TITU ob sedemdeseti obletnici... M x i vsi vemo, kdo je Tito in kaj nam pomeni Mi vsi čutimo, kako silna ljubezen do njega živi ▼ vseli jugoslovanskih narodih, v našem delovnem ljudstvu in kakšen ugled uživa v demokratičnih množicah vsega sveta. Vendar je umestno, da Titovemu življenju in delu danes izrecno posvetimo svojo iskreno misel, ki bodi z njo izražena tudi vsa naša globoka hvaležnost za njegovo delo. Josip Broz Tito se je rodil pred 70 leti v hrvatski vasi tik ob Sotli očetu Hrvatu in materi Slovenki, v mnogoštevilni kmečki družini. Zgodaj je poleg otroškega veselja doživel tudi trpka spoznanja, ki so mu oblikovala značaj. Zgodaj je moral oditi v svet, da si v njem poišče dela in kruha. Kot industrijski delavec —- strugar se je 18-leten včlanil v Socialdemokratsko stranko in sindikat ter z vso odločnostjo sodeloval v vrsti stavk proti kapitalističnim delodajalcem. Stremeč po novih spoznanjih in izkustvih se je razgledal tudi po tujih deželah, povsod v sebi čuteč proletarca — zvestega sinu delavskega razreda, ki se je v duhu mednarodnega marksizma širomn po svetu boril za pravice do boljšega življenja. V trdi borbi izkoriščanih in teptanih je Josip Broz v sebi gradil nepopustljivega borca za pravičnejšo ureditev človeške družbe, s svojim vzgledom vzpodbujajoč vrste proletarskih tovarišev. Prva svetovna vojna je še poglobila njegove kritične poglede na tedanjo razredno družbo in brezpravnost delavskega razreda v njej, na nesmiselnost in pogubnost imperialističnih vojn. V njem je jeklenel duh upornosti in tako je že kot mlad vojak okušal zapore v petrovaradinski trdnjavi. Poslali so ga na avstrijsko fronto proti carski Rusiji. Kot vojni ujetnik je moral delati po raznih krajih obsežne reakcionarne države, povsod in tudi v Sibiriji iščoč stika z zavednimi delovnimi tovariši in prebujajoč v drugih še spečo razredno zavest. Najdemo ga v vrstah ruskega proletariata, ki pod leninovo zastavo zmaga v Oktobrski socialistični revoluciji leta 1917. To je zanj mogočno doživetje, ki usmeri vso njegovo nadaljnjo pot, delo in borbo. Po razpadu stare habsburške monarhije se je Josip vrnil na Hrvatsko, ki je medtem postala del kraljevske, kapitalistične Jugoslavije in se takoj vključil v novo Komunistično partijo Jugoslavije. Kot industrijski delavec v raznih krajih je posvetil vse svoje moči nalogam, ki jih je dajala Partija, preganjana v svoji ilegalnosti in bil uspešen tudi kot sindikalni funkcionar. Ponovno je pred sodiščem neustrašno razkrinkaval pravosodje kapitalistične države. Pet let ponovne ječe po raznih kaznilnicah in tudi v Mariboru pa ni moglo zlomiti njegove revolucionarnosti. Zopet je s povečano energijo delal na utrditvi partijske organizacije, na njenem očiščenju in enotnosti, proti frakcionaštvu. V tem času je kakor že v svojih otroških letih mnogokrat prebival pri svoji teti Ani Kolar v Trebčah pri Podsredi na Kozjanskem. Tu je v letih 1936 do 1941 vodil več partijskih konferenc in posvetovanj. Udeležil se je tudi partijske konference leta 1938 v Smiglovi zidanici nad Grajsko vasjo pri Preboldu in še drugih na Slovenskem, sodelujoč pri tem tudi s tov. Francem Leskoškom. Na vseh teh so bili sprejeti konkretni sklepi o nalogah reorganizirane enotne Partije, o zbiranju naprednih protifašističnih sil pri nas glede na dogodke v svetu ob rastoči agresivnosti fašizma. Leta 1937 je bilo postavljeno novo vodstvo KPJ s tov. Titom na čelu in zdaj se je ta na novih temeljih lahko uspešno posvetila svoji pravi revolucionarni vlogi: vodstvu ljudskih množic, zatiranih, izkoriščanih in izpostavljenih grožnjam fašizma doma in v svetu. Slovenijo je pretresel val stavk, v pričakovanju usodnih svetovnopolitičnih spopadov se je krepila demokratična zavest in svobodoljublje naših narodov. Druga svetovna vojna je leta 1941 zajela tudi Jugoslavijo in jo kakršna je bila, strla brez odpora. Tedaj je KPJ s Titom na čelu bila naša edina politična organizacija, ki je po svoji nckomprimi-tirani preteklosti in s prekaljenimi kadri mogla postati voditeljica naših narodov v najtežji dobi naše zgodovine. Uničiti fašističnega okupatorja z domačimi izdajalci vred in z revolucijo zrušiti stari kapitalistični družbeni red ter zgraditi novo skupnost, ki bo resnična domovina človeku — to so bile skupne težnje Partije in našega delovnega ljudstva. Poziv CK KPJ na osvobodilni boj je zbral tisoče in tisoče borcev jugoslovanskih narodov, povezanih zdaj v pravem bratstvu in enotnosti. Tito kot vodilni predstavnik Partije in kot komandant Vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije je bil osebnost, kakršne premnogi drugi narodi v tem času niso imeli. Postal nam je simbol plemenitega junaštva in pripravljenosti na popolno osebno žrtvovanje — in vzgled. V njem kot voditelju je bila utelešena ljudska duša z vsemi svojimi najdragocenejšimi vrlinami in težnjami iz grenkih stoletij naše preteklosti. Skozi večletno vojno je Tito delil najkrutejše trpljenje s svojimi soborci v partizanskih enotah. Znal je organizirati močno silo, prežeto z visokim duhom, ki sc je ob njej razbilo sedem zagrizenih sovražnih ofenziv. Vzporedno z večanjem osvobojenega ozemlja se je utrjevala naša nova ljudska oblast, ki jo je uzakonilo II. zasedanje AVNOJ 29. nov. 1943 v Jajcu. Nova stvarnost ljudske Jugoslavije je po daljnovidnem Titovem prizadevanju dobila močan temelj, ki ga nič ni moglo več omajati. Ko se oziramo nazaj v našo častno preteklost, nam je vselej pred očmi z ljubeznijo milijonov ljudi obdani lik heroja Tita, velik v svoji globoki človeškosti. Takšen se nam je pokazal še posebej v IV. ofenzivi, kjer je z vso teži-no odgovornosti reševal tisoče ranjenih borcev. Vidimo ga v V. ofenzivi ob Sutjeski, kjer sam ranjen misli na ohranitev življenj svojih tovarišev v boju. Poln zavesti odgovornosti pred samim seboj je prežet z velikodušnostjo do ljudi, katerih sreči je posvečeno njegovo življenje in delo. Trnovo pot maršala Tita skozi vojno je zaključila veličastna zmaga leta 1945. Pod vodstvom njegovim in Partije je delovno ... na mnoga leta ljudstvo jugoslovanskih narodov skozi kri, trpljenje in ogromne žrtve doseglo svoj cilj, ko si jc odprlo vrata v novo skupnost, v socialistično Jugoslavijo. S Titom v borbi, s Titom v miru! — je bilo naše geslo skozi vsa leta, ko si po revoluciji gradimo svoj novi dom, ki mora biti resnični dom delovnih ljudi. V tem domu naj bo ljudstvo sebi gospodar, oprto na vodstvo preizkušene Komunistične partije kot nosilke najboljših njegovih teženj in interesov. Glas in volja ljudstva v predstavniških telesih, ljudsko upravljanje v javnem življenju, delavsko samoupravljanje v podjetjih, varovanje zakonitosti, ljudska kontrola, stvarna kritika in neizprosno zatiranje pojavov sebično nepoštenosti povsod! Nadaljnja socialistična izgradnja naše družbe v duhu nauka marksizma -leninizma, a vskladu z našimi posebnimi razmerami in koristmi! Nenehna skrb, posvečena blaginji delovnih ljudi, njihovemu materialnemu in kulturnemu napredku! Zdrav razvoj našega gospodarstva in hitro odpravljanje napak, kjer se pojavljajo! Odstranjevanje vsakih sledov izkoriščanja človeka po človeku! Boj privilegijem, ki ločujejo ljudi! To je pot, ki nam jo kaže Tito in s katere ne smemo kreniti. To naj bo najvarnejša pot naše mladine, ki ji Tito odpira bodočnost, deležen vse njene ljubezni. Naš visoki jubilant, naša KP, sta nas uspešno vodila tudi skozi težavna leta spora s Kominform-birojem kot orodjem stalinizma, ko je bilo treba varovati pravice vsake dežele za njeno njej primerno pot v socializem na načelih enakopravnosti Partij sveta. Naša država stoji izven svetovnih političnih blokov, povezana z deželami, ki vidijo v obstoju blokov nevarnost za novo imperialistično vojno in v uporabi jedrskega orožja grozečo katastrofo človeštva. V naporih za popolno likvidacijo kolonializma in za mirno sožitje vseh narodov stoji med vodinlimi osebnostmi tovariš Tito. Njegova genialna državniška dejavnost v vojni in miru in naš vzgled socialistične graditve sta ustvarila Jugoslaviji najsvetlejši ugled v svetu. 2e davno je ime Josip Broz-Tito stopilo v zgodovino, ki si jo piše celokupno človeštvo. Ime, ožarjeno s sijajem velike ustvarjalne osebnosti, ki v svoji pomembnosti daleč izstopa iz okvira domače zemlje. In vendar — ta zgodovinska osebnost, ta najzvestejši, največji sin našega ljudstva je tudi danes živ, je zdrav med nami in neutrudno delaven v službi svojemu ljudstvu, z njim povezan z vsemi koreninami svoje biti, do dna zavzet za njegovo dobro. In v tem je naša radost in sreča! Posebne. srečr. je biti sodobnik ob njem, to se pravi, živeti v dobi njegove žive veličine in imeti možnost, doprinašati k vsemu, kar je bilo doseženo v borbi in povojni izgradnji. Ta naša današnja sreča pa nas nenehno obvezuje h hvaležnosti do onih, ki so za bogastvo našega življenja v borbi žrtvovali sebe. Ob jubilantovi 70-letnici rojstva nas spremlja naša vroča želja, da nam še mnogo let ostane zdrav in krepak kot prvi graditelj naše socialistične skupnosti. Naj živi socialistična domovina delovnega ljudstva — Titova Jugoslavija! Volitve organov delavskega samoupravljanja Dne 27. aprila letos so bile volitve delavskega sveta podjetja in svetov ekonomskih enot. Glasovanje je bilo na 18 voliščih upoštevaje razdrobljenost podjetja na sektorje, gradbišča in delavnice. Na dan volitev je bilo skupno 1689 volilnih upravičencev. Na vseh voliščih je glasovalo 1495 volivcev, ali 88%. Od skupno 1495 oddanih volilnih listkov je bilo neveljavnih za CDS 50, za svete ekonomskih enot pa 28 volilnih listkov. V organe delavskega samoupravljanja so bili izvoljeni naslednji člani -kolektiva: Delavski svet: 1. Aj-ster Roman, gradbeni tehnik 2. Križnik Ivan, strojnik 3. Prekrat Jože, tesar 4. Goričan Maks, zidar 5. Bandič Jerko, gradb. tehnik 6. Šimenc Erna, knjigovodja 7. Vincelj Josip, delavec 8. Kuzmič Džuro, strojnik 9. Simon Tomo I., zidar 10. Vrbnjak Vinko, zidar 11. Bratina Leon, delovodja 12. Vočanec Ivan, asfalter 13. Kolman Franc, zidar 14. Pušnik Ernest, zidar 15. Turščak Štefan, železokrivec 16. Vrenko Karel, zidar 17. Krajnc Ivan, tesar 18. Goršek Stanko, delovodja 19. Mraz Jože, zidar 20. Žganec Ivan, delavec 21. Kos Anton, knjigovodja 22. Vodlak Jože, zidar 23. Šmarčan Martin, tesar 24. Žlaus Martin, delovodja 25. Jalševec Ivan, železokrivec 26. Fevžar Martin, delovodja 27. Korent Ivan, delovodja 28. Friščič Juraj, mizar 29. Meštrič Mato, zidar 30. Klopotan Anton, železokrivec 31. Belehar Franc, klepar 32. Petek Janez, elektrotehnik 33. Lakovič Alojz, pom. tehnol. 34. Oberžan Jože, mojster del. 35. Šterk Anton, mizar 36. Golavšek Milan, tehnolog 37. Vaš Ivan, tesar 38. Majcen Jože, kamnosek 39. Vidali Karel, gradb. tehnik 40. Gaberšek Ladislav, pečar 41. Čuješ Franc, cementninar 42. Žlajpah ing. Drago, gradbeni inženir 43. Naglav Lea, knjigovodja 44. Čevnik Franjo, šef kadrovskega oddelka 45. Colarič Milan, strojni tehn. Predsednik delavskega sveta je tov. Aj-ster Roman. Namestnik predsednika delavskega sveta je tov. Bandič Jerko. Sveti ekonomskih enot Sektor Celje 1. Ajster Roman, gradb. tehnik 2. Križnik Ivan, strojnik 3. Prekrat Jože, tesar 4. Goričan Maks, zidar 5. Bandič Jerko, gradb. tehnik 6. Šimenc Erna, knjigovodk. 7. Vincelj Josip, delavec 8. Kuzmič Džuro, strojnik 9. Simon Tomo I., zidar 10. Vrbnjak Vinko, zidar 11. Bratina Leon, delovodja 12. Vočanec Ivan, asfalter 13. Kolman Franc, zidar 14. Pušnik Ernest, zidar 15. Turščak Štefan, železokrivec 16. Vrenko Karel, zidar 17. Krajnc Ivan, tesar 18. Goršek Stanko, delovodja 19. Čretnik ing. Avgust, šef gradbišča 20. Gračner Anton, zidar 21. Gorišek Matija, zidar 22. Horvat Janez, delavec 23. Skubic Drago, šef gradbišča 24. Grabner Rafko, knjigovodja 25. Roter Karl, tesar 26. Ivanjko Milan, PK delavec 27. Velenšek Jože, tesar 28. Tratnik Jože, zidar 29. Lipovšek Dane, K zidar Sektor Štore 1. Mraz Jože, zidar 2. Žganec Ivan, delavec 3. Vračko Ivan, zidar 4. Zelenko Janez, tesar VK 5. Koščak Izidor, delavec PK 6. Pukšič Franc, tesar 7. Krizmanič Mijo, delavec PK 8. Maček Rok, strojnik 9. Kodrnja Rok, delavec PK 10. Koščak Franc, delavec PK 11. Horvat Avgust, delavec PK 12. Strašek Franc 13. Križnik Karl, strojnik 14. Magič Rok, delavec 15. Špiljar Pavel, delavec PK Sektor Žalec 1. Kos Anton, knjigovodja 2. Vodlak Jože, zidar 3. Šmarčan Martin, tesar 4. Težački Džuro, strojnik 5. Cvikl Franc, tesar 6. Emeršič Ivan, zidar 17. Bratovščak Stanko, PK gr. delavec 18. Režek Ludvik, železokrivec 19. Firšt Jože, VK tesar Sektor kovinskih obratov 1. Belehar Franc, klepar 2. Petek Janez, elektrotehnik 3. Šafarič Stanko, električar 4. Vipotnik Franc, ključavn. 5. Mešl Alojz, klepar 6. Salcrbir Stanko, vodov. inst. 7. Mastnak Viktor, električar 8. Toplak Jože, ključavničar 9. Božič Jože, mojster 10. Berghaus Ivan, ključavničar 11. Špcglič Anton, električar 12. Dolenc Mirko, električar 13. Peer Karl, el. mojister 14. Zavšek Franc, klepar 15. Kunc Bogomir, ključavničar 5. Klemenčič Stanko, kamnosek 6. Komeriički Anton, skladiščnik 7. Šuster Alojz, PK kamno-sek 8. Novačan Feliks, PK cementninar 9. Jelačič Stanko, PK gr. strojnik 10. Gomilšek Alojz, pečar 11. Gaberšek Rudi, pečar 12. Goršek Franc, strojni ključavničar 13. Zagajšek Oto, KV tera-cer 14. Škrabi Jože, PK cementninar 15. Bratina Franc. gr. delovodja 16. Jazbec Franc, PK strojnik 17. Recko Franc, VK pečar 18. Firšt Rudi, železokrivec 19. Žižek Peter, pečar - Prva slika centralnega delavskega sveta podjetja. Vsem, ki so bili izvoljeni čestitamo in jim v vsej mandatni dobi želimo obilo plodnega in konstruktivnega dela. (foto: Završek) 7. Klančnik Franc, delovodja 8. Mihalec Mato, železokrivec 9. Kronovšek Stanko, zidar 10. Drolc Stanko, zidar 11. Štrukl Franc, tesar 12. Zorinič Jože, zidar VK 13. Dravinec Stanko, delav. PK 14. Peter Anton, tesar 15. Gajnšek Karl, zidar Sektor Slov. Konjice 1. Žlaus Martin, delovodja 2. Jalševec Ivan, železokrivec 3. Fevžar Martin, delovodja 4. Satler Stanko, zidar 5. Voh Anton, skladiščnik 6. Rupnik Alojz, zidar 7. Rebernak Stanko, miner 8. Ofentavšek Jože, tesar 9. Rebernak Franc, zidar 10. Pavline Alojz, PK delavec 11. Leskovar Vid, zidar 12. Fijavž Štefan, PK delavec 13. Cemec Ivan, PK delavec 14. Šupergcr Jakob, tesar 15. Rozmarič Josip, železokrivec 16. Gaber Alojz, zidar 17. Voraček Peter, železokrivec Sektor Ljubljana 1. Korent Ivan, delovodja 2. Friščič Juraj, mizar 3. Meštrič Mato, zidar 4. Klopotan Anton, železokriv. 5. Škulj Jože, gradb. tehnik 6. Polgar Džuro, zidar 7. Jevšinek Marija, knjigov. 8. Gomboc Franc, delovodja 9. Varovič Nikola, strojnik 10. Madžarič Roko, strojnik 11. Zajšek Rudolf, skladiščnik 12. Rogan Jože, zidar 13. Pilko Jurij, VK tesar 14. Sire Štefan, zidar 15. Jelakovič Mirko, grad. del. 16. Ivkovič Cveto, gradb. del. Sektor za mehanizacijo 1. Lakovič Alojz, pomožni tehnolog 2. Oberžan Jože, mojster delavnice 3. Oberžan Tone, ključavničar 4. Kenda Rudi, mehanik 5. Legvart Franc, šofer 6. uammšek Franc, ključavničar 7. Gmajner Franc, ključavničar 8. Uplaznik Anton, električar 9. Zicar Andrej, mehanik 10. Škoflek Milan, teh. vodja 11. Strmetski Martin, šofer 12. Grum Jože, šofer 13. Knez Pavle, ključavničar 14. Šuster Danilo, mojster 15. Moderc Edvard, ključavničar Sektor zaključnih del 1. Šterk Anton, mizar 2. Golavšek Milan, tehnolog 3. Vaš Ivan, tesar 4. Kregar Adolf, mizar 5. Funkl Rafko, teh. vodja 6. Knez Jože, mojster 7. Vitanc Vinko, mizar 8. Gros Albin, mizar 9. Travner Ivan, mizar 10. Strauhar Edo, mizar 11. Vitanc Martin, žagar 13. Strojanšek Anton, žagar 14. Turnšek Franc, tesar 15. Vrabič Jože, tesar Sektor proizvodnje gradbenega materiala 1. Majcen Jože, kamnosek 2. Vidali Karl, gradbeni tehnik 3. Gaberšek Ladislav, pečar 4. Čuješ Franc, cementninar Uprava 1. Žlajpah ing. Drago gl. ing. zaklj. del 2. Naglav Lea, knj-igovodkinja 3. Čevnik Franjo, šef kadrovskega oddelka 4. Colarič Milan, strojni tehnik 5. Sever Ivan, vodja SIP-a 6. Kramžar Vinko, strojnik 7. Šterbenc ing. Ivo, vodja ods. v pripravi dela 8. Koželj Rudi, varnostni tehnik 9. Šturm Jelka, knjigovodja 10. Črepinšek Blaž, referent 11. Bezlaj Ivica, stenodaktilo-grafinja 12. Cijan ing. Ivan, gl. ing. priprave dela 13. Lang Venceslav, vodja odseka 14. Črepinšek ing. Leon, projektant 15. Borinc Lojze, upravnik del. naselja Na I. rednem zasedanju delavskega sveta podjetja z dne 11. maja 1962 je bil izvoljen upravni odbor v naslednji sestavi: Člani upravnega odbora 1. Simon Tomo, I. zidar 2. Skubic Drago. gr. tehnik 3. Klenovšek Stefan, delovodja 4. Bratina Leon, delovodja 5. Meštrič Rudi, železokrivec 6. Žlaus Martin, delovodja 7. Gajšek Maks, mojster 8. Žlajpah ing. Drago, gr. inženir 9. Funkl Rafko, tehnik 10. Vidali Karl, tehnik Namestniki članov upravnega odbora 1. Hribernik Frido, zidar 2. Prekrat Jože, tesar 3. Mirnik Karel, delovodja 4. Šimenc Erna, knjigovod. 5. Korent Ivan, delovodja 6. Fevžar Martin, delovodja 7. Oberžan Jože, mojster 8. Klemenčič Stanko, kamnosek 9. Colarič Milan, tehnik 10. Vaš Ivan, tesar Predsednik upravnega odbora je Klenovšek Štefan gradb. delovodja. Stalne komisije delavskega sveta: Disciplinska komisija 1. Bandič Jerko, predsednik — namestnik predsednika Lakovič Alojz 2. Kotnik Franjo, član — namestnik Petek Janez Tretjega člana in namestnika imenuje sindikalna podružnica. Funkcija komisije traja eno leto. 2. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih ramerij 1. Colarič Milan, predsednik ■2. Čevnik Franjo, tajnik 3. Zbiljski Ludvik, član 4. Koželj Rudi, član 5. Kolman Franc, član Funkcija komisije traja do preteka mandatne dobe delavskega sveta. 3. Komisija za zaščito žena, mladine in invalidov 1. Naglav Lea, predsednik 2. Šimec Erna, tajnik 3. Vučko Ivan, član Funkcija komisije traja do -preteka mandata delavskega sveta. 4. Komisija za higiensko tehnično varstvo pri delu 1. Fevžar Martin, predsednik 2. Koželj Rudi, tajnik 3. Šuster Danilo, član 4. ing. Zagode Stane, član Petega člana imenuje sindikalna podružnica. Funkcija komisije traja do preteka mandata delavskega sveta. 5. Komisija za štipendije 1. Belehar Franc, predsednik 2. Vitanc Franc, tajnik 3. Ing. Cijan Ivan, član Četrtega in petega člana imenuje sindikalna podružnica. Funkcija komisije traja do preteka mandata delavskega sveta. 6. Upravni odbor počitniških domov 1. Kos Anton, predsednik 2. Kotnik Franjo, tajnik 3. Novak Karlo, član Četrtega in petega člana imenuje sindikalna podružnica. Funkcija upravnega odbora traja do preteka mandata delavskega sveta. 7. Komisija za investicije 1. Žlajpah ing. Drago predsednik 2. Sever Ivan, tajnik 3. Dolenc Cvetko, član 4. Božnik ing. Edo, član 5. Črepinšek Silva, član Funkcija komisije traja do preteka mandata delavskega sveta. 8. Stanovanjska komisija 1. Simon Tomo, predsednik 2. Kotnik Franjo, tajnik 3. Vrbnjak Vinko, član 4. Grabner Rafko, član Petega člana imenuje sindikalna podružnica. Funkcija komisije -traja do preteka mandata delavskega sveta. 9. Komisija za racionalizacijo in napredek proizvodnje 1. Vidali Karl, predsednik 2. Skubic Drago, tajnik 3. Šmuc Maks, član 4. Košir Valter, član 5. Čuk ing. Franc, član 6. Pintar Jože, član 7. Samec ing. Dušan, član Funkcija komisije traja do preteka mandata delavskega sveta. Petnajst let... Na novem službenem mestu želimo dosedanjemu direktorju podjetja tov. Venceslavu Jerasu mnogo uspehov Z odločbo ministrstva za gradnjo LES je bil tov. Jeras Venceslav postavljen za direktorja Splošnega gradb. podjetja »Beton« Celje. Datum nastopa: 1. september 1947. Letos torej poteče 15 let odkar je prevzel vodstvo podjetja. Razvoj podjetja je bil v tem času naslednji: Začetek podjetja sega pravzaprav še v leto 1946, ko se je ustanovilo »Okrožno gradbeno podjetje« kot matični zametek sedanjega podjetja. Datum 26. 3. 1947 pomeni za to le prvo rojstvo podjetja, ko je bilo z odločbo vlade LRS postavljeno Splošno gradbeno podjetje »Beton«. Ob ustanovitvi je pričelo životariti s podporo celjske občine na ta način, da je ta dala iz svojega staleža delovno silo, orodje in naročila za takojšnji začetek dela. Podjetje ni bilo ustanovljeno le za potrebe v mestu Celju, temveč posebno v okviru okraja, kakor tudi ostalih predelov izven celjskega okraja. Posebno je tu poudariti trboveljski bazen. Tamkajšnji razvoj premogovnikov in druge industrije je zahteval znatne novogradnje. Velikost gradbišča je bila tolika, da se je od leta 1948 do leta 1950 ločilo od matičnega podjetja kot samostojna gospodarska enota pod imenom SGP »Zidar« Trbovlje. Fuzija v lotu 1950 je to enoto zopet pridružila k »Betonu«. Povedali smo že, da se je podjetje pričelo razvijati takorekoč iz nič. Nastopale so razne težave. Če bi skrbeli samo za podjetje, bi bilo dosti manj težav, tako pa je bilo treba poleg gradbene dejavnosti skrbeti še za ustanovitev raznih delavnic, za ureditev delavskih naselij, menz. DUR, ekonomij in raznih delavnic kot čevljarstvo, krojaštvo ter celo trgovina. Večkrat so te stvari dale več gradenj. Osnovni problemi v razvoju podjetja so bila predvsem vprašanja kadra, delavcev, vajencev, strokovnjakov, dalje vprašanje osnovnih sredstev, predvsem mehanizacije, postavitev lastnih stanovanjskih zgradb, zasilnih stanovanjskih barak po gradbiščih itd. Omeniti je treba, da se je vzporedno z razvojem matičnega podjetja začela razvijati tudi stranska dejavnost, takratni pomožni obrati s potrebnimi delavnicami. Kakor v gradbeništvu, tako je tudi v teh obratih bila borba za porast iin dvig strokovnosti in produktivnosti na prvem mestu. V obdobju obstoja podjetja je bila vrsta pomembnih dogodkov, ki so značilni za njegov razvoj. Leta 1949 je sprejelo vodstvo > podjetja zelo važno odločitev, da <• pristopi h gradnji delavnic, Skla- V dišča im garaž na Lavi. To je bilo <• tudi uspešno izvedeno in sicer ve- V činoma z lastnimi sredstvi. Leta 1950 je bila dograjena še f mizarska delavnica. S tem so bili < na Lavi skoncentrirani večinoma < vsi obrati, razen cementninarske < delavnice in žage. < Leta 1950 so bili v podjetju iz- J, voljeni prvi samoupravni organi, > ki :so prevzeli upravljanje pod- ( jetja v svoje roke. ,> Leta 1951 je pričelo izhajati (l Glasilo. (I Leta 1952 je delavski svet na- <1 čel vprašanje reorganizacije pod- (I jetja. Razpisan je bil natečaj za <1 izdelavo poslovnika podjetja, ki (l je bil izdelan. <» Leta 1952 so bili prvič iz vol j e- V ni po gradbiščih obratni sveti kot V pomožni samoupravni organ. V Leta 1954 je bilo na podlagi sprejetega poslovnika in sklepa J, delavskega sveta podjetje reorga- , nizirano. Ustanovljene so bile V ekonomske enote in reorganizira- , na uprava podjetja. 2e ob ustanovitvi podjetja je J posloval projektivni biro, vendar ' takrat le za potrebe podjetja. V > letu 1955 pa je bil razširjen in ) dela od takrat tudi za zunanje i naročnike. Od razširitve dalje je J biro izdelal 174 raznih načrtov, # med katerimi so posebno značil- # ni B 16 (16 stanovanjska stavba) t in ILI — vrstne hiše, od katerih 4 sta oba realizirana. f Leta 1947 je imelo podjetje 695 *[ zaposlenih ter ustvarilo 536,648 f tisoč din vrednosti del. Leta 1956 (( pa je bilo zaposlenih 1740 z * ustvarjeno vrednostjo 1.254,036.000 \ din. S 1. 1. 1959, ko so bila združc- (| na celjska gradbena podjetja v J GIF »Ingrad«, je bil postavljen J za direktorja podjetja tov. Jeras. Začetne težave so bile kmalu pre- V magane; tako je danes kolektiv v imenu kolektiva izrekamo pri-znanje za ves trud in nesebično i delo, ki ga je vložil za napredek (i podjetja. Na novem delovnem ^ mestu mu želimo polno uspehov. Uredništvo , II. KAKŠNO JE BILO SODELOVANJE ČLANOV PRI DELU DS? V splošnem lahko trdimo, da so v glavnem člani redno sledili in dajali koristne predloge za reševanje zelo različne in pestre problematike, ki se je pojavljala pred delavskim svetom. Kot primer takega sodelovanja v diskusiji se tukaj konkretno omenja 11. redno zasedanje, dne 7. novembra 1961, kjer so takole diskutirali : Na tem zasedanju se je 22 delavcev priglasilo k diskusiji in so le-ti skupno diskutirali 32 minut; 25 uslužbencev je diskutiralo skupno 34 minut; vodilni uslužbenci pa so na tem istem zasedanju skupno dajali pojasnila na diskusije 44 minut. Pri tem je bila merjena čista diskusija, brez podajanja uvodnih tolmačenj ali predlogov. Sklepamo lahko, da so bili člani DS razmeroma aktivni, saj takšne diskusije predvsem s strani delavcev pred leti nismo bili vajeni. Čas diskusije je bil merjen samo na omenjenem zasedanju, trdimo pa lahko, da so tako nekako izgledale tudi vse ostale diskuzije naših zasedanj v celotni mandatni dobi. Poleg vsega pozitivnega, kar tukaj omenjamo, pa vendar lahko tudi trdimo, da je ta delavski svet imel nekoliko svojih članov, ki se v celoti mandatni dobi niso oglasili k besedi niti enkrat, ali pa zelo malo in da so se sej udeleževali le zaradi reda, niso pa k uspešnemu delu ničesar doprinesli. Seveda število takšnih članov ni bilo veliko, vendar bolje bi bilo, da ne bi bilo nobenega. III. O ČEM SMO DISKUTIRALI IN RAZPRAVLJALI NA ZASEDANJIH? Na posameznih zasedanjih smo razpravljali o sledečih najvažnejših problemih: 10. 6. 1960: Konstituiranje DS; izvolitev UO in imenovanje komisij delavskega sveta. 24. 6. 1960: Rezultati in pravilnik o obračunavanju po EE; razdelitev nerazporejenih sredstev po zaključnem računu; koriščenje sredstev za osebne dohodke iz rezervnega sklada in poročilo o stanju podjetja. 3. 8. 1960: Polletni obračun, pravila, pravilniki in poslovniki podjetja. 12. 10. 1960 Pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov; pravila in pravilniki podjetja; program nabave investicij in plan izobrazbe. 16. 12 1960: Tromesečni obračun podjetja; poročila komisije za investicije, HTZ komisije in upravnega odbora počitniških domov; perspektivni plan podjetja; 25. 1. 1961: Perspektivni plan podjetja; zadružna gradnja in predračun investicijskega vzdrževanja. 9. 3. 1961: Razprava in potrditev inventure podjetja; investicijski program nabave osnovnih sredstev. 23. 3. 1961: Zaključni račun za leto 1960; pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov in pravilnik projektivnega biroja. 28. 4. 1961: Volitve novega UO podjetja; volitve novega UO počitniških domov; pravilnik o razdeljevanju ČD in OD in dodatni investicijski program. 30. 5. 1961: Gospodarsko stanje v podjetju; zmanjšanje obsega del in znižanje števila zaposlenih. 29. 6. 1961: Pravilnik o delitvi ČD in OD; pravilnik o požarnovarnostni službi; investicijski program; zadružna gradnja in ukinitev sektorja Štore. 11. 9. 1961: Polletni obračun podjetja; dodatni investicijski program; pritožbe na pravilnik o delitvi OD in nabava mopedov za člane kolektiva. 7. 11. 1961: Spremembe pravilnika o delitvi OD; razprava in potrditev raznih pravilnikov; dodatni investicijski program; limiti za koriščenje osebnih avtomobilov in proizvodnja problematika. 4. 1. 1962: Priporočila občinskega odbora Celje; poslovnik podjetja; dodatni investicijski program; pravilnik o štipendijah; določitev limitov za koriščenje osebnih avtomobilov. 12. 1 1962: Razprava o spremembah in dopolnitvah pravilnika o razdeljevanju OD — smernice'za delo komisiji. 15. 2. 1962: Razprava in potrditev inventure podjetja; poročilo o počitniških domovih in pomanjkljivosti v varnostni službi. 28. 2. 1962: Razprava in potrditev sprememb pravilnika o delitvi ČD in OD; popravki gradbenih norm. 16. 3. 1962: Dopolnilne spremembe pravilnika o delitvi OD; analiza rezultatov ankete po vprašanju samoupravljanja. 30. 3. 1962: Zaključni račun za 1961. leto; cenik akordnih del za strojepisje in knjigovodstvgo OD; plan podjetja za 1962 leto. 13. 4. 1962: Poročila predsednika UO in DS; gospodarska [problematika v podjetju; razpis volitev v nove samoupravne organe. Če se vživimo v snov, ki je bila obravnavana na zasedanjih DS v teku zadnjih dveh let, ugotavljamo, da je DS zadostil svoji osnovni nalogi. Največ časa je bilo posvečeno pravilnemu gospodarjenju podjetja. Veliko je bilo na programu sklepanja o investicijskih nabavah, o delitvi dohodkov in razporejanju sredstev, kar vse se kaže v pozitivnem rezultatu, ki smo ga dosegli v primerjavi zadnjih treh let in sicer: (Nadaljevanje na 4. strani) Ob poteku mandatne dobe delavskega sveta Dne 13. aprila 1962 je bila zadnja seja centralnega delavskega sveta GIP »-Ingrad« v tej mandatom dobi, ki poteka s koncem meseca aprila 1962. Na omenjeni seji so bile razpisane volitve v nov delavski svet in ostale organe samoupravljanja, katere so bile dne 27. aprila 1962. Zadnja seja delavskega sveta je bila namenjena poleg ostalega tudii razpravi in pogovoru okrog uspešnosti delovanja tega organa kot posameznih članov. Poročilo, ki ga je podal predsednik, je zajelo (podatke iz vseh zapisnikov tega organa, delno je podal lasten komentar o raznih problemih in navedel mnenja nekaterih članov kolektiva, kii so dajali razne pripombe na delo delavskega sveta in članov tega organa. I. KOLIKO SEJ JE BILO IN KAKŠNA JE BILA UDELEŽBA? Iz zapiskov je razvidno, da je CDS imel v zadnji mandatom dobi skupaj 15 rednih in 5 izrednih sej. Od volitev v maju 1960 do danes je bilo število članov DS zmanjšano za 5 članov, od katerih sta dva zapustila podjetje, dva sta odšla na odsluženje v JLA, eden pa je umrl. Ostali so se sej udeleževali zadovoljivo, saj je bila udeležba od 72 do 97 %. Diagram udeležbe na sejah je: i 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 SEJE CENTRALNEGA DS Iz diagrama je razvidno, da je bila prisotnost članov v prvem letu mandatne dobe boljša kot v drugem. Prvi poizkusi in rezultati pri uvajanju prednapetega betona Slika nam prikazuje preizkus prednapetega nosilca na upogib. Čeprav je imel le 30 kom. prednapetih žic je bilo treba nanj naložiti kar 59 ton obtežbe da je popustil. Projektanti so bili zadovoljni z rezultatom. (foto: Završek) V želji, da ne zaostajamo za sodobnimi storitvami v gradbeništvu, smo tudi mi pristopili k študiju prednapetega betona, ki nam odpira čisto nove, večje možnosti gradnje. Ni sicer to nekaj novega, saj končno prednapete konstrukcije osvaja svet že precej let, pa vendar pri nas se ga je oprijelo doslej le malo podjetij. Naše podjetje se je navdušilo predvsem po ogledu in obisku pri gradbenem podjetju »Banat« iz Zrenjaniina. To podjetje ima že Kontinuirani porast produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti daje vodstvu kot tudi samoupravnim organom najboljše priznanje za vloženo delo in trud. IV. KAKO SMO INFORMIRALI KOLEKTIV O NAŠEM DELU? Večkrat je bilo slišati kritiko, da člani kolektiva ne vedo za ta ali oni sklep, ki je bil sprejet na nekem samoupravnem organu. Vsem nam je znano, da smo jasno dogovorjeni, kako bomo o sklepih obveščali kolektiv. Naše »GLASILO« je redno vsebovalo najvažnejše sklepe DS. Vsak član samoupravnega organa je imel in še ima svojo dolžnost, da se redno pred in po seji samoupravnega organa, posvetuje s svojimi volivci in jih o sklepih tudi redno seznanja ter da njihove predloge prenaša na organe. Ob koncu mandatne dobe lahko povemo, da je bilo v tem pogledu nekoliko članov DS zelo aktivnih, da pa vse niso bili v zadostni meri v kontaktu s svojimi volilci-. Te svoje dolžnosti bi se vsekakor novoizvoljeni člani morali v večjem številu zavedati in izvajati. V. KAKŠNE SO BILE PRIPRA- VE ZA SEJE? Ugotovljeno je bilo, da so seje in zasedanja neprimerno boljše večletne izkušnje in dela res že elegantne, vitke konstrukcije in kar je bistvo — poceni. Ne bi ponavljal vsebine tega obiska, saj končno, je bilo to v enem predhodnem članku objavljeno, poudaril bi le to, da oni delajo s preprostimi pripomočki, kar je mar-sikogar začudilo. Seveda, dela se pa precizno z veliko mero odgovornosti. Vse to omenjam zato, ker smo mi skušali iti vsaj na začetku po njihovi poti, prevzeti isti sistem, kot ga uporabljajo oni. Seveda vsak začetek je težak. potekala takrat, kadar so bili materiali temeljito v naprej pripravljeni in dani članom v predhodni študij. Tako v naprej pripravljenih sej je bilo pri DS v minuti mandatni dobi več in bi bilo želeti, da bi se v naslednji mandatni dobi vse seje resnično v naprej temeljito pripravile. Na pripravah naj bi sodelovati predvesem vsi strokovni ljudje v tistih službah, kjer se pokaže potreba po sodelovanju samoupravnih organov. Seveda bi moral pri pripravah sodelovati tudi predstavnik samoupravnega organa, ki bo vodil sejo, kajti ta oseba naj bi bila prav posebno temeljito v naprej seznanjena z nastopajočo problematiko. Tako pripravljene seje bodo krajše in kvalitetnejše. VI. SODELOVANJE Sodelovanje med organi samoupravljanja v podjetju, upravo, sektorji! in organizacijami v podjetju je bilo v pretekli dobi za-dvoljivo. S tem pa ni rečeno, da se ta sodelovanja ne bi mogla še izboljšati. Če bi hoteti to doseči, bi moral pokazati voljo prav vsak član kolektiva in na vsakem delovnem mestu, brez ozira ati zastopa proizvodnjo, organizacijo, upravo ati samouoravni organ. Če želimo izboljšati stanje, ozi- roma zasigurati napredek samoupravljanja v kolektivu bi bilo prav, da podajo posamezniki svoje pripombe na dosedanje delo samoupravnih organov in svoje predloge za izboljšanje. Za prvo halo, ki jo bomo gradili, smo že začeti pripravljati elemente in to nosilce in stropne plošče. Takoj na začetku pa čeprav je bilo vse dobro zamišljeno, smo naleteli na razne male težave — čisto konstruktivnega značaja. Namreč prednapeti beton zahteva visoke marke betona, preciznost izdelave, torej izurjene ljudi, ki bi to izvajali. Prednapete konstrukcije morajo biti cenejše (poleg ostalih prednosti) — ni pa to nujno oziroma mogoče že pri prvem objektu. Pa vendar, danes izgleda, da težave, ki nastajajo, počasi tudi odpravljamo. Saj končno ljudje dobivajo počasi potrebno izvežbanost in tudi občutek po stvarno potrebni točnosti izvedbe. Med drugim se spominjam, koliko težav je bilo n.pr. v začetku samo za fiksiranje kablov, koliko ur se je izgubilo na tem; in končno, ko se je nosilec zalil nismo biti na jasnem v kakšni višini so kabli. Zahtevana je res velika preciznost, saj se merijo v posameznih prerezih višine kablov v milimetrih, če hočemo stvarno zadovoljiti predpisom prednapetih konstrukcij. No, danes lahko rečemo, da tega problema ni več. Izdelali smo nek komad, ki fiksira kable v določenih prerezih (ne, da bi pri tem prekinjal prereza betonskega elementa) je pa ta komad silno preprost in točnost zasigurana. Ugotovili smo, da smo s tem komadom prihranili samo pri enem samem nosilcu skoro 20 ur časovno in kar je glavno — jasno nam je, da so kabli res v željenih višinah. No, to je samo majhen detajl. Seveda, težav je bilo in jih še bo. Izgleda, da smo za te nosilce, ki jih delamo, napravili malo premočne opaže. Namreč vedeli smo, da mora biti beton z zelo nizkim vodocementnim faktorjem (okoli 0.35-0.40), če hočemo dobiti visoko marko, da je pa po drugi strani nosilec vseeno zelo vitek, saj je stojina I. profila 10 cm in zato ograjevanje težko. Montirani vibratorji nam ne dajo potrebne zasičenosti betona in pri nekaterih nosilcih so se pojavila tkzv. gnezda. Vendar to so začetki in od nosilca do nosilca se stanje popravlja, tako da ni vzroka, da bi OB POTEKU MANDATNE DOBE DS (Nadaljevanje s 3. strani) _ . 1959 °pis v 000 1960 v 000 1961 v 000 Indeks v odnosu na 1959 PRODUKTIVNOST Na 1 zaposlenega odpade din celotnega dohodka 999 1.308 1.791 179 % EKONOMIČNOST Na 1 dinar stroškov odpade cel. dohodka 1,02 1,05 1,09 107 % RENTABILNOST Na 100 din stroškov odpade din razlike realizacije (dobička) 2,18 4,91 8,83 405 % bili preveč črnogledi. Važno je, da ljudje dobijo občutek pri sami izdelavi in 'končno, da čutijo odgovornost pred katero so postavljeni. Kot sem omenil, smo že začeli betonirati prve nosilce in plošče iin da imamo jasnejšo predstavo o velikih nosilnostih teh tankih prednapetih elementov, smo prve nosilce tudi preizkusili v Štorah. Nosilec je dal potrdilo o računih, ki so se zanj predvidevali. Če bi bil stvarno tako izdelan, kot se je računsko predvidelo, bi bila varnost v jeklu za nekaj % večja kot pa v betonu. Videti smo, da pri tem prvem nosilcu MB nismo dosegli in nam je bilo jasno, kje bo odpovedal, o 100 ------- _--------------- _ 033 Eb 300.000 rov, jih je pa še več — vendar so vsi takšnega značaja, da jih naši ljudje z večjim ati manjšim vami 2 kratni varnosti odstopil le za par ton. Do porušitve je prišlo takoirekoč hipno in se niso videle predhodno, kakšne večje deformacije. To je sploh značilnost prednapetega betona, namreč da so deformacije samo okoli 1/4 od običajnega betona, pri isti konstruktivni višini in istem • izkoriščanju dovoljenih napetosti v betonu. Zanimivo je, da se prednapeti beton občutno manj deformira kot recimo železna konstrukcija Je 52. Navajamo primer odraza napetosti betona, ki nam je na razpolago za prevzem koristne obtežbe in modula elaetič- 10 " (za prednapeti beton) o _____2100 Ežel. 2100.000 samo zanimalo nas je, do kake meje bo vzdržal. Rezultat je zadovoljiv, saj je nosilec pri zahte-Torej deformacija prednapete konstrukcije znese samo okoli 33 % od deformacije za železne nosilce iz Je 52 iste vitkosti. Navedel sem samo nekaj prime- 1 X 10-1 (za je 58) nosti materiala. uspehom premagujejo. Zelja je, da načeta pot dobi svojo močna osnovo in na podlagi te zdrave osnove gradimo dalje. Potrebno je večkrat poudarjena vestnost, preciznost in disciplina, pa uspehi ne bodo izostati. -šek Težave in začetne skrbi pri doseganju kvalitetnih betonov Kvaliteta betonov je odvisna od osnovnih komponent — agregata, cementa in sekundarnih vplivov. Stremeti je za tem, da se z razpoložljivim sredstvi in z upoštevanjem vseh faktorjev doseže kvaliteta. Kar pa ni vedno lahko. Težave nastopijo že pri sami sestavi granulacijske krivulje agregata. Gramoznica v Levcu proizvaja 3 frakcije: I 0—15, II 0—30, III nad 30 mm. Manjka finih frakcij. Za napravo betonov prideta v poštev samo prvi dve frakciji. Frakcijo III zma nad 30 mm pa ne moremo uporabiti, ker jih mešalec ne prenese, niti za temelje niti za betonske zidove in konstrukcije, kjer ne dopuščata prerez in armatura. Zaradi rotacijskih sit tudi granulometrijske krivulje posameznih frakcij niso konstantne in se stalno spreminjajo, posebno frakcije I. Razen tega vsebuje tudi nekaj premoga. Tudi mulja iz kamenitega prahu vsebuje več kot dovoljujejo predpisi. Kljub dodatku mivke, granulometrijska krivulja ne (Nadaljevanje m 6. strani) Porušitev nosilca je nastopila trenutno. Pri povesu ca. 5 cm in obtežbi 59 ton je nenadoma začel odletavati beton z zunanje površine tlačne cone. Beton se je zrušil, toda prednapeta žica je ostala nepretrgana. (foto: Javoršek) Potovanje po SZ Piše Venceslav Jeras E i Aemport Samečevo ima šest betonskih stez, namenjenih predvsem za mednarodne linije. Mostova ima tri velika civilna letališča. Po formalnostih carine, ki je bila za moje pojme zelo -fer«, smo se zopet pripeljali z dvema avtobusoma »Interturista« proti središču Moskve. Aerodrom je bil oddaljen ca. 25 km od mesta. V Moskvi je v tem času močno snežilo, tako da smo dobro občutili pravo rusko zimo. Nastanili smo se v odrejenem hotelu »Berlin« v neposredni bližini Kremlja. Hotel prve kategorije s starodavnim pohištvom, vendar čist in z zelo številnim personalom. Čakala nas je izdatna večerja in tudi zadovoljstvo, ki smo ga nekoliko izgubili v Kijevu, se je spet povrnilo med naše izletnike. DRUGI DAN V MOSKVI Ogledali smo si mavzolej Lenina na Rdečem trgu. To je vsakodnevni ceremonija!, ki traja od 9 do 11 ure, le takrat je namreč dovoljen ogled mavzoleja. Po dva in dva v vrsti, kot na pogrebu, se korakoma premika neskončna veriga ljudi preko Rdečega trga. Mavzolej Lenina so postavili leta 1924, najprej v leseni izvedbi. Sest let kasneje — leta 1930 pa so mavzolej zgradili iz marmorja, ki ga je prispevalo 16 republik. Mimo dveh nepremičnih stražarjev smo stopili v mavzolej, Stalin borcem, ki so odhajali na fronto 20 km pred Moskvo. Leta 1945 24. junija so ruske armade pred Leninov muzej odvrgle sovražne zastave, zaplenjene v drugi svetovni vojni. Junija lani sta na tem mestu govorila Gagarin in Titov. Prav tako se vršijo na ploščadi Rdečega trga parade ob obletnici revolucije, t. j. 7. novembra in za 1. maj. V obzidju Kremlja ima svoje prostore ruski Sovjet ministrov, v kaberm je še ohranjen Leninov kabinet tak kakršen je bil. Vsako noč v tem kabinetu gori mala lučka. Po ogledu Kremlja in Rdečega toga smo se podali v dvema avtobusoma na ogled po Moskvi. Omenim naj posebno trgovsko hišo pod imenom GUM (Gosudar-stveni univerzalni magazin), ki ima skupno dolžino pultov 5 km. Posebno zanimivo je eno najlepših ruskih gledališč Bolšoj teater. Ima 2500 zaposlenih in 2300 sedežev. Moskva ima 38 gledališč, 108 kinematografov 7,200.000 prebivalcev. V Moskvi so v letu 1960 zgradili 90.000 stanovanj, v letu 1961 pa 101.000. Največji kitno v Moskvi ima 2600 sedežev. Najdaljša ulica pod imenom Vrtna ulica v Moskvi je dolga 15,600 m. Po tej ulici je tudi največji promet v Moskvi. Na splošno je v Moskvi precejšnji avtomobilski promet. Več kot 50 % je tovornega prometa večin tovornih avtomobilov je 3 tonskih. Naši trije udeleženci pred Kremljem na Rdečem trgu v Moskvi. stopnice navzdol pa zopet nekoliko navzgor in že smo stopili v veliko dvorano, v kateri leži Leninov sarkofag. Človek dobi poseben občutek, ko vidi Lenina, kot da bo vsak čas odprl oči. Prostor je v celoti obložen s brušenim marmorjem. Nadaljevali smo po stopnicah navzgor in na drugi strani mavzoleja ven. Podali smo se za Kremeljsko obzidje za mavzolejem, kjer so pokopani v posebnih grobnicah revolucionarji, med katerimi je sedaj tudi Stalin. Stalina so po 22. kongresu premestili iz mavzoleja za to obzidje. Prej pa je ležal v sarkofagu poleg Lenina. Stalin ima na svoji grobnici samo črno marmorno ploščo, na kateri je napisano JV STALIN. Ostali revolucionarji imajo namreč večinoma doprsne kipe. KREMELJ IN RDEČI TRG Kremelj, oz. Rdeči trg ima kaj Čudno zgodovino. Zgrajen je bil v 16. stoletju z nazivom najlepšj trg. Po revoluciji pa je dobil ime Rdeči tog. Moskvo je ustanovil na levem bregu reke Moskve knez Dolgoruki. Leta 1381 je Nitoi Donski iz Rdečega trga šel na borbo s Tatari. Leta 1600 je bil zgrajen hram Vasilijum. Vsak zvonik na cerkvi pomeni eno zmago nad Tatari. Leta 1612 se je začela bitka s Poljaki. Leta 1812 je skozi Spasojska vrata Kremlja bežal Napoleon. Leta 1941 je na ploščadi Rdečega trga govoril Okoli Moskve gradijo novo dvojno avtostrado v dolžini 110 Ikm. Moskva ima 7 velikih stanovanjskih objektov z značilnimi zvoniki po 24 nadstropij. Stanovalci v Moskvi plačajo stanovanje 1 — 4 % od svoje plače. JUGOSLPVENSK1 AEKOTK Del skupine Jugoslovanov s katerimi smo potovali v Sovjetsko zvezo. Vsi smo toplo oblečeni v pričakovanju večjega mraza kot pa je v resnici bil. Povprečna plača v Rusiji je ca. 80 rubljev na mesec. Moskva ima 9 železniških postaj. Prav tako ima Moskva 25.000 zdravnikov. Zgradijo ca. 2000 stanovanj na teden ali vsak dan po 300 stanovanj. Stara Moskva pred Revolucijo je imela 80 % hiš 1 —2 nadstropnih. Od teh pa je bilo 68 % lesenih. Zelo znamenite zgradba v Moskvi je univerza Lamonosov. Začeli so jo graditi leta 1949, zgrajena pa je bila leta 1953. Univerza ima 13 osnovnih fakultet in eno specialno za tuje študente. Naj višja zgradba je visoka 240 m, ima 32 nadstropij, cela dolžina zgradbe je 450 m. Ima 22.000 sob ali 45.000 prostorov. Omenimo naj primer, če se človek v tej univerzi rodi in vsak večer spi v drugi sobi, ko je prespal v zadnji, je star 40 let. Univerza ima 110 km hodnikov. Zvezda nad najvišjim vrhom zgradbe ima premer 9 m in je 12 ton težka. Konica na najvišjem vrhu je visoka 60 m. Ura na stolpu ima premer 9 m, sam mehanizem ure tehta 4 t. Univerza ima 26.000 študentov. Študentje so iz 62 raznih narodnosti iz Sovjetske zveze in 60 narodnosti zunanjih, tujih. Univerza ima 3.000 profesorjev in 2.000 ostalega osebja. Univerza ima 6.000 študentovskih sob, 8 m2 odpade na vsakega študenta. Zelo zanimiv je centralni štadion v Moskvi s 103.000 sedeži s stojišči vred pa je za 120.000 ljudi. Gradbena zanimivost je dvoetaž- ni most preko reke Moskve, kjer gre v eni etaži cesta v eni pa metro. Moskovski metro ima 80 km proge s 50 postajami. V nekaj letih pa bodo dogradili toliko, da bo imel 120 km proge in 110 postaj. Posebno smo občudovali vodni bazen, ki ima premer 130 m, in to odprt bazen, kjer so se ljudje kopali v času ko je bila temperatura v Moskvi — 10°C. Nad bazenom je na višini 2 m temperatura vode in zraka 25°. V Moskvi je velika biblioteka Lenina, ki ima 20 milijonov knjig. V Moskvi zgradijo na leto 12 mostov. Poleg teh zanimivosti smo si ogledali tudi novo zgrajena naselja v neposredni bližini Moskve, popolnoma novi kompleksi z vsemi komunalnimi napravami. To so predvsem novi bloki od 5 do 10 etaž, nove trgovine, šole, garaže, servisne postaje in vse, kar je potrebno za posamezne samostojne predele mesta. Vse zgradbe so podobne ena drugi, večinoma neometane zgrajene s fasadno opeko, na zunaj izgledajo precej monotone, vendar, kot so nam pripovedovali, se ljudje v teh stanovanjih počutijo dobro. Po kosilu istega dne smo si ogledali muzej Lenina v neposredni bližini Kremlja. Muzej ima 2 nadstropji in v njem je razstavljeno vse delo in življenje pokojnega Lenina. V tem muzeju so nam prav gotovo ostale v spominu fantastične slike velike •* . ' » :u * 1 Slika nam prikazuje trg Kalinina v Kijevu, kjer smo se prvič srečali in tudi poslovili od Sovjetske zveze. 10 x 6 m, če ne večje, naslikane tako, kot da so na njih žive podobe. Po ogledu celotnega muzeja so nam prikazali tudi kratkome-fcražni film o življenju in delu Lenina. TRETJI DAN V MOSKVI Tretji dan v Moskvi je bil predviden za ogled tovarne krogličnih ležajev, ki je v neposredni bližini Moskve. Izdeluje krogljične ležaje od najmanjših dimenzij pa do premera 2 m. Tovarna ima zaposlenih 14.000 ljudi, ima 200 študentov na šolah, 3.000 ljudi letno kvalificirajo, imajo svojo univerzo,imajo 4.000 potnikov. Od zopo-slenih je 50% žensk, imajo 15 otroških vrteov, 20 % članov kolektiva dobi na leto brezplačen dopust v njihovih domovih, ostali pa plačajo 30% efektivnih stroškov. Na Krimu gradijo svoje počitniške domove. Za svoje potrebe zgradijo letno 500 stanovanj in bodo do leta 1965 rešili svoj stanovanjski problem. Plača v tovarni je minimalna 60 rubljev, maksimalna 157 rubljev na mesec, plača direktorja pa kot so nam zatrjevali 300 rubljev na mesec. Imajo 200 medicinskih delavcev, delajo 41 ur na teden in sicer 5 dni po 7 ur, v soboto pa 6 ur. Pavzo ima vsaka smena po 50 minut, ki pa se ne plača. Ogledali smo si v tej tovarni nekaj oddelkov. Oddelek za polno avtomatizacijo za izdelavo krogličnih ležajev in pa oddelek, kjer kujejo in pripravljajo obročke za izdelavo krogličnih ležajev. Sama tovarna je za naše pojme zelo neurejena in zamazana, vendar smo v tovarni videli, da ljudje — delavci zelo dosti čitajo in študirajo. Posamezni oddelki imajo svoje prostore takozvane klube z zelo založeno knjižnico. Našli smo v tovarni delavca, ki je v času pavze sedel za strojem in imel knjigo in se niti ni zmenil za naš ogled. Tovarna izdaja tudi svoj tovarniški časopis, nekaj izvodov smo dobili, vendar so nekaterim te časopise po odhodu iz Kijeva na carini odvzeli, češ, da je to tajna Sovjetske industrije. Po kosilu istega dne smo si ogledali muzej v Kremlju. To je muzej v katerega za časa vladanja Stalina ni bil možen dostop za široke mase in šele, ko je prevzel vodstvo predsednik Hru-ščev je dovoljeno vsem državljanom, da si ogledajo ta muzej. Pred muzejem sta dva znamenita komada in sicer zvon, ki tehta 200 ton, ki pa v resnici še nikdar ni zvonil. Namreč ob času, ko je gorela Moskva je bil v Livarni v Kremlju postavljen še v modelu in vlit za zvon in ko je konstrukcija zgorela, se je ta zvon prevrnil in se je velik komad tega zvona odbil, sedaj pa stoji (Nadaljevanje na 6. strani) POTOVANJE PO SZ piše Venceslav Jeras (Nadaljevanje s 5. sitrani) kot največji zvon na svetu in muzejski predmet v Kremlju. Drugi tak primer je top, ki tehta 50 ton, premer topa je 50 cm, ki prav tako še nikdar ni bila izstreljena skozi njega granata, vendar je bil zgrajen v livarni Kremlja kot strah oblegalcem Moskve. Tudi ta kot muzejski predmet stoji v Moskvi. Sam muzej Kremlja je del muzeja bivših vladarjev, cesarjev in njihovih kraljic z vsem razkošjem. Omenimo naj samo 'kraljico Katarino, ki je imela baje preko 15.000 oblek in je vsako obleko nosila samo enkrat. Vsaka taka obleka pa je predstavljala ogromen kapital, saj je bila izdelana iz najboljše svile in materialov z vdelanimi dragimi kamni. Katarina je imela baje ljubčka, kateremu je kupila srebrn servis, ki je štel nič manj kot 2.000 komadov. Ta isti plemič je ta servis prodal, kraljica pa ga je zapet odkupila od tistega, ki ga je kupil od kneza in mu ga ponovno podarila knezu. V muzeju je vse polno dragocenih daril in poklonov raznih delegacij, kraljev, ki so jih prinašali vladarjem Kremlja kot poklone. Razstavljene so tudi lesene pozlačene kočije, v katerih so se vozili kralji in kraljice ob posebnih prilikah, za časa poroke, kronanja ali posebnih ceremonijah. Na teh kočijah so posamezni okovi iz čistega zlata in predstavljajo še danes ogromno vrednost. V tem muzeju so tudi razne zastave, zaplenjene osvajalcem Moskve oz. SZ in slično. Četrti dan v Moskvi je bil predviden za ogled ruskega sovhoza (nadaljevanje s 4. strani) poteka idaelno, še vedno ji manjka finih frakcij. V spodnjem delu (drobne frakcije) poteka po EMPA krivulji, v zgornjem (grobe frakcije) pa po Fuillerjevi krivulji. Zaželeno bi pa bilo ravno obratno. Do izboljšave bo prišlo šele, ko bo separacija delala z vibracijskimi siti in bolje prala agregat. Kvaliteta je odvisna tudi od starosti cementa. Biti mora vle-žan, da se prosto apno, ki je ipro-storninsko neobstojno, hidratizi-ra. V tem pogledu bo treba urediti, da nam bo cementarna dobavljala odležan cement, ker bi dva silosa pri polni proizvodnji ne zadoščala. Večkrat prihaja na gradbišče cement, ki je še vroč, ker se je ali mlel še svež in vroč klinker ali pa se je segrel pri mletju. V prvem primeru se mora cement odležati. Ena bistvenih stvari pri doseganju žaljenih mark betona je tudi odstotek vode. Posebno važno je razmerje cement—voda. Vsakemu našemu delovodji je jasno, da ne izboljšamo kvalitete betona samo z dodatkom cementa, temveč tudi s pravilnim razmerjem cement—voda. Preizkusi, ki smo jih naredili so pokazali, da pri preveliki vlažnosti betona nismo z večjim dodatkom cementa dosegli višjih mark betona. Od celotne vode, ki je dodamo betonu, porabi cement za kemično vezavo le ca. 15 % C, (kjer je »C« teža cementa na 1 m3 betona). Ostanek vode zmehča mešanico, kasneje po vezanju pa mora izhlapeti. Ta ostanek je bistven za konsistenco betona. Če ga označimo recimo z »K« potem veljajo približno tale razmerja: a) polsuhi beton (za temelje — nearmiran): K 75 —90 kg m3 B b) vlažen beton (temelji, zidovi): K 90 —105 kg m3 B c) gnetni — vibriran beton: K 105—120 kg m3 B d) plastičen! (običajna anm. konstr.): K 120—135 kg m3 B e) stresani beton (za fine dele): K = 135—150 kg m3 B f) tekoči beton (transoort po žlebovih) K = 150—165 kg m3 B in sicer ogledali smo si sovhoz Bolševik v Serbukovu. Serbukovo je oddaljeno cca 120 km od Moskve. Tam smo se vozili nič manj kot tri ure po zasneženi cesti. Sovhoz ima cca 8.400 ha zemlje, od tega 4.200 ha orne zemlje, ima 1.800 zaposlenih ljudi. Na Sovho-zu imajo 6 odeljenj in sicer 2 vrtnarska odeljenj a za 520 ha zemlje, 2 odeljenja za žitarice in pa več odeljenj za sadjarstvo. V glavnem vse pridelke oddajajo na trg v Moskvo. Na Sovhozu imajo 1.850 glav goveje živine, 160 konj in pridobivajo dnevno 37001 mleka, imajo 100 traktorjev, 80 kamionov iin 100 raznih poljskih strojev. Mleko stane 1 17 kopejk, prav tako stane 1 kg mesa, proizvodna cena 17 kopejk. Povprečna plača delavca na Sovhozu je 85 rubljev na mesec. Zaposlenih imajo 75% žensk, 25 % moških. Za dober donos dobijo še posebno nagrado. Sovhoz ima več dečjih jasli, gimnazijo in rdeči kotiček. Poleg tega ima svojo zdravstveno službo. Ta Sovhoz je eden največjih v Sovjetski zvezi. Po vrnitvi iz Sovhoza smo si isti večer še ogledali predstavo v Bolšoj teatru. Gledali smo baletni omnibus Šopianino, Rahma-ninovega Panonija in Bartokovo nočno mesto. Naslednji dan in zadnji dan v Sovjetski zvezi je bilo vstajanje že ob 3. uri ponoči tako, da smo bili že pred 5. uro na letališču. Poleteli smo iz Moskve v snegu, ko smo se pa približali Leningradu, se nam je pokazalo jasno in bil je nepozaben pogled na samo mesto Leningrad. Milijoni luči in Gostota betona igra tudi važno vlogo. Doseže se z raznimi kemičnimi dodatki in z popolnejšim postopkom vgrajevanja. Med te dodatke spadajo trasi. Eden takih naravnih trasov je tudi opalska breča, od umetnih pa elektro fil-terski pepel naših termoelektrarn. Vežejo se na prosto apno An ustvarjajo nova veziva, pri čemer se beton pri trdnosti okrepi. Tudi vgradi j ivost je lažja. Le začetne trdnosti so manjše. Marka betona vedno ne zadošča. Porozen beton lahko doseže potrebno marko, ni pa odporen proti koroziji, če je izpostavljen raznim zunanjim vplivom. Sama proizvodnja betona je odvisna od naročil gradbišč. Težava nastopi, ker je naročanje večkrat prepozno, zadnji trenutek, posebno, kadar dela betonarna s polno kapaciteto. Prednost imajo tista gradbišča, ki so beton pravočasno naročila. Tudi do okvar na mešalcu in na transportnih sredstvih pride in nastopijo nepredvideni zastoji. Potreben bi bil še en mešalec, zlasti kadar je sezona na višku. Kvaliteta ni bila zadovoljiva, ker agregat ni idealen, cement zaradi velike proizvodnje in premajhnega prostora za vskladi-ščenje ni bil vedno dovolj odležan. Pa tudi temperatura vpliva na časovno preraščanje trdnosti: Pri + 20° C in po 28 dneh se vzame 100%. Tako doseže pri + 15% — 83%, pri + 10° C — 85%, pri +5% —74%, pri —1°C 58% in pri — 7° C pa komaj 42% po 28 dneh. Za kvaliteten beton pa je potrebno izvršiti predhodne preiskave surovin, ki so na razpolago. Vršiti je treba tekoče ali tehnološke preiskave, preiskave komponent, 'ki vplivajo na končni produkt, občasne ali kontrolne preiskave povezati s tekočimi ali predhodnimi preiskavami. Upoštevati bi bilo tudi dobro observa-cijo ali izkušnje objektov. Vse te preiskave bi moral vršiti laboratorij. In vendar še do danes ni popolnoma opremljen z najnujnejšo opremo. Dokler ne bo, tudi uspešno ne bo delal in tudi ne dosegel svojega namena! Ing. Sovine Marija ulic v jutranji podzarji. Letališče je v neposredni bližini mesta tako, da nismo s tem zamudili dosti časa. Zopet sta nas čakala dva avtobusa, ki sta nas pripeljala v center mesta, tam so nas pričakale naše tovarišice, ki nikdar niso potovale z nami, ampak so s posebnim vlakom ponoči odpotovale v Leningrad in nas počakale v hotelu. Program za Leningrad je bil ogled mesta in ogled muzeja takozvanega Blemitaša ali zimskega dvorca. Leningrad je zelo lepo in arhitektonsko zaključeno mesto, ima 67 raznih kanalov. Na teh kanalih 600 mostov in so prave ruske Benetke. Leningrad šteje 3,300.000 prebivalcev. V zadnji vojni je bilo mesto zelo porušeno in sedaj ni nikjer več videti vojnih sledov. V Leningradu je za časa obleganja bilo nad 600.000 žrtev. 900 dni je bil Leningrad oblegan, dnevni obrok je bil 250 gramov naj-silabšega kruha. Mesto brez elektrike 'in vode, zato ima Leningrad drugo največje odlikovanje mest za časa druge svetovne vojne. V Leningradu smo si ogledali staro Peterburško trdnjavo in njeno pozlačeno katedralo, ogledali smo si kot muzej staro ladjo Auiroro na zaledeneli reki Nevi. Ta ladja je v revoluciji prva začela oborožen upor in je danes I Povsod zelo dosti gradijo, tako stanovanja, tovarne, regulacije in različna komunalna dala. Stanovanja gradijo na več načinov. Cele montažne panel objekte, še več pa gradijo na polmonitažni način s klasičnimi zunanjimi oblikami in nosilnimi zidovi. Na zgradbi vse v glavnem montirajo t. j. strope, stopnice, preklade, kanalizacijo, jaške, dimnike itd. Sproti vzidavajo v zgradbah okna. Fasade na stanovanjskih zgradbah v glavnem izdelujejo iz takozva-ne fasadne opeke in jih ne ometa vajo. Ko je stavba dozidana do strehe je tudi zunanja fasada gotova. Vse zgradbe gradijo s stolpnimi žerjavi, katere smo v glavnem videli tri vrste. Žerjavi so podobni našim starim žerjavom Wolf. Imajo lahke, srednje in težje žerjave z mačkom. Zelo veliko imajo dvigal na avtomobilu. Prav tako tudi na gosenicah. Tudi s temi dvigali montirajo posamezne dele na zgradbah in težki kanalizaciji. Veliko imajo tudi avtomobilskih dvigal, s katerimi nakladajo, prekladajo, razklada- kot muzej v Leningradu. Ogledali smo s,i še več raznih lepih trgov, spomenikov in ulic naposled smo si ogledali muzej -tako-imenovani Zimski vrt, za katerega pa smo imeli le dobro uro časa, namreč rečeno je bilo, da moramo biti že ob drugi uri nazaj na aerodromu. Čas v velikem mestu, če vzamemo 3 milijonsko mesto, zelo hitro poteče, vrstijo" se ti podobe trgov, ulic, spomenikov tako, da navsezadnje pozabiš na prvega in drugega ime in naslov. Spet smo bili na aerodromu, posedli smo na svoje sedeže, zopet se je oglasil naš znani domači, ki nam je velel »za nekoliko minuta poletet čemo za Kijev, vreme oblačno, letet čemo na višini 5.000 m«. Omeniti moram še to, da nas je od Kijeva do Moskve in od Moskve do Leningrada in od Leningrada do Kijeva stalno spremljal v a v ionu ruski pilot navigator, imel je nalogo, da nas vodi točno po odrejenem koridori ju. Zleteli smo v Kijev, opravili carinske formalnosti in ob 7,20 uri zvečer zasedli zopet naše sedeže in poleteli iz Kijeva. Ko smo preleteli Kijev, se nam je nudil lep pogled na milijone luči v Kijevu, naši gostitelji v avionu so nam postregli z njihovo večerjo in kmalu je minil čas, ko se je oglasil zopet domačin aviona in rekel »Sletet čemo u Zagrebu«. jo in vse kar je treba dvigniti. Malto in betom prevažajo v navadnih kiparjih. Veliko imajo tovornih avtomobilov srednje tonaže. Le mali 'procent imajo težjih avtomobilov za prevoz težj ih elementov. Montažne panel plošče vozil j o pogreznjenimi prikolicami skozi celo mesto. Poseben način gradnje smo videli v Kijevu. Tam so v delavnicah izdelali posamezne navadne zidne stolpe in te prevažali na gradbišče, montirali z žerjavi, tako da praktično na stavbi ni bilo zidarjev. Za predelne stene na zgradbah uporabljajo predvsem lahke montažne predelne plošče. Odšel v zasluženi pokoj Ob priliki odhoda našega šoferja tov. Viktorja Železnika j zasluženi pokoj so mu sodelavci in uprava podjetja pripravili skromno svečanost, da bi se vsaj malo oddolžili za njegovo vestno delo. Tovariš Železnik je sedaj star že 62 let toda še vedno je zdrav in krepak. Za seboj ima 36 let šoferske službe. Pri našem podjetju je bil 8 let in ves čas vozil tovorne avtomobile. Odlikoval se je po vestnosti, pazljivosti in strokovnosti saj ves čas ni imel nobenega karambola niiti nesreče. Za izkazano pozornost in darilo — ročno uro — se tovariš Železnik vsem prav lepo zahvaljuje, predvsem pa še šefu avtoparka. Milanu Škofleku in poklicnim kolegom. Pridružujemo se čestitkam vseh, ki so poznali vestnega sodelavca in mu želimo, da bi še dolgo in zdrav užival sadove svojega dolgoletnega dela. Uredništvo! ********************************* SODELUJTE v našem glasilu V prvomajskih praznikih je sindikalna organizacija v podjetju organizirala dvodnevni izlet po Gorenjski in Primorski. Vsi, ki so se ga udeležili se zelo radi spominjajo dobre organizacije in veselega razpoloženja. KVALITETA BETONA Kaj smo videli v Rusiji gradbeno zanimivega Dopusti so pred nami Pni »Stalni konferenci za oddih in rekreacijo« je začela delovati centralna »Recepcij sika služba Izletnik«, katere glavna naloga je na eni strani zagotoviti čim širšemu krogu dal ovnih ljudi cenen letni oddih, na drugi strani pa, doseči boljše izkoriščanje počitniških domov, predvsem v pred — in po — sezoni. Dosedanja ugotavljanja »Stalne konference za oddih« so pokazala, da je organizacija dopustov za člane delovnih kolektivov ob mobilizaciji vseh obstoječih domskih kapacitet, ki jih posedujejo posamezni delovni kolektivi, nujen korak k načrtnejšemu urejanju -tega pomembnega vprašanja. Temeljni cilji te potrebne dejavnosti obstojajo v tem, da moramo čimprej razviti in uvesti stalno prakso Sirske izmenjave koristnikov počitniških mere, da je član delovnega kolektiva več let zapovrstjo preživljal svoj letni dopust v istem počitniškem domu podjetja, kjer je bil sicer zadovoljen, želel bi pa spoznati še druge kraje .in letovati še v kakem drugem domu. Za primer naj nam služi počitniški dom, V PIRANU. Ta kraj je sam na sebi res ,primeren za letovanje, avtobusne zveze so prav ugodne in okolica kot n. pr. - Umag, je idealna za krajše izlete z ladjo, avtobusom ali z lastnim avtomobilom. Ce se ozremo na gornji, uvodni odstavek, moramo pripomniti, da imajo tudi razna druga podjetja v Piranu svoje počitniške domove, ki pa so radi majhne kapacitete, Z obale Pirana ali Lošinja, kjer imamo svoje počitniške domove bomo vsakodnevno priče takšnim ali sličnim slikam domov naših delovnih kolektivov. Za dosego tega cilja bomo tudi ml oddali vse proste kapacitete naših počitniških domov tujim gostom enako pa bomo javili event. želje po zamenjavi naših članov. Na osnovi teh naših podatkov in na osnovi podatkov kolektivov, ki bodo poslali svoje želje po zasedbi prostih mest v naših počitniških domovih, bo re-cepoijska služba »Izletnik« skušala čim bolje razporediti koristnike letnega oddiha po vseh sporočenih željah kolektivov, kakor tudi posameznikov. Imamo pri- želo nerentabilni. Z zgoraj omenjeno preusmeritvijo letovanja naših delovnih ljudi, bi prisilili te manjše domove, da bi se združili pod -okriljem večjih domov v nekakšno skupnost ter pod skupnim nadzorstvom. In uspeh? Režija bi se občutno znižala v vseh teh združenih domovih in to z odpravo večjega števila upravnikov, kuhinjskega osebja in pa kurjave. Za one, ki bodo letos letovali v Piran-u, pa še nekaj navodil: Z udobno Im direktno vožnjo vam priporočamo avtobus, ki odpelje iz Celja ob nedeljah zjutraj ob 4,45 uiri ter s prihodom v Piran ob 9,30 uri. tako, da imate že ta dan obed v Piranu. Za povratek pa so merodajni dnevi, ki jih bo dopustnik preživel v domu. Ne pozabite si preskrbeti pravočasno k vozni karti še 'rezervacijo za 50 din, ker se vam zna zgoditi, da boste v nasprotnem slučaju, lahko vso pot — stati! ... v Malem Lošinju. Kar ta kraj marsikomu ni dovolj znan dovolite, da vam ga v kratkem opišemo. Mali Lošinj, s 4000 prebivalcev, leži na otoku Lošinj. Kopališčni predel je prepleten s subtropsko floro, v kateri se nahajajo razni hoteli. Ob sarmam mestu je gozdnati predel, imenovan Cikat. Po besedah švedske slikarke Ester Haag predstavlja Mali Lošinj in njegova okolica »slikarski raj, karega bi moral prav vsak obiskati«. Klima je zelo mila. Kultumo-zabavno in športno izživljanje je zelo pestro. V letnem gledališču bodo v sezoni razne prireditve kot n. pr. kul-tumo-umetniške, dramske, koncertne in folklorne. Nacionalne in lokalne svečanosti bodo izpolnjene z bogatimi kultumo-umet-niškimi prireditvami, kakor tudi s športnimi tekmovanji na kopnem in na morju. Posebna atrakcija tega kraja pa bo tekmovanje v podvodnem ribolovu, tradicionalna lošinjska regata in teden pomorstva. Za izlete so najbolj primerna bližnja mesteca kot n. pr. Nerezine, Os or, Susak, Ilovik, Punta Križa in druga. Samo 3 km oddaljen, na južnem delu otoka Lošinj, leži Veli Lošinj z ribiškim naseljem Ro-venska. Mestece, ki ima cca 900 prebivavcev, krasi najrazličnejše tropsko odnosno subtropsko rastlinstvo. Na vznožju hriba Sv. Ivana se razprostira ogromen park (arboretum), z 28 km turističnih stezic, kar je prava redkost na Jadranu. Kdor bo letos potoval v Mali Lošinj na dopust mu svetujemo, da potuje iz Celja po sledečem voznem redu in v Celju vstopimo v direktni vagon brzega vlaka, z od- < O z < o H J "V Eleganca, moč in smelost so oblike zgornjega skoka. Zakaj bi bili prikrajšani za ta užitek? Z hodom v soboto ob 20,59 uri, ki pripelje na Reko v nedeljo zjutraj ob 4, 45 uri. Se lepšo vožnjo pa bomo imeli ob sobotah od 3. VI. do 9. IX., ko odpelje brzi vlak iz Celja ob 0,14 uri (t. j. že v nedeljo) in ki nas pripelje na Reko istega dne ob 5,10 zjutraj. Iz Reke pa nadaljujemo vožnjo s hidrokrilnim brodom »Vihor« (vozi od 15. VI. do 30 IX.) z odhodom ob 6,45 uri ter prihodom v Mali Lošinj ob 8,45 uri zjutraj. Za one, ki potujejo z lastnim vozilom, pa jim priporočamo trajekt »Vanga«, ki obratuje na relaciji Rabac—Ores —Rabac in to od 28. IV. do 30. IX. t. 1. Odhod iz Rabaca ob 7. uri zjutraj ter prihod na Cres ob 8.30 uri zjutraj. Naj omenim še kar imiiiiimMiiiiiMiiiiiimiiiiiiiMimiimiiiiimmiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiin Vsem članom kolektiva želimo v dneh dopustov doživeti čim več lepih in zadovoljnih ur, da bodo po odmoru lahko z novim veseljem in voljo nadaljevali svoje delo. Prav tako prosimo vse dopustnike, da nam pošljejo svoje prispevke o življenju in delu v naših in drugih počitniških domovih s katerimi bomo seznanjali tudi ostale člane kolektiva. Najboljši dopis bo nagrajen. Mnogo sonca in zabave povratek tega trajekta: odhod iz Cresa ob 9. uri dopoldne ter prihod v Rabac ob 10.30 uri. Tarifa za prevoz osebnega avtomobila za eno smer pa znaša 2.500 din. Ob povratku se bomo zopet poslužili »Vihorja«, z odhodom iz Malega Lošinja ob 9.10 uri dopoldne ter prihodom na Rijeko ob 10.55 uri. Potovanje bomo nadaljevali z avtobusom ob 12.30 ter prihodom v Ljubljano ob 15.20 uri. Tam presedemo na »mariborčama«, ki odpelje ob 16. uri (avtobus!) ter nato srečno prispemo v Celje točno ob 17.30 uri. Letošnje cene penziona v počitniških domovih so naslednje: 1. Za člane kolektiva in njihove odrasle svojce, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (mož, žena, nezaposleni in neporočeni otroci 400 din; 2. Za otroke članov kolektiva od 3 — 10 leta starosti 250 din 3. Za nečlane kolektiva — odrasli 850 din 4. Za otroke nečlanov kolektiva od 3 — 10 let starosti 500 din. Turistično takso plača vsak sam in to ob prihodu v počitniški dom. Ta pa znaša dnevno: v juniju in septembru (nesezona) — 30 din, v juliju in avgustu (sezona) — 60 din. Opozorimo naj še lastnike osebnih avtomobilov, da znaša taksa za parkiranje v sezoni — 100 din dnevno v posezoni (80 din. Otvoritev sezone bo: v Malem Lošinju 10. junija, v Piranu pa 17. junija. Zaključek sezone pa bo v obeh domovih 15. septembra 1962. Za konec pa želimo dopustnikom prav prijeten počitek ob morju in lepo vreme. Bezlaj Darij UREDNIŠTVO Vsem tistim, ki si bodo v času oddiha 11 in ostri zrak pa bodo planine dodale še svojo pr vlačnost in krasote. Tiiiiiiiiimiiimmiimiiimimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimmimiiiiiiiimmiimmiimiimiiimiiiiiii Glasilo >lngrad< izhaja enkrat mesečno Naklada 1500 izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Franc Vitanc Tehnični uredn;k Darko Mnligoj Tiska CP »Celjski tisk« v Celju LETNIK XI. — ST. 2-3 FEBRUAR — MAREC 1962 Delovno predsedstvo občnega zbora športnega društva našega podjetja Tudi letos smo sodelovali v pohedu »Ob žici okupirane Ljubljane« kar z dvema ekipama; športna in ekipa ZB. Res je, da se nismo borili za prva mesta, toda popolnoma enakovredno z vsemi ostalimi ekipami smo zadostili osnovnim ciljem te vsakoletne manifestacije: »Ne pozabiti grenkih spominov pol pre tekle dobe!« V preteklih tednih smo imeli kar dva občna zbora, in sicer športnega in prosvetnega društva. V obeh zborih so bili v poročilih vseh referentov nakazani problemi, težave in uspehi posameznih sekcij. V plodni in široki diskusiji pa so bile nakazane nove smernice in naloge za bodoče delo. Obema društvoma, športnemu s predsednikom tov. Francem Vitancem in prosvetnemu s predsednikom tov. Jožetom Pintarjem želimo v novi mandatni dobi mnogo uspehov. Nagradna križanka '1 2 3 4 1' 5 n 1 7 8 9 10 1 n 12 ED 13 m 14 15 CD 16 17 (D 18 19 m 20 2 1 " >3 E 24 CD 25 26 (D U 33 27 ID,28 29 10 31 32 34 © 35 (D ID 36 (D 37 38 (D 39 40 41 m 42 43 (D 44 45 46 ID 47 (D 48 49 50 (D,51 m 52 53 54 Vodoravno: 1. država v severni Ameriki; 6. eden največjih matematikov v starem veku (280? — 212 pred našim štetjem); 12. glavna luka SZ ob Črnem morju; 13. zaporedna soglasnika; 14. opisi; 15. celjski športnik; 16. priprava za točenje; 18. tovarna alkoholnih pijač v Ljubljani; 19. nemški spol-nik (ton); 20. Država v zah. delu ZDA; 22. oznaka na letakih; 23. egipčansko božanstvo; 24. manjša voda; 25. del Pule; 27. ubožice; 28. kovinski termometer; 32 lekarna; 35. zemeljski plin; 36. pesniška oblika veznika; 37. borilno orožje; 39. merska enota za moč; 40. ind. rastlina; 42. edinkrat; 44. časovna enota; 45. ljubkovalno ima za sorodnika; 47. moško ime; 48. pristanišče v Alžiriji; 49. novinec v vojski; 51. pritrdilnica; 52. ind. mesto v Sloveniji; 53. razdelitev celote na sestavine. ENAČBA (a — b) + (o — č) + (d —■ e) + (t — — g) + (h — i) j + (k — 1) + (m — — n)) + (o — p) + r + (s — š) + (s — š) + (t — u) = x. a = park v Ljubljani b = domače živali c = pohod v gore č = egipčansko božanstvo d = podjetje v Celju e = primorska rečenica f = zob divjega prašiča g = tatarski vladar h = muslimansko svetišče i = pritrdilnica j = predlog k = gruča 1 = kovinski trak m — umetniški prostor n = okrajšano žensko ime o = igra s kartami p = moško ime r = sladica s = italijansko mesto Navpično: 1. šport; 2. Jadransko morje; 3. žlahtni plin; 4. del astre; 5. isto kot 51 vodoravno; 6. vrsta zlitine; 7. medmet; rimska boginja jeze; 9. nežna ljubka; 10. prebivalci Severa; 11. umrli francoski modni kreator; 13. gladina tekočine; 16. dan v tednu; 17. latinski veznik; 20. literarna zvrst (množ); 21. tek, želja po čem; 24. del noge; 26. obrtnik; 27. grška črka; 29. kraljevina pod Himalajo; 30 osebni primek; 31. šport; 33. največji ideal, filozof stare Grčije (427? — 347 pred našim štetjem); 34. gradbeni sklop; 38. dva enaka samoglasnika in soglasnika; 39. isto kot 52 vodoravno; 40. ime-znane am. filmske igralke; 41. znamka kreme; 43. začetnica imena in priimeka Prešernovega nagrajenca; 44. kovina; 46. začetek rasti; 48. čas, enota (it.); 50. veznik; 52 znamka na avtomobilski reg. tablici. š zemeljski tečaj t del pohištva u = predlog x = misel nas vseh r teli dneh OBVESTILO REŠEVALCEM NAGRADNE KRIŽANKE Do določenega roka je prispelo 53 rešitev. Žreb je določil naslednje reševalce: Prvo nagrado 1500 din tovarišica Leskovšek Nevenka, sektor Celje. Druga nagrada: 1000 din tovariš šica Zupanc Anica, kalkulacijski oddelek. Tretjo nagrado: 800 din. Iskreno čestitamo! Opominjamo, da bomo pri žrebanju upoštevali samo tiste reševalce, ki bodo poslali pravilno rešene križanke do 15. 6. 1962.