pa, da bodo voditelji že znali poravnati razpor ter poskrbeli, da se zopet obnovi dosedanji dogovor. Nasprotno se pa »naprednejši« elementi ne bodo dali potolažiti radi katoliško-narodne stranke, ki postaja z vsakim dnevom bolj nevarna židovskemu liberalizmu mej moravskimi Čehi. Liberalci bodo dali duška posebno svoji veliki jezi nad tem, da Staročehi sklepajo z njimi kompromis obenem pa tudi s katoliško - narodno stranko, brez katere bi v mnogih krajih ne mogli prodreti.
Meščanska vojska na Haiti.
Javili smo žo, da se je glasom poročila poslanika severoamerižkih zveznih držav iz Port au-Prince, glavnega mesta republike Ilaiti, v celi deželi pojavila resna revolucija, ki stavi v veliko nevarnost življenje in imetje ondotnih belokožcev, pred vsem ondotnih številnih Nemcev. Že pred več dnevi so naznanila oblastva, da ne morejo prevzeti nikakega poroštva za varnost tujcev v trgovinskem mestu Cap-Haitien na severnem obrežju dežele, ker se pripravlja resen napad na suhem in na morju. Kmalu nato pa je došlo poročilo, da preti velika nevarnost glavnemu mestu Port au-Prince od strani generala Firmin, novoizvoljenega predsednika, ki ga pa ostali pretendenti še niso priznali kot takega. Firmina je sedaj priznal za preduednika ves severozahodni del dežele, nasprotujeta mu le tekmeca senator Seneca Pierre in pa bivši finančni minister Fouchard, ki razpolagata s precejšnjo močjo in je torej še dokaj dvomljivo, da bi se Firmin kaj kmalu mogel polastiti vse dežele. Pomoči ptujci dosedaj nimajo skoro nobene, ker sta ondi v njihovo varstvo le dve manjši nemški ladiji, druge države so pa ondi itak zelo slabo zastopane.
Haiti je za Kubo največji in najlepši otok v vzhodni Indiji ter meri 77.253 km2, prebivalcev pa šteje okolu 1,377.000. V po-litiškem pogledu se deli otok v republiki Haiti in S. Domingo. Prva obsega manjši, zahodni del otoka v obsegu 28.676 km2 z 960.000 prebivalci, izmej katerih je le ena desetina belokožcev, vsi drugi so zamorci. Vere so večinoma vsi katoliške, govore pa španBki jezik.
Iz brzojavk.
Baron Podewilsježe imenovan bavarskim ministrom za bogočastje. — F i nančni odsek srbske skupščine je včeraj z 10 proti 2 glasovoma vsprejel načrt o najetju posojila. — V d i s -ciplinarno preiskavo radi stavke galiških poljedelskih delavcev pride mnogo uradnikov v tarnopolskem okrožju, ker so preveč »pro-nonBirani agitatorji« v korist stavkujočih. • Na d o p u s t n e s m e j o prefekti v Franciji, dokler ne izvrše na vsej črti Combesovega dekreta o zatvoritvi re dovnih šol. — 9000 burskih rodbin se je že vrnilo iz ujetništva in naselilo v Transvalu. — Tirolski de želni zbor se snide zopet v septembru. Razpravljal bo o avtonomijskem vprašanju — Sijajna zmaga nemškega centra. Mesto pokojnega vodje Lieberja je bil, kolikor doBlej znano, izvoljen odvetnik dr. D a h 1 e m z 9195 glasovi. Trije nasprotni kandidatje so dobili skupaj le nekaj nad 6000 glasov. — Papež prote stira proti nasilstvuCombe-sove vlade. »Eoho de Pariš« javlja, da je papež po svojem zastopniku že poslal protest proti zatvoritvi kongregacijskih šol Vsebina protesta se še ne objavi. — Po slanec Malik in graška pev-
ska slavnost. Posl. Malik napoveduje, da bo v jeseni v drž. zboru pozval vlado na odgovor radi postopanja vojaških obla-stev. To bo zopet smeh v državni zbornici!
Idrijske razmere.
Iz Idrije.
»Jednakopravnost« je po dolgem času zopet vzela na piko idrijske duhovnike. Tako piše 31. julija: »Katehet Osvald je sicer znan kot velik intrigant in hujskač, ali takega postopanja, kakoršnega je kazal o času sokolske slavnosti, mu nismo pripisovali. Jeden teden pred veselico je že v časopisu »Slovencu« klical deželno šolsko oblast na pomoč in jo opozarjal, da nameravajo pri javni telovadbi Sokolov nastopiti učenci tukajšnje ljudske šole. Ker pa je ostal ta njegov klic brezuspešen, začel je sam delovati na to, da bi ta nastop mladine preprečil. Prepovedal je učencem v šoli, da bi se udeležili telovadbe, grozil s kaznijo, klical sta-riše mladih telovadcev na svoj dom in jim tam prigovarjal, da tudi oni prepovedo sinovom udeležbo. Ker pa je bilo tudi to brezuspešno in so telovadci vendarle nastopili, in sicer v občno zadovoljstvo in presenečenje vseh, t» daj je začel z izvršitvijo obljubljenih kazen. Beseda mu je bila premalo, zato je začel uboge učence kaznovati s prepovedanimi sredstvi, tako b klečanjem, z lasanjem in zaporom. Vemo sicer, da bode gospod katehet sedaj vse zanikaval in nam morda celo popravek poslal, da ni res, toda mi pribijemo že danes, da je vse res, kar smo pisali, in da vemo še več, kar pa za danes zamolčimo«. — Koliko je na tem poročilu resničnega, je razvidno iz zadnjega stavka. Kdor resnico poroča, ne pričakuje popravka, oziroma kar popolnega zanikanja. Posebnega odgovora bi torej niti ne bilo treba, zlasti, ker sem že opetovano pozval zasebno osebe, katere so to trdile, naj mi dokažejo. Seveda ni noben dokaz držal, nobena priča obveljala, ker so bile vse trditve deloma zlagane, deloma zavite. Da bo »Jednakopravnost« kaj prinesla, sem vedel, saj so dobro glave skup stikali dan za dnem ljudje, kateri so si že pred leti zaprisegli, da me spravijo s pota. Čudno le, da niso kaj pametnejega mogli iznajti, ampak pogrevajo stvar, katere že zdavnej sami ne verjamejo. Ker pa sem že izzvan, pa tudi ne bom molčal, najsi potem tudi zopet potoži kak dober prijatelj, da »vse trpi pred mano«.
Pred vsem ni reB, da bi bil prepovedal učencem v šoli — ali sploh kje — udeležiti se javne telovadbe Sokolov. Ravno nasprotno sem poudarjal jaz, da bi celo pri konferenci ne glasoval ne za dovoljenje, ne proti dovoljenju — stariši naj odločujejo sami.
Sicer pa bi ne bilo nič tako strašnega, ako bi tudi bil prepovedal. Saj je g. vodja Alojzij Novak svoje dni prepoved učenkam ljudske šole hoditi ob četrtkih po dve uri celo v čipkarsko šolo prav odobraval, „češ naj se deklice mod letom knjig drže. Še celo proti posebnemu pouku v nemščini, katerega so oskrbovale nekatere učiteljice zasebno, je bil. Sedaj je molčal, dasi je videl, da se zbirajo okoli njegovega sina — Sokola učenci, katerim bi bilo pre-potrebno dati knjige, zvezke in pisalo, ne pa telovadno orodje v roke. Kadar imajo otroci uro telovadbe, naj pa telovadijo.
Da ostane učenec pri knjigah, to ni le moja misel. Katoliška delavska družba na-pravlja vsako leto božičnico. Ta veselica je izključno družinska za ude, zlasti njih otrokom v veselje. Nastopilo je letos na odru tudi nekaj učencev, kateri so igrali na gosli, da bi pokazali, koliko so se navadili. Mej njimi je bil tudi neki realec. In kaj je bilo potem? — Dobil je po konferenčnem sklepu realčnega profesorskega zbora ukor. Ako je nedostojno pri čisto družinski zabavi, h kateri neudje niti dostopa nimajo, r e a 1 c u prijeti za nedolžne gosli, jeli mar primerno, da učenci ljudske šole javno nastopajo vuniformah, ki so last sokolskega društva?
Sicer pa sem osebno bil nasproten kot katehet, ker sem vedel, da se hoče otroke le cerkvi odtezati. In res nobeden onih telovadcev, za katerih imena pa šedo danes n i s e m vp r a š a 1, ni bil popoldne v cerkvi, marveč so se med krščanskim naukom v gledišču vadili in pripravljali za javni nastop.
Ker že prepovedal nisem, je prav jasno tudi, kako laže, kdor trdi, da bi bil pretil s kako kaznijo onim, kateri bi šli telovadit, ali pa da bi bil koga kaznoval, ker je telovadil.
Prav tako ni res, da bi bil klical Bta-riše mladih telovadcev na svoj dom ter jim tukaj prigovarjal, naj prepovedo sinovom udeležbo. To je debela laž, s kakoršnimi si more in si pomaga le liberalec. Le enega mi imenujte, da bi mu bil kaj prigovarjal!
Kar Be tiče strahovanja otrok v šoli, prepustite prav vse meni. Kadar vam pa kaj všeč ne bo, pa naznanite predstojnikom. Da bi mi prizanašali, niti ne maram, pouk, kako
kaznovati, pa prihranite sa svoje prijatelj«; da otrok ne bodo seznanjali in zaznamovali z jermeni.
Istotako odločno odklanjam psovke »intrigant in hujskač«. Vrzite jih v obraz onim, ki to zaslužijo! Kar sem delal doslej, delal sem očitno, pač pa sem ravno jaz dosti pretrpel po zahrbtnih napadih. Na leto 1898. se bodo prijatelji »Jednakopravnosti« še spominjali. Intrigirali so proti meni, dokler so mogli; dnč 10 junija je bilo vse odkrito, ko je sam rudniški predstojnik obžaloval, da je z menoj tako postopal, zapeljan po intrigantih. »Ja, sehen Sie, so weit kommt man, wenn man solohe Ratgeber ha t«, bile so njegove besede. Več lahko povč g. vodja ljudske šole. Morda se enako zahrbtno sedaj dela.
Da veliko veste, ne drznem si dvomiti, saj še za uradne dopise prej izveste, kakor predstojniki uradov. Tako se je zgodilo vsaj z mojim dopisom dno 23. julija na vodstvo c. kr. rudn. ljudske šole. Predmet je bil »katehet Osvald in figa«, katero tudi omenja »Jednakopravnost«. Gosp. vodja je rekel, da je dobil dopis še le ob 6. uri zvečer. Mogoče, poslal sem ga pa ob '/|3. uri njemu v razred. Čudno le, kako je priSel sinu g. vodje v roke, ki ga je kazal okrog — celo dijakom.
Tako je z nami, gospodje nadzorniki. Ako delaš za napredek šole, si pa njen nasprotnik !
Franc Oswald,
c. kr. katehet.
Dvojna mera.
Vipava, 31. julija. Odkar je izdal veliki in mogočni liberalni vodja in neomejeni gospod kranjske dežele dr. Tavčar svoj znani recept: »Libe-raloem groš, klerikalcem knof«, od tedaj sledijo tudi naši vipavski liberalci zvesto temu klicu, v katerem jih tudi naša vlada kolikor mogoče podpira. Tu je zopet jeden takih kričečih slučajev, ki jo vreden, da se pribije, razkrinka in pokaže ljudstvu, kje ga čevelj žuli.
Trg Vipava ima dvanajst gostilnic; na vsakih dvajset hiš pride torej jedna gostilna. Razven tega imajo skoro vsi posestniki svoj domači vinski pridelek, tako da jim torej ni treba v krčme zahajati. Vipava je trg, kjer ni nikacega prometa, nikake obrti, nikake kupčije. In če bi imeli naši obrtniki kak krajcar zaslužiti, so vam hitro liberalni mogotci tu, ki vam prežijo in domačim obrtnikom, ki morajo visoke obrtne davke plačevati, kruh jedo, tako da so ti reveži prisiljeni, si v tujini kruha iskati. Skratka: v Vipavi je krčem dovolj. To vedo prav dobro naše županstvo, c. kr. orožništvo in tudi drugi posestniki, ki so prosili za koncesijo za izvrševanje krčmarske obrti, katera prošnja se jim je pa odbila glede na to, da ima Vipava zadostno število gostilnic. Med onimi prosilci so Janez Kobal, Marija Ferjančič in kmetijsko društvo.
Toda kar se je siromašnemu Janezu Kobal, revni Mariji Ferjančič, kar se je kmetijskemu društvu odreklo, to se je neutemeljeno dovolilo bogatemu našemu županu Antonu Hrovatinu ml. Tako se torej reže kruh pravice v naši deželi. Pri nakladah in davkih, tam smo vsi jednaki, ali drugače ee nas potiska v kot.
Torej naš župan ima krčmo. Drugi vi-pavski krčmarji, ki so pri tem jako prizadeti in ki si edino s krčmarsko obrtjo svoj kruh služijo, so vložili protest, kateri protest je pa glavarstvo po ukazu deželne vlade odbilo, sklicuje se na to, da so protest ne-upravičenci vložili. Protest bi bil moral vložiti občinski odbor. A v občinskem odboru sedijo sami privrženci Ant. Hrovatina ml., kateri za to skrbijo, da župan koncesijo obdrži. No, če je edini občinski odbor kom-petenten v takih stvareh, potem se lahko zgodi, da dobimo v našem trgu še kakih deset liberalnih gostilnic, ne da bi jih bilo treba.
Kar se tiče tega, da nimajo naši vipavski krčmarji primernih lokalov, je to iz trte izvito. Kar se tiče pa Hrovatinove krčme, leži ista ravno nasproti glavnemu oltarju farne cerkve. Da ta okolščina ne pospešuje ravno pobožnosti občinstva, ki v cerkvi moli in sveti maši prisostvuje, je razvidno iz sledečega: Na velikonočno nedeljo je moral med sveto mašo župan sam cerkev zapustiti in iti mirit goste, kateri so v njegovi gostilni vpili, kričali in motili službo božjo.
Sicer so pa vipavski krčmarji že storili tudi nadaljne korake.
Razstava cerkvenih para-mentov v Ljubljani.
V pondeljek, dne 27. julija se je otvo-rila v veliki dvorani knezoškofijske palače zelo bogata in sijajna razstava cerkvene obleke bratovščine vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa. Letošnja razstava je že 43. in gotovo najlepša, kar se jih je doslej priredilo. Važnega pomena je razstava tudi zato, ker hoče nekoliko pripomoči k večji
Eroslavi petindvajsetletnice vladanja papeža
eona XIII. Zato se je otvorila tudi bolj
slovesno kot druga leta. V ponedeljek ob 8. uri zjutraj je bila v uršulinski cerkvi sv. maša, katero je daroval prevzv. gospod knezoškof. Otvoritev razstave se je potem izvršila v knezoškofijski dvorani naslednje. Predsednik bratovščine gospod generalni vikar prelat Janez Flis je pred zbranimi duhovniki, gospemi in drugim občinstvom najprej ogovoril gosp. knezoškofa, opisal delovanje bratovščine v minulem poslovnem letu, vspeh njenega truda, razložil pomen letošnje razstave in se zahvalil gosp. knezo škofu, da je blagovolil prepustiti tako krasne prostore za letošnjo, takorekoč jubilejno raz stavo. Za tem se je prevzv. g. knezoškof z radostnimi besedami zahvalil za prelepo delovanje bratovščine, spodbujal k nadaljni požrtvovalnosti, katera s pomočjo milodarov pobožnega ljudstva preskrbuje revnejše cerkve z dostojnimi, večkrat tudi dragocenimi in umetno izdelanimi paramenti. Nato se je razstava odprla splošnemu obisku.
Poglejmo v razstavo! Veselja nam vskipi srce, ko vidimo, kaj premore ljubezen do Boga skrito pričujočega v najsv. zakramentu. Ta razstava pa nam priča na eni strani o smislu vernega ljudstva za lepoto hiše božje, na drugi strani pa tudi o modri skrbi vod stva bratovščine dati cerkvi in njenim slu žabnikom, kar premore najboljšo in naj lepšo opravo.
V naslednjem naj podamo kratek pregled vse razstave, popoln ne bo, tudi ne bomo našteli vseh predmetov po številu natanko, saj to ne more biti namen teh vrstic, hočemo bolj v obče opozoriti na posebne vrline razstavljenih predmetov. V razstavi je svilnatih paramentov: 65 kazul (mašnih plaščev) s pripadajočo opravo, štolami itd. Med temi je 6 umetno izdelanih (vezenih). Kar velja o vseh razstavljenih predmetih, pa povdarjamo še posebno pri kazulah, da je kroj krasen, najpopolnejši in najpravilnejši, kolikor je le sploh mogoče pri sedanji obliki mašnih plaščev. Dalje je v razstavi 22 plu-vialov, 6 dalmatik prav krasno in umetno izdelanih, 17 velumov, 3 zastorna banderca, nad 50 štol (obhajilnih in spovednih) 28 altarnih blazin. Rabila se je popolnoma pristna svila (iz Lyona), prav tako so tudi pristne zlate porte. Glede vseh paramentov je opomniti, da so kaj lepo izbrane prave liturgične barve. Lepa je risarija (dessin) v blago vtkanih ornamentov, ki niso preveliki, tako da napravljajo glede velikosti plašča kaj lep celoten vtisk. Pri treh vijoličnih plaščih nam zlasti ugaja, da niso monotonno vijoličasti, ampak v dveh nijansah, poleg tega so orna-menti v njih obrobljeni zlatorumeno. Vse pohvale vredno je tudi vezenje na dragocenejši obleki. Poglejmo umetno vezene ka-zule, ali pluviale ali velume, povsod vidimo elegantno, precizno risanje ornamentike v vseh slogih od starih do modernih, zlasti v romanskem, gotskem in renesanškem, krasno in spretno risane oblike, v vezenju natančne tudi v nijansiranju in otemnjavi pogojene. Ornamcnti so preračunjeni na to, da tudi v daljavi delajo dober vtisk. V izbiranji barv se kaže kaj nežen čut in razvit ukus. Kako vzorni so v tem poglepu nekateri pluviali in velumi, naj so že na njih vezeni ali tam-burirani ornamenti. Opozorimo pri tem na lepo harmonijo bakrenorudečih, vijoličastih, oranžnih in zelenih barv.
Dalje se ozrimo na platnena oblačila. Ta oblačila, albe, roketi, altarni prti, kor-porali, pale, purifikatorji so vseskozi vzgled-no delo. Priporočamo cerkvenim predstojnikom, naj se pri napravljanju cerkvenih platnenih oblačil drže kroja in oblike, katero rabi naša bratovščina, pa bo Cerkveno perilo praktično in estetično lepo. Alb je razstavljenih 45, med temi tri vezene, 45 roketov, 6 altarnih prtov, nad 100 pal, 100 korporalov, 150 purifikatorijev, 22 oblačil za cerkvenike in ministrante. Opozarjamo na lepoto idrijskih čipk, katerih so štiri vrste, vse primerno široke, lepih ornamentov in imajo čvrsto nit.
Kaj lepe cvetke na vrtu cele razstave so pač premnoge pale, korporali in purifi-katoriji, mislimo one, katere so umetno vezane (Stielstich). Na teh predmetih je treba očudovati veliko marljivost, izurjenost in ljubezen, ki se človeško poplačati ne da, pa se je žrtvovala v trudapolnem delu vseh teh drobnih umetnin. Prav je, da se je ta altarna oprava delala z vso vnemo in ljubeznijo, saj se gre za reči, ki pridejo neposredno v do-tiko z evharistijo.
Če motrimo to razstavo, tedaj pač vidimo, kako čudovita je liturgija cerkve, katero naj povzdigujejo zlasti žene in mladenke, ki delajo z veseljem za lepoto hiše božje. — Da se je pri vseh paramentih rabilo solidno in trpežno blago, zato bodo gotovo cerkve, obdarovane s temi paramenti, dolžne dvojno hvaležnost.
Iz srca moramo biti hvaležni pobožni bratovščini za dela, katera nam je pokazala, saj v teh delih je tudi izraz veroizpovedi mnogo tisočev vernikov, in to v času, tako sovražnem kakor veri sploh, tako tudi zunanjemu bogoslužju. Bratovščini zato tudi v
tem pogledu želimo mnogo blagoslova, v delu in trudu naj jo pa vnema pohvala pre-vzvišenega nadpastirja, katero je izrekel, ko si je razstavo natančno ogledal.
Šolska poročila.
Letno poročilo ljudske in obrtne nadaljevalne šole v Tr ž i č u 1901/1902. Ljudska šola obstoji iz dveh štirirazrednio, ki ste združeni ped skupnim vodstvom. Podučevalo je tekom šolskega k ta 10 učiteljev in učiteljic ter 2 kateheta. Vseh učencev je bilo koncem leta 437 (219 dečkov, 218 deklic). Tekom šolskega leta je vstopilo v šolo 459 otrok. Po narodnosti je bilo 421 Slovencev, 31 Nemcev in 7 Cehov; po veri pa 457 katoličanov in 2 protestanta. Prvi red je dobilo 148 dečkov (32 z odliko) in 146 deklic (35 z odliko), drugi red pa 70 učercev in 61 učenk. Ostali so neizpra šani. — Na obrtni nadaljevalni šoli so podučevali 4 učitelji in en katehet. Vseh učencev je bilo koncem šolskega leta 73, največ (43) črevljarjev. Za višji razred je sposobnih 47 učencev, nesposobnih 24; 2 sta ostala neizprašana. — Od 28. do 30. julija so se razstavila ročna dela učenk ter risalni in pismeni izdelki učencev obrtne nadaljevalne šole Vsi. ki so prišli pogledat razstavljene fctvari, niso mogli zadosti pre-hvaliti razstave. Kar čudili so se, da zamo-rejo izdelati učenke in učenci tekom enega leta toliko krasnih in koristnih reči. S ta kimi izdelki se lahko ponašajo učenci, še bolj pa gg. učitelji in učiteljice, ki so jih tako lepe reči naučili.
Vodstvo šole v Vipavi je doposlalo tiskano letno poročilo, kateremu povzamemo, da je koncem šolskega leta poučevalo na šoli 7 učnih močij. Šolo je obiskovalo v vseh štirih razredih 138 dečkov in 146 deklic, ponavljalno šolo pa 27 dečkov in 34 deklic. Letopis navaja razne dogodke mej šolskim letom.
:J
Mahrova trgovska šola je letos izdala zopet samo nemško letno poročilo. V gremijalni trgovski šoli je bilo v preteklem šolskem letu v pripravlj. kursu 21, (Slovencev 20), v prvem letniku 44, (Slovencev 39), v drugem 33, (Slovencev 33) in v tretjem
14	učencev (Slovencev 12). V privatni trgov ski šoli je bilo v 1. letniku v nemškem kursu 36 gojencev, (Slovencev mej njimi 19, Nemcev 13, Lahi 3, Hrvat 1), v laškem kursu je bilo 16 gojencev, (Slovenca mej njimi nobenega) v srbskem kursu je bilo 26 gojencev mej njimi 1 Slovenec, 8 Srbov,
15	Hrvatov, 2 Grka. V drugem letniku privatne trgovske šole je bilo 61 gojencev, od teh 10 Nemcev, 10 Slovencev, 8 Srbov, 24 Lahov, 8 Hrvatov in 1 Grk. Na obeh šolah je bilo samo 43 Nemcev in 134 Slovencev, 16 Srbov, 44 Lahov, 29 Hrvatov, Čeh, 1 Francoz, 1 Grk. Kljub temu je šola popolnoma nemška. To pač jasno govori za slovensko trgovsko šolo, v kateri se bodo gojenci privadili tudi zadostno nemščine, ne da bi pod popolnoma nemškim značajem šole trpela njihova na rodnost.
Književnost in umetnost.
»Slovenski učitelj«.
V včerajšnji 15.—16. štev. prinaša »Slov. učitelj naslednjo vsebino: Pogubna smer. — Pri gluhonemih. — Najstarejše dekliške šole na Kranjskem. Piše Viktor Steska. Konec. — O pouku avstrijske zgodovine v ljudski šoli. Poročal pri okr. učit. konferenciji v Gor. Logatcu c. kr. učitelj Jos. Novak. — Dopisi: Iz Ljutomera. Iz kočevskega okraja. Iz Ljubljane. Iz logaškega okraja. — šolske vesti. — Drobtine. — Prihodnja številka „Slov. učitelja" izide 1. sept. Celoletna naročnina mu je 5 K.
»Vzteo« in »AngeljSek«.
Tega izborno urejevanega mladinskega lista ravnokar izišla 8. številka prinaša poleg mičnih pesnic lepo povest »Povest povesti", dalje črtico »Kako se jima je mlelo« in »Zgodbe stare hišne muhe". V prilogi pa prinaša »Vrtec« g. Jos. Volca »Iz?a vatikanskih zidov«, življenjepisne črtice Leona XIII. z zelo dobro pogojeno sliko sv. očeta. — Tudi »Argeljček" prinaša poleg drugega mičnega gradiva lep sestavček o sv. očetu s podobo. Oba mladinska lista krasi tudi nekaj drugih lepih podob. — Celoletna naročnina na oba lista znaša 5 K 20 v. Naročata se pri uredniku g. pref. Ant. Kržiču v Ljubljani. Čisti dehodek je namenjen društvu »Pripravniški dom«.
Nove orgije in slučaj.
Piše se nam: Sloveča tvrdka brata Zupan iz Kamnegorice je za župno cerkev Šmartin Velenje 31. jul. dovršila novo krasne orgije. Od pevskega zbor.*, ko ji je te dneve nastopal v Gradcu, sta se pa odtrgala dva gospe da in si ogledovala lepo Savinsko in
Šaleško dolino. Slučaj je nanesel, da je ravno pri dovršitvi orgelj si ogledovalo iznad cerkve nekaj gospode krasno okolico. Igranje orgelj je pa dva gospoda zvabilo v cerkev. Eden teh je bil ravnatelj neke meščanske Šole, drugi pa znameniti kapelnik dvornega opernega gledališča na Dunaju in ob enem orga-nist. Prišel je na kor in prosil g. mojstra, da n;u dovoli preskus ti orgije. Igral je imenitno, divne orgije so pod spretnimi rokami čudovito zadonele in se je precej spoznalo, da ni zastonj izšel iz šole slovečega mojstra Biucknerja in da je zares njegov vredni naslednik.
Dasi ta glasbenik dobro pozna stroj orgelj, tako tudi boljše avstrijske in nemške mojstre, je vendar to lepo delo in intonacija napravilo na poskušatelja tak utis, da se je laskavo in pohvalno izrazil in mojstru čestital. Pri slovesu pa obljubil mojstru delo enih novih orgelj na Dunaju.
Na tem vspehu slovenskemu umetniku iz srca častitamo!
Tedenski koledar.
Nedelja, 3. avgusta: 11. pobinkoštna. Najdba sv. Štefana, evang.: Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7. — Ponedeljek, 4. avgusta: Dominik sptzn. — Torek, 5. avgusta: Marija Dev. Snežna. — Sreda, 6. avgusta: Spremen. Gospodovo na gori.— Četrtek, 7. avgusta: Kajetan sp., Donat šk. — Petek, 8. avgusta: Cirijak m., Afra d. m. — Sobota, 9. avgusta: Roman m. — riolnce izide 5. avgusta ob 4. uri 53 m, zaide pa ob 7. uri 19 m. — Lunin spre m in: Mlaj 3. avgusta ob 9. uri 15 min. zvečer. — Mu si ca saera v nedeljo, 3. avgusta: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo »Cunibert« zl. Pankrac Ram-pis, graduale »Sederunt principes« in ofertorij »Elegerunt apostoli« zl. A. Foerster. — V meEtni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo Cunibert v D-moli zložil P. Rampis, graduale Sederunt principes in ofertorij Elegerunt zl. Ant. Foerster.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. avgusta.
Jfestanek zastopnikov naših dru-
ste# Dne 7. in 8. septembra 1.1. se bo vršil s^fanek zastopnikov naših društev, ki bo jfflevažen za našo nadaljno organizacijo. — "Prosimo vsa naša društva, t. j. delavska, izobraževalna, bralna društva, naj nemudoma n a z n a ni j o s v o j e delegate na naslov: Dr. Jan. Ev. Kr e k, deželni poslanec, Selca pri Škofji Loki. — Dnevni red je tako važen, da je uprav dolžnost vseh onih, ki vodijo naša ljudska, nepolitična društva po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem, udeležiti se shoda. — Doslej je določen naslednji dnevni red: Snovanje in vodstvo društva; gospodarsko delovanje; pomen »Zveze"; shodi; časništvo; šolstvo slovensko-nemške zajednice; strokovna društva; zveza z dunajskim osred. vodstvom in pravno varstvo.
Ljudstvu pravico! Pod tem naslovom je izšla danes brošura, v kateri je iz-borni govor gosp. dr. Šusteršiča za splošnoin enako volivno pravico. Cena posamezni brošuri je samo 6 vinarjev. Želeti je, da bi ta govor posebno naša društva naročila skupno svojim članom in da ga somišljeniki razširijo mej ljudstvo v veliki množini. Naročila sprejema »Zadružna tiskarna" v Ljubljani na Starem trgu, kjer se tudi pbsamezne brošure prodajajo. »Narod" je ta brošura že zopet silno razjezila in včeraj vpije, da je dr. Šusteršič marsikaj izpustil in marsikaj dodal, kar v dež. zboru ni govoril. To pa je zopet navadna »Narodova" laž. Govor je popolnoma po stenografskem zapisniku. »Narod" naj pove odstavke, ki so izpuščeni ali dodani ! Liberalci se jeze, ker nobeil njihovih poslancev ni zmožen, da bi nepripravljen govoril tako izboren govor. Govor priporočamo posebno tudi liberalcem, da po pro-učenju tega govora morda vender pridejo do prepričanja, kaj je ljudstvu dolžna vsaka stranka, če hoče biti v resnici narodna.
Gorenjska kmetijska šola. Dopisnik iz blejske okolice, skoraj gotovo izpod Stola, je v četrtek v »Narodu« kar na »gauge« obesil vse klerikalne dež. poslance, ki so baje letos preprečili ustanovitov gorenjske kmetijske šole ter kmečkemu stanu provzročili neizmerno škodo. Kar peklenščeke kliče na črne klerikalce. Temu Janezu in njegovim pod-
repnikem povemo to-le: Dne 21. jan. 1898 je baron S c h w e g e 1 v dež. zboru predlagal, naj se za Gorenjsko ustanovi primerna kmetijska šola, dež. odbor pa naj v tem oziru vse potrebno ukrene. Ta predlog sta toplo zagovarjala poslanca Povše in Ažman, ki sta bila in sta še danes klerikalca, da govorimo z g. Godrnjavom z dežele. Pri nas pa je navada, da se v takih vprašanjih vpraša za svet c. kr. kmetijska družba, oziroma g. ravnatelj Gustav Pire, ki je bil že dvakrat kandidat na Gorenjskem. Dež. odbor se je torej glede gorenjske kmet. družbe obrnil na g. Pirca, oziroma c. kr. kmet. družbo. In kaj je odgovoril g. Pire v imenu družbe? Doslovno to-le: »... Odbor si dovoli izreči pomislek proti na mera v ani u s t ano v i t v i še ene deželne kmetijske šole in sicer z ozirom na obstoječe razmere, kajti šola na Gorenjskem bi močno izpraznila z ogromnimi žrtvami ustanovljeno šolo na Grmu, katera bi lahko in morala zadostiti potrebam cele dežele, če bi bila primerno organizovana." Čujete g. Janez? Poljedelsko ministerstvo pa je odgovorilo, da »z ozirom na državni proračun ne more zagotoviti zaprošene podpore za ustanovitev in vzdrža-vanje kmetijske strokovne šole za Gorenjsko.« Baron Schwegel je leta 1899 zopet ponovil svoj predlog in naravnost zahteval tako šolo v blejski ožji okolici. Zakaj, njega vprašajte ! Posl. Ažman je ta predlog kot ožji domačin toplo podpiral, g. Murnik pa je kot predsednik kmetijske družbe opravičeval označeni »svet« ter rekel mej drugim : »Glavni odbor je prišel do prepričanja, da je nemogoče, da bi se pri nas ustanovila še ena kmetijska šola, prišel pa tudi do prepričanja, da je treba ni«. In poslanec Hribar je priporočal tako šolo v kamniškem ali kranjskem okraju, in ne v blejski okolici. Deželni odbornik Povše pa je že leta 1899 dež. zboru predložil obširno poročilo. Pripomnimo tudi, da so vsi katoliško-narodni poslanci s prepričanjem glasovali za dotične predloge, česar o liberalcih nihče ne more trditi. Toda obravnave deželnega odbora z vlado in raznimi posestniki, ki bi hoteli primerna posestva prodati ali dati v najem za nameravano šolo, so bile tako težavne in dolgotrajne, da je g. Povše kot deželni odbornik šele letos mogel zopet izdelati poročila in konkretnejše predlogo, ki smo jih nedavno v celoti objavili. Strokovnjaki gg. Pire, Jos. Lenarčič, Gierth kol zastopnik poljedelskega ministerstva in Povše so si na lici mesta ogledali tri po-nudena posestva: M. Švegla na Rečici pri Bledu, V. Jana v Gorjah in Wuchererjevo v Lescah. Šveglevo posestvo bi Be dobilo le za deset let v najem, prezidavanje poslopij pa bi stalo najmanj 50 000 kron, ustanovni stroški pa bi znesli nad 24 000 kron. In vsi stroški le za 12 učencev. Po mnenju vladnega zastopnika pa je Janovo posestvo glede poslopij in zemljišč nedostatno. Enketa se je izrekla v prvi vrsti za Wuchererjevo posestvo v Lescah, za katero se je izreklo tudi 16 občin, dočim za Šveglovo le štiri. Vidite, g. Janez, tu je pes pokopan. Liberalna koalicija bi se gotovo vlekla za posestvo Martina Švegla, a »klerikalci« bi skušali ustreči veliki večini občin in pa — deželnim financam. Ker ste „Narodovci" tako zvezani z Nemci, morda pa pregovorite pe-tičnega barona Švegla, da deželi daruje po-seBtvo na Rečici ali da kranjska hranilnica blagodušno daruje 100.000 gld. v ta namen, ln prepir je končan. Sicer pa že ima dežela izvrstnega strokovnjaka za mlekarstvo in si-rarstvo, ki po zimi predava, a po leti hodi na planino poučevat o planšarstvu. Dalje je kmetijska družba tudi prosila vlado za mlekarskega nadzornika, kakor ga plačuje za Primorsko. In to bode imelo gotovo večji vspeh, kakor če dežela naredi neko poskuš-njo le za 10 let in za drag denar. Več danes ne povemo, da se še bolj ne zagulimo pri koaliciji.
Nova maša v Celju. Jutri ob pol 9. uri dop. bo bral prvo sv. mašo o. Lorenc Novak iz kapucinskega reda, doma iz Brega pri Celju, v kapucinski cerkvi v Celju. Pri-
digoval ko čast. gospod J. Žičkar, dekan iz Vidma.
Biserno sv. mašo pri sv. Lenartu poleg Velike Nedelje bode v torek, dne 5. avgusta pel tamošnji župnik, veleč, gospod Fran Toplak, rodom Urbančan. Rojen je bil 2 sept. 1818, v mašnika posvečen 31. julija 1842, torej 60 lot mašnik. Bisernemu jubilantu čestitamo in želimo Leonova leta!
Slovenoi l Vabimo Vas k XVII. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo v četrtek, 7. avgusta t. 1. v II. Bistrici. Začetek božji službi ob pol 10. uri; začetek zborovanju ob 11. uri v hotelu „Ilirija". Po zborovanju ob 1. uri bo skupni obed, za kateri naj se udeleženci do 5. avgusta zglaso z naslovom: Tvrdka Žnideršič in Valenčič v II. Bistrici.
Shod v Smartinu pri Sl. Gradcu Poročali smo, da bode jutri v Smartinu pri Slov. Gradcu shod, na katerem bodeta poročala državna in deželna poslanca gospoda Robič in Žičkar. Dauos pa smo dobili poročilo, da gospod Žičkar ne moro priti na shcd, ker je že 14 dnij preje obljubil, jutri govori pri novi maši v Celju.
Narodni sekvester. S Štajerskega nam piše slovenski rodoljub: Vaš uvodnik|( od zadnjega ponedeljka „Narodni sekvester" nas je silno potrl. Bili smo še gimnazijci, navdušeni, rekel bi, cel6 razbeljeni za ljubljanski „Narodni Dom". V mislih nam je plavala veličastna zgradba, ki bo naš ponos, tujcem priča naše zavesti, potomcem pa zna- [ menje požrtvovalnosti prejšnje generacije. ! Pritrgavali smo si torej od lastnih ust, da j smo mogli darovati kak novčič „Krajcarski družbi". Ko se je dozidavalo poslopje, ki bi naj bilo simbol naše celokupnosti, ogledali smo si nekateri štajerski dijaki o neki priliki vso stavbo. Ni še bila izgotovljena, toda zidovje je že visoko kipelo, odri so se vili v vijugah, delavcev je mrgolelo. Ta pogled nas je tako prevzel, da smo zagrabili za opeko ter jo nesli na vrh k zidarjem, da tako v resnici pomagamo zidati „Narodni Dom". Od tistih dijakov sta se dva kot duhovnika znašla pozneje enkrat zopet v „Na-rodnem Domu" ljubljanskem. Pri ogledovanju očarljivih prostorov zašla sta tudi v kavarno. Toda iz očij ondi zbranih gostov — menda samih liberalcev — letele so take strele in slišalo se je zamolklo mrmranje, da sta jo rajša popihala v kavarno pri „Slonu", kjer sta se boljše počutila med tujci, kakor med slov. liberalci v „Narodnem Domu". Da sta se odslej ogibala gostilne in kavarne v „N. D.", kakor tudi drugi stanovski tovariši, katerim se je slično prigodilo, umevno je samo ob sebi. Pri takih podjetjih kakor tudi sploh pri našem narodnem delu ne bi smeli izključevati nobenega stanu, drugače nas bo res vse skupaj vzel — narodni sekvester.
„Divji lovec" v Logatcu. Iz Logatca se nam piše: Kakor smo že enkrat poročali, uprizorili bomo v Gornjem Logatcu dne 10. avgusta Finžgarjev igrokaz „Divji lovec". Truda in stroškov bomo imeli obilo, ker si moramo nekaj najpotrebnejših dekoracij napraviti sami. Iskrena hvala slav. dramatičnemu društvu in čast. g. Stroju, ker sta nam saj nekoliko olajšala težavno stvar. Slavno občinstvo pa prosimo, da se kar najštevilneje udeleži te priljubljene in v resnici krasne igre. Vstopnice se dobivajo v Spodnjem Logatcu pri g. Tolazziju, v Gornjem pa pri g. Puppisu. Cene so sledeče: sedež prve vrste 1 K 40 h, druge vrste 1 krono, stojišča po 50 h. Slavnemu občinstvu priporočamo že sedaj, naj si rajše takoj preskrbi vstopnice in se s tem izogne neprijetni gnječi, katera gotovo ne izostane na dan predstave pri blagajni. Med odmori in po igri sodeluje iz prijaznosti godbeni klub „Struna" iz Idrije. Začetek igre bo točno ob 4. uri popoldne. Pozneje je prosta zabava s šaljivo pošto in še z nekaterimi drugimi zabavnimi točkami. Igra se vrši ob vsakem vremenu, ker je prostor pokrit. Slednjič opozarjamo še cenjene gospice igralke in gg. igralce, da dospejo v Logatec najkasneje do sobote zjutraj.
Osebne vesti. G. dr. II e r 1 e je imenovan pravim učiteljem na državnem gim« naziju v Kranju. — Rudniški cleve gosp. D u r y c h je premeščen iz Idrije v Kirch-bichl na Tirolskem.
Zborovanja v Šmarju pri Jelšah. Jutri dopoldne ob 10. uri se vrši v Šmarju
pri Jelšah dijaški zaupni shod, katerega skliče po § 2. društvenega zakona gospod Štefan Sagadin, predsednik akad. društva »Tri-lav«. — Popotd ie ob 3. uri sa prične ljudski shod. Obsegal bode telo točke: Slovensko vseučilišče (govori pravnik Ku-kovec), „Narodno šolstvo* govori nadučitelj Strmšek), »Politični položij« govori poslanec dr. Ploj, »Gospodarski položaj« (govori doktor Karlovšek). Shod se vrši na vrtu šmarskega župana g Ferlinca. — Po ljudskem shodu je velika ljudska slavnost v stekleni dvorani Jagodičevi. Sodelovala bodo mnoga slavno-znana pevska društva in znana šmarska narodna godba.
Uboj v Makolah in javno mnenje na Štajerskem. Poroča se nam s Štajerskega: Vnebovpijoči zločin v Makolah je pretresel vse sloje. Celč nemškutarski, duhovnikom neprijazni meščani, obsojajo tisti uboj. „Potem ni nikdo več varen!" To je običajni refren vseh pomenkov o ubitem kaplanu. To je logično! Najprej po duhovnikih, potem po drugih! — Okrajno sodišče Slov. Bistrici je izpustilo dva zlikovca, ki ta priznala svojo krivdo, češ, da nista de-ala sama. Ti fantalini se bodo lahko pome-ili med seboj. Zopet drugi govorč, da so ovzročitelji že ubežali posvetni pravici, ker jih niso takoj polovili. Če pa kmet ustreli ajca, zaprejo ga takoj na tri mesece in še eč. Ali še živimo v pravni državi ?
Nova laška delniška družba v Trstu „Wiener Zeitung" objavlja: Mnist. predsednik, kakor voditelj ministerstva za notranja stvari, je v eporazumljonju z mini-sterstvoma za trgovino in poljedelstvo podelil delniškima družbama »Societžt Itiliana pel carburo di calcio acetilene od altri gas« v Rimu in „Sociela Veneziana di elettrochi-mioa" v Banetkah v družbi z dr. Rektorjem Ricchetti, odvetnikom v Trstu, dovoljenje za osnovo delniške družbe pod firmo »Societa anonima per Ia utilizzazione delle forze idrau-liche della Dalmazia« (Delniška družba za izkoriščevanje vodnih sil Dalmacije) s sedežem v Trstu.
Brzovlak trčil. Z ozirom na dotično notico nam je poslal g. načelnik postaje v Zagorju naslednje pojasnilo: Dae 29. julija se brzovlak ni zaletel v neke vozove pre^ moga, ki so stali na nepravem tiru; res pa je, da je dohitel neki drugi voz, ki sa je premikal pred prišlim vlakom v ravno tisti smeri. Da ni bil brzovlak prav nič peško dovan, priča dejstvo, da je po kratki za kasnitvi dalje odpeljal. Da se je pripetila kaka nezgoda, popotniki niti slutili niso. Nezgoda je bila toraj prav majhna in brez posledic.
Odkrito grobišče. V Dobravci pri Igu so odkopali na posestvu Jakoba Cibra jamo, v kateri so našli mnogo človeških in konjskih kosti.
Golob — pismonosec. Vihar mino-lega tedna zanesel je v golobnjak libii-šenjslsega župnišča tujega goloba, ki je ves premočen in onemogel obležal na tleh. Ubogo živalico so spravili na suho ter ji dali živeža. Pri pregledovanju so opazili, da ima na nogi gumijev ovitek s številko 335 in črko V. Pod perutmi pa je imel natisnjeno : E. Vanderernyssen Grand Hotel, Gand (Belgicjue), torej je bil iz Žanda v Belgiji, in: Apres ni avoir soigne, render-mof ma libertč (t. j. primi in prehrani me, ter potem me spusti). Ko se je živalica odpočila, spustili so je, da je nadaljevala svojo pot.
Obsodba „Slov. Naroda" v Pragi:
Neki popotnik s Štajerskega pride v Pragi v h6tel „Slavia". Zahteva slovenskih časnikov. Prineso mu »Slovenski Narod". Pomilovalno ga vprašajo: „Ali imate na Slovenskem še kak drug tak list." „Žal, imamo še bratca Rodoljuba!", odgovori gost. »Ubogi Slovenci, jaz čitam vse slovanske časnike, toda kaj tako umazanega nima noben slovanski narod!", pravi odločen Čeh.
Premije za kače. Deželni odbor štajerski naznanja, da za naprej do kakega novega ukrepa ne izplačuje več promij za ubite Btrupene kače, in da se mu torej ka2e ne smejo več pošiljati na zoologični oddelek deželnega muzeja v „Joaneum-u.
Zagrebški fijakarji — prijatelji Burov. Te dni se je mudilo v Zagrebu več angleških častnikov, da prevzamejo konje za angleško vojsko v Južni Afriki. Rabili so
fijakerje, a d >bili niso nobenega, ker so ss fijakarji zavezali, da Angležev ne vozijo za nobon denar. Angleži so ai morali naročiti voz z Dunaja. Tako so zagrebški fijakarji pokazali svoje prijateljstvo do Burov.
Nesrečno padel. Iz Kranja se nam poroča: Danes 1. avgusta smo imeli dobro obiskan semenj. Posestnik Matija Gorjanec s Premskovega se je vračal domov. Vlegel se je ob bregu Ivokrc, a na enkrat mu je zmanjkalo tal, in padel je več metrov globoko proti Kokri ter se nevarno poškodoval. Duhovnik, ki je bil takoj na mestu, ga je mazilil s sv. oljem.
Iz Krškega se nam poroča: Kar pišejo listi o umoru ravnatelja na Vidmu Rie-bessela, je zlobna laž, izmišljena od gotovih oseb iz gole maščevalnosti, torej tudi ni res, da je njegova žena zaprta. Tukaj se vsi ljudje čudijo, kako je prišlo to v časnike. (Mi smo dotično vest posneli po nemških listih. Op. ured.)
„Ženitev brez poroke." Pod tem naslovom je prinesel „Narod" te dni poročilo, v katerem je mnogo laži. Iz Borovnice se se nam „Narodovo" zavijanje pojasnjuje takole: Pri izpraševanju ženinov in nevest dne 11. julija 1.1. se je mladoletnemu ženinu Fr. Arharju naročilo, da naj si, ker mu je oče uže umrl, priskrbi do dneva poroke od varstvenega urada privoljenje, da se sme poročiti. Poroka je bila določena na nedeljo 27. m. m. meseca ob 8. uri. Pa ker se ženin ni potrudil za privoljenje od c. kr. okrajnega sodišča v Trstu in prišel k poroki brez iz-kazil, se je m o r a 1 a poroka odložiti. Pri nevesti je bila pripravljena mala večerja, pri kateri so bili deležni samo svatje in priče. Takoj po večerji se je ženin podal, kakor mu je bilo priporočeno, po potrebne dokumente najprej v Idrijo, v katere sodnem okraju na Lavrovcu mu živi varuh, in od županstva v Žireh dobil ženitno zglasovnico, a ker mu tu sodišče kot nekompetentno ni hotelo izposlovati privoljenja, jo je mahnil v Trst, kjer ima po očetu domovinsko pravico, in tudi tu dobil 30. m. m. potrebne dokumente in bil v četrtek 31. t. m. v Borovnici poročen. — nNarodov" lažnik naj e sedaj prime za nos.
Zverinski napadalci. O napadalcih apelana Mikliča se sedaj še poroča, da so mu hoteli odrezati tudi še jezik, a so se končno le premislili. Današnji »Slovenski List« prinaša natančni opis vsega dogodka, priporočamo ga liberalcem, da spoznajo, kako predrzno se jim laže njihovo časopisje. Iz dotičnega opisa posnemamo, da je kapelan Miklič, predno je pal v popolno nezavest, izjavil, naj napadalesm povedo, da jim popolnoma odpušča
Snšico je dobilo baje Zadrečko liberalno kmečko društvo.
Padec s črešnje. Posestnica na Oko-slavskem vrhu, Marija Meglič, padla je s črešnie devet metrov globoko in sa pri tem padcu hudo poškodovala, da je malo upanja, da bi okrevala.
Slovenski duhovnik bi lahko takoj nastopil kot župnik na slovenski naselbini v La Salie, Illinois v Ameriki.
Za lesne trgovce R ivnatoljstvo drž. železnice v Beljaku n>jm naznanja, da potrebuje za 1. 1903 več lesa in kanih izdelkov. Ponudbe naj se vpošljejo do 10. septembra 1.1. opoludne ravnateljstvu v Beljaku, kjer so zvedo tudi pogoji.
Otvoritev nove planinske koče. V četrtek dnč 21. avgusta t. 1. ob 10 uri do-poludne bode otvoritev planinske koče na Lisci (9i7) m nad Razborom v Laškem okraju. Na Lisco je od Zidanega mostu ali pa od Sevnice 3 ure hoda. Lisca slovi že od nekdaj po izredno krasnem razgledu. Vspored slav-nofcti priobčimo pozneje. K obilni udeležbi vabi Slov. plan. društvo.
Pri sv. Kunigundi na Pohorji je, kakor se nam piše, dnč 5. t. m začela postavati poštna nabiralnica, ki je v zvezi s pošto v Zrečah vsaki dan, izvzemši nedelje in praznike. Prosili so za popolno pošto, a dobili so jo le za silo. No, pa tudi prav za zdaj, za začetek. Okoliš nabiralnice je samo župnija »pri sv. Kunigundi«, ki šteje okoli 1700 duš, a v njenem področji sta dve šoli s tremi razredi, dve občini, torej urad župnijski, dva občinska urada, dva krajna šolska sveta, in še — »Posojilnica«. Z nabiralnico
je sedaj ljudstvo svetu prišlo bliže. Isto oskrb-ljuje p. Matej Potnik.
V Zrečah pri Konjicah imajo, tako se nam piše, vozno pošto vsaki dan. Pa ta jim ne zadostuje več; poleg sedanje želijo še si vsaj peško pošto. Tamošnji premogovnik precej rabi pošto. Temu se pridruži še razširjeno lesotritvo, ker je g. Mulley iz Vitanja prodal les na svoji planini, ki jo bodo obsekavali okoli petnajBt let in bodo v srečah dosedanjim ,žagam1 pridružili še eno novodobno.
Is Konjio v Zreče bo južna železnica zgradila ozkotirno progo do Bvojega premogovnika v Zrečah. Dne 4., 5. in 6. t. m. vrši se razlastitev dotičnoga sveta po ka-tastralnih občinah Konjic?, Skalice, Radana-ves, Zrsče.
Is Slov. Bistrioe se nam piše: Tukajšnja čitalnica priredi dne 17. avg. t. 1. veliko vrtno veselico z gledališko predstavo, s petjem in tamburanjem. Čisti dohodek je namenjen »Dijaškemu Domu" v Celju. Moralni dobiček pa je namenjen našim kmetom, ki še trobijo v nemčurski rog. Čudno, da je severni del Pohorja kamenito slovensk, toda vzhodna in južna stran tega pogorja ima še med kmeti mnogo pristašev, iraovitih, vplivnih, nemčurskega mišljenja. Obe Polskavi, Sv. Martin, Gornja Bistrica, Oplotnica, to so protislovenska gnezda. Tukaj še je dovolj dela. Zatorej prosimo vse rodoljube v teh krajih, da agitujejo za velikansk obisk nameravane veselice. Zastarane nasprotnike bo omečila morebiti slovenska pesem ali pa iz borna pohorska kapljica, katero si je pripravil naš „Peter" za tisti slovesni dan.
Biskup Stroaamayer, ki sedaj biva na Slatini zdrav in čil, bode prihodnji torek, dne 5. avg., slavil šestdesetletnico, kar je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem bogoslovja. Vsled tega se mu običajna hrvatska deputacija pokloni omenjenega dne in je pričakovati tudi mnogo Slovencev. Novo diplomo pa bisernemu doktorju zastopstvo bogoslovske fakultete izroči v Djakovu dne 8. sept.
O napadu na užitnin. uslužbenca nam še poročajo: Dne 13. aprila je mirno domov se vračajoča deželna uslužbenca Po-rento in Trošta napadla s kamenji tolpa su-rovežev pod vasjo Repče in sicer s tako silo, da je bil primoran poslovodja Porenta streljati iz samokresa, da jih je razgnal. Dva sta jo iz strahu pred kaznijo popihala v Ameriko, trije so prestali kazen in se še hvalijo, da so bili malo kaznovani. Taki napadi se vrše iz zgolj mržnje in sovraštva do uslužbencev.
Okradeni mrlič. Iz Mrije se poroča : Od strele ubito Marijo Peternel so prenesli v mrtvašnico, kjer se je drugi dan zapazilo, da ji je nekdo že mrtvi pokradel zlate uhane iz ušes. D^tična oseba pa se je zbala, da tatvina ne bi prišla na dan; prinesla jc ukradene uhane drugi d::n nazaj in jih položila mrtvi na prša.
Poslopje mestne realke v Idriji. Poslopje mestne realke v Idriji je dograjeno do prvega nadstropja.
Odgovor radovljiškemu cestnemu odbor. Na protest okrajnega cestnega odbora radovljiškega, ki ga je prinesel „Slov. Narod« št. 172 z dne 29. julija 1902, podpisani odborniki izjavljamo, da ee popolnoma ujemamo z opazko našega župana g. Luka Hafner ja, ki j« pristavil k podpisu taistemu protestu »v cestnih zadevah«, ker lo v teh zadevah ja on ud okr. cestnega odbora radovljiškega, ne pa za proteste. Nadalje povprašujemo : Kedaj je naš cestni odb >r vzel v zakup dežilno blagajno, da grozi tako eamolastno žebljareki zad ugi, koliko časa bo morala čakati na denarce. Ali sta tukaj zopet na vrst groš-knof? — Kropa, dnč 30. julija 1902. — Ignacij Ažman, I. obč. svetovalec; Hoenigman, Blaž Kralj, Jakob Praprotnik, V. Šolar, J. M a g u -šar, Matija K1 o m e n č i Č , odborniki.
Lovna raoe, a ne divje so morali prirediti včeraj blizu Bršlina pri Novem-mestu. Dogodilo se je pa sledeče: Nekdo je peljal na vozu kurnik napolnjen z racami. Blizu Bršlina pridrvi nasproti konju kolesar. Konj se splaši, voz nagne in kurnik z racami pade na tla in se polomi. Ta trenutek so porabile race ter druga za drugo zbežale iz neprostovoljnega zapora. Celi dve uri so
morali tekati za njimi, predno so ujeli zadnjega račjega beguna.
O poboja v Podreč&h se še poroča : Pred M. Burgerjevo gostilno so vprizorili fantje velik vrišč. V nasprotni gostilni je bilo istodobno več drugih fantov, mej njimi tudi Andr. Verlič iz Smlednika. Kmalu sta se obe stranki sprijeli. Verlič si je preskrbel za boj sekiro in z njo tako mahnil Frana Jenkota, da se je zgrudil nezavesten in naslednji dan umrl.
Mnogo prazgodovinskih starin so izkopali pri kopanju temelja za novo poslopje okr. glavarstva v Novem mestu. — Pri Šentpetru pri Novemmestu izkopava sedaj profesor Katschthaler iz Melka.
Dvojezični napisi v Šiški. Z ozirom na razna časnikarska poročila smo danes iz Šiške prejeli naslednje obvestilo: Od mnogih krajev nam dohajajo vprašanja, ali je resnica^ da je občinski svet v svoji seji dne 16. julija 1.1. sklenil, da se ulični napisi napravijo v slovenskem in nemškem jeziku. V omenjeni seji je bilo sklenjeno, da se ulični napisi glasč samo v slovenskem jeziku. Predlog ene ga odbornika, naj so napisi dvojezični, je bil le šala, ki je povzročila splošen smeh. Po tem pojasnilu poročila v nemških listih niso bi'a resnična.
Čebele v ižanski fari niso skoro nič rojile. Čebelarjem, ki so imeli po 10 rojev so zrojili samo dva do trije roji.
Na Velikem Zvonarju zgorel. Nedaleč od sv. Križa so našli nekega turista mrtvega. Zažgal si je ogenj, pri katerem se je hotel greti, a vnela se mu je obleka in mož je zgorel.
Nova Vilharjeva skladba. Pri slav nosti »Kola« v Zagrebu bo pevsko društvo »Sloga« pelo novo skladbo našega rojaka Vilharja »Na Oelju gradu«. Besede je napisal pesnik M hovil Nikolič.
Novo laško parobrodno društvo »Unione istriana« se je ustanovilo v Lov-ranu.
V konkurz je prišel trgovec Dragotin Novak v Trebnjem.
Vremenski mesečni pregled Mi-
noli mesec mali srpan je bil topel in dosti moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopinjah: Ob sedmih zjutraj 16-2°, ob dveh popoldne 24 2°, ob devetih zvečer 19'2, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 19'8°, za 01° nad normalom. — Opazovanja na tlako-meru dado 736'2mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 0'2 mm nad normalom. — Mokrih dnij bilo je 12, padlo je pa 174'2mm dežja; desetero dnij nam je prineslo nevihto, dve izmed teh, tO. in 11., ste bili viharni.
Sejmi po Slovenskem od 4. do 9. avgusta Na Kranjskem: 4. v Novem mestu in Ribnici; 5. v Dolu pri Litiji, na Gori pri Ribnici, v Krašnji, na Vidmu in v Vrhovcu pri Kočevju; 6 v Krškem; 7. v Črnomlju; 8 v Ljubljani; 9. v Šempetru na Notranjskem, — Na slove n. Štajerskem: 5. v Trbovljah, Ptuju, Loki in Lem-bergu; 6. v Ptuju. — Na Koroškem: 5. v Orni pri Pliberku. — Na Primorske m^ 5. v Vidmu (do 29. avg); 7. v Gorici; f v Glemoni._L
Kotiček za liberalce. Dež. predsednik Hein je presrečen. Obč. svet v Novem mestu ga je izvolil častnim članom. Naj ta korak obč. sveta novomeškega posnemajo vsi maloštevilni liberalni obč. zastopi, da bodo prijatelji mej seboj tem očitneje zvezani in liberalno meščanstvo pokaže, da ga še ni prešinil duh slovenskega ponosa. — Dr. Ivan Tavčar je še vedno podpisan kot odgovorni urednik „Slov. Naroda", Dr. Tavčar je kot odgovorni urednik podpisan tudi za Malovrhove članke, v katerih je nakopičeno polno napadov na katoliško cerkev. Kadar bo zopet molil mej kmeti, ga bo treba na to opomniti! — Ali jejaklič kaj vreden ali ne, o tem se prepirajo liberalni učitelji, ki ga niso volili in katerim ne gre v glavo, da gre sodba o vrednosti Jakličevi samo njegovim volil-cem. Nezaupnica, ki je prišla iz Ljubljane, ima še bore malo podpisov in upirali so se ji celo liberalni učitelji. Iz Ribnice se pa poroča „Narodu": »Tudi učiteljstvo slovenskih šol kočevskega okraja je zborovalo v Ribnici. Bila nam je čast, da smo imeli nekaj časa v svoji sredi učitelja — poslanca Jakliča. Mi mu nismo dali nikake nezaupnice, ker smo na tem stališču, da tak tovariš, ki tako izborno zastopa učiteljske koristi, kakor je to storil gospod Jaklič v zadnjem dežel-
nozborskem zasedanju, ni vredno, da zaveden učitelj sploh o njem spregovori. — Toliko v pojasnilo svojim tovarišem." — Grozdje za liberalne bedarije torej še ni povsod zrelo! — Kako so liberalci dosledni. „Narod" je pisal dne 2. julija t. 1.: „S katolicizmom nima naš domači prepir nič opraviti." V istem mesecu je pričel priobčevati članke proti katoliškim naukom in jih še nadaljuje. Tako zamalo-vrhani so naši liberalci. — „S o č a" naziva prevz. knezonadškofa s „premilim". G. Andrej Gabršček, strašno lepo se vam poda ta ponižnost, koristila vam pa ne bo nič, ker vas tudi knezonadškof goriški dobro pozna. Delate nam s svojimi pokloni pred knezonadškofom veliko zabave in zapomnili smo jih vestno za tiste čase, ko ga bodete
—	napadli. — Nov žalosten vspeh slovensko nemške liberalne koalicije je priobčil danes nam došli »Učitelj. Tovariš! To glasilo „naprednega" učiteljstva je tako navdušeno za zvezo z Nemci, da priobčuje ukaze in odredbe dež. šolskega sveta samo v nemščini. Pod ukazi je podpisan »Der k. k. L a n d e s -prilsident Hein«. Res, daleč smo prišli na Kranjskem. Ako so tudi okrajni šolski sveti dobili odredbe samo v nemščini, tedaj niso vezani, da bi te odredbe razumeli. Tako so nam povsod usiljuje nemščina, in slovenski liberalci so tisti, ki ta sistem na Kranjskem skušajo držati po konci. — Prva bomba je počila, pravi »Učiteljski Tovariš«, na Stajarskem, ker je prefekt Korošec, »to mlado klerikalče«, dejal na shodu v Šmartnem pri Gorenjem Gradu, da so učitelji večinoma liberalci in jungovci. »Učiteljski Tovariš« upije, da je radi tega gosp. Korošec hujskač in da uganja lumpa-rijo. Zakaj so neki gg. liberalni učitelji jezni, če se jim pove to, kar so res in s čimur se po »Učitelj. Tovarišu« bahajo. Ali bi bili radi v očeh ljudstva kaj druzega? — Ali smatrajo liberalizem in jungovstvo za nečast učiteljstva? Ako smatrajo že to za bombo, kaj bo še Ie, ako posežemo malo krepkejše v lase jungovcem? — Nov delokrog naprednega učiteljstva. Kdor zna pa zna, je rekel tisti, ki je zajca s šilom drl. Jakob Dimnik in Luka Jelene sta padla sicer samo pri raznih kandidaturah, a kljub temu znata marsikaj, kar v korist naprednega učiteljstva razglašata v »Učitelj skem Tovarišu«. Ta list nam razkriva naslednji epohalni načrt o kolesarstvu mej uči teljstvom : »Prikolesavši se v kraj, kjer bi našel kolesarja-tovariša, kolesarico tovarišico, bi pri istem gotovo se oglasil; ta bi ga rad sprejel, mu povedal marsikaj o cest nih zadevah itd., kar bi njemu — tujcu kolesarju prav prišlo. Končno bi ga še spremljal, saj nekoliko časa. Recimo, da se kateremu med potjo kaj pri kolesu pokvari, mu bode domačin — kolesar — tovariš rad pomagal in to brezplačno.« Čestitamo na tem naj novejšem delokrogu. Gospodje napredni učitelji naj se dobro založe za dostojno »sprejemanje« in brezplačno popravljanje koles.
—	Kaj bo sestanek naprednih učiteljev? »Učit. Tovariš« pravi, da bo to »čas nedolžne norosti«. To bi hudi bili liberalni učitelji, ako bi mi tako označili njihov sestanek. Pa to je rekel »Učiteljski TovarH« in ta ima baje v zadevah naprednega učiteljstva nezmotljivo besedo.
ljubljanske novice.
^vzornega poštenjaka Plantana beseda v ^fleinskem svetu. Danes je imel občinski svet ljubljanski izredno sejo, na katere dnev nem redu je bilo poročilo županovo o us peh i h o d p o s 1 anst v a občin skega sveta o zadevi zamenjave stavbiSč za II. gimnazijsko poslopje in za tržnico. G župan je povdarjal, da je mesto že za stavbišče I. gimn. dalo 30.000 vredni prostor vladi brez plačno, dolžnost vlade bi bila torej, zadovoljiti se z zamenjavo prostorov, ker za to zamenjavo govore zdravstveni in didaktični vzroki. Prebivalstvo želi zamenjave, to kaže uloga trg. gremija in peticija 380 davkoplačevalcev, ki je došla danes. Predlagal je končno, naj se obč. Bvet izjavi, da dd poleg zamenjave še 10 000 kron. Župan je pobijal govorice, ki se širijo, da je on proti tržnici na prostoru sedanjega licealnega poslopja, in je dejal, da se on že 4 leta trudi za ta prostor. Obč. svetnik pl. Trnkoczy je vprašal, ker so je deputaciji na Dunaju reklo, da vlada hoče 20.000 kron, zakaj so sedaj ponuja manj. Od podžupana se jo nakrat na to čulo, da bo vlada morebiti še več zahtevala. Obč. svetnik dr. Triller pravi, da se je v vsej zadevi malo taktično postopalo in tako vlado privelo na nje sedanje stališče. Vlada nastopa sedaj kot trd trgovec in vsi zdravstveni in didaktični oziri na slovensko mladino so ji vredni manj kot 10.000 gld. Obč. svetnik Plantan, član znanega maloštevilnega kluba ni nič povedal,
da bi liberalni poslanci v tej zadevi kaj storili in pritiskali na vlado; tudi ni izjavil, da bodo poslanci skušali omehčati vlado, da se z ozirom na mestne finančne in druge razloge sprijazni z zamenjavo in odpla čilom v svoti 10 000 kron, ampak kra-tkomalo jo predlagal, naj se dovoli zamenjavo in 2 0.0 0 0 kron. Župan je na to od svojega predloga odstopil, češ, da kakor hitro se tako mnenje izraža v občin skem svetu, se ga bo vlada hitro poprijela in ne bo od njega odstopila. Predlog Plan-tanov seve ni na korist mestnih financ. Tak je bil Plantanov nastop v današnji seji ob činskega sveta. Dolgo ni že Plantan odprl ust, a bolje bi bilo, da bi tudi danes molčal. Njegovega tovariša zastopnika ljubljanskega mesta v državnem zboru dr. Tavčarja sploh ni bilo k tako važni seji, sicer pa bi tudi ta ne mogel poročati, da je storil kaj odločnih korakov v označeni namen. Priznati bi k večjemu moral, da se vlada kljub temu, da ji liberalci klečeplazijo, presneto malo briga za interese slovenskih mest. Opravičeno je vzkliknil občinski svetnik Lenče, da je vsa drugačna vladna skrb napram nemškim mestom, ki dobe vse zastonj. Nato je bil predlog Plantanov sprejet. Dr. Triller kliče: »Ali smo neprevidni!« Zupan: »Seveda smo!« Nato je bila kratka tajna 69ja. Skoro gotovo je prišlo do klubovega vprašanj a.
V Kamnik priredi jutri, kakor smo že omenili, izlet tukajšnje društvo tiskarjev.
Č. g. dr. Anton Medved iz Maribora bo jutri ob 9. uri dopoldne propovedoval y cerkvi sv. Petra pri novi maši g. Kmeta.
Ljubljanska društvena godba. Velika ljudska veselioa, katero priredi odbor društva s sodelovanjem raznih društev 10. av gusta na Koslerjevem vrtu, obeta jako veliko zanimivih točk. Poleg godbe in petja pri redi se tudi šaljiva pošta, telelonični pogovori, šaljiva loterija, umetalni ogenj, korso itd Natančnejši vspored priobčimo pozneje.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo priredi prihodnjo nedeljo, t. j. dne 10. avg. 1.1., dopoldne v društvenih prostorih izredni občni zbor ter opozarja svoje člane na važnost tega obč. zbora, da se isti polnošte-vilno udeleže. V slučaju, da bi ta izredni občni zbor ne bil sklepčen, zboroval bode ta občni zbor eno uro in pol pozneje, to je ob pol 12. uri dop. ne glede na število članov.
Umrl je sinček goBpoda P 1 i b e r š k a , delovodje v tobačni tovarni. Pogreb bo jutri ob '/»5. uri popoludne.
Aretirala je 8policija nekega Wuchta radi raznih goljufijv znesku 16 000 K.
Nasprotnica biciklja. Mizarjeva žena Bi-tenc je sinoči na Dolenjski cesti vrgla moža s kolesa. Vzel jo je policaj.
Ljubljanski nemški pevci so bo udeležili pogreba ponesrečenega nemškega pevca Kastnerja, katerega truplo so prepeljali na dom. V bolnišnični kapelici so mu zapeli nekaj žalostink.
Nikar ne razodevaj svojih skrivnosti v zaporu. Jožef V o 1 b e n k je »ljubljanska srajca«. Policija ima nanj neizbrisne spomine. Dolgo postavo Jožefa Volbenka se često vidi pred kako razdrapano panoramo, v katero s hripavim glasom vabi »najs ja heršoft ogledaja«. Te dni je Jožef Volbenk bil toliko nepreviden, da je naredil nekaj tacega, da mu je to prineslo že dvajseto obsodbo. To svojo dvajsetletnico je ravnokar dokončal v zaporih na Zabjaku. Ondi se je seznanil v zaporu z Lovrencem K o 1 m a-n o m. Mnogo sta si pripovedovala ta dva moža. Vroče je bilo in Kolman se je spomnil, kako je prijetno v prostem življenju duSiti si žejo s pijačo, bkrivnostno je pripovedoval Volbenku, da ima doma pod poBteljo skrit goldinar, s katerim Bi bo ugašal žejo, ko pride na prosto. Volbenk je bil iz zapora izpuščen en dan prej, nego Kolman. Komaj je Volbenk prišel iz zapora, že jo je mahnil na Kolmanov dom. »Dobro jutro, mamica!« nagovoril je Kolmanovo mater. »Bog ga dajl« je odgovorila mamica in poslušala z očitnim zanimanjem povest o svojem zaprtem sinu. Volbenk ji je pravil, da ga mora zjutraj po čakati pred Križanki, od koder gresta na dobro kupčijo, in pravil je mamici, da ima Kolman skrite »muštre« pod posteljo in da mu je naročil, naj mu jih prinese pred Križanke. Mati mu je pustila, da je Volbenk vse prevrnil pod posteljo. Ko jo Volbenk prišel do Kolmanovega goldinarja, se je hitro poslovil po »špansko«, katero navado je baje neki premeten Ljubljančan, ki je potoval po Španskem, pred davnim časom zanesel tudi v Ljubljano Drugi dan se je pojavil Kolman na svojem domu. Mati ga je veselo sprejela. Dobri sin jo je s sinovsko ljubez nijo povabil »na šnops«. »Tri dni sem bil zaprt in prileglo se bo Bedaj 1« mrmral je, ko je iskal pod posteljo skriti goldinar. A goldinarja ni bilo I Mati, ki je mislila, da je njen Bin napravil že dobro kupčijo z .muštri' in da jo zato vabi na žganje, mu je pričela hvaliti Volbenkovo postrežljivost. Debelo je Kolman pogledal svojo mater. Takoj mu je
bilo jasno, da je bil dan prej Volbenk pod njegovo posteljo in da mu je odnesel goldinar. Namesto žganja je moral sedaj Kolman požirati sline. Jezen išče sedaj Volbenka okolu in daje nauke, naj svojih skrivnosti nihče drugim ne pravi v zaporu.
Tlakovanje Danes je obč. svet sklenil tlakovati meseca oktobra oni del hodnika Prešurnovih ulic, ki je pred stavbinskim prostorom »mestne hranilnice«. Obč. svetnika Lenče in dr. Stare sta opozarjala, da bo tlak poškodovan po vozeh, ki bodo vozili k stavbišču, in naj bo tlak pozneje napravi, ko se tudi zemlja bolj usede; a večina je odločila, da se tlakuje že meseoa oktobra. — Asfaltni tlak na Mestnem trgu na raznih krajih obnavljajo.
Opuščenje trgovine. Tukajšnji trgovec V i š n a r na Starem trgu bo opustil svojo trgovino. Sedaj razprodaja blago.
Pazite na otroke. V Ljubljani je mnogo gnjilega. Premalo se pazi na početje nedorasle mladine, ki se sprija, ker je preveč brez nadzorstva, čudno se nam zdi, da morajo na mnoge stvari v tem oziru opozoriti šele drugi in da v tem oziru policija premalo stori. Radi pohujšljivega vedenja napram mladim deklicam so včeraj na Francovem nabrežju aretirali nekega Kaplerja.
Bazne stvari.
— Najnovejše od raznih strani
Za sorodnike na Martiniquu ponesrečenih se je nabralo doslej 6 milijonov frankov. — Velika povodenj v Ameriki. V zveznih državah je reka Colorado narasla za 40 čevljev. Tisoči ljudi so se morali izseliti iz svojih bivališč. Utonile so cele črede živine. Dežuje še vedno.
—	Musolino nastopi kazen. Znanega roparja Musolino so včeraj na krovu neke križarke iz Viareggia odvedli v Bagno Porto Longono. — 7 11 e t n i morilec pomiloščen. Cesar je pomilostil v do smrtno ječo radi umora učenke Holus, ki jo je tako dolgo potapljal v Moldavi, da je utonila, k smrti na vešala obsojenega 71 letnega Fr. Nc\vaka. — Dnevnine za porotnike uvajajo v raznih krajih okolu Berolina. — Ponarejeni doktorski diplomi. V Barceloni so prišli na sled mnogim »doktorjem« b ponarejenimi diplomi. — Demonstracija kat. žen se priredi jutri na pariškem trgu de la Concorde. Dotični poziv je mej drugim nabit tudi na predsednikovi palači Eiyse. — Stavka v igralnici. V igralnici v mestu bpaa stavka 150 uslužbencev, ki so včeraj priredili burno demonstracijo. Orožniki so jih mirili z orožjem v roki. — Uamrčenje v Švici. Včeraj so v Frei-burgu obesili nekega Chattona, ki je umoril svojo sorodnico. Spremljal ga jo do vešal duhovnik saški princ Maks. V tem mestu že 40 let niso nikogar obesili. Sploh v Švici smrtna kazen ni navadna. — Senator Negri ponesrečil. V pogorju Sani * Catarina della Quadia so je ponesrečil senator Cajetano Negri. — Profesorju Virchovu se je bolezen znatno shujšala.
—	Polom v nemški banki. Nekdaj je Edv. Rocksch-eva banka v Draždanih napovedala konkurz. Pasiva znašajo 7 mi lijonov.
Nova družabna igra. Lahkožive Pa rižane je začela Humbertova alera — zabavati. Prišli so celo do tega, da so si izmi slili povsem novo igro, katero so naslovili: „Blagajnice gospoda Humberta". Vzamejo namreč troje škatljic, izmed katerih jedtio napolnijo z bakrom, v drugo denejo gumb, tretja je prazna. Sedaj začnejo srečkati. Kdor zadene z bakrom napolnjeno, postane gosp. Humbert in ima pravico, si izmed prisotnih dam izvoliti svojo gospo. Kdor zadene gumb, ta je njihov dolžnik in jim mora dati vae, kar ima v svojem žepu. Ako hoče dobiti zopet nazaj svoje stvari, mora narediti, kar se mu veleva. Tretji, ki je imel srečo zadeti prazno blagajnico, je policist. Dame imajo pravico, da ga mučijo z rainimi duhovitimi in neduhovitimi zagonetkami in vprašanji.
Smrt pod vlakom. Iz Kaire se poroča: Polkovnik Forestier Walker, generalni adjutant zapovednika angležkih čet, je sinoči v Helnanu prišel pod vlak in ostal mrtev.
Čebele morilke V bližini Tata ležečem kraju Baja so čebele napadle nekega kmeta Koblenca in njegova dva konja ter jih tako opikale, da sta konja takoj poginila, kmeta so pa ljudje dobili skoro na to umirajočega.
Gibanje proti spomenikom zagovarja g. Ernst SchUtz v ravnokar izišli brošuri: »Kako naj slavimo veliko pesnike«. Najpreje graja, da se pesnikom postavljajo spomeniki navadno sredi tržnic, kolikor mogočo tamkaj, kjer je največji promot in tudi kričanja in vpitja. Nato svetuje, naj so denar, ki bi se porabil za spomenike, naloži na obresti in s temi obrestmi naj bi
ae nabavila dela in brezplačno razdelila mod ubožnejše ljudstvo.
Papagaji kot klloatelji postaj na Nemškem Bruseljska „La Guzette" poroča svojim čitateljem, da hoče nemški cesar vpeljati na posameznih postajah papagaje, ki naj bi imeli nalogo pri prihodu vlaka naznanjati postajo, na kateri so postavljeni kot uradniki. Dotična določba je potrjena od cesarja Viljema, ki je hotel s tem preprečiti, da ne bi potniki po nepotrebnem izpraševali in nadlegovali kondukterjev. Kakor se zaupno naznanja, bo treba posebno na poBtaji Dalldorf (berolinska blaznica) prav spretnega in neutrudnega papagaja. Si non e vero . . .
Nove svalčice. C kr. finančno ministerstvo je dovolilo, da se smejo prodajati v gostilnicah in kavarnah še sledeče tujezemske svalčioe: Figaro a 8 h. Oziris 7, Ramzes 8, Hyksos 7, Aida po 10 h in Samson po 7 h.
Zračna slika. Iz Bregenca se poroča, da so videli v bližnjem kraju Noukirchen krasno zračno sliko. Bilo je ob šestih zjutraj, ko se je začelo na nebu slikati celo mesto Bregenc z vso krašno okolico. Videlo se je jezero, reka, potoki. Čez nekaj časa je slika zginila z neba.
Gluhonemi — ubojice. Nedaleč od Segedina živita dve gluhonemi sestri s svojim gluhonemim bratom. Imeli so pa še druzega brata Mihajla, ki je bil popolnoma zdrav. Ta jih je hotel spoditi z domovanja, kar se mu je tudi posrečilo. Ko je hotel prevzeti domovanje v svoje roke, tedaj so ga naskočili gluhonemi in ga ubili. Nato je šel gluhonem brat na sodišče, kjer je na deščico zapisal: „Ubil sem svojega brata, lopova, ki je hotel bacniti nas iz hiše. — Moje sestre so nedolžne." Preiskava je dognala resnico.
Polževa moč Nobeden ne bi mislil, da je mali zaspani polž v resnici jedna re lativno najmočnejših živalij na svetu. Polž lahko nosi celo svojo hišo po svetu in more vleči za seboj tovore, kakor nobena druga žival. Nedavno sta se dva pariška otroka zabavala s tem, da sta nalagala na polževo hišico svinčene uteže. A glej čudo! Polž se za uteže še zmenil ni in je v jednomer lezel po svoji poti. Naredila sta si mej tem voziček, v katerega sta naložila kamenje do 4 klg. V ta voz vprežeta polža. In polž je brez kake pos<-bne težave vlekel voz, ki je bil malone stokrat težji od njega. Začetkom se je le nekoliko začuden ustavil, ko se njegova hiša ni hotela premakniti. Temu je mlada Parižanka s tem opomogla, da je vpregla polža z elastično vrvico, ki se je polagoma napela. Nato sta otroka nabrala čez 40 polžev, katere sta vpregla pred svoj voziček in sa vsedla vanj. Cez dolgo Časa se je začel voziček premikati ter se premaknil celih 8 cm.!
Koliko besed se zamore napisati z navadnim svinčnikom. To vprašanje je hotel rešiti neki Anglež. Z jednim in istim svinčnikom je pisal tako dolgo, dokler ga je zamogel držati ter je napisal 95 608 beaed. Drugemu pa ta rezultat ni zadoetoval. Dotični je porabil svinčnik po polnoma do konca ter nap:sal 400 000 besed.
Grozna eksplozija. V premogovniku Mount Kenibla pri Wollr>ngongu v Newsud-valesu se je pripetila včeraj grozna eksplo zija Do sedaj so izvedli 37 mrličev. Nad sto pa jih utegne biti še zasutih 149 je bilo rešenih. Malo je nade, da bi zasute mogli rešiti. Poslopja ob uhodu v rov so porušena. Del premogovnika je začel goreti. Ko je došla vest o tej nesreči, se je parlament v Nt ysud-vvalesu odgodil.
Pruska pravičnost. Pruski uradni list obomiskega okraja na Poznanjskem je objavil pred nekoliko leti vladni odlok, ki je naznanjal, da je cesar določil 13letni deklici Pelagiji Fromm častno darilo (ker je rešila nekega dečka iz nevarnosti vtopljenja) s tem dodatkom, da se ji ono darilo izplača, kedar doseže 18. leto. Ko je deklica pred nekoliko meseci dosegla 18 leto, šel je njen oče k »landratu« s prošnjo, da bi se hčeri oni ča3tni denar izplačal. Ali kako so je zavzel, ko je dobil na svojo prošnjo ta-le odgovor: „Sami ste vzrok, ako vaša hči ne dobi častnega darila; slišal sem. da pri volitvah glasujete s Poljaki!"
Vsled svinjske kuge pokončalo se je uradoma v Avstriji v času od 27. sept. 1900 do 31. marca 1902. leta 103.710 pra šičev in jo imol državni zaklad valed tega 3 218.889 K 14 vin. izdatkov. In uspehi? Zadnji izkaz o živinskih kupnih boleznih nam na to odgovarja s 699 okuženimi hlevi. Sevo se imamo za to gospodom Madjarrm in skrajni potrpežljivosti avstrijskih davkoplačevalcev zahvaliti. Radovedni amo, ako se bo povode m nagodbanih obravnav našlo v državnem zboru primerno zadosti odločnosti napram l|ubim okuženim sosedom.
Obsojenec Filler, ki jo na več krajih vlomil in poropal in dobil za svoje delovanje 12 let ječe, je dobil sedaj nenadoma prostost. Iznašel je namreč nov šiv, ki bode gotavo v najkrajšem času napravil velikansk prevrat posebno pri šivalnih strojih. Sestavila se je družba, ki bode b kapitalom 4,000000 K novo iznajdbo poskusila vpeljati. Jetnik jo izpuščen iz ječe in dobi Se precej denarja.
Paradi! za — konje je gotovo Amerika. Repe striči konjem je pod kaznijo prepovedano. Bič ima izvošček samo »zavoljo lepšega«. Kdor poka z bičem po cesti, tega peljejo pred sodnika; izgovor, da ni zadel konja, je nedopusten. Konji nosijo slamnike. Kdor si ne more nabaviti slamnika, ta pri veže vsaj nekaj vej na čelo konju, ali se pa loči od svojega slamnika in ga.povezne konju na glavo. Amerikaneo strastno ljubi konje, in raje se odpore letnim počitnicam, kakor pa da bi prodal svojega konja in malo kočijo, s katero se ob nedeljah vozi po cestah.
Ustavljen vlak. Železniški vlak, ki vozi iz Osnabriicka v Hamburg, se je moral sredi pota nemudoma ustaviti, ker se je za-čula rešilna vrvica. Prišteli so vse vagone, a nikjer niso našli kake nevarnosti. Tudi so na noben način ni moglo določiti, kdo da bi potegnil za vrvice. Ko bo ravno hoteli končati preiskavo, oglasi se zopet rešilna vrvica. Začeli so iznova iskati za zločincem in našli so — slona, ki je na ta način zabaval sebe in svoje sopotnike.
Plemenito delo. Pred 80 leti se je peljal po cesti Anagni v Carpineto voz, v v katerem je sedel majhen, še bolehen deček in njegov vzgojitelj. Naenkrat se voz ustavi. Deček je namreč videl na cesti ležati majhnega fantka, ki se je bridko jokal. Ko ga deček vpraša, kaj da je, pove mu fantek, da mu je neki voznik povozil nogo in hitro zopet oddirjal. Deček hitro skoči k bližnjemu potoku, vzame vode in izmije krvavečo nogo. Nato vpraša, kje je ubogi deček doma. Ko mu ta pokaže malo gorsko vasico, vzame ga v svoj voz in pelje domov navzlic ugovorom svojega vzgojitelja, kateremu reče: Jaz storim to, kar bi vsak kristjan naredil; saj vendar ne morem reveža pustiti na cesti". Ko pride domov, ga mati veselo s solzami v očeh objame. Revežu pa takoj preskrbi zdravnika in zdravil. Ta plemeniti deček je postal pozneje duhovnik, škof in papež Leon XIII.	'
Namestu psa ustrelil človeka V
občini Gomor Kisfalud ae je vefikrat v vrtu Pavla Goraca klatil velik tuj pes, ki je na vrtu napravil veliko škode. Gorae je te dni zagrabil za puško in pomoril na nadležnega psa. Strel je počil, a kroglja ni zadela psa, ampak na sosednem vrtu delajočega moža Ludovika Vruce, ki se je mrtev zgrudil. Vruce zapušča vdovo s petimi nepreskrbljenimi otroci. Gorao se je sam javil so dišču.
Gostilničar ni hotel biti V Mod
lingu pri Dunaju se je ustrelil 221etni sin hotelirja Jožefa Deignerja, ker ga je oče odločil, da bo njegov naslednik v vodstvu hote!« „Radecki".
Židovsko sleparstvo pri živinski kupčiji. Iz Slovenske Bistrice se poroča: Ker se je naznanilo po okolici, da pridejo tuji kupci z Moravskega, ki bodo kupovali vole za tamošnje sladkorne, prignali so kmetje vole od vseh strani, gotovo kakih 300 parov ali še več. Kupovalci, ki so tudi pri tej kupčiji skoro izključno židovskega poko-ljenja, so obečali po 26 do 27 gld. za 100 kil, to bi bila še primerna cena. Pa kako so potem navili ubogega kmeta prodajalca, ki ni bil dosti previden. Poslušal sem tako barantanje: Žid je obljubil 27 gld., pa dostavil, da bo pri izplačevanji odtegnil 15%, ker bodo voli, ki se morajo gnati do kolodvora, uro hoda od mesta, toliko zgubili na teži, katera se je izkazala v jutro na mestni tehtnici. Žid še povdarja, da to ni tak razloček zaradi teh 15 kil. Kmet je torej mislil, da le gre za 15 kil pri celi teži, ne pa pri vsakih 100 kil, in vzel je zadatek. Revež je pač gledal, ko mu je žid na kolodvoru naredil račun. Voli so tehtali kakih 1300 kil, za katere bi moral kmet dobiti po 27 gld. 351 gld., a žid mu je odtegnil 15%, torej 52 gld. in izplačal le 299 gld. in mesto obljubljenih 27 gld. za 100 kil je kmet dobil le 23 gld. Enako sleparstvo je žid skušal tudi pri nekem drugem mladem kmetu, kakor se je kazalo, bolj razumnem. Ko mu je pravil o 15 procentih in kilah, ga je ta vprašal, ali misli odtegniti 15 kil od cele teže, na kar jo je žid koj popihal, ko je spoznal, da nima opraviti s kakim nevrednim človekom. Sploh so velike neprilike za prodajalce, da se jim kupna cena šele na kolodvoru izplača in ne koj v mestu in v tem oziru bi se moralo kaj ukreniti, da kmetje niso na milost in nemilost izročeni židovskim kupovalcem na daljnem kolodvoru, kjer ne nadejo kmetje nikogar, ki bi branil njihove pravice. Mestni župan gosp. Stigr je sicer že poskušal odpraviti ta nedostatek, pa se mu dozdaj ni posrečilo. Odpeljalo se je po tem sejmu baje 28 vagonov z 220 voli. Lep denar so skupili kmetje, pa bi ga še več, da bi se ne dali tako oslepariti.
Žalost in veselje. V majhnem mestecu blizo Kassela so hoteli pretečeni mesec praznovati veliko ljudsko veselico. Vsa mladina in tudi odrasli so nestrpno šteli dneve, | ki so jih še ločili do veselice. V mestecu j je bila tudi družina, v kateri je bil nežni spol v precej močnem številu zastopan. Imeli so še starega očka, ki je bil toliko neusmi-I ljen, da je ravno na zadnji večer pred ve-
selico umrl. Kaj je bilo storiti? Plesaželjne Evine hčerke so torej prenesle očka v klet in drugi in tretji dan plesale, kar se je dalo. Ko se je veselica končala, prenesli so očka v sobo, poklicali sosede in začeli jokaje pripovedovati, da so „očka ravnokar umrli." Neverjetno — a resnično.
Nove uniforme amerifikih vojakov. Tajnik ameriških združenih držav Root je v Washingtonu imel posvetovanje z generali Corbin, Young in Wood, ki so pregledali poročilo odseka za uniforme, bpre-jelo se je več sprememb manjše važnosti. Poročilo priporoča »khaki« za vroče vreme. Za parado OBtane kapa višjim gen. častni kom, a drugim se vzame. Čelada kavale rije se ne bo več rabila, namestu nje kapa. V rabi bodo sedaj tri uniforme, paradna; navadna in vojskina.
Bela žena v premogovniku. Iz Va-lesa se poroča, da so v ondotnem premogovniku vsi opustili delo. Povod k temu dala jim je neka prikazen. Nekaj premogo-kopov je prišlo pred nekaj dnevi v največjem strahu iz premogovnika in so začeli pripovedovati, da hodi v rovih neka bela prikazen s svetilnico v rokah, glasno tarnajoč in jokajoč. Ker se je v dotičnem premogovniku pripetilo že več eksplozij tekom par let, smatrajo vraževerni premogokopi to belo prikazen za slabo znamenje. Premogovnik so zaprli za nedoločen čas.
Koliko delov ima bicikelj. R Hofer piše v športnem časopisu „Radwelt", da ima bicikelj 980 delov. Kdor ne verjame, naj sešteje.
Haroduo gospodarstvo. Bistvo in pomen kulturne tehnike.
(Sestavil Fr. P.)
(Dalje.)
Kdor hoče z vspehom reševati kulturno-tehnične naloge, potrebuje temeljitih študij. Treba se je ozirati na klimatične (podnebne) in s temi v zvezi stoječe vegetacijske (rastlinske) razmere; na podlagi proučevanja ge-ologičnih kart, na mineralogičmh in geolo-gičnih preiskavah zemlje, na opazovanju in določitvi divjega in udomačenega rastlinstva, na vsem tem temelji dobro poznavanje tal. In kdor ima recimo na gimnaziju ali realki za te predmete posebno nagnenje, ta ima že na sebi znamenje, da bi bil lahko dober kulturni tehnik. Splošna in posebna kultu-relna načela o narodnogospodarskih in pravnih razmerah kmetovalcev mej seboj in do drugih državljanov morajo sklepati funda-mentalni poduk, na koji je še le moč zidati tehnični del kulturnotehničnih nalog.
Pri tem prihaja bistveno v poštev oblika terena, ki more kulturnotehnične naprave bodisi pospeševati, bodisi ovirati, torej matematično geodetično razmotrivanje terena po terenskem risanji in po geometrijakem načrtu. Potem je obračati posebno pozornost na tekočo vodo, o njenem razmerju do tal in do vseh gospodarskih razmer. Znane morajo biti dobre in slabe lastnosti tekoče vodo. Da pa moremo to pravilno presojati, treba je zasledovati vodno struge od njiho vega izvira in opazovati njihovo gibanje v nadaljnem teku, vedno sa ozirajoč na ob Btoječe hidrostatično zakone.
Na tej podlagi razvija kulturnotehnična znanost samostojno načela, po katerih se imajo vodne razmere kakega okraja tako urediti, da ima na eni strani kar največji dobiček od vode, na drugi pa je obvarovan škode, katero more voda provzročiti v obliki povodnji in zamočvirjenja.
V obče zahteva izpeljava kulturnoteh ničnih naprav pred vsem zaokroženo (aron dirano) posest, hoje v njenem gospodarstvu ne oklepajo nobene vezi. Kjer torej obstoje še nadležne služnosti, kjer leže njive in travniki in gozdovi gospodarjev razmetani križema po občinah, kakor bi jih bil veter sazmetal (ravno Kranjska dežela je z Dal macijo in Isfro prototip razkosanih in grozno parceliranih posesti)), kjer n urejenih pri voznih potov, tu mora pričeti kulturna teh nika svojo plodonosno kuiturno pot s tem, da razrešuje služnosti, da sklada (komasira) zemljišča, da ustvari tehnično in kmetijsko pravilno izmerjeno omrežje potov in jarkov. Ta zlaganja zemljišč segajo z vsemi možnimi kmetijskimi melijoraoijami v stroko kulturno tehnike in večje melijoracije se ne dajo o nobeni priliki lepše in ceneje izpeljati, kakor takrat, ako se o priliki komasacije prizadeti gospodarji zedinijo v melijo r.»cijsko zadrugo, s pomočjo katare se dado vode najlažje po enotnem načrtu uravnati in v dobrem stanji vzdrževati. (Dalla prih.)
Oru&t va.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) za brdski okraj vabi k zborovanju dne 4. avg. t. 1. ob 4. uri h Kavki v Moravčah. _Odbor.
Telefonska In brzojavna poročila.
Zader, 2. avgusta. Škofom na Hvaru bode imenovan dr. Gjevoje, profesor bogoslovja v Zadru.
i	Ca« oi>a-soiunj«	Stanj« raro-iuntnu r	Tempo-- Tatara po Milja	Vrt»*i	Keoo	S1 . •c » s ■s«; o. ^ "
i	9 iveii.	737-7	18-2	sl. jzah.	del. oblač	5-8
2	7. zjutr 2. popol.	737 2 i35 1	15 2 28 4	brez v. sl. jug	megla jasno	
Praga, 2. avgusta. Znani pastor Alban, vrl bojevnik proti pročodrimskemu gibanju, je postal avstrijski državljan.
Neapolj, 2. avgusta. Socialistiška stranka je izključila iz svoje srede poslanca Berenini, ker je prisostvoval banketu na čast ministerskemu predsedniku Zanardelliju.
Pariz, 2. jul. Odlični ruski politik se je izrazil, da merodajni ruski vladni krogi z skrbjo spremljajo dogodke na Francoskem in da so jako neljubo zadeti po Combesovem nastopanju proti redovnicam. Pripravljenim je treba biti sedaj na vse eventualitete na Francoskem, ki stoji pred drugo perijodo velikih političnih viharjev.
London, 2. avgusta. Listi javljajo, da bo kralj Edvard dne 11. avgusta prisostvoval vojaški paradi. Kralj bo vojake obdaril s spominskimi svetinjami.
Meteorologidno poročilo.
7iSina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736"0 mm
Srednja včerajšnja temperatura 19 9°, normale: 19-7°. Sinoči mimoidoča nevihta.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 27. julija do dne 2. avgurta.
		K	h				K	h
Goveje meso 1. v.	kg	1	30	Pšenična moka 100 kg			28	70
» » II. »	»	1	10	Koruzna »	»	>	16	—
» » III. »	>	1	—	Ajdova »	%t	>	29	50
Telečje meso	>	1	40	Fižol, liter .	.			24
Prašičje » sveže	>	1	50	Grah, » .	.		--	40
> » prek.	>	2	—	Leča, > .			—	26
Koštrunovo meso	>	—	90	Kaša, > .	.		—-	20
Maslo . . . .		2	50	Ričet, » .			_	_
Surovo maslo . .	>	2	40	Pšenica . .	100	kg	20	—
Mast prašičja . .	>	1	50	Rž . . .		»	16	—
Sianina sveža	>	1	4U	Ječmen . .	>	>	14	—
» prekajena	»	1	60	Oves . . .	>	»	16	—
Salo.....	»	1	30	Ajda . . .	>	»	14	80
Jaice, jedno . .		—	6	Proso, belo,	>	>	15	60
Mleko, liter . .		—	18	„ navadno	>	»	13	_
Smetana, sladka liler		—	80	Koruza . .	»	>	12	60
» kisla .	€	—	80	Krom pit	>	»	7	—
	kg	—	—	Drva, trda,	m8		8	20
Piščanec . . .		1	—	» mehka	»		6	60
Golob . , . .		—	40	Seno, 100 kg		,	7	80
		—	—	Slama, > >			7	—
		—	-	Stelja, » »	-		—	—
Žitne cen©
dnž 1. avgusta 1902-(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov
'Sensea is jesen......„
vi za jesen..........
ioruza za juli-avgust.....„
„ „ sept.-oktober......
)vea za jesen........
Na budimpeStanski borzi
ženica la oktober.......
Pšenica za april.......
tli za oktober........
)ves za oktober .......„
Coruza za avgust........
, maj (1903).....
(Efekiiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka........t
julne žel........
Sž	rt......»
Ječmen „ „ ......„	—
n ob Tisi ........—
Soruza ogerska nova.......5-06
jinkvant , .......,	6-—
Oves srednji........,775
Fi'ol............7-25
6-81 5.97 4-97 611 6-49
6 62 6 87 6 62 5 20 4-67 4-95
9 05 9-20 635
6 82 5.98
4-98 612
5-50
6-53 6-88 6 63 6-21 4-68 4-96
9.80 9 60 6-66
. 5-15 » 6'40 » 7 90 > 10,—
Dunajska b o f z a
dnž 2. avgusta
ikupni državni dolg v notah.....101-85
Skupni diinvni dolg v srebru.....101-70
Avstrijska zlata renta 4%......12165
Avstrijska kronska renta 4*..........99 86
Ogerska zlata renta 4%.......121-10
Ogerska kronska renta 1% .... .	97-95
.\vstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1598-~
kreditne delnice, 160 gld. .....	686 76
London vista...........23965
Seraški drž bankovci za 100 m. ns n drž.velj.	116 93
20 mark ............23-40
JO frankov (napoleondor)......19-06
italijanski bankovci . , , *.....94 —
C. kr. cekini...........11-26
# Čevljarsko orodje *
j s strojem in nekoliko hišne oprave — primerno kakemu čevljarskemu mojstru ali pomočniku,
je naprodaj
za nizko ceno. Več se izvč v Radovljici pred mestom, št. 12.	910 2—1

Išče se
911 3-1
izurjen mesar
Oglasila se na) pofilljajo:
Štefan Hrib, Vipava.
Zahvala.
Podpisana vdova po g. Franu Franetiču železniškem čuvaju v Sežani, ki je 29. junija t. 1. na potu iz Košane v Senožeče bil zavratno napaden in umorjen, se čuti dolžno izreči svojo najiskrenejšo zahvalo nižje avstr. deželni zavarovalnici sa življenje in rente za izredno, kulantno in naglo izplačilo zavarovane svote 1000 K na polico št. 21.790 njenega soproga, ki je bil zavarovan še le dva meseca ter je izplačal še le premijo v znesku 13.68 K.
Sežana, 28. julija 1902.
^eža F^sifretie,
913 1-1
vdova želez, čuvaja.
glavnemu občinstvu se vljudno naznanja, ^ da zastran regulacije ceste na Svetega petra cesti se od 4. avgusta naprej bo nahajala gostilna „pri Avstrijskem cesarju" samo od zadej na vrtu. Pekarna Potočnik in, prodajalec sadja gospod Bucik bosta imela svoje prodajalnice začasno na Marijinem trgu. Za dosedanjo naklonjenost in obilni obisk se toplo priporočata
916 2-1
Potočnik in Bucek.
V najem se da
gpostllna in SrtT i»r€Mlajstliiii
s špecerijskim blagom v P rev o j ali št. 37. Pošta Lukovica.
Več se poizvč ravno tam pri Gašperju Kotniku.	863 3-2
TUhro liro rAtlh s 3>elnira jamstvom raz-UUU1C U1 c L011U pošilja to vama ur v Mostu
HANN8 KONRAD
trgovina z urami in zlatnino
most (Briix) St. 234, Češko.
Dobre rem. ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 6'80 Pristne srebrne verižice ,, 120 Budilniki iz nikla . „ 1*95 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznaDskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno 573 100—24
g Proda se: -g
Veliko lepih parcel (stavbišč) v Ljubljani (mestni pomerij) po 2 7,, 3, 4, 6, 8 in več kron kvadratni meter." 9is a-i
Več povč c. kr. koncesijo-nirani bureau za realitetni promet: N. Plauts v Ljubljani (Rimska cesta št. 24.) Kulantna izvršitev naročil.
CY*	al na
Oženj en vrtnar
so sprejme v službo. — Kje, povč gospod Kalli, , posredovalni zavod v L ubljani, Jurčičev trg.
__'_902 (3-;
liMe
naj ne zamudi, se oglasiti zarad prevzetja agenture jedne najstarejših bank za proiajo postavno dopuščenih državnih in posojilnih srečk na obroke. Najvišja provizija, predujem, oziroma določena plača. Ponudbe pod šifro „K. A. 884t* na Haasenstein & Vogler, Dunaj. 787 <6-3)
ali pa
mlajšega notarskega
kandidata vsprejme takoj
>
4
902 2—1
otsr dr


Bj* Zalivala in priporočilo.^
Podpisani sc zahvaljujem vsem svojim naročnikom in odjemalcem, kateri so me skozi 26 let mojega delovanja izdatno podpirali, ter ob enem naznanjam, da je s 1. av<ju-sfom prevzel mojo pekarsko obrt moj večletni delovodja gospod
Jakob Trček
kateri se vsem dosedanjim odjemalcem in si. občinstvu v blagohotno naklonjenost prav toplo priporoča.
Jernej Janša,
914 l—l pekovski mojster. Ljubljana, 1. avgusta 1902.
Eden ali dva
trgovska vajenca
zmožna slovenskega in nemškega jezika
sprejmeta se takoj v trgovini z železnino pri	876 4-2
Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
Ljubljana,
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskuiena, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je 17 33
UJATTOffS^i
G\JSSH
sit?
alkalična kislina
Td voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vod-njakov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
r i iti
Kje bodeš kupil
mlafilnico, gepelj
in
čistilnico? (Pajki.)
|j v zalogi pri J7rran Zemanu v Iijubljani =====
p	na Poljanski cesti pri ,,Korenu"
H kjer se dobč najbolj zanesljivi stroji vsake vrste, kakor tudi trombe, cevi in po-
li samezni deli za stroje najceneje.
908 3-1
=!i!!ii!i;!!H!im.
■ -- ---------- - ---------
</v VV <
mm mm mm mm
v-/.-A'<vv<
mim
\V-/.	</\*
mtmt
mm mm
mm
pm
mm mšm mm
Naznanilo in priporočilo.
Prečastlto duhovščino in si. občinstvo uljudno obveščam, da sem prevzel Kupnim potem
zalogo in trgovino z vinom na debelo
(preje last vinogradniškega društva)
na Clincah pri Ljubljani.
Svojo dosedanjo vinsko trgovino v Selu pri Žerovnlcl na Gorenj kem združil bodem s trgovino na Gllncah ter odtod vodil v bodoče kupčijo. Pismena naročila biagovoič
naj torej moji cenj odjemalci naslavljati v Ljubljano, glavna pošta.
Zagotavljajoč vestno in pošteno postrežbo bilježim velespoštovanjem
917(1-1)	Egidij Jeglič.
n &
p.
m
m m
m ^
m m
n
VI &
&
m
I
P

Jlofeli, kavarne in gostilne,
ki so naročene na „,Slovenca":
Bele?, pri Dovjem: Potočnik Fr., gostilna.
Begunje nad Cirknico: Bonač Anton, Švigelj Anton, gOBtilni.
Bled Gostilna Wester.
Boh. Bela : M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gostilne.
Boh. Bistrica: Ar h Franc in Mencinger J., gostilni.
Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Anten, gostilni, Fran o v i g e 1 j, gostilna (Breg). Lebez Ivan, gostilna.
Brezje, Gorenjsko : Finžgar Jos. in G a-b r i j e 1 č i č Ant., gostilni. Lavrenčič Pavi, gostilna „pri Rozmanu«.
Brod pod sm. goro : B i t o n c Jož., gostilna.
Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic).
Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan in M e d e n Miroslav, gostilni, Anton de S c h i a v a ,
^ reatavrater.
Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., gostilna.
Črnomelj Franc Jerman gostilna.
Dolenja vas pri Ribnici: Mrher Ign., gostilna.
Dunajj: Cafe »G o 1 d e n e K u g e 1« IV. okraj, Cafe »Mozart«, lil. okraj, in »Arca de n- Ca fe«, I., Universitatstrasse. Car 1 Z o b l'd „Caf<5 Beethoven", I, Universitatsstrasse 11.
Gorica: Kavarna Schwarz, Kavar-
n a „C en t ral".
Gorje pri Bledu. Z r i m c Janez, gostilna, Grosuplje: K o š a k Fran, gostilna. Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, gostilna.
Horjul: C e p o n Janez, gostilna. Hrušica pri Jesenicah: N o č A., gostilna.
Idrija: Ca flin o »Idrija«, Kavčič Fran. kavarna, Kos Josip, gostilna.
Javornik : N o č Mihael, gostilna.
Jesenice, Gorenj.: Frjan Ivan, restavracija , V i 1 m a n Fran , V i š n j a r Karol, lir o vat Marija, »pri mesarju«, gostilne.
Kamnik: FriedlvIvan, hotel, Vanossi Jos.. kavarna,Pet. Žero vni k pri »Sokolu«.
Kandija pri Nov. mestu: J a k š e Jan. in Zore J , gostilni.
Kostanjevica : Zalokar jeva gostilna.
Kozarišče pri btareiritrgu: P i a n e c k i Jan. gottiina.
Kranj : Kavarni Jliger in Krouz-berger, Fran b u in i in Golob Mat,, gostilni. Sajovic Fr. hotel »Nova pošta". Hotel „Stara pošta".
Ljubljana : Kavarne: „ A u s t r i a „E u r op a", »Va 1 v a s o r", »Casin o", „ E g g i a Ivan L e k a n , „M e r c u r", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: »Pri slonu", „Lloyd", Iv. Graj-žar, južni kolodvor; pivarne: Lorbek, Auer, Hafner; gostilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „Pri.mlinskem kamnu". Sv. Petra ceota, „Pri zvezdi", Cesarja Jožefa trg, „ P r i roži", Židovske ulice, „Pri zlati ribi", Špitalske ulice, „ P r i Štefanu", Frančiškanske ulice, »Katoliški dom", Turjaški trg, „Rokodelski dom", Komenskcga ulice, Delavsko konsumno društvo, Eliz. Ju r ko vi č (»pri Kolovra-tarju") Pred škofijo, „ P r i križu", Rimska ccsta, Marija B a r b o r i č , Sv. Petra naBip št. 5, Fr. Krvarič (»priFi govcu"), Dunajska cnsta, Mar. A h 1 i n ,
93"
Karlovska cesta štev. 28. Alojzij Zaje' Rimska cesta št. 4, „ P r i Kamen-č a n u Karlovska cesta št. 4, gostilna D a c h s, Florijanske ulice št 33, M. Š k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana susteršič, Sv. Petra cesta ut. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna »pri J u r j u Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r (»pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B 1 u m a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej C e r n e , Hil šerjove ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Breg, Josip B o š t i j a n č i č (»pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o c m u r, Poljanska cesta St 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3, Terezija O m e j c , Karlovska cesta st. 32, Marija Štele („pri bslem konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T e u e n t e , Gradaške ulice št. 10, Ana buzak, Poljanaka cesta št. 48, „N a -rodna kavarna«, »Pri avstrijske m carju«, Rezika Kralj sv. Ja koba trg, P e r š i n Matija na Rožniku, Kenda Ivan, Židovska steza 4, V o s p e r-nig, Gispodske ulico, Fr č Novak, re-stavrater v „Š v i c a r i j i".
Medvode: Jerala Alojzij in Zvvoiner Ivan, gostilni.
Mlino pri Bledu : D o k t o r i č Marija, gost.
Novomesto: Kavarna Danisch.
Ortenek: J. B. K os le r, restavracija.
Podnart: Pogačnik Marija, Javor Terezija, gostilni.
Premskovo p. Kranju: Jak. Gorja nc in Jakob Dolinar gostilni.
Pulj (Pola): Cafe Miramare.
Radoljica: Hirschmann Ign., gostilna.
Rakek: Sebenikar Lovro, restavracija' Ludovik S e b a r , c.kr.poštar, Ivan Fatur, gostilni.
Rateče, Gorenjsko: Ivan P e t r i č, gostilna.
Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna, Podboj Jos. in Zadnik J., Fr. Podboj , Andrej Podboj, gostilne.
Sava pri Jesenicah: Ar h Jan., gostilna.
Slov. gradeč: Giinther Avg., gostilna.
Smlednik: Oblak Primož, gostilna.
Sodražica: Drobnič Jurij, gostilna.
Stanežiče pri Ljubljani: Josip T e r š a n , gostilna.
Stara Loka: Jelovčan Marija, gostilna.
Stožice pri Ljubljani: Pečnik Jan. (»pri U rb a n č k u"), gostilna.
Struge pri Dobrepolju : S a 1 o kar K., gostil.
Sreje na Koroškem: Falle V., gostilna.
Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula Jakob, gostilna v »Nar. domu«.
Sv. Križ p. Litiji. Fr. Miklavčič, gostilna.
Skofja Loka: Hafner Leopold in IIaf-
v ner J., gostilni, Spiich al Fr. kavarna.
Sturije pri Ajdovščini: Edvard Cigoj, Štefan S e 1 j in Ivan Š t i b i 1 j, gostilne.
Toplice, Dol.: Oskrbništvo toplic.
Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna.
Trst: CafeCommorcio.CafeFabris.
Tržič: Lončar Mat., Iluech K., gostilni.
Velike LaSče: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti."
Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hotel »A d r i a«.
Visoko pri Kranju : Okorn Jan., goBtilna.
Vrhnika: Dolenc Fr. Jurca Jos. in Kočevar Franc, gostilne.
Žerovnica p. Cirknici: M a r o 11 J., gost
Žirovnica: C o p M„ S ve t i n a A., gostilni
Nc. I. 776/2
Razglas.
859 3-3
C. kr. ohrajno sodišče v Litiji razglaša: Vsled prošnje llermine Schink, Marije B:.yr, Marijo Godec in Antonije B rolla so do voljuje
prostovoljna sodna prodaja
preje g. Ivanu Schink-u lastnega zemljišča vlož. št. 96 k. o. Loke (pri Zagorju) t. j. stavb, pare. št. 99/2 s hišo št. 14 v Lokah pri Zagorju in z gospodarskimi poslopji (cenilna vrednost 26C0 K) kot jedne skupine, in pare. št. 177/1, 177/2, 177/3 in 178/2 s hišo št. 15 na Lokah pri Zagorju gospodarskimi poslopji, dvoriščem in vrtom (cenilna vrednost 10.000 K) kot druge skupine. Ta prodaja so po predloženih dražbenih pogojih izvrši
dn6 11. avgusta 1902 na Lokali pri Zagorji.
Popis posestva, zemljeknjižni ekstrakt in dražbeni pogoji se smejo vpogledati ob uradnih urah pri sodišču in se bodo ob početku dražbe še posebej naznanili. Izkličeta se te skupini najprej posebej in potem tudi v celoti za cenilno vrednost kot vzklicno ceno 2600 K in 10.000 K, oziroma 12.600 K.
Prostovoljna sodna dražba nima nobenega upliva na obstoj eventualnih vknjiženih bremen.
L i tij a, dne 16. julija 1902.
PIJANKO BREJC
je otvorii svojo
odvetniško pisarno
v Ljubljani na Punajski cesti šf. 19 (Med-jatova hiša).
872 6-4
Zaloga šivalnih strojev
^ ION I2iy ffi?.-".
JMHv Ljubljani,
Dunajska cesta št. 17.
SSff „Diirkopp"- in » „WafFenrad" kole*
Gramofon
je najboljši In najglasnejši govorilni stroj na svetu (s
trdimi ploščami.)
846 (24-8)
Avtomate
za gostilne
prodaja (tudi na obroke) do največjih in najfinejših
k o ■■■ i Z
Z mesecem avgustom t 1. sprejmem v svojo trgovko z mešanim blagom mladega, Izurjenega komija iz krščanske poštene rodbine za primerno plafio.
Tudi oddam trgovino v najem proti poroštvu! Prednost ima, kdor odkupi vso zalogo v trgovini in točno plača.
Ivan De Franoesohi,
861 3-3) trgovec v Šturijl pri Ajdovščini.
Najcenejši kraj za nakupovanje politiranega ali pobarvanega pohištva za bale In vse druge priložnosti je pri
IVAN DOGAN-l ^m
mizarju lu prodajalca sobne oprave v Ljubljani,
Dunajska cesta št. 15 v Medjatovi hiši.
Ceniki ■ podobami postelj, različnih omar, miz, stolov itd zastonj in franko. s (ia)
Vv

Št 1001
905 (2-1)
Odda se stavba
prizidka k gimnazijskemu poslopju v Kranju,
obsegajoča tri učne sobe in preložitev stranišč.
Pismene, postavno kolekovane ponudbe, v katerih je ponudene svote s številkami in besedami zaznamovati, so
ti o 8. avgusta t. 1-
pri podpisanem mestnem predstojništvu z varščino 500 K vložiti.
Načrti, izkaz enotnih cen in pogoji so v uradnih urah vsakemu v občinskem uradu na razpolago.
Tt[e$tr)0 pred5tcjni|tuc v pranju,
29. dn<5 julija 1902.
oo Največje najhitreje ter najvarneje vrste 7 velikanskih parn'kov, ki vozijo v
AMERIKO.
Hamburg-H6W Jork le 6 dni.
Vožne karto po najnižjih cenah za vsa razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena
agentura Hamburg - Ameriške Linije, v Ljubljani, Marijin tri št. 1,
nasproti frančiškanski cerk j
ii
,ANDROpOGOfl
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
!';•• J>#=P je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rast SE3S i las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las in odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (22)
Vaso Petričič-u.
V zalogi imajo tudi gg E. Mahr in U. pl. Trnkčczv Ljubljani, Ranf v Kranjl, in lekarna „Prl angelju v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
Prečast duhovščini in si. občinstvu priporočam uljudno svojo kamno-< seško obrt ter opozarjam, da izvršujem naročila na nagrobne spomenike, ker delujem odslej breg posredovalca, za
smr 3O°|0 ceneje
kakor vsaka druga tvrdka. — V zalogi imam veliko število spomenikov iz črnega švedskega sianita v raznih oblikah po zelo nizki ceni-
Velespoštovanjem	T	,, js	,t
Ignacij Camernik,
kamnosek v Ljubljani, Komenskega ulioe 26.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovSčini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 62-30
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
U Jr^artnem pri Litiji
je na prodaj
stoječa pod farovžem, obsegajoča dve sobi, dve kuhinji z vitom in njivo. Zraven je tudi hlev in svinjak. - Kupne pogoje, ki so ze!6 ugodni, povč lastnik Ivan Blah v Šmartnem.
911 (2-H

Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejie trpežno, krasno blago »a bandera, baldahine, raznobarvna plaiče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovi j en je stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji eent bandera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naroSilik ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.	.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 691 52 8
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulice 4.
g

Notar dr. R. BEŽEK
uraduje
od i. avgusta 1.1. naprej v Jenkovi hiši št. 36 v pritličju nasproti novi justični palači.
1
raPAHcatc 1
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko.
izdelovatelj žičnih (dratenili) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom. 74512-7
•i*
•	•SI
•••
•••
••fl •••
••• •••
•	•• .
••• I •••
•••I •••I
• •fll
••••
•••i
»t
••s •••
892 (3-3)

• •••
•••
• i«
• •fl • ••
•••
••fl
• ••I ••fl ••fl ••fl
//l
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje in afci®®, pletene s strojem po uzocih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanenje^kur-nike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. - I?deljuemima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje mlme okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni._ _
8fff* Cenilci na zalitovanje brezplačno. {ji: isn*?*?«??«" t»?????iga???t?Tt*g« iff	*.....

M
Imam večjo zalogo
vozov
vseh vrst. 692 6-3
Vozove izdeljujem po najnovejši
dunajski in pariški modi.
FRANC WISJAN, »BI cesta«...«.

3 J- B 50
CCS
ji J*
m b
g
ID
C
SJ XJ
ji >
mi-2<
0=3
H>
— ce

ie
>0 _
£Z £ " s
S««2
Zrn*
-C n <00£
a, e> jš i£ £
"on 3 .2 3 M 2 <0 «
Ui
<N
O e eo tj
>53 o
u
M
oj:
a>
.2 o

cd
3
•—<
O
a
e« B
•53 'c a,
3 >N
•73
13 >
O
o.
N .
~ >0
O o}
s
p- - ®
"S
® s ® t» 2 p-
3 e« t, •=» N O J* O
i s^
S*"" O o
3 -m rt H «0 .S >£
0 « 2 S.
(D Clr-js ■p 3 » o «
"S/T-* S-a®g o©
_ £ o > o
o _	._ .»5
"S 2 "čš *?">a>
O »91 3 > O O O
ao i- Jj k L. h
Ž? 0.0 5 m t- m
686 50-16
HM mM
m**
caj
"l—H
S-l
<X5
9
eS
S"
>
,H- m
cd 00
>GO cd
"8 i f- Sad
° S
O. 55
'S
CU M
9
CQ
«3
yn >—
I—<
O
■♦J «8
O d
C«
a
a
ta
te	1 ja
o	r
tJ	e«
o	=
O.	o
03
b •3
Jg
"m co b
sS
' o -S N
3 O 2
JC <D
"E 81 "g
« 1 "S
O;
co cd g o «n
« °iZ • g
-t-< .zi c:
!=?£ = n ta
i rt ti rt3
eo >tn Ji
S >
c« 3
s ® © ®
00 Ji
® J3
11 i
.53 J3 o J3 B
■ «-. _ N
••s i ° a
o ® c a' fl U rt _ o >-< -9
O. "rt 'N
O g P"

r.vlv.v

Trgovina z železnino „MERKUR"
PETI
-V- C e 1 j TO. 3 Graška cesta, šte-v- IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sioer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
IV" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
1
Gene nizke.


wft.w,
V'.v:Y:Y

m

Vi s««.;
ftir«®
mm
mm
Največji in najstarejši slovanski zavod za pridobivanje vode na _Avstrijskem._
Ant. Kunz,
c. in kr. dvomi »lagitelj
V Hranfcfch (Moravsko) izdeluje
vodovode
za mesta, vasi, pristave, zavode, gradove, toplice, bolnišnice itd
Ta tvrdka je izdelala kar more dokazati s pohvalnimi spričevali, vodovode že v 42 mestih, 510. občinah, na mnogih velikih posestvih in iudustrijelnili zavodih.
Samodelnl vodoteinl stroji, — Najlzvrstnejše vodne sesalke za kakorinokoll daljavo. - Veterni motorji. — Samodel&vna korita za napajanje živali.
Na željo izdelamo vsakovrstne projekte in proračune po lastnih državno-potrjenih inženirjih.
Ceniki zastonj in franko.
849 (28—5)
■anna


se po ceni prede.
Resljeva cesta 9 (Fuxova hiša).
Vpraši se pri hišniku.	886 (3—3;
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi paramentov.
Izdeluje oele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajilne burze, Stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvrSuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	42
XXXX3000000KXXXXXXXXX)*XXXXXXXXXX;
Franja fl\eršol
C^J
u &
M
v Ljvitoljaiii, Mestni trg ^t. IS
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	19 31
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
■BUT Nakup In prodaja "XSE vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako Žrebanje. Kulantna izvršitev narodll na borzi.
99
Menjarična delniška družba
M K R C U »
I., Vlfollzeilfi 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.

__ Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnandnlb
stvareh, potem o kursnih vrednostih vs' h špekulaoljskib vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikot je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 83
Ako si želiš „Z a c li e r 1 i n" svetovnoslavne dobrote Čestita čitateljica, ne sprejemaj ga v zavitku! Pristen je samo v steklenici, Ki varstveno znamko nosi.
Pravo pomoč po noči in po dnevu Zoper kakoršnokoli mrčes Išči le tam — da varno liodiš — Kjer Zaeherlov plakat zagledaš.