LETO viii / ST. 9 KRANJ, 26. FEBRUARJA GLAS GORENJSKE v radovljiški komuni Seja LOMO Kranj Kranj, 25. II. 1955. Danes popoldne bo seja Ljudskega odbora mestne občine v Kranju, na kateri bodo odborniki v prvi točki dnevnega reda razpravljali o poteku zborov volivcev, ki so bili v vseh ob- Pretekh teden je imel odbor več ali manj zaključile. Vse kateri bodo razpravliali o SZDL za radovljiško komuno sindikalne podružnice so že vem plačnem sistem in ta*T v",lvut:v' M 80 DI" v vseh ob «vojo sejo, na kateri je obrav- imele svoje občne zbore. Pre- nih pravilnikih činskih volivnih enotah zaklju naval vrsto nalog, ki jih bo cejšnjo razgibanost in vnemo r>h vr m~ geni Pretekli teden, o številnih morala Socialistična zveza še pa je pri svojem delu pokazal SZDL m 3radovi mw * ^^gih in sklepih zborov vo- izpolniti v tem_ letu. Prav tako zlasti Krajevni sindikalni svet, SLt Sffi.JT^ Hvcev smo že pisali, odborniki - v* t*> »vvjem nem poKazal SZDL za radovljiško komun i^nolniti v tem letu. Prav tako zlasti Krajevni sindikalni svet, razpravljal še o nekaterih sklepa so razpravljali tudi o delu w je sklenil, da bo v kratkem pih, ki naj bi poživili in okre- pa Jlh bodo skusah na danas" drugih družbenih organizacij. sklical konferenco predsedni- pili društveno življenje v ra- njl sejl vskladltl z letošnjimi fi- —nantnimi zmogljivostmi mestne občine. Prav tako bodo odborniki razpravljali o imenovanju nekaterih novih direktorjev podjetij na področju občine, in o konstituiranju novega obrtnega podjetja »Uniforma«. Odborniki V sredo, 23. februarja je bila nizacija kolonij) in pri splošni Dodo izvolili tudi komisijo, ki v Kranju mestna konferenca ZB. skrbi za borce In aktiviste NOV. bo P»Pravila odlok o uporabi _ _. Zemlliš?> 7a cr*lnZma. V radovljiški komuni je 19 kov sindikalnih"^ osnovnih organizacij SZDL, ki Podružnic, na dovljiški komuni bodo v kratkem imele svoje letne občne zbore. O poteku priprav za občne zbore, ki bodo zaključeni do 20. marca, je poročal predsednik odbora SZDL za radovljiško komuno tovariš Ivan Bertoncelj. Organizacije PRED OBČNIM ZBOEOM ZB KRANJSKE KOMUNE Večjo skrb borcem NOV Zveze borcev bodo imele svoje -----------p?««-««*««,*^ letne konference po komunah v Konferenca sicer ni imela zna- V razpravi je tov Koželj z«™Ijišč za splošne gradbene naslednjih dveh tednih, vzpo čaja oWnega zbora( kgr y n&mene. Ob zaključku seje pa ^l^^e^M g^ T VOmi n°Vega ZB v prihodnje tlo g ££^3** * Sfbvedle svoje letne skup- marveč So izbrali samo 25 dele- pregledala, kje in na kakšnih ^ Končno se je zima le usmilila ljubiteljev zimskega športa Na Sliki: Pogled na zasneženi Kranj iz kanjona Kokre Reka - Lesce - Koper nova proga JUT KONEC MAJA BO SLOVESNO OTVORJENO NOVO LETALIŠČE V LESCAH. — VELIK LETALSKI MITING OB OTVORITVI uuiau samu aeie- pregieaala, kje in na kakšnih cije iZ^^jns^"konferenca ko- gatov za konferenco ZB kranj- delovnih mestih so zaposleni mur^' pa bo prve dni marca. ske komune. Kljub temu pa je njeni člani. Edino tako jim bo Odbor SZDL je razpravljal DiUi konferenca stvaren obračun potem organizacija lahko ko-tiiHi o kulturno prosvetni de ^a mestne organizacije v pre- ristno pomagala, hkrati pa se i * *v le * komuni javnosti v radovljis 1 ^^.jj teklem letu. Poročilo predsed- bo lahko borila proti krivicam, jy *, m m MITING OB OTVORITVI in sklenil, da bodo J*f mka tov peklaja je zelo na- ki se njenim članom često gode. zvezo kulturno prosveim" __ r»«.i~«.>+« v. ~i Pred nekaj dnevi je bila na ve civilnega letalstva BatriČ Jo- bodo na leškem letališču uve- Sev radovljiške komune, ki bo zorno prikazalo razne notranje Delegati so na koncu soglas- konftweoca predstavniJcov vanovič in predsednik Letalske dli tudi aero-taksi, t. j. letala, združevala 9 društev. Ustanovi- organizacijske pomanjkljivosti, no sklenili, naj stan odbor vo- letalskega centra v Lescah, ki zveze Jugoslavije, polk. Braco, ki bodo prevažala potnike, goste tev zveze je potrebna zaradi ki ^ ge pojaviie pri ianskolet- di organizacijo vse dotlej, da SQ ge je u P" skrbl za <*™*e mune- letalstva, generalni . polkovnik yom Jugoslovanskega vojnega vozno sluŽD0 že dobro organi_ svojimi občnimi zbori že lih borcev {štipendije in orga- —k Zdenko Ulepić, direktor Upra- letalstva in obletnico obstoja zirano in je odličen pripomoček *° s Letalske zveze Jugoslavije. Na pri širjenju turizma. Uprava za rORENJSKI DELOVNI KOLEKTIVI RAZPRAVLJAJO O NOVIH TARIFNIH PRAVILNIKIH konferenci so se odločili, naj civilni promet bo dala na raz- 1 bi bila otvoritev 30. maja. Ob polago ljudi, ki bodo skrbeli za g -m • • **« m m-m wm L L • WM W% W**J W ^1 W\ LL tei priliki bo v Lescah velik le- letalsko službo, meteorološko 1T/b1«AI 1 fll^HC1 flflt \ft V /1 II V Ifl II §4 I Mi l< talski miting s sodelovanjem službo in radio zvezo. III II 1/24 l/KII\t^II I /■ 11 U V I 1 V Ti K H vseh enot letalstva, vključno re- Zelo verjetno je, da bodo na lllfllli IllllUllUll| M.MI ffljn l U aktivnih letal in helikopterjev, leškem letališču lahko prista- Prav tako bodo na mitingu so- jala tudi tuja letala, vendar bo delovale tudi naHakto * * -- - ""."vam letaj in helikopterjev, leškem letališču lahten r, ' + Istotkov normiranih delovnih jim ga bo priznal OLO, ?ora- stavljena nova leteSfea nZ^ vabltlx na Bled čim več gostov cijah na m in novem Te dni so zaključili vrsto se se- V »Savi« je že 25 let nad 70 povišanje plačnega aJdad!""15 tvijo^letališča v" tLŽk nk-!3 nač^ skušali pri" »tankov krajevnih sindikalnih stavijo novi tarifni pravilnik, odstotkov normiranih delovnih jim ga bo prizmu OLO, oora- stavljena nova letato pSa flr/^^ V6Č gOSt°V svetov in v nekaterih večjih Vendar so jim nekatere stvari mest ter so njih norme dokaj biti deloma za izplačevanje Pre- JAT Reka - Le ce ko bo oa Siinf domovme' Pa tudi te podjetjih, na katerih so člani še nejasne. Dosedanje priprave izpopolnjene in tehnično dogna- seženih norm, deloma za uredi- urejeno letališče v Ko J^ bo- Seved, 1 ♦ k- „ , OSS in OO SZDL tolmačih to- v tovarni so pokazale da v ne. Podatki kažejo, da so v to- tev razpona med zaslužkom vi- mo dobi i letalsko zveT taS iJZ pk° letc\oblsk na le" varišem iz podjetij principe no- podjetju ne bodo razpolagali s varni v povojnih letih povečali soko kvalificiranega in nTkva- T Koprom Svomno bo „1 H ^ P°sebno velik- v vega plačnega sistema. V neka- sredstvi za izplačevanje prese- proizvodnjo za 35 odstotkov. To lificiranega delavca, ki je raz- letalska Tvefa veTko JSnnT p"hodnjlh letlh Pa « že lahko terih Vodjetjih so s pripravami ženin norm ker je osnova nji- so dosegli predvsem z boljšo meroma majhen. ' £ k^ razlfrjenju in dvTS, 'T V?I2?S Št6Vlla g°" ie daleč, ponekod pa imajo pre- hove» letošnjega družbenega organizacijo dela in marliivnst. Tudi s premiranjem A niso rizma nl^r^Skeni. SSl M SrJS? b° VSeka" povsem na ^ ker ga bodo na Bledu. To * SSSSSF* " tUriZ6m težko izvajali zaradi nastahllnn- J terih podjetjin so s »»'»»-»»"" «.Ci JC osnova nji- so dosegli predvsem z boli* že daleč, ponekod pa imajo pre- hovega letošnjega družbenega organizacijo dela in marljivost cejšnje težave. Na splošno ?a plana lanskoletna proizvodnja, jo kolektiva. Zato letos ne mo lahko pripomnimo, da so bila katero so presegli za 8 odstot- rejo računati na° pomembne^ ^tom7Z%*Z&b%£ Sania norm. e-M nor> «..,^«...-___^___, lahko pripomnimo, pajasnjevanja in razprave o na- kov. Ker se storilnost v »Savi« preseganja norm sti ^ vedenih problemih dostikrat vse ne da več občutno povečati, na- Prizadevajo pa si popraviti ku n preveč površne. staja torej razlika. Lani so raz- norme, vendar le na tistih de- zadnj tt Tmurni tnimnevih izdelkov liko med obračunskim n).-i^im i~—.u ____. . . ___ J ^^^j nujm.a. ucijn so raz- norme, vendar le na tistih de- zadnjem času ^T^vTrnT'gumijevih izdelkov liko med obračunskim plačnim lovnih mestih, ki niso vezana 500 din za kg. Več odgovornosti pri sestavljanju tarifnih pravilnikov sti cen surovinam. Cena kavču-na svetovnem tržišču je v em času narasla od 380 na V »Verigi« menijo, da jim bo delo po normah v prihodnjem letu samo koristilo. V i.»odj>2tju imajo 72 odstotkov normiranih delovnih mest. V novem tarif- ,elo »ezKo v enjenega roka. tretjo grupo pa sodijo tista pod- V kohkor bo potrebno, tudi po- -. 2ss »r^i^" ŠT^rrHtšf r^rv.vjr FSi??SI »S ssSS stn^Cla^^podkomisij, ki so bi- sestivSe^? ^S^aSS??" f»" P^nl sklad še za */., bi "rp^a torej ustreza 1, dvem fes« i5fi#F srs^s li^i— žal tega a j Komisija, ki je pregledovala posameznih krajih republike in poveča11 zaslužki delavcev pov- Osrednja komisija za plače e plačne sklade večine podjetij, je to za istovrstna polletja Tak" Prečno za 10 odstotkov. ? ugotovila da v podjetjih dalj ugotovila na Gorenjskem troje ukrepanje lahko tudi povzroči S 5°/o zvišanjem plačnega "t t nisTTriš anj5 h? .POdJetlJ- V PrV° grUpo s°" fluktua-i<> delovne sUe.TaTb Skl3da nar"eravajo uredfti pred- ffe^^e^ »»S ~ sklada ^ i° Polkvalificirani delavci i£: ?!So. blh .zainteresirani niti, da tarifnih sava« in aeioma zato bo komisiia za olače 7n- tn^k C« 71""V' iJt,I15Ke 1Z" 3So mogli začeti, zaradi neka- »Železarna«); tem podjetjem bo stopala stališče, da bQP Soče- ram 'in no,?0',-?- nekvfIifici- Srih objektivnih težav Okraj- zadoščalo 5o/0 povečanje plačne- vala odstotek plačnega sk ada £o bH! 7aSP flI družbeni Plan še ni sprejet ga sklada za odpravo doseda- razen nekaterim podjetjem, £ bi si nridohlSfSSS t V, BLFDTt' nv»?JSKI st°l; t0varna VERTG, LESCE PR ta iz njega izhajajoče obvezno- njih nepravilnosti. Drugo vrsto jim bo treba vsekakor odobriti kaci o k^, PASJI IN DVE GOVEJI VERIGI; GORENJSKA *ti P*"!1" Zat° tUd' *f4 niS° Pa tvo^o tista podjetja, kate- 5»/. povečanje, od primera do Sm Afiio ftS?^m Snw5 4«t??olade lesce prt bledu- svoje coko «naoe. Do kler J»^eten, rih obračunski plačni sklad po- primera - od podjetja do pod S fJZiŽS'T'?'' PR°IZVODE= »MANUPATCTTmA. PAnnvr.nr. « ve kakšna bo delitev dohodka kriva dejanske tarifne postav- jetja. Povečanje pa bo odobreno kvaHicIranT delavci / znan delež na dobičku, ki ga ^ojL^mi^^l S °1° 3f ^ k i" m ^ Z&t° niso imeli interesa vla- Sodo uporabili za premiranje! visla KdlSl (J5?W ,1^2?reS!?<, *?°Se0^,«,f g3ti Več znanJa in naporov v J • vu>Je Kvalificiranih delavcev in »pridnosti« posameznih podjetij, svoje delo. Jože Podobnik Za naše naročnike - vedno vet nagradi pravijo: »raste kot goba po dežju«. tako nekako bi lahko dejali za nase nagrade, ki JIH bodo prejeli NASl naročniki, CE bodo poravnali naročnino za vse leto. nagrad je vsak dan vec in v uredništvu se ze prav resno sprašujemo, kam naj vse, kar dobimo, spravimo. no, pa bodite brez skrbi, zaradi pomanjkanja prostora res ne bomo odklonili nobene nagrade. nase nagradno žrebanje je sirom po gorenjski naletelo na veliko zanimanje. saj od vsepovsod dobivamo nove in nove naročnike, ki tudi želijo sodelovati pri žrebanju. kot smo ze objavili, bo žrebanje v mesecu marcu, zato pohitite in naročite nas list. da ne bo poznejših reklamacij in pritožb, ponovno prosimo vse naročnike, da čimprej poravnajo naročnino za tekoče leto. ker le tedaj se bodo lahko tudi udeležili velikega žrebanja. ze v treh številkah našega lista smo objavili, kakšne nagrade bodo prejeli srečni izžrebanci, danes pa ta seznam se dopolnjujemo: trgovina »koloniale« kranj je darovala steklenico likerja, liter breskovega zganja, liter vantlijevega likerja in dva kilograma pralnega praska; trgovina »potrošnik« kranj je darovala Sest kilogramov riza. Sest doz kompota in steklenico likerja; trgovina »hrana« kranj. steklenico borovničevega bisera, steklenico jabolčnega soka, steklenico zganja in dozo hru-skovega kompota; gostina »stari mayr«, steklenico zgane pijace; tovarna ClPK in vezenin bled PRTICEK iz ClPK. velik kvadratni meter; čevljar stanko kern kranj, prtmskovo, en par otroških čeveljčkov; strojno mizarstvo ctrtl markelj* otoce, kuhinjski stol; tovarna vertg, lesce PRI bledu. dve pasji in dve goveji verigi; gorenjska tovarna rV»vnt *m - LADNF PwiWtrX;£ *-M*aS PRI BLEDU. SVOJE COKO-ŽPNSKTP ?ar 5 2?E: *MANUFAKTURA« RADOVLJICA. TRI 2ENSKO TORBICO ^ 2ENSKIH R°KAVIC PA Rn^NoE5LNAJ B° ^VOLJ. V PRTHODNJI ŠTEVILKI POKTTTT? l^AMOM NAGRAD NADALJEVALI, VI PA rSnpZ?' ,NAS LTST' PLAČAJTE NAROČNINO GOTOVO BOSTE IZŽREBANI! TEDEN DNI PO SVETU NOVA VLADA V FRANCIJI 23. februarja je končno uspelo radikalnemu socialistu Edgarju Faureu sestaviti novo francosko vlado (21. po vojni). Zbornica je privolila v imenovanje nove vlade s 345 glasovi proti 210. S tem je končana 18-dnev-na vladna kriza v Franciji. GOSPODARSKI POSVET DEŽEL BALKANSKEGA PAKTA Od 23. do 25. februarja je bilo v Ankari zasedanje gospodarskih strokovnjakov dežel Balkanskega pakta, kjer so razpravljali o skupnih gospodarskih problemih. GROMIKO V LONDONU Pred dnevi je iz Moskve (kjer se je mudil štiri tedne) prispel v London sovjetski veleposlanik Jakov Malik. Za njim je prispel v London tudi pomočnik sovjet, zunanjega ministra Andrej Gro-miko, ki sodeluje na drugem zasedanju ožjega odbora ra-zorožitvene komisije OZN, ki se je začela včeraj. Poleg njega so na zasedanju navzoči še predstavniki ZDA, Velike Britanije, Francije in Kanade. JAPONCI ZELE POGAJANJA S SZ Predsednik japonske vlade Hatojama je predlagal sovjetski vladi, naj bi bila pogajanja za normalizacijo ja-ponsko-sovjetskih odnosov v New Yorku takoj po splošnih volitvah, ki bodo te dni na Japonskem. PODPIS IRASKO-TURSKEGA PAKTA 23. februarja je prispel v Bagdad predsednik turške vlade Adnan Menderes s svojim zunanjim ministrom K5-priilujem. Napovedujejo, da bo ob tej priliki podpisana turško-ira-ška obrambna pogodba. S tem bo močno omajana enotnost arabskega sveta, o čemer smo že pisali v naši zadnji številki. AMERIŠKA PŠENICA ZA SZ Ze nad leto dni proučujejo v Washingtonu v raznih oblikah možnost, da bi prodali SZ kmetijske presežke ali pa jih zamenjali za surovine. Minister za kmetijstvo ZDA je v zvezi z akcijo nekaterih krogov, da bi ZDA podarile SZ večjo količino pšenice, izjavil, da je o tem govoril s predsednikom Eisenhowerjem, ni pa povedal do kakšnih zaključkov sta prišla. IMRE NAGY BOLAN V začetku tega meseca je zbolel predsednik madžarske vlade Imre Nagy za koronarno trombozo. Predvidevajo, da bo državniške posle lahko prevzel šele v aprilu. Povečanje števila naročnikov glavna skrb Prešernove družbe Mnogokrat slišimo tarnanje, vse možnosti za dosego boljših člane letos prijetno preseneče-kako drage so danes knjige in uspehov. Pristopilo je večje nje. Konec leta bo veliko nada si jih preprost človek komaj število poverjenikov, ki jih je gradno žrebanje, ki se ga bodo kdaj lahko kupi. Res je, dra- sedaj v kranjskem okraju skup- udeležili vsi tisti, ki bodo pla-ge so — toda ne vse. Prešer- no 86. Pohvalno je, da je od čali naročnino za knjige. Prinova družba nam vsako leto teh 42 prosvetnih delavcev, to- pravljenih je več bogatih doda za borih 300 dinarjev 5 le- rej 50%. Napredek se je poka- bitkov. pih, zanimivih in poučnih knjig, zal tudi v številu naročnikov V našem okraju je sedaj v Skoraj neverjetno pa je, da PD, za kar ima zasluge tudi teku akcija za nabiranje nagrad ljudje ne segajo po teh cene- SZDL. Zal še nimamo točnih tega žrebanja. Upajmo, da bodo nih in kvalitetnih knjigah v ta- podatkov, vendar lahko rečemo, podjetja razumela in podprla kem številu, kot bi lahko in da se je članstvo že dosedaj sftvar, saj mnoga reklamirajo kot želimo. Se prav posebno povečalo najmanj za 25%. Po- svoje izdelke z bogatimi darili majhno je število članstva sebno uspehe sta pri tem do- na raznih veselih večerih, kjer Prešernove družbe v kranjskem segla poverjenica v Preddvoru ne moremo trditi, da dosežejo okraju, saj je bilo 20. avg. 1954 tcvarišica Krista Lehrman, ki kakšen poseben komercialni le 2488 naročnikov, torej komaj je pridobila 150 novih članov in uspeh. 11% od vseh gospodinjstev. poverjenik za OLO Kranj tov. Zavedati se moramo, da je Da je stanje tako, je bila v Leon Janžkovec, ki je pridobil razširjanje knjig Prešernove marsičem kriva slaba propa- 70 novih naročnikov. družb« najboljše sredstvo za ganda in slaba popularizacija Osrednji odbor Prešernove kulturni dvig našega delovnega teh knjig med podeželskim — družbe je pripravil za svoje človeka, zlasti kmečkim prebivalstvom. PRED ZDRUŽITVIJO OKRAJNIH ODBOROV LP Jeseniški planinci uspešn Ljudje so imeli mnogokrat na pačne predstave o delu Prešernove družbe in niso bili seznanjeni z vrednostjo in zanimivostjo njene vsakoletne knjižne zbirke, kjer ne sodelujejo samo domači avtorji, ampak tudi znani tuji umetniki — in ki razen leposlovnih, obsega tudi koristna poljudnoznanstvena dela. Zaključni občni zbor v Kranju V nedeljo, 20. februarja so se Delegati so se pomudili dalj zbrali v Kranju delegati ljud- časa tudi pri razpravljanju o Da bi naš podeželski človek sko-prosvetnih društev sedanje- bodoči organizaciji LP. Ugoto-krepkeje segel po teh knjigah, ga okraja Kranj k zaključnemu vili so, da bo delo okrajne Zve-je Prešernova družba povečala občnemu zboru. Po sklepu do- ze ljudsko - prosvetnih društev svojo dejavnost in začela uspeš- sedanjih tajništev Zveze ljud- tudi v prihodnje zelo pomembneje popularizirati lepo in zdra- sko-prosvetniih društev v Kra- no. Okrajna Zveza bi morala vo slovensko besedo. nju in v Radovljici, naj bi nam- prevzeti skrb za šolanje reži---- reč obe okrajni organizaciji LP serskih, pevovodskih, dirigent- V razgovoru s tovarišico Go- izvedli zaključna občna zbora skih itd. kadrov, skrb za ma-stiševo, predsednico Okrajnega in izvolili tričlanski odbor, ki terialne zadeve pa naj bi prišla odbora Prešernove družbe smo bi pripravil skupni občni zbor v pristojnost bodočih občin — izvedeli, da je ta odbor že de- in izvolitev enotnega vodstva komun. Zato so menili, da bi cembra lani začel s široko ak- za bodoči kranjski okraj. V ta moral biti v vsaki občini koor-cijo. Obiskal je vse odbore odbor so bili izvoljeni tovariši: dinacijski odbor LP. Ta odbor SZDL, poverjenike in prosvet- Lojze Gostiša, Janko Vodnik in naj bi sestavljali predsedniki ne delavce ter z njimi proučil Silvo Ovsenk. vseh društev na področju občine. Dolžnost tega odbora pa bi V-m m m • ^ m — -a bila, da bi uravnaval in zdru- JL £■ K%L J 4£ M 2E t 1 F 1 1 zeval delo posameznih društev ter skrbel za pravično podpi- V torek, 22. februarja okoli remo trditi, saj so pred to ne- ranje društev. petih zjutraj je na kranjski že- srečo na tem delu proge delav- Razpravljali so tudi o ude-lezniški postaji dztiriil tovorni ci že več dni nekaj popravljali, ležbi ljudsko-prosvetnih društev vlak, ki vozi na progi Ljubljana Zato tudi še ne vemo, kdo je Pri proslavah 10. obletnice osvo-— Kranj. To se je zgodilo pri kriv, da je prišlo do te »sreče boditve. Društva naj bi že se-mostu čez •železniško progo i>od v nesreči«, bilo ni namreč no- daj pripravila primeren pro-Gaštejem. Na tem mtestu rjfe bene človeške žrtve, niti večje gram, s katerim se bodo vklju-precej oster ovinek in potniki, škode na lokomotivi in železni- čila v celotno organizacijo pri-ki se večkrat vozijo tod, so ških vozovih, le proga je bila reditev. menda vedno v strahu, da bo poškodovana. — Zanimivo pri Za občni zbor bodoče Gorenj-vlak iztiril. Morda je kriv te vsem tem pa je dejstvo, da Je ske Zveze ljudsko - prosvetnih nesreče prav ta ovinek, ta del- bilo na istem mestu že več no- drušflev, ki bo predvidoma v j -*-- " mesecu marcu, naj izvolijo dru- štva, ki imajo do 100 članov po enega delegata, društva pa, ki imajo več kot 100 članov pa po dva delegata. Prejšnji četrtek zvečer je bil na Jesenicah letni občni zbor Planinskega društva Jesenice, katerega se je udeležilo nad 130 članov. Kot gosti so bili navzoči predstavnika PZS dr. Bojan Spicar in Zinauer, .predstavniki PD Radovljica, Mojstrana, Gorje ter Mestnega sindikalnega sveta, tovarniškega sindikalnega odbora in drugi. Leto dni je minilo, odkar so jeseniški planinci spremenili sestav svojega upravnega odbora, ga pomladili in mu dali novega 'poleta. Ta preobrat so nekateri zlobni jeziki ocenjevali takole: »Saj ne znajo in niso sposobni! PD Jesenice bodo gospodarsko propadle!« Danes, po enem letu uspešnega dela lahko zaključimo, da program ni bil samo izpolnjen, ampak celo presežen. Med drugim so vključili tudi 226 novih članov. Organizirana so bila številna predavanja in sicer ločeno za šolsko mladino in za odrasle. Za spoznavanje lepot našega gorskega sveta je društvo priredilo več izletov in sicer za mladino v Srednji vrh nad Martuljkom, za odrasle pa na nar- cisne poljane Golice in Rožce, na Triglav, na Stol, v Kamniške Alpe itd. Posebno zanimiv in uspel je bil plezalni in reševalni tabor v pečevju ob Završnici. PD Jesenice pa se ponaša letos še z enim uspehom ■— izdali so letopis »Svet pod Triglavom«, ki služi predvsem popularizaciji planinstva in v katerem so popisana mnoga doživetja znanih gorenjskih planincev in alpinistov. Dodati moramo tudi nekaj besedi o gospodarski dejavnosti, ki je bila prav tako uspešna. PD Jesenice vzdržuje vrsto postojank, predvsem visokogorskih, katerih vzdrževanje terja mnogo truda in prizadevnosti. Člani so bili lani na 19 prostovoljnih akcijah in so opravili 2.620 delovnih ur (v vrednosti 120.000 dinarjev). Nekoliko slabše je deloval alpinistični odsekv ki bo moral v tem letu posvetiti vso pozornost pritegnitvi mladine k izživljanju v gorah. Ob zaključku svojega poročila je predsednik društva predlagal, da bi PZS podelila neumornemu in delavnemu planincu Ivanu Savliju srebrni častni znak. . . . prav tako tudi taborniki Jeseniški taborniki smo združeni v »Rodu jeklarjev«. Ze ime pove, da je v tem taborniškem rodu združena predvsem delavska mladina železarskih Jesenic. Od 1951. leta, ko je bila organizacija ustanovljena, pa do danes smo dosegli že lepe uspehe. Toda o teh smo govorili že na občnem zboru. Zato tokrat samo nekaj o naših načrtah v tem letu. Pravkar pripravljamo vodniški tečaj, ki nam bo gotovo dal dosti sposobnega vodniškega kadra, da bomo potem laže delali. Za poletje predvidevamo taborenje v Opatiji, prav tako pa tudi razna manjša ta-borenja po vsej domovini. I2-vedli bomo tudi taborniški mnogoboj med družinami in vodi. Najboljše čakajo prijetna presenečenja. Tisti, ki imate veselje do ta-borništva, vključite se v naše vrste, ne bo vam žal. Zbor PD Mengeš ček proge. Da je to res, ne mo- dobnih nesreč. Nova pridobitev v „VERIGI Pred dnevi so v Tovarni ve- cah, začeli postavljati nov stroj rig, plugov in zakovic v Les- 2a kovanj« težkih viri«, katerega so uvozili. Predvidevajo, 15.000 km Iz Kamnika V četrtek popoldne je preda- da bo stroj začel obratovati že val na Ljudski univerzi v Kam- te dni. Ta dogodek je z.i naše niku podpredsednik Izvršnega S t"OV Titom gosP«darstvo toliko pomemb- sveta LRS dr- Marijan Brecelj. nejši, ker bo sedaj zajamčena Govoril 3e ° gospodarskih pro- V ponedeljek, 28. II. bo v Kra- zadostna proizvodnja težkih la- blemin i° o razvoju v letu 1955. nju v kino dvorani ob 16. uri dijskih verig za domače potre- Zel° zanimivim izvajanjem je predavanje novinarja ploven- be S5asoma jin bomo ,ahko ,u_ sledila polna dvorana poslušal- skega poročevalca« Aljoše Fur- . , „ cev. Po predavanju so se zbrali lana: »15.000 KILOMETROV S dii^ »o sedaj smo mo- na posvetovanje vodilni pred- TITOM«. Na zanimivo predava- ™» te venS« »vazali. Doslej so stavniki podjetij, ustanov in nje, ki bo spremljano s skiop- rocno kovali ■teike verige, z ljudskega odbora, katerim je Učnimi slikami, vabimo vse novim strojem pa bodo proiz- tov. dr. Brecelj odgovarjal na Kranjčane! vodnjo lahko štirikrat povećali, stavljena vprašanja. Pred dnevi so v prisotnosti republiškega poslanca tovariša F. Blejca, zastopnikov PZS, DPM in PD Kamnik zborovali prizadevni mengeški planinci. Iz poročila predsednika smo izvedeli, da je bila glavna skrb v preteklem letu posvečena gradnji in ureditvi planinskega doma na Gobavici. Koča je bila lansko pomlad dograjena in 1. maja otvor j ena, vendar še ni popolnoma opremljena. Društvo ima sedaj 300 članov, od katerih je polovica mladincev in pionirjev. To dejstvo je zelo razveseljivo (posebno še, ker vidimo, da mnoga planinska društva ne posvečajo dosti skrbi pritegnitvi mladine v planinstvo). Pri številnih izletih za mladino, ki jih je društvo organiziralo, so sodelovali tudi člani Društva prijateljev mladine, kar drugje ni pogost pojav. Zastopnik PZS je na zboru predlagal, naj bi se letos, ob 50-letnici smrti pisatelja Janeza Trdine, mengeškega rojaka, preimenovalo društvo v »Pla- ninsko društvo Janeza Trdine v Mengšu«, kar so navzoči nav videli čez njihov plot. Prav tako kot naš človek izraža vrednost čevljev v dinarjih, Avstrijec pa v šilingih, ti ljudje izražajo stanje sil v svetu — v blokih. Tu gre iorej za to, kdo bo koga in zato ni težko reči, da kakršenkoli blok bore malo koristi miru. Dn SEATO v Aziji ne bo imel uspeha, so verjetno uvideli ce lo njegovi avtorji sami, ker sicer ne ti poizkušali sami sebe prepričati o »ogromnih uspehih« bangkoške konference, ki baje pomeni »zgodovinsko orelomni-co sedanje dobe«. »New York Post« ugotavlja, ko komentira te trditve, da ameriška politika v jugovzhodni Aziji lebdi preveč v zraku in ni oprta na realna gospodarska dejanja. Razen tega je izven manilskega pakta tudi Indija, ugotavlja časopis, brez Indije pa si je težko zamisliti Azijo. J. F. Dulles danje stanje v Aziji in se nikakor nočejo sprijazniti s spremembami, ki so se dogodile v zadnjih letih v tem delu sveta. To trmasto vztrajanje ne more privesti nikamor drugam, kot k še večjim zaostritvam, kakršna je n. pr. sedanja na Formozi in. okoli nje. To pomeni stalno nevarnost za mir. Temu pa se da odpomoči le s pametno politiko vzajemnega sodelovanja med državami in s stvarno presojo položaja. O teh vprašanjih bodo razpravljali predstavniki Azije in Afrike na konferenci v Bandungu. Ze dejstvo, da bo na konferenci sodelovala veči azijskih in afriških držav z lično notranjo družbeno uredi tvijo, dokazuje, da bo ta konferenca mnogo prispevala k pomiritvi v tem delu sveta. V Washingtonu so zaskrbljeni spričo bližnje azijsko-afriške konference, v kateri vidijo porast sil tzv. »tretjega bloka« (beri: gibanja svobodoljubnih držav in ljudstev za mirno sožitje med narodi in mir v svetu). Morda je bilo treba zato dati konferenci v Bangkoku to- j liko večji zunanji poudarek. Vse \ mesto so okrasili, nasadili so n» tisoče novih drevesc in lepotnega grmičevja, asfaltirali so ploč niko. . . Morda so s tem zuna njim bleskom poskušali zatem-niti bližnjo azijsko-afriško konferenco in jo prikazati kot drugorazredni dogodek. Ce je tako, so samo dokazali, da se zavedajo nerealnosti nji hovega položaja, m če je tako, je to uspeh, ki hrabri. Mor 1gkoške kon- da edini uspeh bani ference. s beznik S 1738 Jeseničani so obiskali železarje v Zenici Z OBISKA V TOVARNI FURNIRJA V BODOVLJAH Poldrug milijon samo za prevoze Metalurški delavski tehnikum a Jesenicah, ki zaključuje z letošnjim šolskim letom svoj toj, posveča dijakom IV. razreda izredno pozornost za čim-večjo strokovno izpopolnitev. V I. polletju sta bili organizirani že dve poučni ekskurziji, na katerih so si dijaki ogleda? železarno Ravne, rudnik Mežico, Tovarno glinice in aluminija Kidričevo ter Cementarno Anhovo. Polletni uspeh, ob katerem ni bilo nobene nezadostne ocene, je vzpodbudil Upravni odbor Železarne in osrednji odbor sindikata, da sta odobrila ekskurzijo v Zenico. Sola je organizirala ekskurzijo v zadnjih dneh minulega tedna. Učenci so si z izrednim zanimanjem ogledali tako staro železarno, kakor tuda vse novo zgrajene obrate. Tudi industrijsko mesto Zenico so si člani ekskurzije dobro ogledali in ugotovili, da se je Zenica iz nekoč malega industrijskega kraja razvila v moderno industrijsko mesto. Poleg poedinih obratov železarne so dijakom zlasti ugajale moderno zgrajene šolske stavbe za metalurško industrijsko šolo, za šolo učencev v gospodarstvu, za srednjo tehnično šolo in za nižje in popolne gimnazije. Kakor nad novo gradnjo v železarni in v mestu, so bili člani ekskurzije presenečeni nad prijaznostjo in gostoljubnostjo, ki so jo uživali s strani upravnega osebja Železarne v Zenici. Besede generalnega direktorja Železarne v Zenici, izrečene ob slovesu: »Kader, kakršnega daje vaša šola, je našemu podje- Pred desetimi leti tju. nujno potreben in ne mo- ^e ko smo ,ani proti koncu m.t furnirja, kar je za 38% več moraš vzeti pač vse, tudi tako tovarna preselila. To je prav remo razumeti tistih, ki so ta, leta nadvse zivahno in kot leta 1953; proizvodnja panel hlodovino, ki morda posamez- gotovo eno poglavitne j ših vpra- S1on ^"ti 1 T*° Potreben konkretno razpravljali o plošč se je lani povečala za nemu podjetju niti ne ustreza, šanj, ki zanima tamkajšnje do- fzUZj „!?x_r_r/ L ^Tt??£_ Porajajočih se komunah, in ko 54% v odnosu na predlansko Zato se dostikrat pripeti, da ima mačine. Brez dvoma se to ne velike važnosti je za naša pod- smo iskali gospodarsko osnovo leto; tudi proizvodnja vezanih tovarna na zalogi tudi tak les, bi pripetilo. Tovarna furnirja bi sko v Kranju.) Nova trgovina sredi Kranja Pred desetimi leti. 1. inarcrs 1945. leta so bile Jesenice močno bombardirane, številne porušene hiše, ceste itd. — to je bila dediščina vojne, ki ni prizanesla tudi Jesenicam. Po desetih letih obnove in gradnj? novih stavb in objektov, pa dobivajo Jesenice novo lice. Porušene stavbe so več ali manj Odstranjene, na istem mestu so v-stale nove lepe stavbe, v njih kolje novo življenje. Porušeni kolodvor bo dobil novo podobo, ^ečjo in lepšo, kot kdajkoii brej. Na sliki: Pogled na porušene "^esenice. ietia srednii strokovni kader • "—------- "—----' "— *"*»~v^ija -v,«,™ Jlcl tan;6i n^i. ito, ui j/i^um;, ^vama luimija w Iziavi generalnega direkto a utemeljenost posameznega plošč se je povečala za 40%. To ki je zanjo neuporaben, kakemu lahko' še naprej nudila zaposli- Zelezarne Zenica se bo naibr-e P0*11"0'^3 oz- okol'iša. Je bila niso nepomembne številke tem- drugemu lesno-predelovjalnfemu tev sedanjim delavcem, da, ce- Dridružil še marsikdo če ne ta nekako sPlošna ugotovitev, da bolj zato, ker je v njih suho- obratu pa bi lahko izborno ko- lo več bi jih lahko zaposlila! koi Da čez nekai let •" 50 Tovarni furnirja, "a tem parnosti nepojasnjenega nemalo ristil. Skratka, ekonomski po- Toda kako priti na delo iz JlBW,, L~ TZL,il ' \T U1' mestu kot trenutno je, šteti truda vsakega posameznega de- goji govore v prid preselitvi Zminca aJi še dlje, prav na klTi nreno n ig t •fP0ZH0' dneVi- Ne Zat°' ker bi 86 V laVCa" bodoveljske tovarne, če jo lahko Trato. ie bilo nesmiselnoukn^aTFko prihodnJe zmanjševalo število Kakšni so pravzaprav vzroki, tako imenujemo, v Loko, kjer V gospodarstvu, še prav po- nomsko srednio , kupcev in interesentov za fur- ki narekujejo preselitev tovar- bi lahko prav lepo izpopolnila sebno pa v lesnem, moramo gle- nir, ki je znan po svoji kako- ne v Skofjo Loko in njeno spo- lesno industrijo na Trati, ki se- dati perspektivno in včasih za- vosti daleč naokoli, marveč pre- jitev v moderen in popoln lesni daj nastaja ob spojitvi podjetij tajiti lastne »pobožne želje«, ter prosto zato, ker tovarna z vsa- kombinat na Trati? »Jelovica« in »Trata«. Tudi opo- pogledati nekoliko čez svoj va- kim dnem vse bolj izčrpujesvo- Nedvomno je najosnovnejši rekanje zaradi vode bo odpadlo, ški p'lot. In takrat nam bodo je naravno surovinsko zaledje, vzrok pomanjkljivo surovinsko ko bo na Trati zgrajen vodovod, postale jasne še marsikatere Pravzaprav ga že danes prak- zaledje. Torej če praktično v Ni rečeno in v mislih prav druge težave in seveda koristi, tično nima; razen nekaj smre- najbližji okolici ni zadosti lesa, tako nimamo preselitve kar »čez Le če bomo pametno presojali, kovega lesa, ki ga dobe v naj- zakaj bi se mučili in vsak hlod, noč«, je pa to cilj najbližje pri- nam ne bo žal posameznih ukre- Kazen prodajalne na fSejmi- bližji okolici, morajo že 80%, ki ga tovarna kupi, dvakrat raz- hodnosti, in s tem je treba ra- pov, še prav posebno pa čez scu, ki ze sedaj nadvse uspeš- predvsem plemenitega lesa, ku- lagali in nalagali (prevoz suro- čunati. Zato bi bilo nesmotrno čas. .. no posluje, bo tovarna obutve piti v drugih krajih Slovenije vin v tovarno je možen le s karkoli investirati v razširitev --- »Planika« v Kranju, odprla še in deloma celo »uvažati« iz. dru- kamioni), kar močno draži že sedanjega obrata tovarne ter v en lep, moderno urejen lokal v gin republik. itak visoke prevozne stroške. Da nove stroje (za to bi potrebo- In na koncu še nekaj na rob! središču mesta — v Prešernovi Kq ^e bivži jadnik osnoval iz Je to res, nam pove dejstvo, da vali okoli 40 milijonov deviznih Ko sem hodil proti Zmincu sem majhne žage nekaj let pred voj- bi lahko na prevoznih stroških dinarjev, ki sicer ne bi bili vr- moral skoraj vsakega mimoido- V tej trgovini bodo prodajali no (1939—1941) tovarno furnirja, prihranili letno 1,5 milijona di- ženi proč). Ce bi že investirali čega spraševati, kje je Tovarna čevlje, obenem pa bo tu tudi ni imel namena iz nje napra- narjev, neupoštevaje razkladal- potem na vsak način v korist furnirja, kje so Bodovlje. In še recepcija (naročniški (oddelek), vjtj »nekaj večjega«. Ze v svo- nega ta nakladalnega dela, če celotnega lesno - industrijskega kljub temu bi skoraj šel mimo namenjen predvsem kupcem na jem zacetku je torej imela to- bi bUa tovarna nekje ob želez- kombinata na Trati. brvi, ki drži čez Poljanščico do debelo. Razen tega bo v trgo- varna le značaj provizorija. nici- Prav gotovo bodo pri prese- tovarne. Ali ne bi bilo prav, če vini tudi stalna 'izložba vseh Možnosti razširitve v obsežnej- Tudi položaj na lesnem trži- litvi nastopili še mnogi proble- bi postavili vsaj pred brvjo čevljev, — ki jih izdeluje orne- §0 tovarno pa praktično nima, šču je trenutno tak, da ne smeš mi. Med njimi tudi ta, aH bodo majhen kažipot? Marsikomu bi njena tovarna. Vsakdo, ki bo ker si je že sedaj s silo pri- lesa Preveč izbirati, ker se lah- delavci, ki so sedaj zaposleni olajšali iskanje! obiskal trgovino, si bo lahko borila svoj življenjski prostor- ko pripeti, da ga ne dobiš. Zato v tovarni, izgubili delo, če bi se I. AUSEC neobvezno ogledal vse domače cek v tamkajšnji soteski. Po-____ in inozemske čevljarske revije. doba je> da je bil osn0vni vzrok Tudi knjiga pripomb bo obi- za zgraditev tovarne na tem me-skovalcem na razpolago. V knji- stu _ razen seveda donosnosti go bodo lahko zapisali 'svoje _ predvsem voda. Tik ob to-mnenje o kakovosti čevljev, po- varni se namreč vije majhen sameznih vzorcih, cenah; dali potoček pa bodo lahko tudi predloge za Na prvi' pogled ne bi nihče proizvodnjo posameznih mode- rekel, da življenje tu sila moč- Danes, ko so pogoji za živino- presojati svojo čredo. Le na ta bo treba dajati teletom veliko lov čevljev. no utrtalje Delavci se precej rejo boljši in ko obnavljamo način bo olajšano delo tudi ži- več mleka. Pri tem ne mislimo Z otvoritvijo te prodajalne, ki trudijo. Iz leta v leto poveču- naše hleve, delamo dostikrat vinorejski službi. na večje količine. Tele mora bo v soboto 26. t. m., bo Kranj jejo delovno storilnost: lansko velike napake, ker privežemo Za rejo ne bomo nikdar upo- dobivati mleko predvsem dalj- pridobil še eno moderno trgo- leto je znašala mesečna proiz- za jasli vse kar se teleti. Ni vse rahljali zaroda takih živali, ki šo dobo. Navadno dobiva tele vino, ki bo olepšala lice mesta, vodnja na enega delavca 1,064 gnoj in ne vse meso, kar dajejo slaboten in za življenje mleko 6—8 tednov, kar je pre- priredimo. Telice običajno pri- nesposoben zarod. Razne hro- malo. Mleko je najboljša in naj- vežemo ne glede na to, kakšna mote, slabi razvoji rodil in spo- primernejša hrana za mlado ži- je njena mati in kakšno je tele lovil in podobno, so dedne last- val ter se tudi v tej dobi naj- samo, misleč — krava bo. Toda nosti. Zlasti pri goveji živini in bolje izkorišča. Zavedati se mo- kakšna bo ta krava, o tem nih- pri konjih, je odbira dobrega ramo, da je prirastek v rani Pred dnevi je naše uredni- strijska lasinini, gospodarskih ne razmišlja. zaroda še posebej važna, ker mladosti najceneje dosegljiv, štvo prejelo Gospodarski kode- predpisih, družbenih dajatvah, Slabe matere, prav tako tudi Potrebuje dve ali tri leta, pre- Vse kar zamudimo, je Pozneje dar za leto 1955, ki ga je izdalo socialnem zavarovanju, proble- slabi biki, ne morejo dati do- dei> zrase. Koliko proč vržene- težko popravljati. Največ de- uredništvo »Nove proizvodnje«. matUri zdravstvenih zavodov, brega potomstva. Reja telet ta- ga denarja, če šele po treh le- narja zmečemo takrat, ko mi- Razen obsežnega koledarskega gibanju delovnih rezerv, diviz- kih staršev večkrat razočara, in tih spoznamo, da žival ne ustre- shmo, da varčujemo in mleko dela ima koledar tudi bogat, nih predpisov itd., itd. ne samo to, povzroči celo veli- za. prodajamo v mlekarno in aru tehten in obsežen tekstovni del. »Gospodarski koledar 1955« ke denarne izgube. Krmljenje Star slovenski pregovor, ki g31"- Nekakšen uvod tvori prispe- obsega 460 strani, je bogato ilu- takih živali je negospodarno. pravi, da »krava pri gobcu mol- In še nekaj. Dobrih lastnosti vek tovariša-Zorana Poliča »Ni- striran in vsebuje številne foto- Kaj bomo torej privezali? Sa- ze«, še vedno drži. Torej brez žival ne bo nikdar razvila, pa kakršni negativni pojavi v na- grafije naših priznanih fotore- mo potomci zdravih staršev so boljšega in gospodarskega krm- čeprav ima še tako dobre staršem gospodarstvu ne morejo porterjev — stane pa le 500 krepki in odporni proti bolez- ljenja ne bomo prišli naprej, še, če ji ne nudimo dovolj do-zmanjšati vrednosti novega go- dinarjev. V njem je zbrano to- nim in imajo tudi sposobnosti predvsem pri teletih. Sedaj, ko bre krme. spodarskega sistema«, v kate- liko tehtnih prispevkov o aktu- postati dobra gospodarska ži- še ni močnih krmil v izobilicl, rem logično dokazuje prednosti alnih in perečih problemih na- val. To spoznanje je napredne našega gospodarstva. Vsi, ki se še stvarnosti, da bi ga moral živinorejce spodbudilo, da so zanimajo za gospodarske per- prebrati vsak državljan, ki želi vpeljali selekcijo ter rodovnik, spektive tržaškega ozemlja, biti uspešen v svoji stroki, pa Tudi pri nas bomo morali po-bodo z zanimanjem prebrali naj bo zaposlen kjerkoli v na- stati v tem oziru natančnejši, članek profesorja dr. Lava Cer- šem gospodarstvu, melja. Poleg omenjenih dveh so še Kmetijski svetoTalec Kaj bom privezal za rejo? Izšel ie Gospodarski koledar E. D. Risanje krme članki o gospodarstvu Slovenske Koroške, nalogah terenskih in strokovnih društev inženirjev in tehnikov, tehnični pomoči OZN, nalogah naših sindikatov, inšpekciji dela, prometu z zemljišči in stavbami, indu- SAHOVSKO PRVENSTVO GORENJSKE Trije v vodstvu V soboto, 19. februarja je bila tere so poskrbeli manj znani Okisana krma, ki se priprav- vso zimo, s čimer bi se mleč-Vsak kmet bo moral strogo ^ .g pQstala y M_ nogt živine obdrfala ravno v prodnih kmetijskih deželah y čašu, ko mleko doseza najugod- zimskem času nenadomestljiva nejšo ceno. hrana živini, tako kot pri inas vse nasvete kako se gradi si-slama. Gospodarstva, ki imajo lose, kako se krma spravlja v silose, lahko pripravijo pred zi- gjiog in kako se poklada živimo Več krme iza živino, ter jo njf iahko dobi vsak kmetovalec na Jesenicah otvoritev V. ša- gorenjski šahisti. obdrže v takem stanju, da osta- na Okrajni zadružni zvezi, bovškega prvenstva Gorenjske, ne krma kar se da kakovostna, Da w se že y letošnjem ki se ga je udeležilo 14 igral- - Simčič 4 in pol ' točke, da obdrži tisto vrednost, ki jo omogocila gradnja silosov Dopisu i te v „Glas Gorenjske** cev, in sicer 7 iz Kranja, 6 z Jesenic in 1 iz Radovljice. Po do sedaj odigranih igrah lahko rečemo, da je to prvenstvo z največjimi presenečenji, za ka- prof. Eržen z eno točko Stanko Plazar, bivši upravnik Mizarskega podjetja v Kranjski %ori je od leta 1950 pa do konca ^ptembra 1954 posloval skrajno *halomarno in družbi škodljivo, "^reiskava je dognala, da je Pla-^r vodil vse sam, da je bil hkrati upravnik, upravni od-^or in delavski svet. Na ta na-?in je seveda nemoteno lahko ^radel na račun skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da je bilo podjetju nad 60 odstotkov seh računov, potrdil in blagajniških izdatkov, ki jih je podpisal Plazar sam kot blagajnik in prejemnik, lažnik. Leta 1954 je od M. Z. iz Ra-^vljice kupil 1 kub. meter rednega orehovega lesa za 10 tl-^<>č 300 dinarjev. Svojemu pod-v^tju ga je prodal za 19.895 di-n^rjev, nato pa je i$ti ies g0 v^lkrat prodal podjetju Com-i^erce z Bleda za 40.000 dinar-v^v. Od G. M. iz Mojstrane, ki j * poznala kvalitete in cen lcsa, v preteklem letu kupil 12 j^senovih plohov za 1800 dinar-)^V. Podjetju pa je izstavil 3 n:^ne račune v znesku 11.700 i^arjev. Prav tako je predlo-i U 3 lažne račune na ime S. F ^ Hrušice za 20.000 dinarjev; ime G. J. iz Podkorena je stavil blagajniški izdatek za k^kup žičnikov v znesku 19 ti-715 dinarjev, na ime s. z ik^jenic pa račun za žičnike v V>^ku 6000 dinarjev. Na imena *4flih drugih oseb pa je iz_ Gospodarski zločinec Skupnosti je ukradel nad 1,500.000 dinarjev --^ ni plačal. Stanko Plazar pa je znal biti tudi zelo radodaren, če je bilo potreba. V neki trgovini je kupil 2 steklenici vi- oo prejel zasluzeno Kazen ™> ^ ™ deiena, 4 brisače, na. mizni prt, mlinček za kavo in dve posteljni rjuhi. Tega blaga Mizarsko podjetje v Kranjski stavil lažne račune za nakup prodajal. Preiskava je ugoto- gori ni rabilo pač pa ga je pla- žičnikov, kleja in drugega ma- vila, da je bil podpis logarja čalo. Bivši upravnik Plazar je teriala v višini 42.640 dinarjev. F. ponarejen. namreč vse te stvari podaril To pa je le del njegovih pre- Predolga je vrsta Plazarjevih nekemu dekletu za poročno da- krškov. Vse blagajniške izdatke kriminalnih dejanj, da bi jih rilo. je podpisoval kot blagajnik in vse popisali. Po izjavi pred- Plazarju so vse te goljufije in prejemnik Plazar sam. Meseca sodnika upravnega odbora Mi- malverzacije uspele zaradi te-decembra je izplačal kolektivu zarskega podjetja v Kranjski ga, ker sta bila delavski svet mizarskega podjetja 13. plačo, gori Jožeta Kosmača in nekate- in upravni odbor tega podjetja Denar za izplačilo je dobil na rih delavcev tega podjetja, je le na papirju. Nehote se vpra-podlagi lažnih računov. Tako je upravnik Plazar oškodoval pod- Šamo, zakaj nadzorni organi sam izstavil lažni račun za 100 jetje najmanj za 1,500.000 din. niso opravili svoje dolžnosti tisoč dinarjev kot da bi ga iz- V letih 1951 do 1954 si je ta go- dosledno in temeljito in kako stavil H. L. iz Loga. Ko je Na- spodarski zločinec zgradil novo so mogli najti red v poslova-rodna banka na ta naslov zne- stanovanjsko hišo, vredno nad nju(!?) kjer je bilo nad 60% sek nakazala, je Plazar s »so- 2 milijona dinarjev. Poleg tega lažnih računov in blagajniških delovanjem« po+itnega uslužben- si je kupil opremo za kopalni- izdatkov. Računi in blagajniški ca denar sam dvignil. Na prav co, izdelal spalnico in številne izdatki Mizarskega podjetja iz tak način je dvignil tudi zne- druge predmete, ki imajo da- Kranjske gore so brez točnega sok 50.000 dinarjev. Teh pa ni nes zelo visoko ceno. naslova dobavitelja, količine in izplačal samo delavcem kolek- Približno za toliko ali še za vrste nabavljenega blaga, brez tiva, pač pa tudi trem logar- več pa je Plazar ogoljufal podpisov, z lažnimi podpisi tujem po 5000 dinarjev in občin- skupnost z neplačanimi davki jih oseb ali pa le s podpisi Pla-skemu tajniku R. J. 2000 din in taksami. Les je kupoval po zarja. kot nagrada. Logarjem je za najnižjih cenah ali pa ga sploh Xake in podobne malverzaci-vsak posek lesa plačal podkup- ni plačeval, izdelke pa je pro- je in gospodarske zločine naj-nino od 500 do 1000 dinarjev, dajal po najvišjih cenah. Bori- demo po navadi tam, kjer nI Blagajniški izdatek dokazuje, da sa Oitzla, prodajalca lesa je o- redne> revizije. V Kranjski gori je logar F. J. na ta način pre- škodoval za 60 kub. metrov le- pa gQ bile verjetno revizije le jel od Plazarja 50.000 dinarjev, sa v vrednosti 60.000 dinarjev, bežne in skrajno pomanjkljive, F. J. pa trdi, da je prejel le od Marije Luznar iz Kranjske aJi pa jin sp]oh ni biio! nekajkrat po 1000 din; odločno gore pa je prevzel okoli 40 kuje zanikal, da bi Plazarju les bičnih metrov lesa, ki ga tudi —K ick in oiutt.i- ^ ... vvi , iniaj<) rastline V zelenem, Sve- okraini liiifUki odhor mndnrl Cuderman, Bavdek m Jan 4, Ko- » -1 ^„„j.- wa ;a Okrajni ljudski odbor podprl rošec Suheli 3 Poeačnik. Mis- Z6m St£mjU> Zar3dl J g 3 kmetovalca, ki bi silos gradil. ST kova^in SjZ , javljanje krme Iv silose po- podpora ^ znašala ^£ in« Sesek 1 in pol točke ter setmo V3zno V 0k°llC1 Ve*]lh 1000 dinarjev za lm». Podrob- mest, kjer je živinoreja usmer- nejša pojasnila bo lahko vsaic. jena v proizvodnjo mleka za dQ d% ki ^a in ga ima rad- terem vedno 2znikov z žage *?> « &a Tli" fV""1 ZTZ čudovito plastični orisi borb -ga po nasvetu zdravnikov uži- nja olja. Ribje olje je treba sa ne bodo prenesli. Večkrat po- »Tomaž Godec« je celo nasedlo Kako Pa na] °u otroKa zame- katerih ie seveda mali iu- vajo številni slabotni otroci, skrbno vskladiščiti, da čim dlje skušajo matere neprijetni okus in so pritegnili: »Ob bloke bi vam°. da 00 lačl1 tlste drobne, ved zmagovalec — fanta- Zaradi vitamina D, ki ga vse- obdrži svoje vitamine. Zato ga in vonj izboljšati z dodajanjem nas rad spravil.« buje, je ribje olje najučinkovi- hranijo v temnih, do vrha na- raznih aromatičnih olj (popro- Stanovanjski interesent se je tejše sredstvo za zdravljenje in polnjenih steklenicah v mračnih va meta, cimet). To pa ni pri- že razveselil: »Ce bi bilo še kaj preprečevanje rahitisa. Ker pa in hladnih prostorih. poročljivo, ker omenjene snovi Jjudi, ki bi se tako potegnili za' nem medsebojnem občevanju kom, ki jim to za njihov razvoj sploh ni potrebno, ne bomo imeli od njega nobene koristi, že ustanjene, recimo »taktne«, vsakodnevne laži, ki so se že stlfn* n- pr- o^ovega vkoreninile v našem vsakodnev- pokllca T ovec"a leve vAfn- ki, admiral velikega ladjevja — ali pa celo pravljični zakladi, ki so skriti v njihovi domači hiši. Ni težko videti, da hoče mali bahač obrniti na vsak način nase pozornost prijateljev ali pa se trudi, da bi bil vsaj od tistih laži in neresnic, ki jih s kaznijo preganjamo? Od- je to zdravilo, ga smemo jemati Ribjega olja ne smemo tudi samo pospešujejo razpad vita- nas, bi pa morda dobil poso- samo po zdravnikovem navodi- nikdar naliti v steklenico, kjer minov. jilo.« lu. Ce ga uživamo v prevelikih Tisti, ki vselej radi pristavilo kod naJ otrok ve- ^ Je sicer količinah ali ga dajemo otro- KT , / / •/ • / •# i kakšno pikro, so pripomnili: njegovi mamici n. pr. dovolje- NeOO Krhkih Iti SUhln (OS »Občini je podkuril.« no odkloniti nezaželenega obi- Stara ženica pa ga je usta- LSI"!!!"!!! f 2 za kratek *■» središčna točka Ce so vaši lasje po trajni tra pripravljenega šampona in vila na cesti: »Zakaj nam ne °«ina — čeprav je popolnoma Za t&ke trenutke tudi tvega kvečjemu škodo. Zato naj se ondulaciji izgubili nekdanjo či- dodobra zmasiramo lasišče. Za- daš miru in nas venomer zmer- Zdrava! 7* da. pa ^e.na dTU&1 da bodo prijatelji v kratkem matere vedno posvetujejo z lost in svežino ali pa so tudi tem uporabimo še ostali šam- jaš s tercjani?« težak in kazniv presto- času apres]^da]j in bo zatega-zdravnikom, ki bo ugotovil, ali iz drugih vzrokov postali pre- pon. Lasje so tedaj že čisti in Vsi so-vedeli, proti komu se ce otrok reče- da nima n0~ del j postal tarča različnih zaje otrok podvržen rahitisu, in suhi in se radi lomijo, jih ope- polni bele pene, ki jo dobro je obrnil in s kom drži, a ven- bene naloge z namenom, da se smenovanj vendar to kmalu odredil količino olja, ki naj bi rite z oljnatim šamponom, kl obrišemo z brisačo. S tem smo dar so si mnenja tako močno j>re >flmpre^ lg °. .m izgine in se umakne stvarnemu ga otrok zaužil. ga prav lahko tudi same pri- jih že na pol posušili. Potrebno nasprotovala, da je bilo več kot £° nuao> Ce se ne aogaja po- zanim Ribje olje tvorijo različne ke- Pravite. Prednost umivanja je samo še da se počešemo in jasno, da nima z nikomer in T^me\l S ^rok nekaj mične spojine. To so mastne ki- z oljnim šamponom je namreč napravimo frizuro, ki jo žeh- proti nikomer nič. £ tedaj £> končani igri sam oblik1' znova ™avi' ali pa se sline vezane na glicerin hole- v tem, da se lasje hitro posu- mo. Ce se ne navijamo, bodo * , „in„,,Z ^» v doraščajočem otroku staln fos- šijo, da jih ni treba izpirati in lasje suhi že v 10 minutah, si- ^ KO _SO OCENJEVALI kvali- ^^^ah^prostodSpS kaŽC' m°ram° misliti na to< d SformVit°aminrA; DtaVVti- da zopet pridobijo svoj prirodni cer pa nekoliko kasneje. Imeli teto in vsebino napisanega, so ^J^JS'iSSuSi ©J je tak način ^resničnega. ««| sti, zaradi katerih je ribje olje sijaj. _ _ _________ „ *™ " ~ ^ *~ KTfi« ^tlf^ Pa S ZoZ^ZZ t ~f J»SH- "5*3 Postopek je kaj enostaven. V en in pol decilitra vode tanko narežemo 2 dkg mila in mu do-Ljudje se pogosto sprašujejo, , , ... ... i„jii^„rt„ ___________x: ..: damo 1 veliko žlico jedilnega olja. Ta emulizija potem odlično odstranjuje z las maščobo in jim dovaja novo. Omenjeno zmes je seveda treba prekuhati ohladimo do normalne topline Nato jo razdelimo na 3 dele in roke, na približno 35° C. Lase pred umivanjem dobro doseglo v zdravilstvu tako sla vo kako pravzaprav nastajajo ti vitamini v ribjih jetrih. Znanstveniki razlagajo ta pojav tako, da se pod vplivom ultravioletnih sončnih žarkov v nekaterih morskih algah, s katerimi se ribe hranijo, razvijejo pnavita-mini, iz teh pa v jetrih nasta- več živi ljanje, kaj pa drugega! Dela nima, se pa s tem ukvarja«, so nJeg°vemu naknadnemu pri- ueotoviH ti«;tl Vi o« co x,,f«ii znanju sledila kazen, morda te- 1 pež, bo prihodnjič v takšnem 2*_? Poznejše motnje v d* stilo za kakršenkoli občutek manjvrednosti. Morda Je to Moda prizadete. ševnem življenju. Isto velja za Ker je v vasi vedno nekaj v^ ajal pri voji prvi na ' JneVOŠČijivosti in ljudi sprtih med seboj, jim ta- gf1 - lažl- ah*a ■] bo z ve- maščevalnosti fc &Q samo sla-kole pisanje silno pripomore pri *°, raftmranostjo zgradil še pri^„ Izraz za otrokova napadalnost. nejo vitamini. Vrednost ribjega u ~ ^v. a , . , ,.f. oščetkamo v vseh smereh, da olja zavisi predvsem od kohči- .., .. , . 4 jih prezračimo in odstranimo z njih ves prhaj. Nato jih najprej operemo v prvi polovici li- i-LAS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. Direktor: Sumi Nace. Urejuje: uredniški odbor. Odg. urednik: Slavke Beznik. Tel. uredništva: št. 475, uprave št. 190 / Tek. rač. pri NB Kranj - okolica št. 624-T-127 / Izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev. Posamezna štev. stane 10 din Ce zaključimo: laži morajo nastopiti v določeni razvojni stopnji otroka tako, da ne predstavljajo nobenih večjih vzgojnih težav In navadno tudi sa- RECEPT VROČI SENDVIČI iz zmletega mesa so zelo okusen dodatek k prikuhi. Pripravimo jih na sledeč način: Zmeljemo 35—40 dkg mesa in ga premešamo s 6 dkg drobno zrezane čebule, soljo in enim jajcem. To zmes nato namažemo na kruh. Omenjena ko- je sam izven kroga tistih, ki so neredko nastane iz kazni za omenjeni in takoj pokaže na ~ laž iz strahu pred kaznijo, svojega soseda, češ: »Saj se vi- ° tem kakšno vlogo sploh ima di, kakšen je, še v časopisu je strah v vzg°Ji. predvsem pa, bil!« kakšne kvarne posledice ima za »Saj je vse res, ampak ni tre- flovekov živčni sistem (kar si ba, da bi obešal na veliki zvon«, *e ***** medicina že zdavnaj ,Tna^jen«t t toianju večj » mu oporekali nekateri, dru-' ^ ^0^^"° ^ * -TnoTedno S »™ Si pa spet: »Le daj jim, le pod- sebeJ spregovoriti. gat. _ predvsem z resn0stjo i kuri jim.« (Čeprav ni vedel, ko- Toda vrnimo se k omenjeni, odkritosrčnim prikazovanje mu naj podkuri.) že ustaljeni, takozvani »laži v življenjskih težav. V kolikor pa Moramo pa povedati, da je sili«! Kako bomo preprečili, da skušnje in znanje odpovedo, I bilo med njimi tudi nekaj pa- otrok zaradi neljubih primerov, otroška lažnivost eden izmed metnih — neka kmečka ženica ki se jim v sodobni družbi sko- zanesljivih znakov duševne boje pristavila: »Se več takšnih raj ni mogoče ogniti, sam ne lezni, nervoze ki se skriva it člankov bi moralo biti! Kaj bi bo začel uporabljati neresnic- v otroški dobi in pride še'e I se bali pogledati dejstvom v nih (izgovorov? Ni za otroka poznejših letih na dan. Bolf oči. Vsi moramo živeli in no- bolj bolečega spoznanja od ti- zni pa nikdar ne preganjamo* benega smisla nima prikrivati, stega, ko začne dvomiti o po- kaznijo, ampak jo skušamo v kako trdo je naše življenje.« polnosti in neoporečnosti svo- zdraviti! Duševno in moraln« * jih ljubljenih staršev in vzgo- zdravo, prijateljsko in razum«' ZVEČER SO SE vrstili pri jiteljev! To, morda najhujše vajoče vzdušje v družini I ličina zadostuje za 10 do 12 rezin. Namazane koščke kruha Bela pletena jopica z gladkim mojem nečaku presenetljivi cbi- otrokovo razočaranje se najlaže kateri otrok raste, pa Je P1^ naložimo v mastno pekačo in vzorcem bo prijetno osvežila ski. Pričakoval je, da ga bo prihrani tako, da mu zopet ma- in najvažnejši pogoj, da bonl* jih pečemo 10 do 15 minut. Pe- vašo zimsko garderobo, pa tudi prišel kdo zmerjati in mu gro- ti sama pravočasno razloži če- svoje otroke obvarovali 0119 čene okrasimo s kumaricami, spomladi jo boste rade oblekle, žiti. Pa se je spet zmotil. Vsi mu in zakaj ni mogoče iti pre- najtežjih bolezni našega stole\ v poletnem času pa s paradiž- Zanjo potrebujete le 300 g tan- so govorili skoraj enako: ko teh dobrih, neljubih resnic, tja — nervoze in živčnih ob° niki. Tople sendviče lahko ser- ke oziroma 400 g srednje debele »Zakaj se nisi oglasil? Bi ti ki same po sebi niso dovoljene, lenj. viramo tudi k čaju. volne. jaz povedal, kaj vse se godi.« v dobro vsej družini. S tako A- Česen iea i 1 Četrta premiera Mestnega gledališča na Jesenicah Norman Krasna: M. Kita«: TRUPLI POD PEČINAMI 5 — Kaj to pomeni? _, ge ,ne spomniš, da smo bili pred tridesetimi leti sprejeti v Partijo. Kdo bi si Ml mislil takrat, da bi v teh tridesetih, letih toliko napravili. Zato si lahko danes napijemo na reteklost in prihodnost! Trčili so in Stane se je prebudil. Zvezde so blestele na ebu med gorami in počasi ugašale. _ K sreči da nisem zdrsnil v prepad! Zdaj se bodo morda kmalu vrnili. < Čutil je, da mu je rana pričela (zopet krvaveti. Tresla ga je mrzlica, ' a mraza ni čutil, dasi so mu zmrznili nogi. Bil je slab/in vendar mu je bila ta slabost prijetna. Čeprav je po nehotenem spancu sklenil, da ne bo zaspal, je (kmalu na Jg? iJUdi Z upriza<-Janjem plel obstof, "! J? v^a^ Se svoje misli, je mnogo ?a?ne« ^,Stf1Čneg/\.^rimen- kih del, ki občinstva niso za- d 1° teatra-, P™prican sem, bolj 'diagnostik, kot terapevt« zoZ j& bU dovol\11*-. Ne"*Peli Poskusi šania nTT IjUdJe tega vpra' •Ce tipam pulz Prešernovega houtL Z f Paws S svojimI Pr&V traglčni v suverenem pre- «21 "6 h\ P°stavlJali s tako ^edalilča, se mi zdi. da jo ri- Zno Z ~ ^ ^^jiJZ Tentali^ i k. argu" 5m srca normalen in zdrav Z»č-i " kraja zaveda" ZOn' ToZ kreten in spo-ko pa primaknem stetoskop, se" gledah«^11 prostora- v katerem Organizacijsko se gledališče v štiri. i tgIedallški Propagandist aUajo moteči šumi, ki silijo k pokrailn!L Za VSa mlada petih letih ni premaknilo na tnlmoi6, VztraJn° ^ nenehno razmišljanju. Zunanji znak teh žive n m. gledališča velja, da prej. V začetku je imelo dva- lolT 1JUdem na sestankih, motenj je nenehni in vseh pet gravitac 1^'"^ VOdstVa V najst aJI Mna& Igralcev, Ja- ttZZTF* in časop«Ju delo. ^^»C^ jaj°u PriiV ,n ^ metropo?* T?a repfliSke nes de^ansko razpolaga menda mnot m P°Slanstvo- Pa tudi Wk občinstva, plima in oseka, obrnjen* nuu V prvi vrsti z desetimi. Zbor, ki je tako r>o S2 ge težave- v katerih gledali navidez ne pozna nobene za_ i^jlnl^ krmir0*1'.Prtalan,e Žtevilu kot strokah ***** S fcSL?1^ in POSpešu^ rast obisk gostov z k3u VaŽn°' SV0J° oa*«0- Vsa Usedanja delovnih V lz LJublJane po- vodstva so sklenila, da zaradi (Dalje prihodnjič) slovenski izvirni, prevodni in strokovni literaturi, ampak celoten razvoj slovenske knjige s slikami in izvirnimi deli naših velikih mož. Razstavo si je ogledalo nad 250 ljudi. To kaže, da so kranjskogorski knjižničarji prizadevni in marljivi. DRUŽBE JE MESTO V VSAKI GORENJSKI HISI, SAJ SO NAJMOČNEJŠE SREDSTVO ZA KULTURNI DVIG NAŠEGA PREPROSTEGA ČLOVEKA! ni SPET SVA TU Pa toliko z besednim humor- Med številne velike komike Je™; ,., j *„ Njun nastop nas prepriča, da nemega filma spadata tudi se- . * * ' , ' - i n * • t! „o 'mata se vedno več humorja, vernjaka Pat m Patasnon, ki pa _ ...... «u . ... . .__.„ kot večina današnjih slavljenih sta v dobi, ko je prišlo do prve . ., , _____, ..__, „.__• • - filmskih zvezdnikov-komikov. revolucije med nemim in zvočnim filmom — obupala in pre- ALARM NA JUGU nehala z izživljanjem v filmski To je najnovejša ustvaritev umetnosti. Kot večina ostalih francoske fantastične in pusto-komikov tudi onadva nista ime- Iovske fiimske proizvodnje. Prela toliko poguma, sposobnosti jasen soenarij z vrsto ne-in prilagodljivosti, da bi pre- logičnosti je nehote prispeval k stopila in se vživela v svet ustvaritvi še bolj fantastičnega zvočnega filma. vzdušja, kot so si ga verjetno In po tolikih letih sta se se- zamišljali ustvarjalci filma. Da daj spet pojavila pred nami v bo slika popolna omenimo še dveh kratkih filmih, ki so ju razne čudežne iznajdbe in vr- naši distributerji združili v ce- sto skrivnostnih tipov — od lovečernega z značilnim našlo- atomskega znanstvenika do očar- vom »Spet sva tu«. Ker sta še ljive vohunke in zapeljivega iz dobe nemega filma, nas oba poročnika. »kralja smeha« zabavata in raz- Edina pomembna vrednost te- veseljujeta pač na poseben na- ga filma je odlična igra znane- čin — predvsem s svojo mirni- »a filmskega veterana Ericha ko in situacijsko komiko — ne von Stroheima. Xdk^ iCIJt i tO NI NA OTOKU k Bauer ki ga že poznamo iz Vera študira pedagogiko in je filma »Sinji galeb«. Kuharček vzgojiteljica predšolskih otrok, iz tega filma igra tudi v »Mi- v gneči pred mestnim kinema- lijonih« najbolj zahtevno mla- tografom se Vera in njen zaro- dmsko vlogo. čenec Branko seznanita z mla- Zunanje posnetke so snemali ^im prekupčevalcem vstopnic ionsko jesen v Cavtatu pri Du- Duškom, ki ga kličejo »Zabac«. brovniku in v Zagrebu, notra- To je pravi otrok ceste, brez- nje pa v ateljejih Jadran filma domec, ki se peča s prekupče- v Zagrebu. Zaradi slabega vremena na morju se je snemanje vanjem in »dela« za drznega nekoliko zavleklo, zato je bil in samozavestnega Boro - »Ti-film izdelan šele januarja. gra<<. ln »Rumeno podgano«. Na Ker ima Metka zelo rada morJu> na samotnem otočku, morje, so bili trenutki ko- Ljubljana, februarja. — Vsi se še dobro spominjamo nav- Panja s simpatičnimi »mulci« dušenja ob premieri »Vesne« v kranjskem kinematografu »Štor- zanjo najlepše doživetje. Postali žič«, katere se je udeležila tudi glavna igralka Metka Gabri- s° veliki prijatelji in dobro so jelčič s svojimi soigralci. Njena preprostost in ljubkost je nav- se razumeli. Le hrvaščina ji je dušila staro in mlado, popularna je postala tudi v najzakot- nekoliko nagajala. Ker so mo-nejši gorenjski vasi. Vsi jo imamo še v spominu, vsi z zado- rali Posneti še nekaj kadrov na voljstvom beremo v našem Časopisju o uspehih, ki ga doživlja zagrebških ulicah v zapoznelih ta naš slovenski film v inozemstvu, saj je bila »Vesna« spre- novembrskih dneh, na filmu pa jeta izven naših meja kot najboljši jugoslovanski film. bodo tl dnevl »Poletni«, jih je kar precej zeblo. Lahko si ml- Vzasebnem življenju je Met- Kljub temu sva se kmalu spo- slimo: mi v Pešcih, igralci pa ka ostala kljub svoji po- razumela. Pokazala mi je cele v svilenih oblekah in srajcah pularnosti in slavi skrom- kupe pisem iz različnih krajev brez rokavov. Zaradi mraza se na in dobra študentka. Te dni, države, ki ji jih piše največ nav- ie na Poskusnem predvajanju po njenem prihodu s snemanja dušena mladina. Ker jih je bilo posameznih kadrov med govor novega mladinskega filma »Mi- veliko tudi z Gorenjske, me je ^em P°znala sapa, tako da lijoni na otoku« sem jo obiskal prosila, da bi ob tej priložnosti so lstl kader večkrat P°" na njenem domu, na Poljanski vse tiste pozdravil in se jim ggmoreš govoriti ovro- **P^T1 ZoHValll. mm a m * • _ , . „ . Wi, . Verjetno bomo ze marca vl- Metko sem našel pri knjigah. Po vlogi v »Vesni« Metka nI deli na platnu zopet naŠQ „Ves. Zopet se pripravlja na izpite, mislila, da bo tako hitro spet no« _ tokrat kot Vero Kakor mi je povedala, se njeno pred kamero. Za novi mladin- Ker je ta novi film namenjen delo odvija po načrtu in dobro ski film Jadran filma »Milijoni miadim obiskovalcem naših kl- vem, da je bila zaradi mojega na otoku« je bila izbrana ravno nematografov je tudi vsebina obiska huda, ker sem prišel »iz- ona, ker je najbolj ustrezala filma vzeta iz njihovega življe- ven plana«. scenariju. Film je režiral Bran- nja. KRATKA ZGODBICA MR. BEUSON mora odpotovati To je tipična ameriška »kriminalka«, s katerimi so preplav- torjem. Bodite veseli, da nisem Ij*ne revije in časopisi. v službi, sicer bi vas aretiral Na uličnem vogalu je stal tr- igrišče za golf. Za letošnje pr- l^^it^* podatkov govec z umetninami Mr. venstvo moram več trenirati, da rp*<,i kamor je prišla Vera s svojimi predšolskimi otroci, se seznani tudi z ostalimi člani te pustolovske druščine — z Ivico, Mladenom in Zeljkom. Ti trije otroci so dobili denar na športni stavi in prišli so na »gusarje-nje«. Njihov denar pa so zavohali Duškovi šefi »Tigar« in »Podgana« in so na vsak način hoteli priti do njega. Usodo teh treh otrok sta s skrbjo spremljala Vera in Branko in jim pomagala v najbolj dramatičnih trenutkih. S skupnimi močmi Beuson. Nervozno so iskale nje- me letos ne boste več prema- ***** £j* kakor da bi se SSdSEL * gove oči taksi po ulici - že gali. V nedeljo boste našli v JSa P°sreClla zelo duhovita »Podgano«, več kot desetim je dal znak, a meni zagrizenega nasprotnika. MATI S TRINAJSTIMI OTROCI V ameriškem mestu je nekega dne vstopila v tramvaj žena s trinajstimi otroci. Kupila je karto za sebe, ker za otroke do petih let v spremstvu staršev voznih listkov ni treba. Sprevodnik jo je začudeno vprašal, če so res vsi otroci njeni. Zena mu je zatrdila da so in da ni niti eden starejši od pet let. Imela je namreč dvakrat dvojčke in trikrat trojčke, najstarejša dva pa sta bila stara komaj štiri ki pol leta. LANSKO LETO 60 MILIJONOV STRANI TEHNIČNE LITERATURE Lansko leto je bilo na vsem svetu natisnjenih 60 milijonov različnih strani iz tehnike. To je približno 100.000 raznih tehničnih knjig. Vse te knjige bi potrebovale v knjižnici tri in pol kilometra dolgo omaro. ČASOPISNI PAPIR IZ BANAN V Argentini so iznašli nov način pioizv">dnje časopisnega papirja iz banan. Ta papir je dvakrat ^ene.ši kot dosedanji in je tudi njegova izdelava cenejša. V SIRIJI SO NAŠLI GRAD IZ STAREGA VEKA Francoski arheolog Šeffer je pred kratkim odkril v bližini mesta El Šalira v Siriji največji grad iz 'starega veka, Ugarid, ki je bil zgrajen pred 4.000 leti. V gr^dJ je velika dvorana iz slonove kosti, ki je velike umetniške vrednosti. V dvorani in drugih prostorih so našli še mize, stole, razne kipe iz slonovine, umetniško okrašene z zlatom. Največjo pozornost je vzbudil kip žene, katerega umetniška vrednost skoraj nič ne zaostaja za največjimi deli grške antike. NAJVIŠJI SPOMENIK NA SVETU V Buenos Airesu bodo kmalu začeli graditi spomenik, ki bo najvišji na svetu. Visok bo 137 metrov, stroški za gradnjo pa bodo znašali 19 milijonov pezosov. Spomenik bo postavljen v spomin na Evito Peron. V temelje spomenika bodo vzidali srebrno krsto, v kateri je shranjena žena argentinskega predsednika. NA MARSU SO ODKRILI DVA NOVA KANALA Astronom dr. Sleifer je v Južni Afriki naredil 20.000 posnetkov Marsa, na katerih se zelo dobro vidijo zelena polja in snežnoledeni tečaji. Kakor javljajo, so iz teh slik odkrili tudi dva nova kanala. Astronomu je uspelo napraviti toliko posnetkov zato, ker je bil Mars v zadnjih trinajstih letih, lani najbliže našemu planetu. AVSTRIJSKE ŽRTVE V ZADNJI VOJNI Od 1800.000 Avstrijcev, kateri so služili v nemški vojski, se jih 380.000 ni vrnilo na svoje domove. Od teh jih je 280.000 padlo, za ostalih sto (tisoč pa nimajo nobenih podatkov. To je skoraj sto tisoč več žrtev kot jih je imela Avstrija V prvi svetovni vojni. Prav tako je tudi invalidov približno dvakrat več kot jih je bilo v prvi svetovni vojni — 305 tisoč. MAVIL me nihče ni zmenil zanj. Z vzdi- Saj se boste pravočasno vrnili, mJ^ZS}*9* bežite Pred menoj, ... . --- * ce smem vprašati?« hom je postavil precej težak mar ne?« kovček na tla poleg sebe. »Ne verjamem,Pye.« Beuson ni takoj odgovoril. Inšpektorjev obraz se je po- *Ognjem **' ^ da lgra daljšal. »Škoda«, je pripomnil, avoje letalo«, je mrmral predse. Zadavil sem svojo ženo«, je i ovni O V UJU d »razen vas ni v tem preklica- stežka spravil iz sebe. »In potem me Doao V™* • nem gnezdu nobenega resnej- »Ali vam smem nekaj pove-V eni sami minuti Diaznusu^ nasprotnika zame. Vendar dati, Beuson? Jaz sem vam pri postavil na kocko svo],^celQ razumem: posli so pred zabavo, tem pomagal, se spominjate? «vojo trgovino in mora boste pa ^ ^ uplenili AU ne vest6i da sem vrgel tru- avoje življenje. Da, svoje ziv ^ y reko? Hihi. ljenje.« In se je smejal, da so mu kar solze tekle po licih. »Nemogoče, Beuson. Vi, mož, ki niti muhi ne bi storil nič zalega, mož, ki misli samo na svoje mumije in meče, vi da ste Mrzle potne kaplje so mu ob teh mislih stopile na čelo in brez moči je gledal na svoje roke. »Halo, Beuson, halo!« je nekdo zaklical v bližini. Vztrepetal je. »Kam z rokami?« je mrzlično mislil. »Prav gotovo me bodo izdale.« Hitro jih je vtaknil v žepe, kakor da bi bile tam popolnoma na varnem. »Beuson, stara bajta! Ali spite?« je ponovno zaslišal glas. Počasi se je obrnil. Ob cestnem robu je stal avto. Za volanom pa se je režala svetlolasa glava — inšpektorja Pya, strokovnjaka za raziskovanje umorov. »Menim, da ne bom zgrešil, če rečem, da nameravate odpotovati«, je rekel Pye dobrodušno. Beuson je pograbil svoj kovček. »Prav imate, inšpektor. Odpotovati hočem, pa ne najdem nobenega taksija.« »Tudi ni potrebno, Beuson.« Inšpektor je odprl vrata avtomobila. »Izvolite vstopiti!« »Nisem mislil, Pye, da boste tako naglo tu«, je rekel Beu-aon. Z vzdihom se je pogreznil na sedež. Pye je pognal motor. »Hihi«, se je nasmejal. »Zdi se, da ste KRALJ DIHUR Kokoši so si izbirale kralja. »Ali duhaš kaj v mojem sta- veličanstvo. Po vijolicah diši!« umorili svojo Margareto. Prej Niso se mogle zediniti, vsaka novanju?« »Kaj, lažnivec, ti se mi upaš bi verjel, da bi vam ona s svo- 3e hotela, da bi bil kralj pete- Petelin je vihal nos in rekel: prilizovati?« ga je nahrulil di-jjm temperamentom porinila ku- lin z njenega dvorišča. Slednjič »Seveda, saj neznosno smrdi po hur in mu pri priči odgriznil hinjski nož med rebra. Toda vi? se oglasi ena izmed starejših dihurju!« glavo. N^!*. kokoši in pravi: »Kaj, tako odgovarjaš svoje- Tretji dan je dihur spet po- Inspektor je malo pomislil. »Tako ne pridemo do konca, mu kralju?« se je zadri dihur, klical enega izmed petelinov v »Ze vem. Potegniti me ho- Jaz predlagam, da izberemo za odgriznil petelinu glavo in mu svoje stanovanje in mu zasta-čete zaradi mojega zadnjega kralja dihurja!« izpil kri. vil isto vprašanje, slučaja, ko sem napravil tako »Kaj, dihurja, našega najhuj- Drugi dan je poklical druge- Petelin se je priklonil in od-napako, da se mi je vse mesto šega sovražnika? Tega pa ne!« ga petelina. Ta je vedel, kaj se govoril: »Oprostite, veličanstvo, smejalo, kaj? Ne, ne boste me!« so se oglasile vse vprek. je zgodilo z njegovim tovarišem, danes sem nekoliko nahoden, pa Na letališču sta moža izsto- »Zakaj pa ne? Ce izberemo Ko ga je dihur vprašal, ali v prav nič ne duham. Res ne mo-pila; dihurja, ne bomo s tem užalile njegovem stanovanju kaj smr- rem reči, ali tu smrdi ali diši!« »Dobro opravite, Beuson, in nobenega gospodov petelinov. In di, se je globoko priklonil in _ mnogo uspeha«, je rekel in- dihur se bo čutil počaščenega, odgovoril: špektor. »Sedaj pa le pohitite, spoznal bo, da mu zaupamo, in kako mojstrovino?« »Nikjer«, je rekel Bouson *P»NoJeno,Z?euson! Meni smete Ura bo Pravkar štiri. Sicer'bo' fvojih vdanih podložnikov ne bo čisto m^rno povedati, za koga eta ° odletelo brez vas.« Po- brez vzroka moril«, pravi spet greste izkopavat kako staro Je prijateljsko svojega prva. mumijo Prav gotovo tega od P°tnika po rami. »Pravzaprav Kokoši so se ji dale prego-mene živ krst ne bo izvedel. bl se moral Jeziti ™ vas, ker voriti. Tudi petelini, ki so ča-Ali smem ugibati? Prav gotovo me puftlte takole samega pred kali na izid volitev, so bili s iščete za starega Hestona kak- gj"*«1 V g0lfu" Toda pu" Beuson je stisnil inšpektorjevo roko. »Še nekaj«, je ta dejal. »Upam, da mi ne boste zamerili, če grem z Margareto kdaj v kino?« Beuson je pogledal v tla. »Go Dihur se je nasmehnil in od-»Prav nič ne smrdi, pustil prebrisanega petelina. šno staro viteško opravo.« Beuson je zmajal z glavo. »Ali pa star samokres za Mrs Higginsovo?« »Ne, ne«, se je branil Beuson. »Tedaj ostane samo še ...« danes razpoloženi za šele Kam »PrenehaJte že«. je nestrp- tovo<< je; zamrmral. Nato je vzel «oi „=c ^nom,„ no prekinil Beuson in mrzla zu- SV°J "ovček in s trudnim kora- na ga je oblila. »Jaz sem — na kom odšel v letalo, begu!« pye Je nekaj časa gledal za Jaz se namreč peljem na Pri teh besedah je Rektor *okler se letalo ni dvig- J napravil tak obraz, kakor da bo ml°' napravilo zavoj nad leta- - vsak hip planil v jok. Toda ne! llščem in izginilo v daljavi. »Čuden svat« tem zadovoljni, ker nihče ni privoščil drugemu, da bi bil kralj. Pionirski leksikon Vprašanja: či, se začne v sobi godba. Po- Zakaj železo rjavi? nekod po Sloveniji pravijo, da Kaj bi bilo, če ne bi imeli ur? peč »uli«. Ta beseda kratko iz- Koliko celin je na svetu in raža tiste čudne glasove v peči. katere so? naj vas peljem?« »Hotel sem na letališče . ..» »O. K., Beuson. To je kot nalašč Odgovori: • 7. Sah pravimo, da je »kraljeva igra«. To je igra, ostra borba, med dvema človekoma, . katerih vsak ima po šestnajst ^£2t^j2?££ Za to godbo pa je treba v peč pihati. Kdo pa piha v peč? Ko kurimo v peči, se zrak v njej segreva. A topel zrak Je lažji kakor hladni. Vzdiguje se sobe hladni zrak. Nastaja zrač ni tok, ki vleče skozi peč od- osem kmetov. S temi figurami navz?0I\ Tok daj? ^ sp hnrita rt~,v« *L"„„„, glasove; peč uli. Prav ta zrak figur: kralja, kraljico, po dva lovca, konja in trdnjavi ter Za kratek čas se borita na deski, imenovani šahovnici, ki je razdeljena na 64 belih in črnih polj izmed igralcev stremi za tem, Odposlanstvo kokoši se je od- da s svojo »vojsko« uniči na- so smem vprašati, pred kom be- zvečer pred spanjem je še le žite?« za] nasmeh na njegovih ustni- cah. Sredi noči ga je prebudil te- »Pred vami!« le »Hihi.« Inšpektor je pokazal zopet to, za vraga?« se je raz svoje konjske zobe, ki so bili jezil in zehajoč prijel za slu »Gotovo«, je rekel Beuson. Njegove oči so zamigljale. — »Pred vami!« pa je tudi potreben, da se drva Vsak V tesn° zaPrti peči vnamejo in gorijo. 9. Države, naše sosede so: Italija, Avstrija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Grčija in Albanija. Na ta tri vprašanja mi je po-Biuicijči tu u. naterin sKiep > sla* najboljše odgovore Virnlk vladar in da ne bo več brez da 80 šah pnde jgrali v Indiji Peter iz 3- razreda osnovne So-lefon. »Kakšna ne^ost^ Te vzroka davil kokoši. Peteline pa k°nec. 6" stoletJa- Ta«~- - - le v Kranju, ki vodi tudi v tek- je imenoval za ministre. lgF° imenovaH Catu, Zasmejal se je tako, da je ko- >v-UQen svat«, si je mislil. maj obdržal volan v rokah. »Vi *Kar mal° Preveč čudaški za pravilo h dihurju. Povedale so sprcHnika? to "seJpmvi pristli ste največji šaljivec v mestu«, svoja leta.« In se je moral še mu, da so ga izbrale za kralja, vražnega 'kralja na predajo se je hahljal. »Na begu ste! Ali enJcfat Prisrčno nasmejati. Celo Dihur se je čutil zelo počašče- Najstarejši zapiski, kdaj so že nega, takoj je sprejel to veliko igrali šah, izhajajo iz sedmega čast in obljubil, da bo pravičen stoletja in iz katerih sklepajo, da so šah prvič igrali v Indiji konec 6. stoletja. Takrat so to je pesniški izraz za vojsko. Št Počasi se je dihurju zahotelo v istem stoletju so to igro pre-čisto rumeni od nikotina. »Naj- šalko. »Tukaj inšpektor Pye.« petelinje pečenke. Dolgo je pre- vzeli Arabci in jo imenovali ša- bolj posrečena šala, kar sem jih »Policijska postaja št. 21«, je mišljeval, kakšen vzrok bi do- trandž, kmalu pa je dobila ta slišal preteklo leto: trgovec z rekel glas v telefonu. »Umor, bil, da bi lahko zadavil kate- igra novo ime _ §an z umetninami, g. Beuson »In kaj naj storim, če pride mestnega odbora in Štorklja, ko bosta vidva zdo- Univerzitetnega sveta ma?« pred menoj, skromnim inšpek- brez sledu izginil.« šal: 8 Ce zakurimo v pe movanju, kdo bo imel največ "El' točk po tridesetih vprašanjih. s sedemnajstimi točkami. Za nagrado bo dobil mladinsko njigo »Češke pravljice«. Vse pionirje pa še enkrat opo e v de~ zarjam, da morajo poslati od- ison, član inšpektor. Pridite takoj. Žrtev rega svojih ministrov. Neki dan vetem stoletju pa se 'ie šah do- zar]am' da ------J" npm te predsednik je neka Margaret Beuson, žena je poklical v svoj brlog najde- javil tudi v Evronl I* «m>Pr v fiovore najkasneje v en' .Ja i na begu trgovca z umetninami. Mož je Lelejšega petelina in ga vpra- Španiji dnu in jih najlepše poz«' Vaš Koso brin Gorenjski gasilec objave - oglasi OBJAVA STEV. 3 ti. Vsi šoferji gasilskih avto-obilov, ki so vložili prošnje za podaljšanje posebnih vozniških dovoljenj za leto 1955, Lahko dvignejo ta dovoljenja v naši pisarni. Opozarjamo, da je brez takšnega dovoljenja u-pravljanje gasilskih avtomobilov prepovedano! Društva, ki še niso vložila prošenj, prosimo, da to takoj store. 2. Vsa društva, ki še niso vrnila izpolnjene anketne pole, prosimo, da jih takoj pošljejo. OBVESTILA Sektorske in i rigdane konference se do nadaljnjega odložijo, zato naj štabi vse konference, napovedane za 20. t. m. in kasneje, začasno prekličejo, ker se bodo vršile šele po ustanovitvi občinskih gasilskih zvez Konferenca vseh brigadnih in sektorskih poveljnikov je bila v nedeljo 20. t. m. ob 8. uri v Kranju v prostorih LOMO Kranj. Na konferenci se je razpravljalo o organizaciji gasilstva po operativni liniji v zvezi s .splošno reorganizacijo okrajnih zvez. OKRAJNI ZBOR Vse delegate s področja OGZ Kranj obveščamo, da bo 6. redni letni zbor OGZ Kranj v nedeljo 27. februarja ob 8. uri v Sindikalnem domu v Kranju. Vsi delegati bodo prejeli posebna vabila s predlogom dnevnega reda in celotno poročilo upravnega odbora. Okrajni zbor bo razpravljal tudi o predlogu za ustanovitev občinskih gasilskih zvez in o likvidaciji OGZ Kranj. USTANAVLJANJE OBČINSKIH GASILSKIH ZVEZ Kot je bilo objavljeno že v skupnem poročilu obeh upravnih odborov se morajo čimpre-je ustanoviti občinske gasilske zveze. Cilji ObGZ so: a) da vzdržujejo zvezo med gasilskimi društvi na območju komun — občin, b) da nudijo pomoč pri vzgoji gasilstva, c) da izpopolnjujejo znanje varnostne službe in izvršujejo vsa dela v zvezi s požarno varnostjo in splošno reševalno službo, predpisano po statutu občin. V tem smislu bodo občin- Kino Kino »Storžič«, Kranj: »ALARM NA JUGU« Predstave: 28. II. ob 20. uri. Od L I11- do 5- nI- 00 17> in 21. uri, 6. III. ob 17. in 19. uri. ske gasilske zveze imele zlasti tele naloge: 1) skrb za ustanavljanje novih PGD, 2) skrb za celotno strokovno vzgojo in disciplino v operativnih enotah (s tem v zvezi bodo ObGZ prirejale razne akcije, predavanja, tečaje in skrbele za vzgojo izprašanih gasilcev). 3) nadzorovale bodo dolgove gasilskih društev in sodelovale z ljudskimi odbori komun. Podrobna razčlenitev teh nalog kakor tudi opi9 organov ObGZ bo objavljena v prihodnji številki Biltena GZ LRS. Iz navedenega je razvidno, da bodoče občinske zveze prevzemajo vse operativne funkcije sedanjih OGZ in bodo tako neposredno vodile gasilstvo v komunah ter bodo s tem tudi organi komun, ki jim je skupnost poverila vodstvo požarne varnostne službe. Upravni odbor je na svoji 8. redni seji razpravljal o ustanovitvi teh zvez in pripravil v sporazumu z začasnim skupnim sekretariatom tudi predlog za izvolitev iniciativnih odborov. Na področju sedanje OGZ Jesenice so bili ti odbori že izvoljeni, za področje sedanje OGZ Kranj pa bodo izvoljeni na okrajnem zboru dne 27. februarja. Da bi bili že v naprej seznanjeni objavljamo danes predlog, ki bo predložen okrajnemu zboru. Po tem predlogu naj bi bili v iniciativnem odboru za področje občine Kranj naslednji tovariši: Janko Štefe, Toško Šiling, Janez Gros, Maks 'llažič, ing. Kimovec, Viktor 3tefe, Miha Popov in Viktor Bizjak. Za občino Škofja Loka: Jože Celjar, Ivan Cemažar, Lojze Hoj kar, France Dolinar in Ivo Sušnik. Za občino Gorenja vas: Tone Vari, J. Bogataj in Maks Potočnik. Za občino Železniki: Nace Frelih, Jože Benedičič in Tanez Kristan. Za občino Ziri: Maks Oblak, France Zakelj in Mirko Loštrk. Za občino Cerklje: Anton Jereb, Ivan Miklav-Mč in France Ropret. Za občino Tržič: Anton Dornig, Milan Valjavec, Mirko Mežek, Iko Dornig, Ludvik Stalz, Rozi Pen-kr. in Kristijan Kokalj. O teh predlogih se bo razpravljalo in glasovalo na okrajnem zboru. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Nedelja, 27. febr. ob 16. uri: Izven in za podeželje — Saro-yan, Sartre: »Glejte, Amerika!« — Lisa - Jelica Siardova. Torek, 1. marca ob 20. uri: Red A in Izven — Claude - A. Puget: »Srečni dnevi«. Vstopnice so še na razpolago. Sreda, 2. marca ob 20. uri: Izven — J. B. Priestley: »Nevarni ovinek«. Gostovanje Jeseniškega gledališča. Četrtek, 3. marca ob 16. url: Zaključena za tovarno Iskra — Claude - Andre Puget: »Srečni dnevi«. Petek, 4. marca ob 16. uri: Zaključena za tovarno Iskra — Claude - Andre Puget: »Srečni dnevi«. Nedelja, 6. marca ob 16. uri: Izven in za podeželje — Claude - Andre Puget: »Srečni dnevi«. Mestno gledališče Jesenice Sobota, 26. februarja ob 19.30 uri: Krasna — »Draga Ruth«. Nedelja, 27. februarja ob 15. uri: Krasna — »Draga Ruth«. Nedelja, 27. febr. ob 19.30 uri: Petrovič — »Ploha«. Red I. MALI OGLASI Ugodno prodam avtomatsko tehtnico (skoraj novo) »Titan«. Naslov v upravi lista. Prodam parcelo 1000 m2 v bližini Kranja. Naslov v upravi lista. Pridno, pošteno dekle sprejmem. Naslov v upravi lista. Ugodno prodam kredenco iz hrastovega lesa, primerno za gostilno, jedilnico, kmečko sobo. Naslov v upravi lista. Prodam 4 leta staro kravo, dobro mlekarico s teletom. — Kalan Marija, Zg. Besnica 74. Prodam visoko omaro za obleko in perilo. Naslov v upravi lista. Prodam lepo vrtno mrvo, mešano z deteljo. — Rangus Blaž, Kranj. Prodam enostanovanjsko hišo na Kalvariji. Naslov v upravi lista. Poštena upokojenka dobi službo. Delo lahko. Naslov v upravi lista. Kmetijska zadruga Sv. Ana nad Tržičem proda naslednje stroje: 1 mlatilnico MR 22, 1 kmečki mlin, 1 električni motor 6.2 KS, 1 električni motor 5.5 KS, 1 električni motor 4.2 KS, 1 bencinski motor 6—7 KS. Stroji so nerabljeni, cena po dogovoru. Kupec naj se javi pri upravi zadruge. — Kmetijska zadruga z o. j. — Sv. Ana pri Tržiču. Prodam dvostanovanjsko hišo z vrtom v Kranju na prometni točki. Primerni prostori za lokale (delavnice) za obrtnike. — Informacije Kranj, Cankarjeva ul. 7. Prodam »Alfa kotel« skoraj nov. Murnik, Preddvor 2. Ugodno prodam gozdno parcelo in njivo na Podreči pri Medvodah. Slavka Likozar, Visoko 45 p. Šenčur. ■■i HIII'—BM—BBB—— ZAHVALA Ob težki izgubi nepozabne žene in mame Ane Bernardove z Jesenic, se zahvaljujemo vsem, ki so ji pomagali v težki bolezni na kakršenkoli način, jI darovali ob smrti številne vence ter jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo primari j u dr. Brandstetter-ju za požrtvovalno zdravljenje, zdravniku dr. Remicu za izredno naklonjenost mami in svojcem, sestri Bogomili za materinsko nego mame ter godbi in pevskemu zboru jeseniške Svobode za v srce segajoče žalo-stinke. — Jože Bernard in otroci Radio Liuikljan« Poročila poslušajte vsak dan ob 6.05, 7., 19. in 20. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob nedeljah ob 13.30 in vsak delavnik ob 16.30. »Gospodinjski nasveti« vsak dan ob 7.30 url. »Kmetijski nasveti« in »Kmetijska univerza« vsak delavnik ob 12. uri. »Pregled tiska« pa vsak dan ob 6.30 uri. Nedelja, 27. februarja: — 8.00 O športu in športnikih. 9.00 O-troška predstava — Mali Kadija. 12.00 Pogovor s poslušalci! 13.00 Pol ure za našo vas. 15.30 Po naši lepi deželi — Dušan Kralj — Brkini. 18.00 Radijska igra — Norman Corwin: Pismo sinu. 21.00 Kulturna kronika. Ponedeljek, 28. februarja: — 6.'35 Slovenske narodne pesmi poje Mariborski vokalni kvintet. 11.15 Šolska ura za višjo stopnjo — Franjo Vouk: J. V. Valvasor (biografska slušna igra). 15.15 Igra instrumentalni trio iz Žalca. 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — a) Marica Pihler: Tomaževo darilo, b) Leon Frapie: Fanor. 16.10 Utrinki iz literature — Jonas Arnason: Vojna. 18.00 Radijska univerza: Tz zgodovine boja proti jetiki. Torek, 1. marca: 11.15 Cicibanom — dober dan! (O Bav -bavu). 12.15 20 minut z Veselimi godci. 15.30 Tečaj angleškega jezika — "120. lekcija. 16.10 U-trinki iz literature — Dušan Mevlja: Tri humoreske. 18.30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje - politični pregled. Sreda, 2. marca: 6.35 Igrajo štirje flosarji, pojeta Mija in Stane. 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo. 13.00 Jezikovni pogovori. 14.00 Gledališče in filmi. 15.15 Igra trio Dorko Škoberne. 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo. 16.10 Utrinki iz literature — A. P. Cehov: Dve zgodbi. 18.30 Mednarodna radijska univerza. 20.00 R. Wagner: Leteči Holandec, opera v 3 dejanjih. Četrtek, 3. marca: 6.35 Dalmatinske in makedonske narodne pesmi. 11.15 Za pionirje. 13.00 Ljudsko - prosvetni obzornik. 15.30 Tečaj francoskega jezika — 24. lekcija. 16.10 Utrinki iz literature — Cesare Pave-se: Poročno potovanje I. del. 18.30 Modni kotiček. 20.15 »Četrtkov večer«. 21.00 Literarni večer — Jean Michel Leclerc: Problem mladine v sodobni francoski književnosti. Petek, 4. marca: 11.15 Cicibanom — dober dan (VI. Firm: Oglarjev medvedek). 14.00 Za pionirje — Jack London: Joe med pirati. 15.15 Harmoniko igra Rudolf Pilih. 16.10 Utrinki iz literature — Cesare Pavese: Poročno potovanje II. del. 18.30 Iz kolektivov za kolektive. 18.45 15 minut z Avgustom Stankom. Kino Naklo: 27. febr. angl. * film »Dolina orlov«. 4. in 5. III. smer. film »Podvodna četa«. — Predstave ob petkih in sobotah ob 18.30 uri, ob nedeljah ob 16. in 18. uri. Kino »Svoboda«, Stražiščc: 26. in 27. II. premiera danskega filma »Spet sva tu«. V glavnih vlogah Pat in Patashon. Pred.: 26. ob 18. in 20. uri, 27. ob 16. in 18. uri. 27. ob 14. in 20. uri franc. barvni film »Grof Monte tCristo« - prvi del. y Kino »Krvave«, Cerklje: 26.