j Leto XIII. | Štev. 97 TELEFON. UREDNIŠTVA 25-6? UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI H A C U N U.409 Maribor, petek 28. aprila 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— Uradno obvestilo o sporazumu Včeraj v Zagrebu med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in dr. Mačkom sklen eni sporazum bo objavljen, čim ga potrdiio še merodajni faktorji — Ministrski predsednik se je takoj po parafiranju sporazuma vrnil v Beograd ZAGREB, 28. aprila. CIM JE BIL VČERAJ SESTANEK MED MINISTRSKIM PREDSEDNIKOM DRAGIŠO CVETKOVIČEM IN DR. MAČKOM KONČAN IN SPORAZUM PARAFIRAN, JE BILO IZDANO SLEDEČE URADNO POROČILO: »KONČNI RAZGOVORI MED G. DRAGIŠO CVETKOVIČEM, PREDSEDNIKOM MINISTRSKEGA SVETA, IN G. DR. VLADKOM MAČKOM, PREDSEDNIKOM HSS IN KMEČKO DEMOKRATSKE KOALICIJE, O VPRAŠANJU REŠITVE HRATSKEGA VPRAŠANJA SO SE DANES V ZAGREBU KONČALI. DOKONČNI SKLEP BO OBJAVLJEN V NAJKRAJŠEM ČASU.« G. CVETKOVIČ SE JE OB 14.30 VRNIL Z LETALOM V BEOGRAD. IZJAVE CVETKOVIČA IN MAČKA BEOGRAD, 28. aprila. Ministrski predsednik g. Dragi Ja Cvetkovič ]e prispel ob vrnitvi iz Zagreba na zemunsko letališče ob 16. url. Na letališču je bilo zbranih poleg zastopnikov vlade in vojske tudi več časnBklti poročevalcev. Predsednik vlade )e bil zelo dobro razpoložen. Po razgovoru s poveHnJkom letalstva generalom Jankovičem in častniki, se je Cvetkovič obrnil k časnikarjem in jim na zadevna vprašanja kratko odgovoril: »Delali smo in smo nekaj napravili.« Več ni kotel izjaviti, ampak je le dejal: »Vse Imate v komunikeju, v katerem stoji, da bo sklep objavljen v najkrajšem času.« Na zatrdilo časnikarjev, da bi prav to radi vedeli, kdaj bo sporazum objavljen, je ministrski predsednik odgovoril: »To ni odvisno samo od mene. Za sedaj vam ne morem nič več povedati.« V Zagrebu je pa izjavil dr. Maček na enaka vprašanja: »Midva s Cvetkovičem sva svoje delo opravila.« Iz vseh teh izjav sledi, da gre le še za odobritev sklenjenega sporazuma s strani ostalih odločujočih iaktoriev. KOMENTAR »HRVATSKEGA DNEVNIKA ZAGREB, 28. aprila. »Hrvatski Dnevnik« piše: »Danes so biti končani razgovori med dr. Mačkom in Dragišo Cvetkovičem o rešitvi hrvatskega vprašanja. Ne more se sicer že danes povedati, o čem sta se dr. Maček in Dragiča Cvetkovič sporazumela, vendar se lahko že sedaj reče, da je med njima dosežen sporazum, kako naj se reši hrvatsko vprašanje. Sedaj gre samo za to, da se izvede to, o čemer sta se sporazumela. Definitivni ukrepi o tem, kakor se uradno javlja, bo-od sledili v najkrajšem času. Zato je očitno, da se bo v najkrajšem času izvedelo, o čem sto se sporazumela dr. Maček in Dragiša Cvetkovič in na kak način bi se po njunem mnenju moralo rešiti hrvatsko vprašanje. Vsi oni, ki so se do sedaj izjavljati za sporazum, bodo imeli priliko, da ga pomagajo Izvesti. Danes so blU razgovori sami končani. Med dr. Mačkom In Dragišo Cvetkovičem je dosežena soglasnost. Onadva sta izvršila svojo dolžnost. Preostaja torej, da se izvede ono, o čemer je med njima doseženo soglasje. Vsako odlašanje bi bilo škodljivo. V tem se strinjata dr. Maček in Cvetkovič. Zato pravi njihov skupni komunike, da bo definitivna odločitev padla člmpreje. A ta odločitev se nanaša In se more nanašati samo na Izvedbo tega, kar je v Zagrebu sklenjeno. Iz »Hrvatskega dnevnika« je končno razvidno, da je formulacija sporazuma, ki sta ga parallrala dr. Maček in Dragiša Cvetkovič, definitivna In da ni več računati z morebitno obnovo razgovorov na osnovi kakih novih predlogov. Soglasno doseženi sporazum jo treba samo še od kompetentnih faktorjev ratificirati, nato pa realizirati. ODMEVI V LJUBLJANSKIH LISTIH LJUBLJANA, 28. aprila. »S I o v e a e c« poroča iz Zagreba, da so novinarji dr. Mačkovo izjavo: »Midva s Cvetkovičem sva svoje dejo opravila« razumeli v tem smislu, da bodo zagrebške sklepe morali še potrditi merodajni faktorji. Od strani HSS bi bil ta faktor sestanek poslancev in zaupnikov HSS, ki se bo zbral v nedeljo v Zagrebu in kateremu bo dr. Maček predložil sklepe, ki sta jih naredila s predsednikom vlade. — »Jutro« pa piše o sporazumu, sklenjenem v Zagrebu, da končne odločitve še ni, kar da je tudi naravno, že z ozirom na položaj in funkcijo g. Cvetkoviča. Računati je v najkrajšem času s končno odločitvijo, In to po prepričanju zagrebških in beograjskih krogov s pozitivnim uspehom. Pred Hitlerjevim govorom PRENOS GOVORA. STALISČE PARIŠKEGA TISKA. FRANCOSKO URADNO MNENJE. ROOSEVELT ODGOVORA NE VZAME NA ZNANJE BERLIN, 28. aprila. Današnji Hitlerjev govor bo drevi ob» 20. v izvlečku ponovljen. Tudi tuji oddajniki bodo v teku popoldneva in zvečer bodisi v izvlečku ali v celoti ponovili Hitlerjev govor. Zanimanje za govor je v vseh državah, posebno še v USA, veliko. Angleški in francoski tisk ugibata, na kakšne osnov? bo Hitler postavil svoje zahteve. PARIZ, 28. aprila. Današnji listi se ukvarjajo s pomenom Hitlerjevega govora, še bolj po podčrtujejo važnost včerajšnjih Chamberlainovih izjav v spodnji zbornici. Socialistični »Oeuvre« zagovarja celo Chamberlaina glede njegovega odgovora Attleeju, češ, da je treba v spre menjenih prilikah temu primerno postopati. »Echo de Pariš« podčrtava tri točke Chambedainovega govora; 1. uvedba splošne vojaške obveznosti ni v nikaki zvezi z današnjim Hitlerjevim govorom, 2. vojna ni neizbežna, ker jo lahko prepreči pritisk na mednarodno ravnovesje. 3. Zakon proti vojnim dobičkarjem kot prijazna gesta nasproti socialistom. Sicer pa je bil Chamberlain vedno miroljuben, čeprav ne pacifist za vsako ceno. Njegova krivda ni, če je naletel v Berchtesga-denu na gluha ušesa. »Populaire« pravi, da si o današnjem govoru iz Berlina ni treba delati velikih iluzij. Govora z dne 5. septembra in 26. septembra tudi nista v ničemer omenila zasedbe sudetskih kra- jev. Zato tudi danes ni pričakovati jasnosti. »Le Jour« pravi, da današnji Hitlerjev govor ne bo napravil sveta niti top lejšega niti mrzlejšega. Demokracije so se že odločile in ne bodo krenile z začrtane poti. »L’Epocque« piše, če bo Hitler napovedal nevihto, smo nanjo priravljeni. če pa bo pustil svet v negotovosti, imamo živce za to. Pazimo pa se presenečenja po govoru in neodvisno od njega. »Fi-garo« napoveduje: Govor Še ni dogodek. Besede so besede. »Petit Parisien« pa izjavlja, da se svet ne bo pustil ustrahovati. Mirovna fronta je skovana, Francija je složna, Anglija ima vojaško obveznost, muslimanski svet pa je tudi prebujen. Anglija in Francija bosta nadalje stremeli k svetemu cilju: ohranitvi miru! PARIZ, 28. aprila. V političnih krogih se smatra, da bo Hitler v svojem današnjem govoru zanikal, da bi Nemčija ogrožala majhne države, da je ponudil opeto-vano mir in da bo velik del govora z juri-dičnimi razlogi skušal podpreti nemške zahteve. WASHINGTON, 28. aprila. V uradnih krogih Bele hiše zatrjujejo, da ameriška vlada današnjega Hitlerjevega govora ne smatra za odgovor na Rooseveltovo poslanico. Tak odgovor more biti le pismen. Zato ne bo na Hitlerjev govor ne uradnega ne pismenega komentarja z ameriške vladne strani. Zmaga angleške vlade POSLANSKA IN LORDSKA ZBORNICA STA PONOČI Z VELIKO VEČINO ODOBRILI PREDLOG O UVEDBI SPLOŠNE VOJAŠKE OBVEZNOSTI LONDON, 28. aprila. Včeraj se je pričela v parlamentu debata o uvedbi splošne vojaške obveznosti. V odgovor Je spregovoril Chamberlain In vztrajal pri zahtevi, da se debata In glasovanje že včeraj zaključita. Opustitev uvedbe vojne dolžnosti bi lahko pomenila katastrofo. Že dejstvo, da je Anglija stopila na kontinent, je povzročilo temeljito spremembo. Garancije, ki so bile dane Poljski. Romuniji, Grčiji, Holandiji, Belgiji In Švici se morajo tudi izvršiti* Zato je vojna dolžnost neobhodno potrebna. Tisti, ki bi na tem vprašanju vrgli vlado, bi prevzeli nase nezaslišano odgovornost, kajti čeprav Evropa še ni v vojni, pa tudi že ni več v miru. Gre za to, da se prepreči vsako nadaljnje nasilje. Najostreje je nastopil proti predlogu vodja laburistov Attlee; vodja liberalcev sir Sinclair ie Sicer predlog tudi kritiziral, vendar naglasU, da se v tujini zelo motijo, ako mislijo, da vlada med Angleži glede obrambe kaka neenotnost. VVinston Churchill je odiočno podprl predlog vlade, a obžaloval, da se vpokliče tako malo število novincev ter zahteval še vpoklic več starejših letnikov. Po govoru še drugih opozidonalnih in vladnih govornikov je bilo ob 23. uri glasovanje. Za predlog vlade je glasovalo 381, proti pa 41 poslancev. V lordski zbornici je zagovarjal predlog minister Stanley, ki s9 ga lordi navdušeno pozdravili. Za laburistično opozicijo j-3 govoril lord Suell in zatrjeval, da Je uvedba vojaške obveznosti nepotrebna. Končno je govoril za vlado še lord Maugham, nakar ie tudi lordska zbornica predlog sprejela. VON PAPEN V ANKARI. ANKARA, 28. aprila. Nemški poslanik von Papen je včeraj ob 9.15 uri prispel v Ankaro. V krogu svoje visoke družine slavi danes Nj. Vis. knez namestnik Pavle svoj 46. rojstni dan. Skromen kakor je, knez namestnik ne želi, da bi bil njegov rojstni dan povod za zunanje proslave in parade. Toda Jugoslavija ima prav v teh dneh razlogov dovolj, da se iz dna srca hvaležna spominja prazničnega dne kneza namestnika Pavla, ki se je z demokratsko, dalekosežno potezo odločno zavzel za dokončno rešitev naših notranje političnih pritok. Napori Nj. Vis. kneza namestnika so dosegli vprav na predvečer njegovega rojstnega dne najlepše sadove v bratskem sporazumu med Srbi in Hrvati, za kar se je treba predvsem zahvaliti modremu in preudarnemu vladanju visokega kneza. Peto leto poteka letos, odkar je po marsejski tragediji Nj. Vis. knez namestnik Pavle prevzel odgovornosti polno, težko nalogo, da v skrbnem varstvu nad mladoletnim kraljem Nj. Vel. Petrom II. ohrani dragocene pridobitve krvavih žrtev velike vojne in kot spretni, preudarni krmilar povede našo lepo domovino v varni pristan srečne, procvitajoče bodočnosti. Z globokim razumevanjem naših Inarodnostnih teženj in gospodarskih prilik, je knez namestnik kot najožji sodelavec pokojnega vladarja, kralja Aleksandra I. Zedinit el ja privedel Jugoslavijo iz j let gospodarske krize v miren tok po-. s topnega napredika v vseh panogah javnega življenja. Ugkudil je pota naši domovini na zu-^naj, ji zagotovil varne meje z vsemi sosedi in dosegel, da je postaJa Jugoslavija prav v sedanjih dneh splošne evropske napetosti zavetje miru in ugleda, ki ga geopolitična lega naše države že po svoji prometno politični funkciji nujno terja. Modri uvidevnosti kneza namestnika Pavla se je posrečilo, da je v velikem sporu dveh evropskih taborov pridržana Jugoslaviji zavest, v složnem delu na zunaj in znotraj prispevati k ponrirjenju Evrope in da so našim ljudem prihranjene težke skrbi, ki tarejo druge države. Naslonjeni na hrabro vojsko, kateri posveča knez namestnik največjo skrb, lahko mirno gledamo v bodočnost, ne glede na priznanja in visoko ceno, ki smo je vprav v teh dneh deležni v obeh taborih Evrope. Po zaslugi modre vladavine kneza namestnika je naši domovini prihranjena zunanja nevarnost. Njegova velika osebna avtoriteta in zaupanje, ki ga uživa zunaj in med prebivalstvom, sta dragocena činitelja pri urejanju naših notranjih prilik. Bratski sporazum, krona v uspešnih nrizadevanjih kneza namestnika, bo poslej v medsebojni slogi povezal srca vseh sinov Jugoslavije k skupnemu delu za nan redek domovine. In to je ob 46. rojstnem dnevu najlepše priznanje miroljubni nolitiki Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, najdragocenejši sad za okrepitev presto* la mladega krafca, Nj, Vel. Petna IL Maribor, 28. aprila. Danes prihaja v naš slovenski in jugoslovanski Maribor slovenski ban g. dr. Marko Natlačen na oficielni obisk, in v pozdrav mu vihrajo državne zastave. Pričakujemo ga kot najvišjega predstavnika oblasti v Sloveniji z vročo željo, da bi pomenil ta obisk začetek intenzivnejšega zanimanja naših osrednjih državnih in banovinskih oblastev za naše mariborske in obmejne narodne, kulturne, prosvetne, gospodarske in socialne probleme. Z demontažo raznih važnih državnih ustanov in uradov, kakor tudi z ukinitvijo svoječasno težko priborjene oblastne samouprave, je izgubilo naše v narodnem in državnem oziru tako važno mesto in njegovo zaledje mnogo moralnih in tvarnih sil, ki bi jih prav sedaj še bolj potrebovalo, kakor smo jih v preteklosti. Te izgube je nekoliko nadomestila nova industrija, ki je edina omogočila ohranitev starega položaja in še celo skromno napredovanje. Toda prav v zadnjem času grozi tej industriji zastoj zaradi izostanka surovin, ki je nastal v pomanjkanju deviz. Vsak zastoj v industriji pa pomeni istočasno povečanje brezposelnosti našega delavstva ter s tem gospodarsko oslabitev vsega mesta in nanj navezanega podeželja. A nasledki vsega tega so končno kvarni tudi v narodnem in državnem oziru. Gospodu banu so znani predlogi prizadetih krogov za odvrnitev te nevarnosti. Ko jih bo proučil še na licu mesta, smo prepričani, da bo vse storil, da take skrbi ne bodo več morile našega mesta in njegovega prebivalstva. Prav tako smo tudi prepričani, da se bo zavzel za to, da se bo tudi eventualni novi industriji odprla pot nastanka in razvoja, ki je že nekaj let zaradi nerazumevanja naših obmejnih potreb skoraj popolnoma zaprta. Kajti zavedati se moramo vsi, ki smo za to poklicani, da je obstanek in razvoj Maribora in njegove okolice v prvi vrsti le v napredovanju že obstoječe in nastanku nove industrije. Poleg industrijskega obstaja še cela vrsta drugih gospodarskih problemov, ki zadevajo bodisi Maribor sam, bodisi vse njegovo obmejno zaledje. Potrebujemo javnih zgradb, novih mostov, gradnjo novih in modernizacijo starih cest, regulacijo rek, melioracijo poljskih neuporab-Ijivih zemljišč itd. V vsem tem je bil Maribor s svojim ozemljem morda med vsemi enakimi mesti v naši državi doslej najbolj zapostavljen. Nikjer ni bilo tako malo javnih, državnih in banovinskih del, kakor tu, nikjer niso bili krediti za ta dela tudi tako skopo odmerjeni, v kolikor so sploh bili. Zato ni čuda, da je narod imel občutek, da se nihče zanj ne briga in nihče zanj ne mara. Za razvoj svoje kulture in izpolnjevanje svojega velikega in važnega prosvetnega poslanstva potrebuje Maribor nove stavbe za svoje šole, zlasti srednje, in ustanovitev novih strokovnih šol, potrebuje novo gledališko poslopje, razstavni paviljon itd. Nove šolske in druge podobne stavbe pa potrebuje tudi ostalo obmejno ozemlje, ki si jih spričo sedanjih težkih gospodarskih razmer samo, brez pomoči banovine in države, ne more zgraditi. Kakor je v vseh drugih državah navada, da posvečajo osrednja in samoupravna oblastva vsakemu izpostavljenemu in gospodarsko šibkemu obmejnemu ozemlju vso pažnjo in mu nudijo vso gospodarsko ter moralno podporo, tako mora postati tudi pri nas ta naloga prva in najvišja dolžnost! Končno je pa tudi še nešteto manjših vprašanj, ki bi se dala rešiti skoraj brez stroškov, predvsem že z razumevanjem za to ozemlje in z dobro voljo, ki pa z ozirom na njihov narodni in državni pomen nikakor niso mala. Ta vprašanja se nanašajo na socialno skrbstvo, zdravstvo, na naše uradništvo, delavstvo, kmete, viničarje itd., kakor tudi na personalno politiko v samoupravnih in državnih uradih, ustanovah in podjetjih. Reševati bi se pa morala ne po suhoparnih načelih birokracije, ampak po živih narodnih in državnih potrebah, in zlasti tudi brez ozira na male strankarske interese. Prav ti mali, trenutni interesi so v teh 20. letih zakrivili, da smo v Mariboru m v vsem obmejnem ozemlju vodili le prečesto tako politiko, ki se nam še vedno kruto otepa. Sedanji čas terja, da se vse pogfeške Obisk g. bana v Mariboru SVEČAN SPREJEM Maribor, 28. aprila. Po svojem obisku Savinjske, Šaleške in Mislinjske doline je danes prispel ban dr. Marko Natlačen tudi v Maribor. Svečan sprejem visokemu gostu in predstavniku Slovenije je bil prirejen danes po 12. uri na mestnem magistratu, kjer je g. bana sprejel mestni župan dr. Alojz Juvan z mestnimi svetniki, predstavniki oblasti, javnih korporacij in raznih organizacij. Med navzočimi smo opazili preč. škofa dr. Tomažiča, komandanta mesta je zastopal polkovnik Radovanovič, oba okrajna načelnika dr. Šiško in Ajleca, policijskega šefa Stanka Kosa, šefa obmejne policije Krajnoviča, šefa davčne uprave Josipa Severja, postajenačekiika Per- NA MAGISTRATU meta, ravnatelja dr. Herica, Kadunca, Mastnaka, Modica, Priola, inž. Zirenfel-da, bivša župana Grčarja in dr. Leskovarja in mnoge druge predstavnike in odličnike ter zastopnike korporacij. Za sprejem g. bana je‘bila mestna posvetovalnica svečano okrašena, prav tako tudi stopnišče. G. banu je mestni župan v iskrenem nagovoru želel dobrodošlico, prav tako tudi škof dr. Tomažič. Za lep sprejem se je g. ban zahvalil v krajšem nagovoru. Po kosilu si bo g. ban ogledal v spremstvu nekaterih odličnikov banovinsko posestvo Svečino, kamor se odpelje popoldne. Vojaški ukrepi v Angliji ODREDBE VOJNEGA MINISTRSTVA. PRVI VPOKLICI. ZA VPOKLIC SPOSOBNIH ANGLEŽEV JE 7,250.000. DOSLEJ JE POD OROŽJEM ŽE NAD MILIJON MOŽ LONDON, 28. aprila. Angleško vojno ministrstvo je Izdalo včeraj vrsto ukrepov. Tako je sklenilo ustanoviti pomožno teritorialno rezervo iz 45 do 21 let starih moških, ki bodo prevzeli v prvi vrsti skrb za obrambo Londona. Vpoklicani so bili rezervisti v izpopolnitev protiletalskih čet. Bivši bojevniki so včeraj tudi javili, da jih je 60% zopet pripravljenih prijeti za orožje. Tudi združenje motornih vozil in garaž je sporočilo, da stavi za primer vojne vsa svoja vozila na razpolago. Sinoči so bili poklicani v vojaško službo 25 do 35 let stari inženirji, ra- dio-specialisti in mehaniki. Polki v pro vinci so bili povečani na vojno stanje in formirajo se tudi že polki drugega poziva. Naval 20 in 21 letnih mladeničev v prostovoljsko službo pred rednim vpokli cem je bil sinoči tako velik, da so mo rali pritegniti h komisijam tudi civilne zdravnike. Rok je namreč o polnoči potekel. Kdor se ni javil, bo moral v redno vojaško službo. Moških pod 50. letom, ki se lahko vpokličejo, je 7,250.000, za služ bo v tovarnah pa 3,500.000. Doslej je pod orožjem že nad milijon mož. Otvoritev svetovne razstave RAZSTAVO V NEWYORKU BO ODPRL V NEDELJO OB 11. URI PREZIDENT ROOSEVELT Z VELIKIM GOVOROM. NEWYORK, 28. aprila. V nedeljo bo v Newyorku slavnostno otvorjena svetovna razstava. Pred zastopniki 60 narodov in pred 5000 povabljenimi gosti bo imel prezident Roosevelt velik otvoritveni govor, ki bo posvečen znanstvenemu napredku našega stoletja in miru. Predsednik razstave je odredil vse potrebno za brezhibni radijski in televizijski prenos govora, ki bo ob 11. uri dopoldne. Na razstavišču razstavlja 500 tvrdk z vsega sveta. Zastopanih je 40 narodov, z izjemo Nemčije, ki se razstave, ki je posvečena.miru in svobodi, ne udeležuje. WASHINGTON, 28. aprila. Prezident Roosevelt je včeraj prispel v Hyde Park, na svoje posestvo, kjer je prebil dan s sestavljanjem govora, ki ga bo imel v nedeljo ob priliki slovesne otvoritve new-yorške svetovne razstave. Stališče Rusije je jasno PARIZ, 28. aprila. Včeraj je prispel z letalom v Pariz ruski veleposlanik v Londonu, Majski. V Kjevenhavnu je izjavil danskemu tisku, da ruska vlada trenutno čaka angleškega odgovora na svoje predloge. Pogajanja potekajo ugodno. Gotovo je že, da bo Rusija v primeru vojne dobavljala zahodnima demokracijama vojni material in letala. Stališče ruske vlade pa je v primera spopada v Evropi popolnoma jasno. Vojaška posvetovanja v Italiji RIM, 28. aprila. Jutri prispe v Rim vrhovni poveljnik nemške vojske, general Brauchitsch, ki se bo sestal z maršalom Balbom. Brauchitsch bo obskal tudi Libijo in se 9. maja vrnil na veHko vojaško parado v Rim. RIM, 28. aprila. Obrambni odbor parlamenta se bo jutri sestal k izredni seji. Na dnevnem redu bodo ukrepi o organizaciji italijanske oborožene sile v kolonijah v primeru vojne. RIM, 28. aprila. Na svojem posestvu, kjer je na oddihu, je imel včeraj Mussolini daljši pomenek z vojnim ministrom in šefom generalnega štaba. Eden stopil v vojsko LONDON, 28. aprila. Bivši zunanji minister Anthony Eden se je včeraj javil v teritorialno armado. Ponudili so mu čin podpolkovnika, pa ga je odklonil, češ, da ni za to dovolj izvežban. Eden je zdaj major teritorialne armade; v svetovni vojni se je boril v Franciji kot kapetan I. klase. Velike kitajske zmage CUNGKING, 28. aprila. Kitajske čete vztrajno napredujejo m so doslej že osvojile glavno mesto pokrajine Kjangsi, Nan- čang. Pokrajina je večinoma že vsa zopet v kitajski oblasti. Boji za Kanton se nadaljujejo. Ruska akci]a na Balkanu CARIGRAD, 28. aprila. Turški uradni krogi pripisujejo obisku zastopnika ruskega komisarja za zunanje zadeve Potemkina velik pomen, ker gre za očividen nasledek angleško-sovjetskih razgovorov. Rusija pripravlja po nasvetu Londona sodelovanje večine balkanskih držav, vključno Bolgarijo. TUDI DOMINIONI ZA VOJAŠKO OBVEZNOST. LONDON, 28. aprila. Ministrski predsednik Severne Irske, ki pripada Angleški, se je obrnil na Chamberlaina s predlogom, naj obvezno vojaško službo razširi tudi na Irsko. Kanadski listi pozivajo vlado, naj tudi ona uvede splošno vojaško obveznost. V Avstraliji se predlog o enakem koraku že sestavlja. ANGLEŠKI REGENTSKI SVET. LONDON, 28. aprila. Za časa odsotnosti angleškega kraljevskega para bo opravljalo posle krone regentstvo peto-rice, sestoječe iz kraljice-matere, vojvod Gloucesterskega in Kentskega, prestolo-naslednice in vojvode Connanghtskega. VPOKLIC NA DANSKEM KJEVENHAVN, 28. aprila. Danska je vpoklicala 4000 mož pod orožje. BORZA. Curih, 28. aprila. Devize: Beograd 10, London 20.84, Pariz 11.79V4, Newyork 445K, Milan 22.42Berlin 178.62, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25, Sofija 5.40. Vremenska napoved. Večinoma oblačno, možnost krajevnih padavin. VčeTaj je bfla najvišja temperatura v Mariboru 22.4° C, danes najmžja 4.4° C, opoddue pa je znaŠaJa 20.4° C. preteklosti temeljito odpravijo, da se posveti takoj vsa potrebna pažnja vsemu kompleksu obmejnih vprašanj in ustvari iz zadovoljnega prebivalstva živa in zato nepremagljiva barikada proti vsaki tuji razkrojevalni propagandi. Pričakujemo in prepričahi smo, da prihajate, gospod ban, k nam prav zato, da se z vsem tem seznanite, da nam kaj prinašate in da boste storili za nas vse, kar je v Vaši moči. -r. Domač* za&tsk* Nezadovoljstvo UO m SNS z dr. Mačkom Protesti UO in JNS so šli v glavnem v to smer, češ da niso bile povabljene k sodelovanju v zagrebških pogovorih ter da je dr. Maček brez niihove vednosti dal svoje predloge. Trdijo, da. posebno ugovarjajo tri skupine UO. češ da dr. Mačkovi predlogi baje ogražajo srbske interese — piše »Obzor« iu nadaljuje: Mi pa sodimo, da je za tak razvoj odnosov med KDK na eni ter UO in JNS na drugi strani treba glavne krivde iskati v tem, da srbske opozicionalne stranke vsa leta niso hotele izdelati sporazum od 8. oktobra 1. 1937. Drugi glavni razlog pa je bil. da se te stranke niso mogle med seboj sporazumeti o novih odnosih med Hrvati in Srbi. Ugovori UO in JNS zoper predloge dr. Mačka ne morejo izvirati zaradi varovanja srbskih interesov, marveč so le v zvezi s strankarskimi in osebnimi računi teh dveh opozicionalnih strank. Objektivne radio oddajne postaje Mnogo ljudi posluša danes radio, ki bi moral služiti v prvi vrsti zbližanju in spoznavanju narodov. Medtem izkoriščajo nekatere države radio za bojevito propagando, ki je daleč od resnice. Ljudje iščejo zato postaje, ki jim nudijo resnico. Zelo objektivne so oddaje švicarskih in nordijskih postaj, pa nemške oddaje francoskih in angleških postaj. V zadnjem času oddaja radio postaja v Ly-onu tudi v hrvatskem jeziku in to vsak dan po 10 minut, od 20.05 do 20.15. Našim čitateljem priporočamo poslušanje lyonske radio postaje. Politika in prosveta Narod brez prosvete ne more postati politični narod. Prosveta je edina pot do politične zrelosti, znanja in sposobnosti. Neizobražen, nepismen človek stoji izven politike. Narodna politika ne bo nikoli dosegla svojih ciljev, če ne bodo Široki ljudski sloji šolani. Samo na prosveti in znanju se lahko snujejo demokratske vladavine. Narodna prosveta bo iz političnega življenja izgnala vse brbljavce, nasilnike in špekulante. Sporedno s politično svobodo bo zbudila v narodu pravi politični interes, utemeljen na izkustvih, socialnem čutu vzajemnosti, dolžnosti in odgovornosti. Politična kultura in vzgoja sta potrebni vsakemu narodu, kdor ju zanemarja, izpodkopava samega sebe. Posebno mali kmetski narodi bodo s pomočjo prosvete, znanja in discipline premagali vse težkoče življenja, piše dr. H. Križman v »Varaždinskih novicah«. Hrvati in Francova Španija Hrvatski katoliki smo bili od prvega dne na strani nacionalistov. Spet je vstala krščanska in katoliška Španija. Mi Špancem čestitamo k njihovemu viteštvu, junaštvu, vztrajnosti in požrtvovalnosti. To je značilna izrazito katoliška črta španskih nacionalistov. Naša bratska želja je, da bi postala nava Španija krščanska in katoliška. Vodje nove Španije naj rešijo socialna vprašanja, katoliški cerkvi naj zagotove neodvisnost in svobodo. Deželi naj dajo ustavo, ki bo prav tako daleč od pretiranega demagoškega liberalizma kakor od krutih totalitarnih in imperialističnih koncepcij. Molili bomo za novo, mučeniško in katoliško Španijo, piše sarajevski »Katolički tjednik«. Kaj je bistvo naroda Bistvo naroda ni v krvnem sorodstvu, niti v istem jeziku, ampak v zavesti njegovih členov, da pripadajo določeni človeški skupini, njenemu skupnostnemu občutju in skupnostni volji. Narod je življenjski pogoj, potreben za razvijanje osebnih kvalitet, za uresničenje posameznih človeških smislov. Narod je organski temelj številnih osebnih poslanstev, zbirališče mnogih osebnih in svetovnih nazorov. Narodno poslanstvo je način, ki z njim členi nekega naroda utelesijo sebi skupne človeške vrednote in vršijo skupne zgodovinske naloge. Ker sta zavest in volja jedro narodne resničnosti, ni pravega naroda brez skupnosti, ki to narodno zavest in voljo oživlja. (E. Kocbek, Dejanih kurje oko!« ttfovšee Zmaga Gostiln oivovarnev SIJAJNI POTEK IZREDNEGA OBČNEGA ZBORA GPL, NA KATEREM SO ODLOČNO OBRAČUNALI S PLAČANCI, KI SO HOTELI UNIČITI SLOVENSKO PODJETJE _ Laško, 28. aprila Za izredni občni zbor Gostilničarske pivovarne v Laškem je vladalo v vsej javnosti izredno zanimanje. Včerajšnje zborovanje v Henkejevi dvorani je pokazalo, da naši gostilničarji hočejo svoje ’* " in da prepovedujejo vsakemu nepoklicanemu motiti vedno večji razmah domačega podjetja. JASEN OBRAČUN S PLAČANCI Izredni občni zbor je obiskalo 317 delničarjev, ki so zastopali z 9-19 glasovi 9683 delnic s 4,819.000 dinarji delniške glavnice. Zborovanje je vodil predsednik Zveze gostilničarskih združenj g. Ciril Majcen, ki je uvodoma pozdravil laškega noiarja g. dr. Prislana, ld je potrdil potek občnega zbora in njegove izredno važne sklepe, nadalje okrajnega načelnika g. dr. Tekavčiča in dva zastopnika tiska. Po uvodnih formalnostih je g. Majcen ob velikem odobravanju delničarjev ugotovil, da so pripravljalna dela končana in da kaže* že sedanje obratovanje gostilničarske pivovarne izredno lep razmah, ki ne dopušča dvoma v uspeh lega domačega podjetja. Nato je obračunal z ljudmi, Id so za vsako ceno hoteli uničiti to podjetje in s plačanci ter umazano papirnato bitko po časopisju zbegati delničarje, kar pa se jim ni posrečilo. V obrambo pred tako ogabno gonjo s strani plačancev so se delničarji GPL organizirali v skupni obrambni konzorcij, ‘ki predstavlja absolutno večino delničarjev. Pripravil je tudi spremembo pravil tako, da ne bo nikomur mogoče kakor koli škodovati delničarjem in GPL. S tem so dosegli, da bo pivovarna ostala samo v rokah gostilničarjev in pekov. Predsednikovo poročilo je večkrat prekinilo gromko odobravanje v dvorani. DR. MAYERJEVA KALKULACIJA ZGREŠENA Sledilo je poročilo predsednika GPL g. dr. Roša iz Laškega, Ki je omenil, da je prinesla zadnja nedelja delničarjem in nasprotnikom GPL veliko presenečenje, ko je dnevno časopisje objavilo popolnoma zgrešeno kalkulacijo dr. Mayera o GPL. Pravo presenečenje je bil tudi rojstni list dr. Mayera, ki dokazuje njegovo zidovsko poreklo. Glede dejstva, da plačanci dr. Mayera iz Celja kažejo neki njegov katoliški rojstni list je dr. Roš dejal, da je lake rojstne liste dandanes zelo lahko dobiti, 'kar pa dejstva nikakor ne spremeni. Pozornost je vzbudila tudi dr. Roševa izjava. da se je posrečilo dobiti podatke o dr. Maverjevem poreklu od dunajske univerze, kjer je študiral. Nato je govornik temeljito obračunal z dr. Mayerjem, ki da je njemu in inž. Uhliru zatrjeval, da sploh ni vešč v pivovarski stroki, njegova v časopisju objavljena kalkulacija o poslovanju GPL pa kaže strokovnjaka in to iz trte zvilo kalkulacijo je dobit od tujih pivova-riteljev. Dr. Mayerjeva trditev, da je konjunktura piva sedaj neugodna, sploh nc drži, ker je znano, da se je zlasti y Sloveniji konzum piva zelo dvignil in da je povpraševanje po laškem pivu iz dneva v dan večje. Nato je podrobno analiziral dr. Mayerjevo kalkulacijo in jo pobijal s stvarnimi podatki o poslovanju GPL. Podjetje je brez dolga, ima zadostno obratno glavnico, izborno pivo in simpatije javnosti. Ker dobiva GPL plzenski slad, jc pivo iz Laškega ncnadknljivo. Zavrnil je očitke plačancev, da podjetje ne daje poslovne bilance na vpogled s trditvijo, da sc bilanca prečita na vsakoletnem občnem zboru. ZADOVOLJIVA POSLOVNA BILANCA Nato je upravni svetnik GPL g. Kramar iz Celja še enkrat prečital poslovno bilanco, ki je zelo zadovoljiva in kaže velik napredek GPL, razumno gospodarstvo in popolno sigurnost delnic in delničarjev. POVEČANJE KAPACITETE Dr. Roš je nato nadaljeval svoje poročilo, s katerim je po vrsti pobijal neresnične trditve dr. Mayera. Laška pivovarna že sedaj lahko zvari 10.000 m piva. Prav tc dni pa montirajo nove kletne posode, tako da bo GPL lahko že letcs zvarila 30.000 hi piva. Glede nabave lednih omar ne bo lakih težkoč, ker bo kmalu leh na pretek. Zanimivo je bilo dr. Ro-ševo vprašanje dr. Maveru, zakaj je kupil staro oljarno v Koprivnici na Hrvatskera, ker GPL prav nič ne potrebuje oljarne niti njenih starih strojev, s katerimi da bi rad uničil laško pivovarno. Nato je dr. Roš citiral poročilo „Večernika“ o izseljevanju industrije iz Slovenije, ki da jo ubijajo tujci. To je h*eba na vsak način preprečiti. (Po dvorani so se slišali vzkliki: „Ven z dr. Mayerjevimi pajdaši“.) PIVOVARNA BO LAHKO USTREGLA VSEM NAROČILOM Poslovodeči upravni svetnik g. inž. Uhlir je nato poročal o tehničnem poslovanju GPL ter dejal, da laška pivovarna zvari vsakih pet dni 150 hi piva in naj zato gostilničarji oproste, če ne dobijo dovoljnc količine piva, ker so naročila zelo velika. Sedaj montirajo nove posode, s katerimi bo pivovarna v juliju lahko proizvajala štirikrat toliko piva, kakor doslej. Pozimi bodo posodo še podvojili in takrat bo pivovarna lahko ustregla vsem v Sloveniji in drugod. Te dni bodo zvarili termalno pivo z laško zdravilno vodo, ki bo močnejše kakor sedanje (16 stop.), barve bo kot plzensko pivo in tak bo tudi okus. Termalno pivo l)o v prometu avgusta. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. SOGLASNA SPREMEMBA PRAVIL Sledila je druga in zadnja točka dnevnega reda: sprememba pravil, ki je bila najvažnejša in je povzročila dolgo in burno debato. Predloge delničarjev in konzorcija je uprava na skupni seji z nadzorstvom proučila in sestavila predlog za spremembo 6 členov sedanjih pravil. Člen 1 se dopolni z dodatkom, 'da se pri GPL lahko ustanove sladarna, pražarna, kvašama, produkcija esenc in morebitne druge sorodne proizvodnje. V debati se je oglasil dr. Ogrizek, ki je pravni zastopnik dr. Mayera in predlagal, da naj sc glasuje za vsako spremembo posebej. Sprememba je bila soglasno .sprejeta. Pri čl. 6 se dostavi, da .je dolžnost uprave paziti na to, da ne'preide nad ena tretjina delnic v posest oseb, ki ne pripadajo gostinskemu ali pekovskemu poklicu. Veko odobravanje. Spremembo so soglasno sprejeli. Pri čl. 12 se doda, da se občni zbor GPL more vršiti po potrebi na sedežu družbe v Laškem ali pa v Ljubljani. Temu je dr. Mayerjev pravni zastopnik narodni poslanec dr. Ogrizek sicer ugovarjal, vendar pa je bilo soglasno sprejeto. Cl. 13 sc v toliko spremfcni, da obja-. ve občnega zbora ni treba objaviti tudi v Službenih novinah v Beogradu', marveč samo v Službenem listu banske uprave v Ljubljani. Soglasno sprejelo. ZAŠČITITI JE TREBA SLOVENSKE GOSTILNIČARJE IN NE ŽIDA DR. MAYERJA Burna in zelo zanimiva debata sc je razvila pri čl. 15, ki se spremeni tako, da morata biti dve tretjini deln. glavnice zastopani na občnem zboru, če gre za spremembo čl. 6, za vse ostale člene pa ena tretjina, kakor je bilo to doslej. Dr. Ogrizek je predlagal, da ostane po starem, češ da bi bilo to preveč okostenelo in da je treba zaščititi manjšino (klici: dr. Maye-ra). Predsednik g. Majcen je nato odgovoril, da bi to predstavljalo za GPL preveliko nevarnost in da je treba zaščititi gostilničarje in ne Žida dr. Maycra. Veliko odobravanje. Izjavil je tudi, da delničarji nočejo, da bi se kopičile delnice v rokah ene osebe. Senzacijo je povzročila tudi izjava g. Majcena, da je dobila uprava GPL od dr. Mayera pismo, v katerem prosi, da bi se prvih tisoč njegovih delnic glasilo na njegovo ime, drugih tisoč delnic na ime njegovega pravnega zastopnika dr. Ogrizka iz Celja, tretjih tisoč njegovih delnic na ime dr. Lulika iz Ljubljane in četrtih tisoč dr. Maverjevih delnic na ime dr. Fetticha iz Ljubljane. SLOVENSKI PRISTAŠI DR. MAYERJA Pristaš dr. Mayera dr. Režek iz Novega mesta je izjavil, da bo glasoval proti tej spremembi. Dr. Roš je nato pojasnil, da če bi obveljalo stališče dr. Ogrizka in dr. Ro-žeka, bi prišla GPL čez dva meseca zopet v ogenj papirnate bitke skupine dr. Mayera. Omenil je tudi, da je dr. Režek prodal svoje delnice dr. Mayeru, kar je v dvorani povzročilo veliko ogorčenje. SLOVENCI GLASUJEJO ZA TUJCA, TODA ZAMAN Nato je dal predsednik g. Majcen spremembo čl. 15 na glasovanje. Bila je sprejeta. Proti so glasovali samo dr. Ogrizek iz Celja, dr. Režek iz Novega mesta in ga Kitz iz Trbovelj, ki imajo skupaj samo 18 glasov. Pri čl. 18 se doda besedilo: „Le za sklepe, katerih veljavnost je glasom čl. 15 pravil odvisna otf udeležbe zastopnikov dveh tretjin delniške glavnice, je treba tričetrtinske večine glasov. Pri glasovanju za to spremembo so glasovali proti zopet samo dr. Ogrizek, dr. Režek in pa Kitz. KRASNA ZMAGA SLOVENSKIH GO-STILNIČARJEV S temi spremembami si je zagotovila GPI, zmago in za vselej onemogočila vmešavanje Mayerovc skupine s prozornimi nameni. Nato jc govoril dr. Režek iz Novega mesta, ki je priznal, da je prodal svoje Ir. Mi ’ ’ ' ki delnice dr uayeru in da je nezainteresiran Za gospodinjo Persil na GPL. Med njegovim govorom so hoteli delničarji oditi iz dvorane ter zahtevali, da prekine svoje izvajanje. G. Majcen je nato dal nekaj pojasnil na dr. Rež-kova izvajanja ter nato zaključil sijajno uspeli občni zbor, ki je zagotovil GPL zmago in uspešno nemoteno delovanje. —Ig. Današnji številki »Večernika« so priložene položnice in prosimo cenjene naročnike, da se jih poslužijo za nakazilo naročnine za mesec maj. Opozarjamo, da znaša s 1. majem naročnina za »Večer-nik« mesečno din 14 po pošti, z dostavo na dom pa din 16. Opozarjamo tudi, da stopi s 1. majem v veljavo nezgodno zavarovanje naših naročnikov za 10.00 din, in prosimo tiste naročnike, ki so z naročnino še kaj v zaostanku, naj ta zaostanek obenem z naročnino za mesec maj poravnajo, ker je pravica do zavarovalnine odvisna od rednega in točnega plačevanja naročnine. UPRAVA »VEČERNIKA« o. Sejem rodovniške govedi v Ormožu je preložen na petek, 12. maja. o. Protituberkulozna zveza v Ljubljani (Gosposvetska c. 2'II) apelira na javnost, da z denarnimi podporami okrepi njen pokret. Pok. Djura Paunkovič iz Beograda je zvezi volil 10.000 din. o. Krvavo obračunavanje med bratom in sestro. Pri Pretolovih na Slemenu pri Selnici ob Dravi sta se,. sprla brat Ferdinand in 16-letna sestra. Sestra je V jezi segla po sekiri in z njo zamahnila po bratovi glavi. Pretol se je pod udarcem zrušil nezavesten na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je njegovo stanje zelo resno. o. Kobila ubila hlapca. Pri Sv. Vidu pri Vuzenici je kobila tako nesrečno brcnila 18-letnega hlapca Vida Lanca, ko ji je hotel prinesti krmo, da mu je s kopiti pretrgala črevesje in da se je hlapec zgrudil nezavesten na tla. Hlapca so takoj prepeljali'v bolnišnico, vendar pa so bile poškodbe prehude ter je podlegel. Cml/e c. »Mi vstajamo. In vas je strah. Slovanov se bojite?« poje pesem, s katero bo Slovenski vokalni kvintet odprl II. Celjski kulturni teden 29. t. m. ob 20. uri v dvorani Celjskega doma. Tam bo istočasno tudi razstava akademskega slikarja Sirka. c. Smrtna kosa. V celjski bolnišnici so umrli 8-letna posestniška hči Rozalija Špajzer z Mrzlice nad Grižami, enoletni kočarjev sin Ivan Osetič iz Zavrha pri Dobrni ter 38-Jetni posestnik Franc Pe-perko iz Dobovca pri Ponikvi. c. Prodam dobro ohranjen kratek klavir. Nizka cena. Naslov v upravi »Večernika«, Celje. c. 10-Ietnico odrskega udejstvovanja kot režiser in igralec bo maja slavil zo-botehnik g. Rado Štokelj iz Celja. Ob tej priliki bo jubilant pripravil v Žalcu lepo igro. O tem bomo še poročali. c. Naslove malih oglasov, razna pojasnila daje uprava »Večernika« v Celju, Prešernova ulica 3(11. Tam se lahko tudi naročite na list m oddate naročila za male in velike oglase. Ptuj p. Polomljene roke in noge. V bolmšni- co so prepeljali Foršnariča Martina, pas. iz Spuhlje. Ko se je vzpenjal na podstrešje, je nesrečno padel na tla in si zlomil desno nogo v kolku. 13-letni dijak Pleteršek Friderik je tako nerodno zletel s telovadnega orodja, da si je zlomil levo roko. 18-letnemu kolesarju Emeršiču Jakobu od Sv. Barbare v Halozah se je zapletel v sprednje kok) neki trak, da je znenada obležal na tleh z zlomljeno desno roko. p. Izpred bolnišnice je izginilo kolo Francu Markežu iz Hodoš. Evid. številka 165460. p. Suša in slana. Kmetje postajajo nevoljni, ker se morajo vse preveč ubijati s tolčenjem ilovnatega grudja. Bilje in trava zaostajata. Neprestani vetrovi so razsušili haloške in slovenjegoriške bregove. V grabah pa je pritisnila slana, da se je posmodilo precej cvetja. Tudi fižol, ki je prikukal iiz zemlje, je ovenel. K sreči še za enkrat ni občutne škode. »Au! Moje Manbor V šoli naših bodočih pilotov in letalcev Velik razmah Seta.stva v Mariboru — Obširni načrti za bodoče delo 2e iakoj v prvih povojnih letih se je začelo v Mariboru zelo hitro in uspešno razvijati letalstvo in sicer v splošnem v vseh panogah. Treba je bilo velikih naporov, velikega dela in ustvarjanja za razmah letalstva in za uvaževanje Maribora tudi v tem oziru. Ideja je vznikla, sc vkoreninila tako pri posameznih kakor tudi med širšimi sloji prebivalstva. Tako vidimo prve pobornike za razvoj letalstva v Mariboru na čelu z g. direktorjem Dr. Tominškom in še drugimi starejšimi in tudi mlajšimi člani, ki so žrtvovali za to idejo veliko truda in dela in to tudi z materialnimi sredstvi podprli za čim boljši in hitrejši razmah aviatke Soboti s številnimi člani, kateri gradijo v prvi vrsti tako zvana šolska letala »Zog-ling« kakor tudi razna druga letala visokih sposobnosti. Vsi ti nadobudni jadralci so že takoj v prvih letih pokazali lepe uspehe, tako pri gradnji kakor tudi pri letenju v raznih jadralno letalskih tečajih in šolah. Poleg tega vidimo, da so se v zadnjih letih začeli organizirati po raznih šolskih zavodih tudi podmladki »Aerokluba« tako v Mariboru kakor tudi v Celju, Murski Soboti, Ptuju, Slovenjgradcu in Ljutomeru. Namen teh je, zainteresirati za letalstvo vobče in jih vzgajati v raznih modelarskih tečajih v prave modelarje, ki iz- Mariboru. Z vztrajnim organizatoričnim delujejo v miniaturi vse one tipe letal, delom so si tako pridobili lepo število članstva kakor tudi drugih pripadnikov za to idejo. Poleg tega vidimo tudi aktivnost posameznih članov kluba v raznih smereh letalstva vobče. Najdemo jih pri gradnji lastnih motornih letal, pri organizaciji jadralnega letalstva, prirejanju mitingov, predavanj in pri raznem drugem propagandnem delu. Saj je splošno znano, da so bili ravno v Mariboru prvi poborniki jadralnega letalstva. Vidimo znane organizatorje, delavce in jadralno letalske pilote, na čelu jim g. inž. Boris C i j a n. Vztrajno delo skozi več let nam je prineslo to, da imamo danes na Teznu ofi-cielno priznano letališče, in kot tako zaznamovano tudi v vseh kartah mednarodnih letalskih družb. Zlasti se je v zadnjih letih odlikovala mladina, ki se je v raznih jadralno letalskih skupinah s trdim in konstruktivnim delom po delavnicah kakor tudi zunaj na terenih vzgajala v pravem letalskem duhu, ki pozna samo eno geslo: delati in leteti pomeni vse. Z delom se ustvarja in vzgaja kader letalcev, ki bodo v slučaju potrebe pripravljeni vstopiti v vrste onih, ki bodo branili našo Jugoslavijo. Iz početkov maloštevilne jadralno letalske skupine v Mariboru imamo danes m teritoriju mariborskega oblastnega odbora Aerokluba že več drugih skupin tako v Mariboru 3, v Celju, Ptuju, Slovenjgradcu, Gor. Radgoni, Rušah, Šoštanju, Ljutomeru in Mur. katere bodo pozneje uporabljali kot jad-ralci-piloti. Toda vse to je le malo tega, kar bi bilo za tako važno obmejno mesto kakor je Maribor neobhodno potrebno. Načrti so veliki, toda izvesti jih in ustvariti je jako težko. Delo sedanje uprave pod uspešnim vodstvom preds. gosp. ravnatelja A. K r e j č i j a in podpredsednika g. ekonoma P a p o v Josipa je hvalevredno, saj smo dobili preteklo leto nov lično izdelan hangar, zidano upravno poslopje, mete- orološko postajo, motorno letalo, stalno jadralno letalsko šolo, izvedli smo v preteklem letu prvo jadralno letalsko tekmo-vanjev državi, toda duh časa zahteva še veliko več. Dela in naloge, katere si je sta vil upravni odbor, so velike, tako n. pr. med drugimi nabava novega športnega letala, ki bo sposobno za pasažir. polete in propagandno delo v klubu, čimpreje bo potreba nabaviti tudi letalo za aero-vlek za šolanje jadralcev, urediti letališča na Teznem, zgraditi prim. delavnice poleg hangarja, skrbeti za čimprejšnji priključek Maribora na mednarodni letalski promet, izposlovati stalno vojaško trenažno oddeljenje in sčasoma otvoriti pilotsko šolo za motorne pilote. To so glavne naloge. Ni potrebno ponovno poudariti, kolike važnosti je letalstvo za nas vse, bodisi za mesto kakor tudi za okolico. Zato pristopajmo v vrste Aerokluba, da tako kot člani kluba izdejstvujemo z raznimi deli, nasveti in predlogi ono pravo narodno letalstvo, ki je neprecenljive važnosti v vsakem pogledu za narod in državo. Naše geslo in naš cilj bodi: širiti idejo letalstva, širiti jo vedno in povsod — vzgajati pilote. Alpinisti v borbi s prirodo USPEŠNO DELO ALPINIS TIČNEGA ODSEKA SPD 2. občnemu zboru alpinističnega odseka SPD je prisostvoval sinoči med drugimi odborniki tudi predsednik SPD g. dr. Bergoč. Mladi planinci so poslali pozdrave predsedniku SPD v Ljubljani g. dr. Pretnarju in na Jesenice planinskemu tovarišu g. Urošu Zupančiču. Predsednik odseka Mirko Lorger je podal pregled dela od ustanovitve odseka, ko so se pričeli po smrtni nesreči planinskih tovarišev Letnerja in Domic-lja zbirati planinci, da s skupnimi in organiziranimi močmi nadaljujejo borbo z naravo. Odsek je prirejal plezalne vaje, osnoval strokovno knjižnico, prirejal predavanja in pokazal v njih tudi narodnoobrambni pomen alpimistike. Svoje znanje in voljo pa je preskusil na taboru v Martuljku. V taborni kroniki je opisano vse uspešno dek) in vsi uspehi tega tabora ter vzponov, kar uvršča mariborske planince med priznane alpiniste. — Odsek si je po poročilih ostalih odbornikov ponovno izbral za načelnika g. Lorgerja ter v odbor gg. Černiča, Škofiča, Marjana Žagarja, Preisa, Mirana Cizlja, Boža Gajška, Dušana Vodeba i. dr. Dal je pobudo za dopolnitev ozkega srednješolskega zakona o društvih, ki prepoveduje dijakom članstvo celo v SPD, pobudo za sodelovanje vseh planinskih organizacij in za skupen tabor s češkimi planinci, kar so ti že obljubili in so člani odseka to navdušeno sprejeli. Alpinisti imajo trdno voljo vzgojiti ljudi dela, ki jam je najsvetlejši cilj svoboden človek v enakopravnosti vseh stanov in narodov. Živahna preureditvena dela NOV PROSTOR ZA PARKIRANJE AVTOMOBILOV. — TLAKOVANJE ULIC BO KONČANO ŠE PRED MT. Že nekaj časa se opažajo živahna dela na spodnjem delu Prešernove ulice. Delavci odkopavajo cestišče od Majstrove ulice in vse do Aleksandrove ceste. Mestna gradbena uprava namerava s pretlako-vanjem Prešernove ulice zvezali Kopitarjevo in Maistrovo ulico, ki se podaljšuje naprej v Koroščevo ulico, s centrom mesta. Trenutno delajo delavci na preureditvi plinovod, in vodovodnih cevi ter na kopanju kanalov za polaganje bodočega električnega kabla. Med Aleksandrovo cesto in Razlagovo ulico ne bo več dreves, ker bo tu cestišče tlakovano v širini 10 m ter bo preurejeno za parkiranje avtomobilov. Cestišče bo tlakovano z granitnimi kockami, hodniki pa bodo asfaltirani. Od Razlagova do Maistrove ulice pa bo samo 6 metrov široko cestišče ter bo med njim in obema hodnikoma 1,50 širok pas za drevesa. S tlakovanjem cestišča se bo začelo okoli 1. junija. Enako so skoraj končane priprave za tlakovanje v Grajski ulici. Položena je že podloga ter jo bo treba samo še z valjarjem pripraviti za tlakovanja. Dela v Prešernovi ulici bodo končana še pred otvoritvijo Mariborskega tedna. Mestni gradbeni urad ima v načrtu tudi pretlaikovanje Kopitarjeve ulice POPOLNA MEŠANA REAL. GIMN. V MARIBORU Kot zastopnik prosvetnega ministra je pred dnevi minister dr. Miha Krek podpisal odlok, s katerim se dosedanja mešana realna gimnazija v Mariboru spreminja v popolno mešano realno gimnazijo v Mariboru. m. Napad na železničarjevo ženo. V tukajšnjo bolnišnico so prepeljali železničarjevo ženo Marijo Goričanovo, ki se ji je med potjo proti domu na Pobrežju pridružil neki moški in jo napadel. m. Prometna nesreča na Glavnem ti> gu. Uradnica Jelena Tičak iz Turnerjeve ulice je zadela s kolesom v zadnji del motornega kolesa trgovca Ferda Božiča iz Slovenske ulice. Pri padcu je dobila globoko rano, da so jo morali zaradi hudega krvavenja prepeljati v bolnišnico. m. Žebelj je požrl kovačev otrok Rad-ko Božič in so ga prepeljali v bolnišnico. m. V bolnišnico se je zatekel mesarski pomočnik Ivan Filipančič, ki so ga pretepli neznani napadalci in ga poškodovali ■po vsem telesu. Za zadevo se zanima policija in ljudje o tem mnogo govore. m. Tatvine. Hubertus je bil ukraden zasebnici Mariji škofovi iz garderobe Gračnerjeve gostilne na Frankopanov! cesti. — 600 din vredno obleko so ukradli mestnemu uradniku Ivanu Hvalecu iz njegovega stanovanja na Meljski cesti. h Kavarna In restavracija Orel, izborna kuhinja, plzensko pivo, izborna ljutomerska kvalitetna vina po zmerni ceni, specialitetni muškatni silvanec s 27° sladkorja. * Odločitev je padda, da gremo vsi 7. maja na veliko tombolo in prvo spomladansko veselico v magdalenski okraj! Le pridite vsi, pri nas je še vedno veselo in zabavno bilo! Tudi Zejevi čevapčiči se bodo pekli in dobra kapljica se bo točila. * Jedilni pribori iz kroma, po 6 nožev vilic, žlic in kdvnih žličk od 160.— din dalje. Najnovejše fasone iz alpacca in pravega srebra pri M. Ilger-jev sin, ju-velir, Gosposka 15. Nočna lekarniška služba: Dvorna lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg 20., teL 20—05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3., 22-70. Kino * Grajski kino. Veliki vohunski film »Tajni signal L.B. 17«. Willy Birgel in drugi odlični igralci. * Kino Esplanade. Od petka »Ni vsak angel«, duhovita, zabavna veseloigra s Heinz Riihmannom. * Kino Union. Do vključno ponedeljka »Profesor Harold Lloyd«. Salve smeha. Najnovejši Haroldov film. * Zvočni kino Pobrežje, 29. in 30. aprila napeti in edinstveni film »Lojla«. Epopeja daljnega severa. OBISK UČITELJSKIH KANDIDATOV Sinoči je prispela iz Ljubljane v Maribor skupina 39 učiteljskih kandidatov 4. letnica iz Šabca. Zagorelih obrazov, živih, drznih pogledov, mladi, so prišli, da si ogledajo domovino na severu. Ekskurzija bo trajala menda 14 dni. Ustavili so se medtem že v Osijeku, Zagrebu in Ljubljani, povsod po tri dni. V Mariboru ostanejo 4 dni. Kandidati se zelo dobro počutijo in so prav vzhičeni nad lepotami Maribora in Slovenije sploh. V skrbi za one, ki nimajo doma Tiiho in mirno deluje nekje na Slomškovem trgu v Domu za varstvo deklet Društvo za varstvo deklet. Skozi vse leto so prihajajla vanj dekleta, ki nimajo doma, da so za kratek čas našla tu toplo zatočišče in toplo kosilo. Tudi občni zbor tega društva, ki ga je vodila ravnateljica ga. Antonija S t u p c a, je bil menda eden najbolj skromnih občnih zborov. Tudi številke so bile skromne — skozi leto so imela v domu dekleta 2262 prenočišč in skoraj po toliko zajtrkov, kosil in večerij. Kdo ve, kako bi bilo z marsikatero, če ne bi našla zatočišča v domu. Društvo ima okoli 70 članic, ki podpirajo društvo ter ie imelo okoli 15 tisoč izdatkov in dohodkov. V blagajni ni ostalo dosti denarja, eš tako je bila pomoč vedno skromna. Društvo so skozi leto podpirale razne karitativne ustanove, mestna občina, banovina, razna podjetja, denarni zavodi in posamezniki, dekleta je brezplačno pregledovala zdravnica dr. Kukovčeva. Zborovalke so se na zborovanju spomnile ustanoviteljice društva ge. Sabine Ku-čere in vseh dobrotnikov. Pri volitvah je bil izvoljen no večini stari odbor z go. ravnateljico Stupco. m Zadušnica za hrvatskfmi mučeniki. Dne 29. t. m. bo v tukajšnji stolnici ob 7.30 maša zadušnica za hrvatske velikane: Petra Zrinjskega in Krsto Frankopana. Hrvatsko kulturno društvo »Napre-dak« v Mariboru vabi prebivalstvo, da se izvoli udeležiti zadušnice v čim večjem številu. m Cepljenje zoper osepnlce za mesto Maribor bo vršil mestni fizifcat od torka 2. do sobote 6. maja v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ul. št. 8, od 9.30 do 11.30 ure. V navedenem času se vrši cepljenje brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu. Starši se opozarjajo, da se opustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni. m. čistit se hodijo v bolnišnico vsak torek in petek reveži, kd nimajo za to drugod prilike. Tam jih skopljejo in očistijo obleko golazni. Pozimi je bil pravi naval, ki je zdaj malo ponehal. Mariborsko gledalliie Petek: Zaprto. Sobota, ob 20.: »Aida«. Red C. Gostovanje ge. Mitrovičeve in Majdlčeve. Zadnjič. Nedelja, ob 20.: »Prodana nevesta«. Znižane cene. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto, 29. t. m., gostujeta v »Aldi« — nepreklicno zadnjič — ga. Mitrovičeva in gdč. Majdlčeva. — Zadnjo predmajniškc nedeljo bo zopet samo večerna predstava. Ponovi se priljubljena komična opera »Prodana nevesta« ob znižanih cenah. Radio Sobota, 29. aprila. Ljubljana: 12 Plošča za ploščo; 13.20 Plošča za ploščo; 17 Otroška 'ura; 18 Za delopust igra radijski orkester; 18.40 Pogovori s poslušalci; 19.50 Pevski zbor praških učiteljev; 20 O zunanji politiki; 20.20 Vomber-garjeva igra »Muhasti amor«; 22.15 Za dober konec. — Beograd: 12 Zabavni koncert s plošč; 20 Narodne pesmi; 21 Zabavni koncert. — Sofija: 13.25 Lahka glasba; 16.30 Komorni koncert; 20.55 Lahka in plesna glasba nato popularni koncert. — Milano: 21 Prazzijeva opera »Kralj Lear«. — Bruselj II: 21 Mozartova opera »Don Giovani«. — Berlin: 20.15 Večer plesne melodije. — Bukarešta: 20.15 Schumannov oratorij »Paradiž in Peric, — Varšava: 19.15 Zabavni vokalni koncert. — Dunaj: 20.15 Radio cirkus, nato plesna glasba. m. Vsekal so je globoko v roko viničar Anton Cimerbajt iz Krčevine, ko je lupil drevesno skorjo. Zborovanje avtobusnih podjetnikov V mestni posvetovalnici v Mariboru je imelo občni zbor Združenje avtobusnih podjetij za Slovenijo. Zborovanje je otvo-ril in vodil predsednik združenja g. R u s iz Ljubljane, udeležili so se ga pa različni mariborski odličniki. Zborovalci so razpravljali o zavarovanju za avtobusne podjetnike, ki je bilo ugodno rešeno; prav tako je avtobusnim podjetnikom uspelo odpraviti davek na poslovni promet, olajšana pa je zanje tudi banovin- ska taksa. Na zborovanju je bila prečita-na resolucija o sklepih zadnje zvezne plenarne seje, kjer se med drugim poudarja, da se rajonira m izvede načrt avtobusnega omrežja. Iz nadaljnjih poročil je bilo razvidno, da šteje združenje 53 članov in da vozi v Sloveniji 136 avtobusov. Na zborovanju se je razvila debata med avtobusnim podjetnikom Lini-gerjem in MO zaradi avtobusne proge Ptuj—Maribor. KuSura Koncert zbora PJS z Rakeka v Ljubljani Redkokdaj se dogodi, da bi prišel v Ljubljano koncertirat kak podeželski zbor. Pa je že tako: v Ljubljani kakega dobrega mladinskega zbora ne premoremo in smo torej veseli, da so nas že nekoli-kokrat obiskali Trboveljski slavčki, sedaj pa tudi mladinski zbor meščanske šole na Rakeku. Oboji so nam prikazali, kaj za.more doseči zmožen pevovodja, če svojo nalogo pravilno vzame. Makso Pimik vodi rakeški zbor šele poldrugo leto, pa ga je spravil že na isto višino kakor Šuligoj Trboveljske slavčke. Na ljubljanskem koncertu, dne 24. t. m., nas je rakeški zbor povrhu še presenetil z umetniško nepričakovano visokim in temu primerno tehnično težkim sporedom, obsegajočim tri dele, ki so prijetno kontrasti rali drug drugemu: prvi del nam je nudil 6 pesmic, kr smo jih slišali že na lanskih prireditvah tega zbora, drugi nas je seznanil s 3 skladbami za zbor s spremljevanjem klavirja, a v tretjem smo slišali 4 pesmi najnovejšega datuma. Ves spored pa je bM hkrati nekaka podoba razvoja slovenske mladinske pesmi. I. del. Obe Adamičevi priredbi narodnih (Nmav čez izaro in Drežnica) sta koncert prav lepo uvedli in tudi mladim pevcem sta nudili priliko, da so se »vpeli«. Dolinar (Plavajo meglice bele) se nam je predstavil v najlepši luči, prav tako Tomc (Romarska). Savinov »Maj« ‘nam je dokaz, da nestor slovenskih komponistov — 80 letnik! — noče postati niti star niti zastarel. Moja »Žabica in muha« — lani še strah pevcev, je letos že tako rekoč »ponarodela«. II, del. Premrl (Uspavanika) je v svojo skladbo položil veliko nežnosti; klavirr ska spremljava je kar se da enostavna. Pirnik (Marija je po polju šla) operira mnogo z diatoničnimi disonancami, ki neverjetno prijetno zvenijo. Šivic (Tri otrokove želje) se je v zadnjem hipu odločil, da izostane klavirska spremljava — njegova skladba je tudi brez nje taiko sočna, da klavirja v resnici nismo pogrešali. ni. del. Bravničar (Polžeik čarodejec) je tvoril s svojini šegavim in izredno prikupnim slogom lep kontrast k Cvetkovi melanholični, globoki »Glej, saj ne moreš več«, moje polifono pisane »Ovce in psi« pa k prekrasni Pirnikovi »Uspavanki Mati jažRu«, ki jo je zbor na spontano zahtevo občinstva moral ponoviti. Pevovodja Pirnik nam je s tem sporedom razodel svoj visoki umetniški nivo, hkrati pa je bil koncert izredno uspela manifestacija naše sodobne mladinske glasbe. Zbor je odličen v vsakem pogledu: kristalno čisto intonira, ritmično je precizen, dinamično subtilen do skrajnih meja — vse to mu omogoča, da je dosegel. ono, kar je glavno: idealno podajanje notranje vsebine vsake posamezne skladbe, k čemur je pristopila tudi vzorna izgovorjava besedila. Navzočna publika je bila vsa navdu->na. Slavko Osterc. k. Ljubljanski Zvon. Izšla je skupno 3—4 številka 59. letnika te elitne slovenske revije s pesniškimi prispevki M. Klopčiča, B. Voduška, J. Ledine, F. Bezlaja (iz Ševčenka) in B. Brechta (prevod B. Rihteršiča), dočim sta prispevala prozo le J. Kozak in T. Šifrer. Ostasli del izpolnjujejo eseji: Bezlaj: T. Ševčenko, Fr. Kidrič: Restavracijska cenzura, Salda-Borko: Dostojevskij, J. Kozak: V ateljeju, F. Klemuc: Čut za nacionalizem, T. Šifrer: Ob Miheličevih slikah, B. Kreft: Miroslav Krleža, O. Berkopec: Najnovejše češke pesniške zbirke, B. Kreft: Slovaške pisanice, K. Dobida: Iz slikarstva in kiparstva, D. Gulič: O razstavi »Pol stoletja hrvatske umetnosti« in J. Pahor: Marginalije o kritiki. Slede ocene,knjig itd. k. Likovna razstava II. Umetnostnega tedna v unionski dvorani se zaključi v nedeljo, 30. t. m., zvečer. Na to se opozarjajo zanradniki, da si jo še pravočasno ogledajo. Zagrebška »Croatia" v Ka iboru V soboto, 29. t. in., ob 20. se bodo na verandi Uniona nadaljevale borbe za državno prvenstvo moštev v rokoborbi. Kot gost SSK Maratona, ki se je po zmagi nad domačim nasprotnikom Pekarskim SK plasiral za nadaljnje tekmovanje, bo nastopil zagrebški klub „Croatia“, ki predstavlja enega izmed najjačjih klubov v državi. Prireditev bo ena izmed najzanimivejših, kar smo jih doslej videli v Mariboru. Croatia si je osvojila prvenstvo moštev savske banovine, med njenimi borci je več državnih prvakov in reprezen t a tivcev? ki bodo deloma nastopili 12. maja proti Italijanom, kakor Moguljak: Šneberger, Metzner Jurij in tudi nekateri mlajši bor- ci, ki so se odlično uveljavili na državnem prvenstvu v Slavonskem Brodu. Za barve domačega kluba bodo nasto-pili letošnji drž. prvak v srednji kategoriji VerboŽt, odlična tehničarja Dolinšek in Robič, nadalje Orešnik, Vidic in drugi. Obetajo se zanimive borbe, ki bodo trajale eriblizno dve uri, tako da bo občinstvo valitativno in kvantitativno prišlo na svoj račun. Privlačnost prireditve bo še povečala okoliščina, da bosta nastopila v izločilni borbi Mariborčana Pircher( Pekovski S K) ir» Metzner(Croatia). Zmagovalec bo izstavljen v državno reprezentanco proti Italiji- *oort Pred odločitvijo v semifinalu V nedeljo se bosta odigrali povratni se-mifinalni nogometni tekmi v prvenstvu LNP-a. Zastopnika mariborskega okrožja ISSK Maribor in tšK bosta nastopila na tujem terenu proti SK Kranju odnosno SK Bratstvu. Čeprav je Maribor zmagal doma s 3 :1, CSK pa s 3 :0, bosta venaarle oba morala vzeti tekmo prav resno. Pričakovati pa je, da se bo vprašanje letošnjega prvaka LNP-a reševalo v mariborskem okrožju. Prvi juniorski meeting Cim je nastopilo malo toplejše vreme, se je začela v Mariboru jako razgibana lahkoatletska sezona, skoro ne mine nedelja brez lahkoatletskih prireditev. V nedeljo ob 10. bodo prvič v letošnjem letu startali juniorji razredov C, B in A. Pričakuje se, da se bo na Železničarjevem stadionu zbralo do 30 atletov,_ ki se bodo kosali v tem lepem športu, ki obeta tudi občinstvu užitka poln dopoldan. JUBILEJNE PRIREDITVE ZNP-A V okviru jubilejnih prireditev ob 20-let-nici ZNP-a je doslej zaključena samo medmestna tekma Zagreb-Dunaj ter tekmi z reprezentancama Ljubljane in Osijeka. FC Roma bo dal svoj Odgovor šele do 25. maja, ZNP pa se pogaja tudi s pariškimi klubi in z reprezentanco Slovaške. s. Varaždinska „SIoboda“, ki bi morala v nedeljo nastopiti proti SK Železničarju, je iz termičnih razlogov odpovedala gostovanje na ta termin. s. Sodniški odbor LNP-a je vzel na znanje ostavko sodniškega poverjenika v Mariboru g. Kopiča Rada. s. Madžarska nogometna zveza je ponovno prosila za odgoditev tekme z naše reprezentanco, ki je po prvi preložitvi bila določena za 24. maj v Beogradu. Hrvatski ligaii so izstopili Z ozirom na okrožnico ZNP-a so se včeraj sestali v Zagrebu predstavniki vseh hnratskih ligaških klubov in SK Concor-dije, ki pride v poštev kot novi kandidat za vstop v ligo, ki so soglasno sklenili, da se po dovršenem letošnjem državnem prvenstvu ne smatrajo več za člane nacionalne lige, ker JNS ni s potrebno resnostjo vzel v pretres upravičenih hrvatskih predlogov glede reorganizacije. Zavlačevanje m talctiziranje JNS-a vzbuja v hrvatskih športnih krogih utis, da JNS nima interesa, da reši vprašanje reorganizacije v splošno korist nogometnega soprta. OBČNI ZBOR SK STUDENCI Včeraj je imel v gostilni Kraner svoj letošnji redni letni občni zbor SK Studenci, ki si že dalje časa prizadeva, da bi se s pridobitvijo športnega igrišča lahko vsestransko uveljavil, a mu primanjkujejo za to potrebna sredstva. Zato do tudi v tekočem letu delo posvečeno predvsem vodnemu in zimskemu športu, v kolikor klub ne bo uspel, da si najde lastno igrišče. Izvoljen ie bil po večini nov odbor s preds. Stauberjem Josipom, tajnikom Štancerjem Josipom in blagajnikom Svetličičem Ivanom na čelu. s. Bolgarija in Letonska bosta odigrali 24. maja v Sofiji meddržavno nogometno tekmo. s Ameriški plavalec Dick Ilough je postavil v Nevvnavenu v prsnem plavanju na 100 m nov: svetovni rekord z 1 :07.3. Dosedanji rekord je imel Nemec Joachim Balke. s. Danka Ranghilda Hvegerova je postavila v Hopenhagnu nov svetovni rekord v prostem plavanju na 220 yardov v 2:22.6. s. Tekom meseca junija bosta dva mat- cha za svetovno prvenstvo v boksanju Max Baer : Lunov, nato pa Joe Louis : Tony Ga-lento. Zmagovalca se bosta nato pomerila za naslov svetovnega prvaka težke kategorije. s. L Ilrvatski motoklub v Zagrebu bo Eriredil 7. maja velike motociklistične dir-e na „Miramaru“. s Austin tudi še letos ne bo nastopal /.a Anglijo v Davisovem cupu kljub dosedanjim nasprotnim vestem. Za enkrat je odpovedal sodelovanje baje samo za srečanje z Novo Zelandijo » v/v • .< x. s Danka Ranghilda Hvegerova bo po zadnjih vesteh postala po olimpiadi v Helsinkih profesionalka. s Angleška boksarska federacija ie povabila Maxa Baera, da nastopi proti zmagovalcu Tommy Farr—Claranoe Bur man zmagal je Farr} proti odškodnini 3 mi-ijone dinarjev ra povračilu potnih stroškov. Od 1. maja dalje bodo ..Večernikovi" naročniki za din 10.000-- ZAVAROVANI za primer smrtne nezgode. Kaj ie storiti v primeru nezgode, podrobnosti g’ede iz-olačila odškodnine po zavarovalnici in druga ooiasnila bomo objavili v sobotno-nedeliski številki ..Veternika** E. s. BRUCE: pAtiMUkikova slmMst »Samo majhna praska je,« je rekla. »Naj pogledam,« je odvrnil Warren. Praska je bila v resnici prav nedolžna, toda Warren je hotel videti njene lase. »Precej krvavi,« je pripomnil. S hitro kretnjo ji je snel čepico. Morje črnih las se je razlik) po njenem vratu. Odrinil jih je, da. bi videl rano. Uho je bilo prav mazhno in pod njim je komaj opazil ranico v obliki srpa, ki je nekoliko krvavela. »Ne govorite neumnosti!« je vzkKkni-la, stopila za korak nazaj in sd spet nataknila-čepico. »Prav dobro veste, da ni uič. In prosim vas, utrnite svetilko, ker me z njo samo slepite.« »Vse to je neumno,« je odvrnil War-ren. »Jaz sem vam povedal, kako sem prišel sem. vi pa molčite kakor riba. Vaše vedenje je strašno sumljivo. Prosim vas. recite mi, kaj ste iskali tu, da ne bom taval v temi.« Govoril je na vso moč resno, toda samo narejeno. Ni se mogel resno jeziti nanjo, ko ga je gledala s svojimi velikimi, poštenimi očmi. Pa vendar se je skri- vaj vtihotapila v graščinski park! »Nisem imela slabih namenov,« je rekla. »Prosim vas, verjemite mi!« »Dobro... Morda... če...* Mladi mož je imel spet zaprta usta. »Dajte mi besedo, da ne boste nikoli rekli niti besede o tem srečanju, naj se zgodi kar koli,« je resno rekla in se mu približala. »Zdaj vam ne morem povedati, kaj sem tu iskala, toda prisegam vam, da nisem storila ničesar slabega. Ali mi verjamete? Ali mi boste daH besedo?« Warren CHnton je bil sicer zelo odločen mož, toda odnehal je. »Dobro,« je dejal in se nasmehnil. »Obljubljam vam.« »Hvala!« je tiho odvrnila. »Večno vam bom hvaležna.« Globoko ga je pogledala in ga zapustila tako iznenada, da se je šele čez minuto, dve, zavedel, da je ni več. »Čakajte! Samo trenutek! Rad bi...« Izginila je in ni Vedel, kje jo je vzela tema. Niti najrahlejšega šuma ni slišal. Cul je samo pihljanje vetra in utripanje svojega srca. Poslušajte me!...« Utihnil je. Vedel je, da je ne bo nazaj. Potem se je nekako zbudil iz zamaknjenja in zaklel. Prepričan je bil, da je ne bo nikoli več videl. In vedel ni ne njenega imena, ne njenega naslova. Zdelo se mu je, da sanja. Sam je bil v temi pod skrivnostnim zidom. Čuti so mu velevali, da se mu ni treba ničesar bati, toda nekakšna neznana slutnja mu je prišepetavala, da je v nevarnosti in da se mu bo zgodilo nekaj nepričakovanega. Prav hitro je zvil padalo. Ko se je nekoliko oddaljil od zida, se je počutil že bolje. Kmalu je zagledal pred seboj ravnino, polno njiv. V daljavi nekje je opazil ogenj. Morda ogenj veselja? Kres? Iznenada se je spomnil: njegovo letalo gori. Moralo se je vneti, ko je priletelo na tla. Warren Clinton ni pomislil, da ni videl ognja že takrat, ko se je z letalom spuščal proti tlom. In vendar je moralo letalo pasti prej na tla kakor njegovo padalo! Začel je tečd v smeri proti ognju. Najprej je križal cesto, potem pa se je iznenada znašel sredi njiv. Ko se je približal ognju, je videl, da je okoli njega že več ljudi. Nekaj kmetov se je nabralo, dvoje deklet v poletnih oblekah, dva gospoda v domačih plaščih in dva policista. Vsi so stali v spodobni razdali od letala. Warrena je zabolelo pri srcu. Ubogi Freddy! Kako bo žalosten, ko bo zvedel za usodo letala, ki je bik) delo njegovih rok! »Pozor, gospodi« Policist mu je položi roko na ramo in ga zadržal. »Kakšna eksplozija bi še utegnila nastati,« mu je rekel. »Ni verjetno,« je odvrnil Warren in zmajal z glavo. »Nisem imel dosti goriva s seboj. K sreči je padlo letalo na polje, ne pa na kakšno hišo. Nesreča bi bila lahko še dosti hujša.« »Za pilota je bila dovolj huda!« je vzkliknil nekdo. »Siromak! Upajmo, da je bil na mestu mrtev... preden se je letalo vnelo.« Warren se je nasmehnil. Ljudje pač niso še čutili, da stoji pilot pred njimi. »Ne moremo ga še potegniti iz letala,« je dejal policist in postrani pogledal smehljajočega se Clintona. Njegov nar smeh ga je dražil. »Počakati bo treba, da se bo ogenj unesel. Ne, ni se treba smejati, mladi mož,« je potem rekel. Warren pa se je čedalje bolj smejal. Ljudje so strmeli vanj, kakor bi imeli norca pred seboj. »Mislite,, da sem prismojen?« je rekeJ. »No, za pilota vam ni treba skrbeti. Zdrav je in nepoškodovan.« (Dalje sledi.) Zan mivosti Časopisni papir v gospodinjstvu STAR ČASOPISNI PAPIR JE VSESTRANSKI PRIPOMOČEK GOSPODINJAM. Časopisni papir je najcenejše, prav dobro čistilno sredstvo za okna, zrcala, les, pločevino, medenino itd. Umazane steklene vrče in pomivalnike očistiš najhitreje s časopisnim papirjem. Voda, pesek, mrlo soli in časopisni papir očisti umazani vrč tako, da ga lahko uporabljamo za pijačo. Cinkova posoda, umita s časopisnim papirjem, se lepo sveti. V umazane steklenice natlači na koščke raztrgani časopisni papir, vlij nanj vode, kateri dodaš nekaj sode *in pusti, da se namoči. Steklenico dobro stresi, da pobere papir s sten vso nesnago. Vse skupaj izlij, nazadnje izperi steklenico s čisto vodo. če zavijemo v časopisni papir pribor, ki ga ne potrebujemo vsak dan, ostane kakor nov. Na posteljne mreže vloži več pol časopisnega papirja, da se obvarujejo žimnice in ne more prah do njih. Sajaste in mastne posode obriši najprej s papirjem, šele potem jih pomij. Časopisni papir prihrani tako dosti kuhinjskih cunj. Kadar lupimo krompir in drugo zelenjavo, pogrnemo kuhinjsko mizo s časopisnim papirjem, v katerega zavijemo vse odpadke, jih vržemo v zaboj, najbolje na ogenj. Dobro sredstvo proti moljem so novine, vanje zavijemo volneno blago in kožuhovino. Tako zavite spravimo v skrinje ali zaboje, ki jih tudi ovijemo s časopisnim papirjem. Da se s papirjem najlaže podkuri, ni treba poudarjati, gospodinje pa naj vedo, da je družini časopisni papir ne le izvrstna in cenena duševna hrana, temveč enkrat pre-čitan, nepogrešljiv predmet v hiši. Iz ječe v svobodo Martin Brezovnik oproščen vsaka krivde Tudi nevestam rastejo cene Na otokih Južnega morja je mladeničem vedno težje kupiti neveste Civilizacija prodira tudi na prelepe otoke Južnega morja. Prej so zahtevali očetje Je doma izdelane preproste predmete, zdaj hočejo imeti blago belcev, cigarete, glasbene premete, ogledala in druge evropske izdelke. Ko zahajajo mladeniči za dalje časa na delo, jih zaročenke navadno čakajo. Primeri se pa, da se mladenič iznevex*i in si poišče drugod novo dekle. Neki oče je tožil takšnega nezvestneža, ker se ni držal obljube. Mož je bil zelo užaljen, ker mu je sodišče določilo samo polovico pogod- bene cene za hčer. Očetje različno cenijo svoje hčere. Matere se ne smejo vmešavati v to trgovino. Povprečna cena za dekleta je 50 dolarjev. Cene nevestam pa trajno rastejo, ker so dekleta v Oceaniji v veliki manjšini, fantje pa zmerom manj zaslužijo. Vpliv belih žen na domačine je močnejši od moških. Mlada evropska žena je n. pr. na Salamonskib otokih preprečila prelivanje krvi, druga spet je na Novi Gvineji tiorairila uporne divjake, kar bi se mo-kemu gotovo ne posrečilo. Pračlovek ob Velikem slanem jezeru Našli so ostanke najstprejše ameriške kulture pred 15.000 leti Ameriški raziskovalec J. H. Steward, je odkril na obalah Velikega slanega jezera sledove predzgodovinskega naselja, o katerem trdi, da je najstarejše na ameriški celini. Ostanki oglja v jami na južnem delu jezera so zbudili njegovo pozornost. Začeli so kopati in najdeni ostanki pričajo, da so se tod naselili ljudje že pred deset ali 15.000 leti. Na podlagi proučmih ostankov so dognali tri kulturne stopnje. Nekak otroški grob pripada najstarejši dobi. V višjih slojih so našli sulico, ki je tako dobro izdelana, kakor da bi bila iz modeme dobe. Na dan^je prišlo več nožev in drugega orožja, kakršnega ne poznajo drugod po Ameriki. Poslednji prebivalci prve jame so bili prav takšni kakor oni v sosednji votlini. Njih kultura je trajala vse do srednjega veka in jo nazivajo »Promontory kultura«. Za to kulturo so značilne lesene puščice, trioglatl noži z lesenimi ročaji in keramika. XKraljica šale. Kraljice lepote nimajo več tolikšno privlačnost. Američani so si izbrali zdaj kraljico šal in za najprebri-sanejšo so razpisali brezplačno kuro za nego obraza. Prvenstvo je odnesla neka 201etna gospodična iz Salt Lake-Cityja. »Moj nos, je dejala pred občinstvom In sc pri tem pogledala v ogledalo, je gotovo tako dolg kakor moja noga. škilim na obe očesi, lasje so ognjenordeče barve, moja ušesa so dolga k^kor palmin list, noge pa grbaste...« X Nasip Druza Germanika so odkrili v Nizozemski blizu mesteca Hervvena. Po Tacitovem sporočilu je dal rimski vojskovodja vi. 12. do 9. pred Kr. zgraditi ob spodnjem Renu, kjer se odcepi rokav Waala, dolg nasip, da bi zadržal dovolj vode v srednjem delu veletoka. Zdaj so pri čiščenju struge naleteli na 200 m dolg in 70 m širok kamnit nasip. Z bagerjem so zadeli ob trdno osovo in izvlekli so več rimskih predmetov, med njimi tudi Venerin kip. X Poroka ga je rešila kazni. Edvard John Dunsford iz Marshfielda na Angleškem je tik pred poroko prejel od sodnije poziv, da se mora zglasiti tamkaj zaradi nekega policijskega prestopka. Mož poroke ni mogel odgoditi, zato je poslal na sodnijo očeta, da ga zastopa. Na ženito-vanje je prišel oče in povedal sinu, da je oproščen kazni. Torej — sreča v nesreči, namesto kazni zakonski Jarem .., X Dediščina za plešaste. Na Angleškem je umrl v visoki starosti neki Henry Reynolds, ki je vse premoženje zapustil bolnišnici, da bo skrbela za zdravila proti morski bolezni, nosnemu katarju in plešavosti. Torej, plešasti, morda vas bo kmalu razveselil lek proti izpadanju las, pleše vam bo pokrila nova griva... X Nov napredek v televiziji je pokazala filmska predstava v Londonu, ko so ljudje prisostvovali boksarski tekmi, ki je bila v 15 km oddaljenem kraju. Kino je dal v ta namen 15 cm velike posnetke tridesetkrat povečati In jih je na platno prikazal v velikosti 4.5x3.6 m. Dvorana je bila polna in ljudje so menjli, da so na tekmi sami, tako žive so bile slike. Pristaši obeh boksarjev so vneto drukali zdaj za enega, zdaj drugega športnika. Celje, 28. aprila. Zaslišane so bile še ostale priče. Ob-toženčeva mati je izpovedala, da njen sin ni zmožen tako strašnega dejanja, ki mu ga prti obtožnica. Sin da ji je večkrat pripovedoval, da ni oče otroka, ki ga je jpokojna Repičeva pričakovala. | Nato je bil zaslišan orožniški komandir Mekinda i