»oitnfna platana v gattoflgt MttrUtanM Cena 1 Din Leto V. (XI!.), štev. 292 Maribor, pondeljek 28. decembra 1931 l> JUTRA« •ih a a razun nedei|e m praznikov vsak dan ob 16. ur Kafiun prt poštnem ček. zev. v Ljubljeni ®t. 11,409 volta mesečno preienan v upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprav*: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglaei pa Urifu Ogieee eprejeme tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, PreSernova ulic« «1.4 Italija in mi Italijanski listi, ki so več tednov le zelo poredkoma pisali o naši državi, so v zadnjem času pričeli novo, ostro gonjo. Povod jim je dalo poročilo naše vlade o jugoslovanski oboroženi moči na kopnem, v zraku in na morju, izročeno Društvu narodov v svrho evidence iti statistike v mednarodne namene. Dasi dokazuje poročilo, ki je sestavljeno v istem stilu kakor referati vseh drugih držav, da je naša oborožena moč posebno na morju daleč pod ono normalo, ki bi bila spričo dolžine hi členovitosti naše oba e potrebna, nam italijanski listi očitajo ml litarizem in imperializem. Da pri tem na-glašajo, da je vse. kar smo.po osvobo-jcnju in zedinjenju storili v svojo obrambo, naperjeno proti naši jadranski sosedi Italiji, je samo po sebi umevno. Drugega od njih niti pričakovati ne moremo. Istočasno pa, ko nam Italija očita militarizem in imperializem, se dan za dnem ponavljajo v njenih mestih predrzne manifestacije za »neodrešeno Dalmacijo«. Še nikdar se geslo »O Dalmazia o morte!« ni ponavljalo tako pogostoma in s takim povdarkom, kakor sedaj. Samo časmška poročila so zabeležila preko 30 takih manifestacij, ki so se po veliki večini spremenile v odkrite demonstracije proti nam in naši državi. Pri njih pa niso sodelovali samo neodgovorni elementi z ulice ali člani zasebnih iredentističnih društev, temveč tudi osebe, ki so po svojem položaju v javnosti za svoje početje vsaj indirektno odgovorne. Še bolj nam to odgovornost osvetljuje dejstvo, da je italijanski kralj nedavno odlikoval z redom častnika sv. Mavricija in sv. Lazarja Evgena Coselschija (Kozelske-ga!), predsednika centralnega komiteja in ideologa dalmatinskega iredentizma, z redom častniške italijanske krone pa mnoge dru«e eksponirane voditelje dalmatinske akcije. Naposled pa so bili specialno »za zasluge za delovanje v Komiteju za dalmatinsko akciio« odlikovani še Federigo Berchet v Milanu, Angelo Berenzi v Vičenci in profesor Alcide Rodheger v Bergamu. Izmed manifestacij in demonstracij Komiteja za dalmatinsko akcijo navajamo samo nekatere, najbolj značilne. V Arce-lascii so se po sklepa odbora vsi organiziram bojevniki iz svetovne vojne vpisali v komite in izjavili ob tej priliki, da so za »sveto dalmatinsko stvar« pripravljeni doprinesti vse moralne in fizične žrtve. Isti sklep so sprejeli tudi mnogi drugi krajevni odbori organizacije bivših bojevnikov. Skoraj istočasno so lokalni komiteji razvili in b'agoslovlli svoje »dalmatinske« zastave s črnim florom v Mo-diglianu, Faenzi, Sanseveru, Viareggiu, BrescIJi, Estu, Seriviji m v Tripolisu. Vsem tein proslavam so poleg Članov komitejev prisostvovali tudi fašistovski funkcionarji in zastopniki lokalnih državnih oblasti. Zastave so blagoslovili katoliški duhovniki fri izrečeni so brli strupeni irovori na račun našega naroda in na- Najvažnejši svetovni problemi ANGLEŠKO MNENJE O REPARACIJAH, ZAVEZNIŠKIH DOLGOVIH IN RAZ OROŽITVI. LONDON, 28. decembra. V tukajšnjih diplomatskih krogih se pripravljajo na reševanje treh velikih vprašanj, od ka- terih je odvisna likvidacija sedanje gospodarske in finančne krize na svetu. Ta tri vj>rašanja so razorožitev, reparacije in zavezniški dolgovi. Nejasnost, katero je glede zavezniških dolgov izzvala debata v ameriškem kongresu, spravlja vprašanje reparacij v še bolj zamotan položaj. Zato je splošno mnenje, da je od srečne rešitve teh dveh problemov odvisna tudi usoda tretjega, t. j. razorožitve. V vprašanju dolgov in reparacij se mora nafti kompromis, ki naj omogoči prehod preko te najtežje faze, ki jo preživlja ves svet. Če se ne urede reparacije, nima sklicevanje razorožitvene konference nikakršnega smisla, ker se spričo sedanje negotovosti ne bo hotela nobena država vezati na neka določila, ki bi ogrožala njeno eksistenco. Zato je splošno upanje, da bo Amerika storila prvi potrebni korak: da bo popolnoma ali vsaj de’oma črtala zavezniške dolgove. To bo liotem baza za reparacijsko konferenco, ta pa spet za razorožitveno. Čim se pa to zgodi, bo napočila na svetu zopet nova in srečnejša doba. Francija in nemške reparacije MACDONALDOVO VABILO LA VALU. PARIZ, 28. decembra. Po vesteh »Echo de Pariš« in »Matina« je Macdonald povabi! francoskega ministrskega predsednika Lavala v London na razgovor. Per-tinax pa pripominja v »Echo de Pariš«, da je zelo malo verjetno, da bi se Laval v sedanjem trenutku mogel odzvati temu vabilu. Ovira pri tem je vzdušje, katero je povzročil nedavni razgovor francoskega finančnega ministra Flaudina z angleškim državnim tajnikom Leith-Ros-som. - ZADNJE KONCESIJE FRANCIJE. V tem razgovoru je namreč Leith-Ross predlagal Flaudinu, naj bi Anglija in Franclja sporazumno in prostovoljno dovolili Nemčiji petletni moratorij. Flaudin j; ta predlog odklonil in izjavil, da bi bila Francija v najskrajnejšem slučaju pripravljena pristati na dveletni moratorij, toda samo pod ]>o.gojem, da se po preteku tega roka zopet v celoti uveljavi Youngov načrt. Poleg tega pa bi se morali v zameno za izostale reparacije črtati tudi zavezniški vojni dolgovi. BOŽIČNE NESREČE V AMERIKI. NEW-YORK, 28. decembra. V Združenih državah se je na Božič smrtno ponesrečilo 200 ljudi, od teh 130 pri avtomobilskih nesrečah. Pri Sacrarnentu v Kaliforniji je iz še nepojasnjenega vzroka eksplodirala lokomotiva nekega brzo-vlaka. Strojevodja in kurjač sta bila takoj mrtva. Devet oseb je v tem času umrlo zaradi zavžitja strupenih likerjev. Tudi število ranjenih je zelo veliko. SKORAJŠNJI KONEC GOSPODARSKE KRIZE? LONDON, 28. decembra. V tukajšnjih gospodarskih krogih je vzbudila veliko pozornost izjava guvernerja angleške banke Normana, v kateri se je izrazil zelo optimistično o skorajšnjem koncu današnje svetovne gospodarske krize. 1 ako se je izrazil Norman v razgovoru z guvernerjem grške narodne banke Tsu-derosom, ki biva zdaj v Londonu. V tem razgovoru je guverner angleške banke Norman, kakor poroča Tsuderos svoji viadi, izjavil, da se bo sedanja finančna kriza po njegovem mnenju najpozneje v dveh mesecih nehala. ROPARSKI NAPAD V FRANCIJI. PARIZ, 28. decembra. Pet zakrinkanih razbojnikov je napadlo s samokresi dva nameščenca železniške družbe Pariz— Lyon—Sredozemsko morje. Napad je bil izvršen včeraj v bližini neke male postaje pri Toulonu. Razbojniki so uslužbencema vzeli 260.000 frankov, skočili v pripravljen avtomobil in pobegnili. BAT’OVO LETALO IZGINILO. GRADEC, 28. decembra. Tukajšnje letališče Talerhof je dobilo iz Zlina na Češkoslovaškem obvestilo, da je 24. t. m. brez sledu izginilo Bat’ovo letalo, ki je opoldne odletelo preko Avstrije in Jugoslavije v Benetke, kamor ni prispelo. Zdi se, da se je letalo ponesrečilo na kakem samotnem kraju, kjer ga Še nihče ni našel. OGROMNA DEFRAVDACIJA. PARIZ, 28. decembra. Neki nameščenec Francoske banke v Thiersu je bil včeraj aretiran, ker je osumljen, da je v zadnjih letih poneveril 4 milijone frankov. Uradnik je po aretaciji vse priznal in povedal, da je denar zapravil v nesrečnih borznih spekulacijah. Velik protestni zbor proti deljenemu pouku Preko 1000 zborovalcev. LJUBLJANA, 28. decembra. Kakor znano, ie prosvetno ministrstvo odredilo, da se v letošnjem drugem šolskem semestru uvede na vseh srednjih šolah v državi deljeni, t. j. dopoldanski in popoldanski pouk. Zaradi te odredbe je v Dravski banovini težko gospodarsko prizadetih več tisoč staršev, katerih otroci se z dežele z vlaki vozijo v mestne srednje šole. Ker te vožnje pri deljenem pouku ne bi več bile mogoče, bi starši morali dijakom najeti stanovanja in hrano v mestih, kar bi pomenilo zanje težke denarne žrtve. Včeraj je bilo zaradi tega tu protestno zborovanje, katerega se je udeležilo preko tisoč staršev prizadetih dijakov. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki se odpošlje prosvetnemu ministru in banu in v kateri se zahteva takojšnje razveljavljenje omenjene odredbe. še države. V Tripolisu je objavil cerkveni obred blagoslovitve zastave pater Berona, generalni vikar za Tripolitanijo, torej najvišji cerkveni dostojanstvenik te severnoafriške italijanske kolonije. Toda delo Komiteja za dalmatinsko akcijo se ne izčrpava le v blagoslavljanju »dalmatinskih« zastav, v govorih, manifestacijah in grožnjah, temveč se razširja tudi na realna področja. Milanski komite je nedavno razpisal več štipendij po 5CC0 lir na leto za dalmatinske visoko-šo'ce, ki bodo študirali v Italiji. Komiteji v Florenci, Neaplju, Turinu, Tivoliju, Pe-rugiji, Tarantu, Livornu, Pesoari itd. so nakupili več sto pušk in jih izročili »dal- matinskim balilam«, da se vežbajo za »osvobojenje zasužnjene Dalmacije«. Mimo tega se pa zbirajo ogromne vsote denarja za podpiranje italijanskih šol, društev, podjetij in drutrih ustanov v Dalmaciji sami. Tudi Zadar in Lastovo živita deloma na račun te akcije. Po navedbah vseh teh faktov, ki so bili zabeleženi v italijanskem časopisju, kateremu moramo pač verjeti, je vsak komentar nepotreben. Vsakdo, kdor zna trezno misliti, si bo sam ustvaril pravo sodbo, na kateri strani je militarizem in imperializem gonilna sila vsega javnega udejstvovanja, na naši ali na italijanski Poslanec Krejči med volilci Poročajo nam iz Poljčan: V hotelu Baumanu je imel včeraj narodni poslanec g. Krejči zborovanje, katerega so se udeležili volilci iz Poljčan in okolice v velikem številu. Zborovanje je vodil poljčanski župan g. Simon Prešern. V daljšem govoru je g. poslanec Krejči obrazložil na splošno sedanji položaj, poročal o delu v. poslanskem klubu in povdarjal resno voljo vseh narodnih zastopnikov, zastaviti vse sile pred vsem v to, da se naše gospodarske razmere čim prej zboljšajo. Po poročilu g. poslanca, ki so ga zborovalci sprejeli s toplim odobravanjem, se je razvil razgovor, v katerem so vo-iilci izrazili svoje želje in pritožbe, kar si je g. poslanec vse zabeležil in obljubil pomoč. Zlasti je obljubil, da se bo zavzel za potrebne ukrepe, da se v naših krajih zboljša prodajna možnost in cena živini in vinu. Tudi bo interveniral na merodajnem mestu, da se izplačajo železničarjem že toliko let obetane razlike. Na zborovanju je bilo govora tudi o pšeničnem monopolu, o novem lovskem zakonu in o težkočah, katere imajo občine pri svojih! proračunih. Na koncu je g. poslanec izrazil svoje zadovoljstvo, da je med ljudstvom toliko zanimanja za današnja pereča vprašanja in je poudaril, da bodo stvarni predlogi, iznešeni na takih zborovanjih/, njemu in njegovim tovarišem samo v pomoč in korist, ker le če so poslanci zadostno informirani o željah in potrebah1 ljudstva, morejo uspešno zastopati njegove interese. Polkovnik Stojadinovič umrl V Beogradu je pretekli četrtek umrl od kapi zadet bivši poveljnik mariborskega vojnega okruga, polkovnik g. M. Stojadinovič, v starosti 50 let. Pokojnik je služboval nepretrgoma skoro šest let v Mariboru, katerega je vzljubil kot svof domači kraj in se je letos v maju, ko je bil premeščen v Beograd, s težkim srcem poslovil od našega lepega mesta iti številnih prijateljev in znancev, ki si jih je pridobil s svojo dobrodušnostjo in prijaznostjo. Bodi ohranjen vzornemu oficirju in blagi duši časten spomin! Daruje za pomožno akcijo! Stran ?. ' /T.;u juOf- »V L V i i\ a S K Ž-^s... /.m ivluiju,' iturfiu, l--tA,.<) ’, •- •.ra Zborovanje mariborskih in okoliških hišnih posestnikov. KRITIKA PRORAČUNA MESTNE OBČINE IN PROTEST PROTI NOVIM DAVČNIM OBREMENITVAM. — SOGLASNO SPREJETA RESOLUCIJA. v iV a r : 9 o r «3S ii-. st ll, dlk Včeraj je imelo Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico v .dvorani pri »Orlu« izredni občni zbor. Zborovanje je otvoril predsednik g. Meglič, ki je uvodoma pozdravil zborovalce in obrazložil namen zborovanja. Nadaljni govorniki so kritizirali posebno proračun mestne občine za leto 1932, naglašujoč, da se pri sestavljanju niso dovolj upoštevale naredbe, ki sta jih izdala finančno ministrstvo in banska uprava. Dalje s > ugotavljali, da občinski svet ni dovolj upošteval gospodarske depresije, da se ni dovolj oziral na finančno in gospodarsko moč občanov ter da so osebni izdatki v“ proračunu potrebni regulacije. Odločno pa so bili zborovalci proti novi davščini na najemnino, ki presega zlato pariteto. Ugotavljali so, da ta davščina ni zakonita, da je nepotrebna in da bi bili z njo v prvi vrsti prizadeti revnejši hišni posestniki. Nadalje so kritizirali, da občinski svet pri sestavi proračuna ni upošteval, da se bo za vzdrževanje občinskih cest v letu 1932 pobiral kuluk. Predlagali so zato, do se zadevna postavka v znesku Din 2,331.506 črta. Obdrži naj se le, če bo kuluk ukinjen. Pri pobiranju kuluka in pa pri črtanju predvidene postavke za vzdrževanje občinskih cest itd., bi se znižal primanjkljaj za Din 359.583. Za kritje tega primanjkljaja bi zadostovala že 8% doklada. Zniža naj se tudi kanalščina ii gostaščina. Le v tem primeru bi bilo mo goče hišnim posestnikom znižati najem nikom najemnine. Glede znižanja osebnih prejemkov mestnih uslužbencev niso stavili nobenih konkretnih predlogov, ker so prepričani da bo to storila banska uprava. Predlagali pa so, da naj plačujejo nameščenci sami uslužbenski davek in prispevke za bolniško blagajno. Nadalje so predlagali, da se v svrho štednje izločijo iz prora. čuna izdatkov obresti in amortizacije posojil, ki so deloma že najeta, vendar še ne realizirana, de’oma se pa nameravajo najeti. Tu bi se zopet prihranilo nad pol milijonov dinarjev. Kritizirali so visoke obresti pri Mestni hranilnici, pri Spodnještajerski posojilnici in pri banovinski hranilnici in predlagali, da se zamudne obresti pobirajo v izmeri, ki velja za državne davke, to je 6% in ne 10%. Slednjič so sklenili zahtevati, da banska uprava zavrne predloženi proračun. Občinski svet naj o proračunu ponovno sklepa. Tozadevna resolucija je bila so glasno sprejeta. Božični prazniki so minili v najlepšem prazničnem razpoloženju ob milem zimskem vremenu. Mariborčani so prvi božični dan po stari navadi praznovali doma, na Stefanovo pa jih je zvabilo toplo solnce na sprehode in izlete v bližnjo okolico. Smučarji pa so praznike obhajali na Pohorju. Posebnih omembe vrednih dogodkov ni bilo, in je tudi nesreča počivala. Le policija ni ime'a miru, kot bi ga zaslužila. Na sveti večer je bilo aretiranih 13 razgrajačev in pijancev, ki so prespali sveto noč v policijskih zaporih. Nočna lekarniška služba. Nočno lekarniško službo imata ta teden Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti in Savostova lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Trgu kralja Petra. Imenovanje novega notarja. Dosedanji notar v Šmarju pri Jelšah, g. Jakob Kogej, je imenovan za četrtega notarja \ Mariboru. Svojo pisarno bo otvoril dne 18. januarja prihodnjega leta. Smrt ge. Marije Vauhnikove. Na Štefanovo je pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah nenadoma preminula ga. Marija Vauhnikova, žena g. Mihaela Vauhnika, nadučitelja v pokoju, in mačeha g. dr. Miloša Vauhnika, odvetnika v Mariboru. Pogreb vzorne pokojnice je bil danes v pondeljek dopoldne pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Bodi ji ohranjen trajen spomin, preostalim pa naše globoko sožalje! Novi grobovi. V visoiki starosti 87 let je umrla včeraj v Prečni ulici 6 zasebnica Gera Pod-logarjeva. V Erjavčevi ulici je umrl 7let-ni Adolf Sadek, sinček čevljarskega mojstra. V starosti 68 let je preminul dninar Anton Mak na Koroški cesti 67. V Počehovi je umrla 681etna zasebnica Katarina f iuherjeva. V Stolni ulici 2 je preminula vdova po zdravniku Ivana Grogi, stara 81 let. V Bohovi pri Hočah pa je umrla hčerkica železničarjza Elizabeta Pleter-šek, stara 5 let. Blag jim spomin, preostalim naše sožalje! Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Leopold Zorjanič, tesarski pomočnik z Anico Šajtovo: Viktor Špindler, mizarski pomočnik s Pavlino Mesaričevo: Herman Maver, knjigovodja z Marijo Rodičevo in Maks Bračič z Zofijo Šu-bemikovo. Otvoritev javne ogrevalnice. Po sklepu glavnega odbora Pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora se bo še ta teden otvoriia v prostorih otroškega vrtca v Razlagovi ulici, ki se začasno ukine, javna ogreva-lnica. Siromakom, ki nimajo toplega doma, bodo na razpolago štirje prostori, razdeljeni na dva oddelka; enega za moške in enega za ženske. Oni siromaki, ki imajo nakaznice za brezplačno hrano, bodo v ogrevalnici prejemali tudi zajtrk in večerjo. Pod de vizo »brez prepiha« se bo silvestrovalo v Narodnem domu. V vseh prostorih bo prijetno toplo, ker se prične tudi na hodnikih in štopnjišču kuriti že v torek. Da si lahko vsakdo po stari navadi ob koncu leta privošči prijeten večer, so cene vstopnicam v predprodaji znižane, za »notranje potrebe« pa bo poskrbljeno po najnižjih možnih cenah. Silvester v Studencih. V Sokolskem domu se delajo velike priprave za prihod zvočnega filma, baleta in kabareta. Velikansko zanimanje zbuja Svefobna reklama. Vstopnina zelo nizka. Prijatelji, na Silvestrovo v studenški Sokolski dom! Vremensko poročilo. Rimski vrelec, 28. decembra. Temperatura — -4, snega 20 cm, v višini 800 m J raval preko dovoljenih mej. G 15 cm alpskega pršiča, vreme solnčno, smuka ugodna. Usodna pomota. Na Sveti večer je trgovski potnik Dragomir B., stanujoč v Beograjski ulici, pomotoma zamenjal železnato vino s sal-miakom in se tako nevarno zastrupil, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer so mu še pravočasno nudili pomoč in mu rešili življenje. Nezgoda brzovlaka. Na Božič ponoči je v bližini postaje Hoče odpovedala lokomotiva brzovlaka št. 503. Strojevodja je o nezgodi telefo-nično obvestil tukajšnjo kurilnico, ki je odposlala v Hoče drugo lokomotivo, ki je brzovlak po'enourni zamudi odpeljala dalje. Prepoved zahajanja v gostilne. Tukajšnje okrajno sodišče je za dobo dveh let prepovedalo zahajanje v gosti'-ne Josipu Oravcu iz Spodnjega Hlapja. mariborsko gledališče REPERTOAR. V pondeljek, torek sredo in četrtek zaprto. Novo leto v mariborskem gledališču. Na Novo leto bosta v mariborskem gledališču dve operetni predstavi. Kot popoldanska predstava se bo pela ob 15. uri Leharjeva me'odijozna opereta »Zemlja smehljaja«. To bo že dvanajsta uprizoritev te sijajne operete, kar je najboljši dokaz njene privlačnosti. Zvečer ob 20. pa bo druga ponovitev Abrahamove operete »Viktorija in njen huzar«, ki je najbolj uspelo operetno delo poslednjega časa, in ste bili dosedanji uprizoritvi obe popolnoma razprodani. id. Aii. [9,>L :» ----- Zadruga »Kmetijsko-ekonomsko društvo« v Studencih (poprej v Račah) pri Mariboru, se je po sklepu občnega zbora raz-družila In prešla v likvidacijo. Viktorija in njen huzar Dolgi vrsti madžarskih operetnih komponistov, in takih, ki na Madžarskem zajemajo snov za librete in takte melodij, se je v novejšem času pridružil še Paul Abraham, ki je s svojim prvencem, »Vik-torio in njenim huzarjem« nenadoma zaslovel. Po celoti dela pa je ta sloves mnogo več posledica židovske reklame kakor česa drugega. Sicer pa bi jo vsaj mi v Mariboru sprejeli z večjim veseljem, kakor smo jo, če ne bi bili madžarske operetne paprike, s katero nas dve leti neprenehoma krmijo, že do grla siti. Kaj res ni na svetu nobene moderne operete več, ki se ne bi dogajala »a Madžarskem? Brez dvoma pa ima »Viktorija« več dobrih strani, ki bi prišle še Bolj do izraza, če bi bil režiser g. Trbuhovlč črtal nekatera preveč razvlečena mesta, posebno pa tista, kjer se naravnost politično vsiljivo proslavlja Madžarska. Nadalje pa tudi ne bi bil smel dovoliti vseh tistih neokusnih in opolzkih šal, ki so za dostojno vprizoritev nesprejemljive, kakor tudi ne neestetičnih gest g. Harasto-viča. Ako sama navedba tega ne bo zadostovala, bo pač treba spregovoriti bolj resno besedo. V osta!em, in posebno še zaradi opreme in scenerije pa zasluži režiser vse priznanje. Glasbeni del je g. Herzog naštudiral z ljubeznijo in njemu lastno požrtvovalnostjo, kar so dokazala posebno izvajanja orkestra in zbora. Dominirala je tudi v tej opereti naša primadona gdč. Pavla Udovlčeva kot Viktorija. Poleg nje je pokazala gdč. Bar-Tičeva v vlogi Sian San vso svojo ljub-cost in znaten napredek. Lepo se je uvedel g. Bojan Medven kot grof Hegediis. Odličen gentleman je bil g. V. Skrbinšek, ameriški poslanik; dober v igri čuvstve-ni g. Trbuhovič, ritmojster Koltay in karakteren oblikovalec g. P. Kovič, župan P8rkoity. G. Harastovič bi bil s svojimi vsestranskimi sposobnostmi veliko bolj uspel, če ne bi bil sluge Janczyja preti- Furlian je istotako preveč karikiral ruskega častnika. Saj Rusi vendar niso take bestije, kakor jih že več časa gledamo na našem odru! Odličen je bil tajnik poslaništva g. Blaža. Ga. Savlnova je v vlogi hišne Ri- quette zopet vsa zaživela, le partner jo je včasih zavedel predaleč. Ostale vloge so odigrali ali odpeli gg. Čamer, Gorinšek, Nakrst, Kobilica, Šauperl, Jordan in Tovornik ter gdč. in ge. Križajeva, Černetova ter Gorinškova. Balet je bi! dober, le tuintam estetsko pomanjkljiv. Če pregledamo celoto vprizoritve pri premijeri, ki je napolnila gledališče do zadnjega prostora, vidimo, da bi se dal že z nekaterimi korekturami teksta, režije in igre doseči zares popoln uspeh. Škoda pa je mimo ostalega tudi to, da ni bilo na odru g. Sancina, ki si je s svojimi prvimi nastopi osvojil občinstvo in bi ga zato rado večkrat slišalo. — r. VELIKA KAVŠKIH - Daacing-Boavirjeva vinska soba Halpši Silvestrov večer n Kaba t el - Variete • Bitka s serpentinami • Mnogo Lnenadenja S CODBfc 3 GO0BE! Iz Studencev Rdeči križ v Studencih pomaga bednim. Krajevni odbor Rdečega križa v Studencih je obdaroval za božične praznike 28 ubožcev z raznimi živili ter deloma z drvmi. Po večini so to starke in vdove, ki preživljajo večer svojega življenja v skrajno bednih razmerah. Med njimi je sedem občinskih rev. Ob Miklavževem je RK obdaroval 200 šolskih otrok z oblačili in obuvalom. S to svojo dobrodelnostjo si je RK v Studencih pridobil trdna tla, kar se vidi tudi iz porasta članstva. Tekom letošnjega leta je število rednih članov narastlo (od lanskih 60) na 126 in podpornih (od 12) na 26. Vsekakor lep napredek pri razmeroma visoki članarini in slabim gmotnim razmeram, v kterih živi naše delavstvo. Iz Poljčan Kaj vse kradejo. Te dni je v vlaku službujoči orožnik med Ponikvo in Poljčanami zapazil, da je pri enem oknu vagona prav na sveže odrezan usnjeni jermen. Njegov sum je takoj padel na dva fanta, ki sta se vračala po odsluženju vojaške službe domov. Ko sta izstopila v Poljčanah, ju je orožnik izročil tamkajšnjemu orožniku, ki je oba preiskal hj res naše! pri enem usnjeni jermen. Odrezal ga je bil, hoteč ga doma porabiti za pas. (Drag bo zdaj ta pas!) Za pomožno akcijo v Mariboru Razen že objavljenih so za Pomožno akcijo« nadalje prispevali z večjimi zneski: Braun Ivan, tovarnar 500 Din. Hranilnica dravske banovine 300 Din, Uradništvo OUZD Maribor 1514 Din. Dr. Kovačič za Rotary klub (2. obrok) 1000 Din. Delavska Zbornica za Slovenijo, Ljubljana 10.000 Din. Prispevke v naravi so dali: K5stl Ivan. inšpektor fin. kontrole v p. voz trdih drv, Pfrimer Julij, vin. .trgovec 20 kub. metrov drv (razdeljene med prbivalce Kraljeviča Marka barake), Lah Jakob, modna trgovina, Glavni trg 2, razno obleko. Vlahovič Ljudevit, gostil, in mesar, Aleksandrova c. 38, na Božič 40 osebam brez plačno kosilo, na, Štefanovo 30 osebam brezplačno kosilo Velik požar pri Devici Mariji v Brezju. OGENJ VPEPEL1L GOSPODARSKA POSLOPJA GOSTILNIČARJA IN MESARJA ZUPANA. V noči od sobote na nedeljo je iz doslej še nepojasnjenega vzroka pričel pri Devici Mariji v Brezju goreti skedenj tamkajšnjega gostilničarja in mesarja Zupana. Ker je bil poln sena, slame in živil, so ga plameni v hipu objeli in se razširili tudi na sosednje objekte. Domači so ob času, ko je ogenj nastal, že spali, zato so šele razmeroma pozno pozvali gasilce. Prvi so prihiteli na pomoč domačini, za njimi pa Pobrežani, Dogošani, ZrkovČani in Mariborčani, kljub vsem napor: m združenih bramb se pa ogenj m več dal pogasiti. Gasilci so se morali omejiti na čuvanje stanovanj- skega in obrtnega poslopja. Gašenje je silno oviralo tudi pomanjkanje vode. Mariborčani svojih velikih brizgalk zaradi tega sploh niso mogli uporabiti. Gospodarki objekti so že v nekaj urah pogoreli do tal. V njih so zgorele velike količine sena, slame in živil, a ogenj je vpepelll tudi mnogo orodja, voz in velik tovorni avto. Živino so gasilci večinoma rešili, vendar ne vso. Nastala škoda je zelo velika, je pa vsaj deloma krita z za-varovalnino, Ker se po raznih znakih dl sklepati, da je bil ogenj podtaknjen, je orožništvo uvedlo strogo preiskavo. NaifineJSS rum en srosl Brandy in vse vrste liker! a itd. Pristna slivovka en detail! m JAKOB PERHAVEC, MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 9 Telefon 25 80. Tovarna likerjev, desertnih vin, in sirupov. V M a r I 6 'o r n, 'dne SL XII. ml Mariborski »VEČERlNTK« Jufra Llff JjSBOm ISBHBMHUH Sfnfn 3. Bilanca delovania Z. K. D. OBČNI ZBOR ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV. - VELIK RAZMAH. — NAČRTI ZA BODOČNOST. V dvorani Narodnega doma je bil včeraj dopoldi« šesti redni občni zbor Zveze kulturnih društev. Zbora se je udeležilo nad sto delegatov, ki so prišii v lepem številu celo iz Prekmurja. Zborovanje je otvoril zvezin predsednik, narodni poslanec g. Vekoslav Sp?ndler, ki je uvodoma prisrčno pozdravil vse navzoče. Nato se je spomnil zaslužnih in odličnih prosvetnih delavcev, ki jih je v preteklem poslovnem letu pobrala smrt, med njimi tragično preminulega Janka Lesničerja, dr. Žižka, nadučitelja Kovačiča. Porekarja in drugih, ki jim boijji ohranjen časten pomin. Pozval je navzoče. naj se dvignejo s sedežev in zakličejo njihovemu spominu trikratni »slava!« Za tem je predsednik Špindler prečrtal predsedstveno in tajniško poročilo. Odbor ZKD le v pretek em letu mnogo storil za p: -iobifev piosvetno-kulturnega de a. Iz poročila povzemamo, da se je zvišalo v minulem letu število zvezinih članic od 222 na 297, torej za 109, kar je dokaz, da si je ZKD s svojim delom pridobila veliko zaupanje. Pribiti moramo, da je ZKD danes najmočnejša kulturna organizacija na ozemljlu bivše mariboi-s.ke oblasti, ker šteje druga prosvetna centrala, to je Prosvetna zveza, na podlagi lastnega poročila o njenem občnem zboru le 197 društev. V preteklem poslovnem letu je sprejelo tajništvo nad 9900 dopisov in okrožnic. Odbor je imel štiri redne seje in tri izredne sestanke. Zveza je ustanovita v tem času 30 novih knjižnic, deloma v Prekmurju, deloma po Slovenskih goricah. Tako 'ima Zvez:, danes 76 knjižnic Upoštevat' pr moramo, da iina po'eg teh knjižnic še nad sto včlanjenih društev svoje lastne knjižnice in je danes v vsem njenem delokrogu le še prav malo župnij, ki bi ne Imele knjižnice ali v ZKD včlanjenega društva. Največjo skrb pa je Zveza posvečala prirejanju prosvetno-poučmh tečajev in ustanavljanju svojih okrajnih pododborov. Priredila je v preteklem letu velike gospodarske in prosvetno-po'Jčne tečaj? s predvajan; em filma v Ptuju, Selnici ob Dravi, Dolnji Lendavi, Gornjem gradu, Ljubnem, Rečici ob Savinji, Središču in Beltincih. Tu je bila tudi velika prosvetna konferenca za vse Prekmurje, Višek dela pa je bil »Teden narodnega zdravja«, prirejen v marcu t. 1. v vsem območju bivše mariborske oblasti pod vodstvom učiteljstva ki zdravnikov. V tem tednu so bila predavanja skoro na vseh šolah za šolsko mladino in za od-r.>sk Predavanj je bilo 340, od teh so ■BmnnmiiT R Na Silvest ZA H ! ! z obž Silvestrovo v Kavarni Jadran ZABAVNI VEČER obširnim sporedom ! ! jih imel; zdravniki 119. Poslušalo jih je 31.1r)5 otrok višjih razredov in 9750 odraslih oseb. Ob priliki predavanj je biio razdeljenih 43.340 izvodov brošure »Vsakdo sam svojega zdravja kovač«, ki jo je spisal šef Zdravstvenega doma v Mariboru, g. dr. Vrtovec. Nadalje je priredila v Mariboru prvi knjižničarski tečaj za vzgojo podeželskih knjižničarjev. Bil je zelo lepo obiskan. Poleg drugih se ga je udeležilo 19 kmečkih fantov. Zveza je tudi znatno pomnožila arhiv gledaliških iger. Odbor je še stalno v dogovorih z odbori ostalih velikih centralnih prosvetnih organizacij v državi radi ustanovitve centralne organizacije prosvetnega združenja. V bodočem svojem delu bo ZKD izpopolnita svojo podrobno organizacijo z ustanovitvijo okrajnih pododborov. Priredila bo »Teden naše knjige« s ciljem, da bi prišla naša lepa slovenska knjiga v zadnjo gorsko vas. Nadalje bo še letošnjo zimo priredila drugi knjižničarski tečaj, tečaj o lutkovnem gledališču in druge. Nadaljevala bo delo pri ljudskih knjižnicah. Posvečala bo vso pažnjo prosvetnemu delu potom radia, filma in lutkovnega odra. Vse delo bo vršila spo-redno z vsemi organizacijami, ki streme za istimi cilji, predvsem s Sokolstvom, Kmetsko prosveto in Zvezo kmetskih fantov in deklet. V tem znamenju stopa /KD v novo pos’ovno 'eto s polnimi rokami plodonosnega dela. Prečitano predsedstveno in tajniško poročilo so zborovalci pozdravili z viharnim ploskanjem in odobravanjem. Blagajniško poročilo, ki ga je podal zvezin blagajnik g. Vidmar, izkazuje v celokupnem pos'ovnem prometu 150.818 Din. Prebitek znaša 688 Din. Na predlog revizorjev računov se je izrekel abso-lutorij s pohvalo vsemu odboru. Nato so sledile volitve novega odbora. Soglasno in z velikim odobravanjem ja bil ponovno izvoljen dosedanji odbor: predsednik narodni pos'anec g. V. Špindler, poslevodeči podpredsednik strokovni učitelj g. Robnik, blagajnik g. Vidmar. Odborniki: narodni poslanec dr. Pivko, bivši minister dr. Kukovec, dr. Rosina in Ivan Kejžar. Sledilo je zanimivo predavanje g. Robnika o radiu, filmu in lutkovnem gledališču. Predavatelj je razložil pomen teh treh vzgojnih sredstev, na katera se bo moralo nasloniti bodoče kulturno delo. Po dveurnem zborovanju je predsednik zaključil to lepo zborovanje prosvetnih delavcev, želeč, da bi bila bilanca prihodnjega leta še obilnejša kakor letošnja. — Za Božič sem dobil pismo iz Amerike. — Pa kaj piše tvoj stric? — Naj mu pošljem pettisoč dinarjev. Spori SK Železničar. Jutri 29. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu odborova seja. — Tajnik. MARIBORSKI SMUČARSKI KLUB. Smučarski tečaj — začetniški in nadaljevalni — bo pri Pohorskem domu na Pohorju (iz postaje Hoče ali Maribora tri ure) v dneh od 1. do 7. januarja. Poučuje se po sistemu Bilgeri pod strokovnim vodstvom g. Vilka Forstneriča. V koči prvovrsten komfort, izvrstna prehrana, celotni penzion. Nadalje bo smuški tečaj v Sv. Lovrencu na Pohorju (iz postaje Sv. Lovrenc na Poh. z avtom 20 min. v dneh od 10. do 24. januarja. Prvovrstna dnevna prehrana, vsa udobnost v penzionu. Poučuje g. Vilko Forstnerič. Prijave za vse tečaje sprejema Mariborski smučarski klub, Maribor, Jurčičeva ulica, urarna -Stoječ. Oba tečaja bosta v idealnem terenu okrog Pohorskega doma in v idilični dolini Sv. Lovrenca ter bo že to marsikoga preivabilo. Skupni odhod v tečaj na Pohorski dom je na Silvestrovo ob 18. uri izpred Velike kavarne na Glavnem trgu. Vsi interesenti naj se pravočasno prijavijo radi naročitve avtobusa iz Maribora do Reke, od koder je samo poldrugo uro hoda. Skupni odhod v Sv. Lovrenc na Poh. je 10. januarja z vlakom iz Maribora ob 5.40. Radi polovične vožnje naj se smučarji informirajo istotam. Sokolstvo Sokolsko društvo Maribor-matica ima jutri 29. t. m. ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu izredno odboro-vo sejo. Dnevni red: Silvestrovo. Pridite vsi! Zdravo! — Starosta. Statistika časopisov Današnje dobe bi si brez časnikarstva pač ne mogli zamisliti. Časopisje je velesila, ki ima v oblasti ves svet. To moč časopisja občutijo še prav posebej države, ki so na visoki stopnji kulture in tehnike. Največ dnevnikov izhaja v Nemčiji in sicer 3352. Na drugem mestu so Združene države z 1942 dnevnikoma, na tretjem pa Francija, kjer izhaja dnevno 1500 časopisov. Zanimivo je, da izhaja v Angliji le 255 dnevnikov, zato pa v velikanskih nakladah. V mali Švici izhaja dnevno 506 listov, na Danskem pa 420. V teh dveh državah je v razmerju s prebivalstvom časopisje sploh najbolj razvito. »Dobil sem za božično darilo daljnogled.« »Ali je dober?« »Pa še kako! Če ga namerim na kilometer oddaljeno cerkev, mi jo prinese tako blizu, da slišim orgle bučati. Odvetnik ustrelil klijenta Kakor poročajo ameriški listi, se je v ohijski justični palači odigrala ondan krvava drama. Odvetnik Zamunay je bil baš s sijajnim zagovorom dosegel oprostilno odbo za nekega Johna Lovringa, ki je bil obdolžen umora nekega farmerja. Po kon.ani obravnavi se je .amunay podal v odvetniško sobo. Tam mu je javil sodni s.uga, da želi z njim govoriti baš oproščeni njegov klijent. Odvetnik ga je sprejel, misleč, da je prišel Lovring se zahvalit. Malo minut zatem je v odvetniški sobi počil strel in prihitevši stražniki so našli Lovringa v krvi, dočim je odvetnik držal v roki revolver. Pred preiskovalnim sodnikom je odvetnik pojasnil svoj čin. Lovring, tako je izpovedal, je res prišel k meni, da se mi zahvali za moj trud. Preden je odšel, pa je vzel iz žepa medaljon in mi ga pokazal. »To je spomin na moj prvi zločin,« je povedal, »katerega mi niso mogli nikoli dokazati.« Odvetnik je vrgel pogled na medaljon in je zagledal svojo lastno fotografijo, ki je bila narejena pred 30 leti. Tedaj se je s strašnim udarom razgrnila strašna tajna... Pred tridesetimi leti je bil odvetnik podaril ta medaljon svoji zaročenki, kije bila potem, dva dni po poroki, na nekem samotnem sprehodu zadavljena in oropana od neznanega zločinca. Ko je zdaj po tolikih letih videl pred seboj morilca, je pograbil revolver in maščeval svojo ženo. Edison in električni stol Preden je veliki genij Edison zatisni svoje oči, ga je obiskal guverner Franklin Roosevelt. Ob tej priliki mu Je čestital m njegovih izumih, ki so mnogo pripomogli k napredku znanosti in osrečili ves svet. Edison ni ugovarjal'. IzrazS pa je željo, naj bi že vendar enkrat odpravili električni stol, ki ne dela čast! njegovim izumom. Edisonova zadnja želja je našla odziv med Američani. Ustanovil se je odbor, ki bo sklical velik kongres, na katerem bodo raizpravljaili o Edisonovi poslednji želji. Začela se je krepka propaganda proti električnem'« stolu in bo brezdvomno imela uspeh. Usmrtitev na električnem stolu ni uzakonjena po vseh državah Unije. 23 držav kaznuje zločince s smrtjo na veša-lih, sedem držav usmrčuje obsojence v, celicah s strupenim plinom, v štirih državah pa je smrtna kazen odpravljena. Nasprotniki električnega stola se v svoji akciji sklicujejo tudi na grozno duševno bol, ki jo mora pretrpeti vsak kaznjenec v znani ječi Sing-Sing. V trenutku, ko stopi obsojeni kaznjenec v smrtno celico, kjer se nahaja električni stol, svetlo zažarijo električne žarnic* po vseh celicah Sing-Singa, in tako naznanijo smrt tovariša. To upliva tako strašno na kaznjence, da so mnogi že zblazneli, mnogim pa tako uniči živce, da tudi ko pridejo spet na svobodo, nftto več sposobni za delb. Č1TAITE „VECERNIK“ V kraljestvu tuik. SKRIVNOST LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA. - VZGOJNO SREDSTVO -RAZMAH PRI ČEHIH IN RUSIH. - GAŠPERČEK V MARIBORU IN OKOLICI. - STREMLJENJA POSAMEZNIKOV. _ AKCIJA MARIBORSKE ZKD Neizmerna je skrivnost igrajočih lutk: utelešenje najbujnejših otroških sanj in hrepenenj, mavričen žaromet iz osrčja bajeslovnih dežel, s ptičje perspektive v groteskno ponazoritev zgoščen lik vseli naših strem’jenj in dejanj... Vsak človek najde v tej ali oni lutki del svoje bit-nosti, otrok pa najde v igri lutk vse: najbridkejšo realnost in najslajšo iluzijo življenja. Igra lutk — ta najlepša, najčistejša in mladim srcem najdostopnejša umetnost — ie našla tudi pri nas ugodna tla in beleži že plodovit razmah. Sicer še vedno n mamo idejnega utemeljitelja, človeka, ki bi ji začrtal jasno pot in z mogočnimi gestami im besedami pokazal na njen pomen. Je pa povsem nesporno dejstv., da so lutkovne igre važno vzgojno sredstvo in neizčrpna zakladnica lepote in fantazije za mlada srca. Ako ima danes Češkoslovaška 3200 Hit -.nili gledališč, ki uprizarjajo letno nad 24.000 predstav, je to znak, da je kraljestvo lutk našlo stiik z ljudstvom. Sum prezident Masaryk se zanima za razmah lutkarstva, ki ga oblasti podpirajo po vseh svojih močeh. Druga drža-va, ki se zaveda važnosti lutkovnega gledališča, je sodobna Rusija. Smatrajoč ga za glavno vzgojno sredstvo, ga je u-ved'a v vse šole. Ruska lutkovna igra je danes izmed vseh najbolj sveža. Prosta je namreč vsake tradicije. Rusija in češkoslovaška sta danes edini slovanski državi, ki s svojimi zakoni priznavata poslanstvo lutk in lutkovnega gledališča. Prvo odlično lutkovno gledališče je Slovencem ustvaril akad. slikar Milan Klemenčič iz Solkana pri Gorici in to že 1. 1911, vendar je slovenska mladina mogla spoznati razposajenega Gaš-perčka šele leta 1920 v Ljubljani. Tudi v Mariboru je kmalu po vojni prirejal Češki klub svoje lutkovne predstave za deco. Tudi mariborski Sokol je z br. Lavrenčičem in P i r c o m uvedel lutkovne predstave že I. 1923, lani jih je pod vodstvom br. Ipavca zopet obnovil. Mali pder Češkega !:!ufca pa ni več zadoščal, zato si je Sokol Maribor - matica letos uredil docela nov moderni o-der, ki odgovarja vsem zahtevam sodobne lutkarske umetnosti. Predstave se vrše ob nedeljah, so skrbno pripravljene In vedno sijajno obiskane. — Oddaljeno magdalensko predmestje z več stotinami delavske mladine je pri Sokolu I. dobilo lep lutkovni oder, ki se pod vodstvom načelnika br. Cilenška sijajno razvija. Njegova žilava delavnost je oživo-tvorila celotno gledališče v 3 tednih, tako da je danes tudi delavska mladina deležna Gašperčkovega razvedrila. — Mestna okolica je prav tako že dovzetna za lutkarstvo. Sokol v Studencih hoče še pred Božičem otvoriti svoj oder, ki je :epo zgrajen in opremljen. Sokol na Te* znu išče denarnih virov za postavitev lutkovnega gledališča, istotako Sokol v Krčevini. Sokol v Rušah pa si je nabavil stari oder češkega kluba iz Maribora. — Poleg tega ima tudi Sokolska župa v Maribou svoj potovalni oder, ki je bil doslej v Ljutomeru, Murski Soboti, Ormožu. Slovenjgradcu in v Ce'ju. Bratje Čehi skušajo potom takih gledališč razširiti to ustanovo do sleherne točke svoje zemlje. To se jim je v veliki meri že posrečilo. Pri nas beležimo še ovire, ki zadržujejo agilnost posameznikov: igre,ki bodo odsev našega okolj? našega hu- morja, narodne pesmi, pravljic in bajk in ki naj izražajo vse posebnosti našega nacijonalnega obiležja. ZKD v Mariboru je že lani sprejela svoj program propagando za lutkovna gledališča kot važne vzgojne ustanove za našo mladino. Zato hoče letos ob priliki svojega občnega zbora 27. decembra nuditi vsem interesentom bivše mariborske oblasti pouk in vpogled v praktično delo na lutkovnem odru. Enodnevni tečaj bi vodilia znana propagatorja lutkarstva v Ljubljani gg. Zidarič in Orel, ki usmerjata tudi največji lutkarski oder v Ljubljani na Taboru. Že imena obeh strokovnjakov jamčijo, da bo tečaj na višku in bo uspel v vsakem oziru. Stremljenja ZKD za izpopolnitvijo lutkarstva in za njegovo širjenje na dežeto obetajo velikopotezen razmah lutkovne umetnosti ne samo v mestu in okolici, ampak tudi v krajih, kjer so vsi pogoji za to dani. Mariborski ZKD, ustanoviteljica 90 ljudskih knjižnic, je z lutkarsko akcijo stopila na nova pota: ona hoče, da se mladina izoblikuje v lepega, vzornega človeka, ki je up in nada domovine in državT. Spominjajte trn CMD T#ran '4. MutKoraH »VEČC RNIK« Jutra V M a r i b o r u, dne 28. XII. 1931. Currer Bell: Lovvoodska sirota no ra slabo razsvetljeno učilnico. Tu je Miss Miller odčitala molitve, potem pa je zaklicala: »V razrede!« Zavladala je stega. V petih minutah se je uredila uporna množica in prilična tišina je udušila babelsko zmešnjavo jezikov. Višje učiteljice so zdaj točno za- Velik trušč je zavladal za nekaj minut in medtem vzele svoja mesta, a vendar se je zdelo, da vse ne-je učiteljica večkrat zakričala »mir!« in »red!« Ko je koga pričakujejo. Po klopeh ob st£*ai dvorane je miir- »Nekoldko, gospa.« »In brez dvoma ste tudi lačni. Dajte ji večerjo, preden leže, Miss Miller. Ali je to prvič, da zapuščate Vse so držale knjige starše in prihajate v šolo, moje dete?« Razložila sem ji, da nimam staršev. Poizvedovala mor nekoliko minut je sledil in spet sem čula šepetanje daj so jim visele bila dosegla svoj namen, so stale gojenke v štirih pol- no in togo sedelo osemdeset deklet. To je bil čudo« krogih pred štirimi stoli, a le-ti pred štirimi mizami, zbor! Vse so bile gladko pričesane; niti enega kodra v rokah in velika knjiga, slična ni bilo videti. Oblečene so bile v rjave obleke z 'ii- bibliji, je ležala na vsaki mizi pred praznim stolom. Pre- sokimi ovratniki, ki jih je obrobljal ozek trak. Spfe- kakor kaka vreča planincev je nato, kako dolgo so že mrtvi, koliko let mi je, kako .... * mi je ime, ali znam pisati, črtati in malo šivati. Potem do razreda^mint tisto šumenje se mi je s kazalcem nežno doteknila lica in dejala: »Upam, da boste pridni,« im me je odpravila z gospodično. Gospe, ki sem jo bila pravkar ostavila, je bilo kakih devet in dvajset let: moja spremljevalka se mi je 111^« •„ j • zdela za nekaj let mlajša. Prva se je uveljavljala po Kllcah 111 1Tie posadll> na zadnie mesto-svojem glasu, pogledu in videzu. Gospodična Miller je bila bolj preprosta; njeno lice je bilo rdeče, dasi se mu je poznalo, da je orala nekoč po njem huda skrb. Vihrava je bila v hodu in kretnjah, kakor bi imela venomer mnogo nujnega opravka; bilo ji je poznati, da je nižja učiteljica, in kcsneje sem se uverila, da se nisem bila zmotila. V njenem spremstvu sem stopala iz sobe v sobo, s hodnika na hodnik neredno zidanega obširnega poslopja; iz popolne, malo puste tišine tega dela sva prišli v krilo, koder se je razlegal šum mnogih glasov, in takoj nato sva stopili v prostrano, dolgo sobano, kjer sta stali ria vsakem koncu dve veliki leseni mizi. Na vsaki mizi sta brleli dve sveči; okoli miz je sedela po klopeh družba deset do dvajset let sta in mrmranje številk. Miss Miller je hodila od razreda torbice iz hodnega platna, namenjene za ročna dela. Vse so bile v volnenih nogavicah in preprostih kmet- Nekje daleč se je oglasil zvonček. Mahoma so pri- skih čevljih z mosingastimi zaponkami. Menda dvaj- šle tri gospe v sobo; vsaka je stopila k svoji mizi in set deklet v taki obleki je bilo že odrasuh, bile so sedla. Miss Miller je zavzela četrti prazni sedež, ki je pravzaprav mlade žene. Oprava se jim je slabo pri e- bil blizu vrat in okoli katerega so se bile zbrale naj- sala in tudi najlepše izmed njih so bile videti nekam manjše deklice. V ta najnižji razred so tudi mene po- čudne. Še vedno sem jih ogledovala in v presledkih mo-Delo se je začelo. Ponovile so se molitve tega trila tudi učiteljice, od katerih mi nobena ni baš uga-dne, potem so učenke naizust povedale nekatere tekste jala; debeluška je bila malo preprosta, črnka preoho-svetega pisma in nato je sledilo dolgo čitanje pogia- la, tujka nevljudna in čudna in Miss Miller, uboga vij iz biblije, kar je trajalo celo uro. Medtem se je-bilo stvarca, je bila zaripla v obraz, trudna in izmučena, zdanilo. Neumorni zvon je v četrto zapel; razredi so Ko sem tako gledala lice za licem, je nenadoma sko-se zgenili, uredili in odkorakali v obednicb k zajutrku. čila vsa šola pifkoncu, kakor bi jih bila dvignila skup-Kako sem bila zadovoljna, ker sem se nadejala, da do- na vzmet. bim svoj obrok! Skoro slabo mi je bilo od gladu, ker sem bila prejšnji dan tako malo použila. Kaj se je zgodilo? Nobenega povelja nisem bila slišala. Začudila sem se. Še preden sem se zavedla, Refektorij je bil velik, mračen prostor z nizkim so razredi zopet sedli. A vse oči so bile zdaj obrnjene svodom. Na dveh dolgih mizah sp se kadile sklede, v isto stran; moje so sledile občni smeri in so obti-polne neke vroče jedi, ki pa na mojo žalost ni baš naj- dale na tisti gospe, ki me je bila sinoči sprejela. Stala lepše dišala. Opazila sem splošno nezadovoljnost, ko je na dolenjem koncu dvorane pri kaminu. Molče in rih deklet. V slabi luči lojenic se mi jih je zdelo brez !)0UfjJ*7 }z Predni'h VI"st procesije, kjer so bila največ števila, a v resnici jih ni bilo čez osemdeset. Vse so ]a dekleta’ se Je ^ul 5epet: so pare zajtrka dosegle nosnice tistih, ki bi naj to z,mes resno je motrila dve vrsti deklet. Miss Miller se ji je približala in jo nekaj vprašala, nato se je vrnila na bile enako opravljene; nosile so rjave volnene obleke in hodne predpasnike. Bila je ura učenja; baš so se »Ogabno! Kaša je že spet prismojena!« »Mir!« je nekdo vzkliknil, a ne gospodična Miller, pripravljale za drugo jutro in šum, ki sem ga bila sli- marved, stareiša učiteljica, majhna in mračna gospa, Šala. je bil združeni posledek njih šepetov. Gospodična Miller mi je mignila, naj sedem na klop pri vratih, potem pa je odšla na gorenji konec dolge sobane in je kriknila: * svoje mesto in glasno rekla: »Monitorke prvega razreda, prinesite zemeljski obli!« Medtem ko so deklice izvrševale povelje, je gospa zalo oblečena, a na videz malo bolehna; stopila je na POirialem prihajala po dvorani. Pravim, da imam brž-čelo mize, bolj okrogla dama pa je načelovala drugi korie Priličen organ za obožavanje, ker še vedno se mizi. Zaman sem iskala z očmi tisto damo, ki sem jo sPotpinjam tiste občudujoče zavzetosti, s katero so mi bila sinoči najprej videla; ni je bilo. Miss Miller je se- sI.edde °či njenim kretnjam. V jarki luči dneva je bila .. ., . .. . ... , ., , dela pri spodnjem koncu mize, ob kateri sem čakala v|dett visoka, lepa in zastavna. Rjave oči z dobrotl.ii- »Momtorke ) —poberite učbenike m jih odnesite.« zajutrka, in enako mesto je pri drugi mizi zavzela sta- vini sdaiem hi lepimi dolgimi vejicami so še poudarja" rno,ulH. Ji.a so od raznih miz, ho- r£jša dama( ]{. syoji vnanjostj nekaj^ ni sodi!a v ta jale beloto njenega vsokega čela; na obeh sencih so m»c n r, ™, o " " "" krog; kakor sem pozneje izvedela, je bila to naša uči- se kopičili temuorjavi lasje v okroglih kodrih, kakor teijica francoščine. Dolga zahvalna molitev je sledila zahtevala tedanja šega, ko niso bile več priljublje- dlle od mesta do mesta, pobirale knjige in jih odnašale. Gospodična Miller je nato spet velela: »Monitorke — prinesite podnose z večerjo!« Dekleta so odšla in se takoj vrnila; vsaka je nosila podnos, na katerem so bili obroki ne vem česa, ne ne gladke pričeske ne dolgi svedrčki. Njena obleka, istotako po tedanji modi, je bila iz vijoličastega in pele smo himno; nato je prinesla dekla čaja za uči teljice in lotile smo se zajutrka. _ ______________ v , . Vsa gladovna in oslabela sem pogoltnila žlico ali suktIa z nekakimi španskimi našivi iz črnega žameta, vre vode m casa. Razdelile so obroke in kdor je hotel, dve svojega obroka, ne da bi bila mislila na okus a ^ata ura — ki tedaj še niso bile tako navadne kot je pil iz skupne čaše požirek vode. Ko je bila prišla jedva sem utešila najhujši glad. sem zaznala, da >em dandanes ~ se ji je svetila ob pasu. Qa bo slika po- vrsta name. sem se napila vode, ker sem bila žejna, protivno dišečo mešanico. Prismojena ovsena kaša je pcdna’ llaJ si primisli bravec še tanke poteze, bledo a jedi pa se nisem doteknila; razčiljenje in trud sta mi malone tako gnusna kot gnil krompir; še lakota se je -'asno P°h> plemenito vedenje in resen nastop, in imel bila vzela tek. Zdaj sem tudi videla, da je bila vsa ve- hitro nasiti. Žlice so se le po malem gibale. Videla bo vsa* Ptilicno jasno predstavo o vnanjosti tiste da cerja tanek kos ovsenega kolača. sem, kako so dekleta okušale jed in se trudile, da bi me’ k* h ie bilo ime Miss Marija Temple*), kakor sen Po večerji je čitala Miss Miller molitve in nato so jo pogoltnile. V nmogih slučajih se je ta poizkus izja- Cita,a nekoC na prvi s............................. odšli razredi paroma v gorenje_nadstropje. Ker me je lovil. Zajutrk je bil pri kraju in nihče ni bil zajutrko- bi,a ,!?ro,ei!a’ da ji ffa,p val. Zahvalile smo se za nekaj, česar nismo bile pre- jele, in zapele smo drugo himno, nato smo šle iz re-fektorija in v učilnico. Ko je bila na meni vrsta in .... sem stopala mimo mize, sem opazila, da je učiteljica , - • ------- ------------ i ^°,Ii?.e •vrste, Postelj, v vsako sta hitro smuknili po dvignila skledo kaše in jo okusila. Pogledala je tova- so. Rodovino, slovnico in druge predmete. V drugi dve deklici; v desetih minutah so upihnile edino sve- rišice in vsa lica so izražala negodovanje Tista okrog- uri je sledil° Pisanje in računanje in nekaj starejših nfx* \r tičim 1« lami #-» ~ ~ 11 •• s, ., ^ r {/-, ,«X:ln JVtT: „ *t> « «« la učiteljica pa je šepnila: »Gnusna zmes, to je že od sile!« Četrt ure je minilo, preden se je pouk zopet začel; dotlej je vladal v šolski sobi slaven trušč in hrup. V tem premoru je bilo namreč dovoljeno govoriti bila utrujenost povsem prevzela, spalnice skoro pogledala nisem; le to sem videla, da je bila kakor učilnica zelo prostrana. Prvo noč sem spala pri gospodični Miller; pomogla mi je se sleči. Ko sem legla, sem mo čo; v tišini in popolni temi sem zaspala Noč je hitro minila. Pretrudna sem bila, da bi sanjala. Samo enkrat sem se vzdramila in slišala, kako veter divje stoka in kako lije dež ter da je Miss Miller legla ob moji strani. Ko sem bila spet odprla oči, jc sem strani molitvenika, ki mi ga je ponesem v cerkev. Prednica Lo\vooda — ker to je bilo njeno dostojanstvo — je sedla pred dve obli na mizi in poklicala prvi razred k sebi; začela je učiti zemljepisje. Nižje lazrede so poklicale posamezne učiteljice; ponavljale £frP£\nfflaS