%      Èeprav tega na Slovenskem ni vedno zdra- vo povedati na glas, sem bil dolgo velik ob- èudovalec naše ju`ne sosede. Res sem vseskozi priznaval, da imeti takšno sosedo ni nekaj, kar bi si katera koli dr`ava za`elela za svoj rojstni dan, a sem se vendarle poèutil del ti- stega ne ravno zanemarljivega toka v slovenski zgodovini, ki je onstran Kolpe vedno pogle- doval s spoštovanjem. Eden bistvenih razlo- gov za to je bilo hrvaško ravnanje s preteklost- jo, s tisto hudo oddaljeno in s tisto bli`njo. Ravno na omenjeni toèki se mi je zdelo, da so med mojo in njihovo dr`avo veliki pre- padi. In èeravno je (k sreèi) sorazmerno kma- lu minilo tisto otroško (ali otroèje) obdobje, ko sem Hrvatom in njihovi preteklosti lepil vse, kar je kdaj lezlo in šlo po hrvaških de- `elah, zaèenši s strašnim preganjalcem krist- janov Dioklecijanom, ki je vendarle nesporno izhajal iz dalmatinskih krajev, sem si `elel, da bi nekaj navdušenja nad minulostjo iz so- sešèine preskoèilo še k nam. Seveda so prenekateri kamen k osuplji- vim razlikam v obeh prostorih narekovale ob- jektivne danosti. Neumno bi bilo reèi, da se Hrvatje niso mogli zares ponašati z veè otip- ljive “velike zgodovine”, s tisoèletno slavo trojnega kraljestva, resda `e v predpotopnosti zdru`enega s krono svetega Štefana, s sapo jemajoèimi bani, ki so nièkolikokrat kot za stavo namahali Turke, s starodavnimi ško- fijami in èastitljivimi mesti. Vsega omenje- nega je bilo na Slovenskem (èisto zares) manj. A hkrati onkraj Kolpe niti v najte`jih èasih uradne diktature proletariata niso scela za- padli sadomazohistiènim fantazmam o lastni preteklosti zgolj kot o preteklosti podlo`ni- kov in hlapcev, kar je bilo na Slovenskem z blagoslovom najimenitnejših zgodovinarjev domala uradno povzdignjeno v dogmo. Tudi je tam vseskozi tlelo nekakšno osnovno ne- zaupanje do previdnostne vloge jugoslovan- ske dr`ave, ki jo je glasna manjšina v resni- ci navdušeno sprejela, v glavnem pa je vse- skozi prevladovala ocena velikega Mirosla- va Krle`e, da se je hrvaška avstromad`arska stvarnost zvalila pod Karadjordjeviæev pre- stol, kakor se pivovska steklenica zvali v sme- ti. Znaèilno je, da so se ob tem vprašanju po- gledi zagrizenega antiklerikalca Krle`e br`ko- ne staknili z onimi nadškofa Stepinca: kakor sta med prvo svetovno vojno oba goreèe na- vijala za jugoslovansko dr`avo, sta bila po njej nad njo oba razoèarana. Celo med drugo sve- tovno vojno so hrvaški komunisti, predvsem oèe sedanjega desnièarskega predsedniškega kandidata Andrije Hebranga, povzroèali te- `ave s stalnim opozarjanjem na nujnost ohra- njanja hrvaških posebnosti, kakršna je bila zahteva po ohranitvi šolskega verouka. Za nameèek je leta 1990 škarje in platno na Hrvaškem v roke prevzel Zgodovinar. Njegova preteklost najmlajšega generala ju- goslovanske komunistiène armade, nekda- njega partizana in predstojnika inštituta za zgodovino delavskega gibanja nemara ni bila èisto netipièna za voditelja demokratiènega preporoda v vzhodnoevropskem prostoru, kjer je veliko èlanov prej edinozvelièavnih strank še pravoèasno ugotovilo, da se njihov rok trajanja izteka, toda v svoji zavzetosti za slavno preteklost je presegal vse. In èe za koga, potem lahko zanj reèemo, da je dr`avo, ki ji je vladal z vedno bolj `elezno roko, resnièno preoblikoval po svoji podobi. Pred oèmi so- !"/       # %     sednje javnosti in pred našimi lastnimi oèmi so znova vstali èasi banov, grofov in palatinov iz svetoštefanskega èasa, pojav, ki je veèino tukajšnje srenje navdajal z obèutji posmeha, norèevanja in veèvrednosti, sam pa sem nanje vsaj v nekem obdobju gledal kot na uresni- èevanje tistega, kar bi si `elel tudi za svojo pravkar prerojeno domovino. Stvari so se po vrhu dogajale tako rekoè pred mojim doma- èim pragom. Najpomembnejši se mi je `e te- daj, ko marsikaterega pojma še nisem imel èisto razdelanega, dozdeval obèutek, da je Tudjman tako rekoè administrativno in z enim zamahom odrezal polstoletno povoj- no preteklost Hrvaške kot nekakšno slepo èrevo, ki ni peljalo nikamor, zato je bilo po- trebno zaèeti tam, kjer se je zaèelo. Najbr` sem moral vsaj v obrisih slutiti, da za tem ne- navadnim, toda fascinantnim procesom kljub vsemu ni samo z zgodovino prepojeni pred- sednikov um, da ga mora vsaj pribli`no hkrati podpirati neko drugaèno splošno do`ivlja- nje polpreteklosti, v katerem so ljudje ne ozi- raje se na paradoks, da so ob bok prvemu predsedniku samostojne dr`ave ali celo na- denj praviloma postavljali njegovega bli`njega kumrovškega rojaka, vendarle `e prvo, kaj šele drugo jugoslovansko dr`avo do`ivljali kot ne- kak prisilni jopiè, v katerem še svojega jezika niso smeli poimenovati, ne da bi mu morali pritikati ime jezika v glavnem ne pretirano ljubljenih sosedov, in s katerim na telesu ni bilo prostora za narodne svetinje. Do kak- šnega podobnega procesa tostran Kolpe do danes ni prišlo niti v omejenem obsegu in zdi se, da preprièanja o prevladujoèih pozi- tivnih uèinkih obeh velikih ju`noslovanskih tvorb ne bo nikoli niè omajalo. Sprièo po- vedanega je segal konsenz vsaj v hrvaški po- litièni eliti bistveno dlje kot v slovenski. Èe se je slednja uspela preriniti (mukoma ali ne, to vprašanje br`kone še ostaja odprto in ga v tem prispevku ne nameravam niti naèen- jati) samo do osamosvojitve in demokrati- zacije, ki je bila izpeljana na izjemno blag naèin, se je glede Hrvaške vsaj v nekem tre- nutku lahko zazdelo, da je tudi spoznanje o napaènosti prejšnje polstoletne prehojene poti vsesplošno. Posledièno je bilo uradno slovo od pretekle ikonografije in mitologi- je izvedeno relativno hitro in neboleèe. Celo v izroèilom medvojnega antifašizma najbolj zvestim okoljih, kot je denimo istrski Pulj, so se nekdanji spomeniki znašli v ropotarnici.  Hrvaški postkomunistièni konsenz je re- lativno daleè segel vsaj še na dveh podroèjih. Prvo podroèje je bilo vprašanje vloge kato- liške Cerkve, kjer so razlike med nekdanji- ma severnima jugoslovanskima republikama spet moèno izstopile, drugo podroèje je bilo ocenjevanje ne samo povojnega, marveè tudi medvojnega dogajanja. In èeprav je bila hr- vaška nepartizanska in nekomunistièna zgod- ba obremenjena z neprimerno te`jo hipoteko kot slovenska, ki je imela neprijazen obraz brutalnega unièevanja Judov (ki je bilo ob nemškem v tem obsegu edino samoniklo) in Srbov, je vsaj iz dveh razlogov v širokih kro- gih postala precej sprejemljivejša. Najprej so Hrvatje zaradi opisanega dojemanja Jugosla- vije v njej lahko videli popravek napake iz leta 1918, nato pa tudi uresnièitev sanj o neod- visni dr`avi v precej razbohotenih mejah, èe- prav je bila ta neodvisnost precej navidezna in so nekatera s hrvaško zgodovino najbolj povezana ozemlja ostala zunaj. Tisto, kar je zanimivo, je, da je tudi glede te koèljive te- matike prevladalo neko osnovno soglasje. Ki ni zajemalo zgolj `e same po sebi vsaj od za- èetka izrazito raznorodne vladajoèe stranke, marveè tudi veèino opozicijskih strank in celo posamezne vidne èlane naslednice komuni- stiène stranke. Morda je bilo to tem la`e, ker so hrvaški nasprotniki v novi, to pot domo- vinski vojni, vsaj od zaèetka pridno maha- li s komunistièno ikonografijo medvojnega      %     obdobja in druge Jugoslavije, preden so zaèele na njeno mesto vse bolj stopati bolj arhaiène prvine. Niti smrt prvega hrvaškega predsednika in sprememba oblasti nista prinesli tozadev- nega preloma. Èe se je takoj na zaèetku uteg- nilo zdeti, da bi se lahko plošèa obrnila, so bili dejanski premiki skromni in veèinoma niso bistveno presegali retoriènih domislic novega predsednika. Odpadli so samo neka- teri ostri robovi, zadevajoèi odnos do naj- veèjih ekscesov Neodvisne dr`ave Hrvaške. Ko se je prej dominantna HDZ za nameèek `e dobro leto po volilnem porazu pobrala na lokalni ravni in se v manj kot štirih letih vr- nila na oblast tudi na dr`avni, se je sploh zde- lo, da bo Hrvaška ostala nekak konservativni otok sredi Evrope, ki je znal najti primeren odnos do lastne polpreteklosti in jasno po- vedati, da je bil precejšen del medvojnega in povojnega dogajanja huda strapot. Ni mi te- `ko priznati, da sem vsaj sam gojil tovrstne predstave, hkrati pa ob nepremagljivi vko- panosti veèine slovenske javnosti na okope prej monopolne mitologije z zavistjo pogle- doval k sosedom. Èesar me še zdaj ni sram.  Vendar so se v zadnjem èasu namno`ila znamenja, da najdeno ravnote`je, ki se je sim- bolièno odrazilo v dvojnem poimenovanju zagrebškega Trga `rtev fašizma in v katerem sem vsaj sam gledal enega najveèjih dose`kov gotovo v marsièem ne posreèene vladavine zgodovinarja Tudjmana, poka po šivih. Mla- demu predsedniku socialdemokratov, nasled- nikov bivših komunistov, se je sicer še zdelo vredno poromati v Pliberk, simbolno središèe hrvaške povojne tragedije (oziroma kri`evega pota, kot ga imenujejo), in nekaj èasa sta svoj prihod vred z njim s fanfarami napovedovala tudi oèe in sin Goldstein kot predstavnika judovske skupnosti. Toda sicer se je stvar od- vijala drugaèe. Èe Raèanova vlada zadev še ni bistveno predrugaèila, se je v drugem ob- dobju hadezejevske oblasti vse bolj dogaja- lo, da je pridobival pojem antifašizem tisti pomen, ki ga ima v glavnem (še vedno) pri nas. Ne le, da se pogosto ekskluzivno nave- zuje le na komunistiène in v okviru NOB- ja organizirane antifašiste, marveè hkrati pre- vladuje mnenje, da ni le vse, kar je antifašis- tièno, nujno `e neoporeèno in absolutno do- bro, ampak da je takšno tudi vse, kar je kdaj storil kak antifašist, celo èe se ni neposred- no bojeval proti fašizmu (katerega oprede- litev se da sicer zelo elastièno raztegniti, v èemer so pravi mojstri nekateri slovenski so- ciologi, ne oziraje se na resniènost ali nami- šljenost povezav vsakokratnega “fašizma” z zgodovinskim pa je pridobitev takšne nalepke kajpak stigmatizacija, ki jo je zelo te`ko spra- ti). V glasni in izkljuèujoèi rehabilitaciji tega koncepta, za katerega smo neuki navdušenci nad “hrvaško zgodbo” raèunali, da se onstran Kolpe ne more veè reinkarnirati, je od nek- daj, pravzaprav `e od svojega razhoda s Tudj- manom, prednjaèil sedanji hrvaški predsed- nik Stjepan Mesiæ. Ni presenetljivo, da je prav na njegovem zelniku zrasla domislica, po kateri je bil neus- peh še enega Tudjmanovega projekta dokon- èno na dlani. Znaèilno in povedno je, da je bila domislica vsaj posredno povezana z od- kritjem grozodejstev Hude jame, ki je vsaj za hip zacementirane paradigme o zgodovini zamajalo tudi tostran Kolpe. Oèitno si je Me- siæ zadal za cilj, povedati ob zadnjem nastopu v Jasenovcu v moèi predsedniške funkcije ne- kaj še posebno udarnega, nesporno pa je – kakor ob vsakem svojem nastopu – jahal tudi na valovih prevladujoèega javnega razpolo- `enja, ki ga zna neverjetno dobro oceniti. Po- dal je niè veè in niè manj kot predlog, kako reševati pereèe zagate z medvojno in povojno polpreteklostjo. V oèi nam padeta predvsem dve domislici. Prviè, ljudje so desetletja hodili mimo jam, za katere so vsi vedeli, da v njih  # %     le`ijo gore pobitih, pa se ni nihèe vznemirjal, zato ni razloga, da ne bi bilo tako tudi v pri- hodnje. Drugiè, v belem demokratiènem sve- tu paè ni navada, da bi odkopavali trupla ti- stih, ki so se med vojno vihro znašli na na- paèni strani. (Potemtakem imajo pravico do groba in spomina samo tisti na takšni ali dru- gaèni “pravi” strani.) Izjavi ne ka`eta samo dobro znane pred- sednikove duhovne revšèine, s katero je za kakšno stopnièko prekosil celo – vsaj na tej toèki - podobno duhovno revnega slovenske- ga kolega, temveè nujno spro`ata vprašanje, kako je kaj takega dvajset let po razpadu Ju- goslavije in sesutju komunistiènega enoumja mogoèe, in to na Hrvaškem, kjer naj bi bile te stvari urejene. Vprašanje je še zlasti smi- selno, ker je dal šef hrvaške dr`ave s svojimi nadaljnjimi potezami jasno vedeti, da ni šlo za nakljuèje. Oèitno je bila javnost priprav- Petra Hulicius-Mack: Krog molitve      %     ljena na odprtje vseh front za ponovno in- terpretacijo zgodovine. Najprej se je v svo- jem znanem populistiènem slogu pridušal, da je treba nujno zagotoviti izvolitev anti- fašista (kajpak v zgoraj opisanem pomenu) za njegovega naslednika (na kar mu je hvarski škof Slobodan Štambuk podobno neinteli- gentno odgovoril, da bi moral biti nasled- nji predsednik katolièan), nato pa se je tik pred velikim šmarnom spravil še na kri`e, kar na gosto posejane po hrvaških javnih usta- novah. Po nekaj poprejšnjih kratkih stikih, od katerih je bil zadnji z vojaškim škofom pred parlamentarnimi volitvami leta 2007, je paè dozorel èas za obraèun še z na Hrva- škem še vedno precej èislano Cerkvijo. (Kar štejem Mesiæu v dobro, je, da je za svojo idejo o kri`ih neocvetlièeno povedal tudi pape`u med obiskom v Vatikanu in zadeve ni skušal naslikati kot kak nesporazum. Èe je verjeti hrvaškim medijem, je pontifeks na njegove predloge zgolj bojeèe pripomnil, da bi bilo morda dobro upoštevati tudi tradicijo.) Razlogov za spremembo klime je lahko veè. Osebno bistveno te`o pripisujem naravi Tudjmanove razlièice ‘pomirdbe’, kot Hr- vatje reèejo spravi. In izka`e se, da je bila ta narava kljub impresivnemu videzu znotraj gnila. Zato niti ni mogla pre`iveti dveh de- setletij. Šlo je za navidezno logièen zgodo- vinarjev premislek. V valu nacionalistiènega navdušenja na zaèetku devetdesetih vsaj v hr- vaških razmerah kakopak ni bilo misliti na kakršno koli ohranjanje mitološkega aparata razpadlega sistema in njegove dr`ave. Kar so takrat priznavali še dovèerajšnji vojaki prej vladajoèe stranke, ki so se mno`ièno zatekli pod okrilje novega velikega Zagorca. Tudi Mesiæ je bil takrat “na liniji”. Nemara prav zaradi takih sopotnikov, ki jih je bilo najveè kar znotraj Hrvaške demokratiène skupnosti, je bila potrebna še druga plat spravne me- dalje. Nekdanji verniki so se odrekli svoji cerkvi in njenim svetnikom in sprejeli man- tro, da je bilo v bivšem sistemu in bivši dr`avi naèeloma vse slabo, zaradi èesar je potreb- no novo Hrvaško zgraditi na drugaènih zgo- dovinskih temeljih, ampak soèasno je bilo le malo ali niè razprave o konkretnih povojnih zloèinih in še manj o njihovih storilcih. Vi- deti je bilo paè, da se da petdeset let zgodo- vine preprosto odmisliti. Seveda osamosvo- jitvena Hrvaška ni bila ne prva ne edina dru- `ba, ki se je odloèila za tak eksperiment. In kot vsak drug podoben se je tudi njen razbil ob skalah preprostega, toda velikokrat v debatah o zgodovini neupoštevanega dejs- tva, da zgodovinskega dogajanja ne oblikujejo stilizirane figure ali lutke iz uèbenikov s sta- tiènimi lastnostmi in pogledi, temveè `ivi ljudje. Redko je zato mogoèe potegniti neiz- brisno loènico med dobrimi in slabimi fanti, med volkovi in ovcami. Ravno to je bila vse- bina Tudjmanovega eksperimenta, še prej se- veda vsebina eksperimenta njegovih komu- nistiènih predhodnikov. Prvi hrvaški pred- sednik in nova oblastna elita nista storila dru- gega, kot da sta eno armado kositrnih voja- kov, kakršne v zgodovini nikoli ni bilo, za- menjala z drugo, prejšnjo garnituro pa po- slala v pušèavo. V negotovih èasih se je rešitve oprijelo nemajhno število pripadnikov sta- re elite, da bi si zagotovili pre`ivetje. Še kako zadovoljni so bili s tem, da kositrni vojaki tudi v novi mitologiji niso imeli resniènih èloveških obrazov. Ko so jih z novimi odkritji o povojnih grozodejstvih – med drugim s Hudo jamo - zaèeli dobivati, je bilo zgodovinskega kom- promisa ali “pomirdbe” za marsikoga konec. Nujno se je namreè moralo zastaviti tudi vprašanje, kdo je za te dogodke odgovoren in ali imajo ob `rtvah èloveške obraze še nji- hovi rablji. V popreprošèeni otroèji predstavi o zgodovini to ni nujno, ker so bili denimo v naših berilih vsi esesovci enako grdi in vsi partizani enako simpatièni. Za nameèek se je izkazalo, da imajo rablji verjetno kar obraze  # %     nekaterih vodilnih ljudi iz prvih osamosvo- jitvenih èasov, saj naj bi se v medvojnih in prvih povojnih letih med drugimi zelo “od- likovala” hrvaški premier iz èasa osamosvo- jitve in prvi hrvaški notranji minister. Vrsta neusmiljenih uresnièevalcev idealov novega dru`benega reda pa se ni ustavila niti pred kabinetom predsednika Mesiæa. V tej luèi po- stanejo razumljivejši poskusi iz zadnjega leta, da bi se èas zavrtel nekako nazaj, v dobo, ko je bilo v zgodovinskih slikanicah prostora samo za kositrne vojake v eni vrsti uniform in ko je `e sama izjava, da je kdo antifašist, zadošèala za pridobitev popolnega odpustka za nazaj in za naprej. Takšne te`nje podpi- rata dve dodatni okolišèini. Prva je, da je bilo v Tudjmanovem obdobju dejansko kar nekaj pretiravanja, kar zadeva navdušenje nad Pa- veliæevo marionetno medvojno tvorbo, zato vsi pozivi k deustašizaciji vsaj spoèetka niso bili èisto neutemeljeni, èeravno je za njimi praviloma stala (in stoji) `elja po vrnitvi iz- kljuènega sakralnega polo`aja partizanski mi- tologiji (za kar imajo, kot reèeno, mnogi zelo `iv, osebno motiviran interes), èemur se ob- èasno pridru`i še nelagodje nad visokim jav- nim ugledom neke druge, nedavne domovin- ske vojne, ki je bila v veliki meri bojevana s simboli drugaène mitologije in zoper do vèeraj povzdigovane simbole. Drugi dejav- nik, ki ga ne gre podcenjevati, je ravno tako povezan z nikoli odsotnim èloveškim obra- zom zgodovine. Nedvomno so si snovalci nove Hrvaške prelahko predstavljali rezanje popkovine s preteklostjo, ko so meni niè tebi niè anatemizirali celotno skoraj petdesetletno obdobje. Sprièo dejstva, da je veèina dr`av- ljanov v njem (še vedno) pre`ivela veèino `iv- ljenja, se je marsikdo poèutil, kot da bi bil s takim ravnanjem odrezan tudi sam. Niè èudnega torej, èe so mnogi na Hrvaškem z olajšanjem sprejeli toèo odlikovanj, s kate- ro je predsednik Mesiæ pred koncem svojega mandata zasipal funkcionarje bivšega re`ima, ker so v njegovem dejanju obèutili celo kanec lastne rehabilitacije. Dr`avna televizija pa je zajahala val spremenjenega javnega mnenja in postregla z obse`nim ciklom umetniško sicer ne èisto nekakovostnih partizanskih fil- mov. Med njimi s filmom, ki ga je posnel eden glavnih Tudjmanovih priboènikov in danes samozvani “kardinal hrvaškega športa” Antun Vrdoljak.  Kljub negotovim znamenjem br`kone vendarle ne gre prièakovati popolne vrnitve na toèko niè. Se pa da v zadnjem odzivu ura- dne Cerkve na Hrvaškem na sporazum o morski meji s Slovenijo med drugim razbrati nekaj podobnega strahu, da se utegne omajati doslej le malo vprašljivi presti` Cerkve med hrvaškim ljudstvom. Tudi v tej luèi je moè razumeti docela populistièno retoriko ško- fov, ki se – presenetljivo ali namerno – po- kriva s populistièno retoriko agnostiènega predsednika. Kakšni bi lahko bili nauki zgoraj skicirane hrvaške zgodbe, kot sem jih obljubljal v na- slovu, za tukajšnje zemljepisne širine? Naj- prej se je potrebno kajpak zavedati kljub vse- mu dramatiènih razlik med obema sosednji- ma prostoroma. Zaradi konkretnih zgodo- vinskih okolišèin v Sloveniji zdaj `e precej obse`no zgodovinarsko ubadanje s stranpot- mi medvojnega in povojnega èasa ni pripe- ljalo do skoraj nikakršnega epiloga v prevla- dujoèih miselnih vzorcih, ki so se na Hrva- škem precej spremenili. Slovenski odnos do obeh Jugoslavij je, to lahko reèemo, bistveno manj zadr`an kot hrvaški, kar je gotovo eden temeljnih razlogov za drugaèno vrednotenje vojnega dogajanja, ki je sledilo prvi, in po- vojnih homatij, v katerih je nastajala druga Jugoslavija. Ker se slovenska predstava o last- ni zgodovini pred nastankom Kraljevine SHS ne more trkati po prsih in opozarjati na sto- letne lastne dr`avne tvorbe in ker med drugo      %     svetovno vojno ravno tako lahko poka`e le na milejše ali ostrejše okupacijske sisteme z le malo ali niè sledovi tudi najbolj marionet- ne dr`avnosti, je humus za razrašèanje mi- tov v vojni zmagovite strani o zmagi nad naj- moènejšo svetovno armado in o osvobodi- tvi tisoè let stiskanega slovenskega `ivlja še vedno izjemno ugoden. Posledièno v sloven- skem osamosvojitvenem paketu ob osamos- vojitvi in demokratizaciji drugaèe kot na Hr- vaškem ni bilo zajeto slovo od pretekle mi- tologije. In to se je do danes kljub novim zgo- dovinskim spoznanjem ni spremenilo. Lahko bi rekli, da je šele Huda jama, v kateri je mno- `ièna smrt nasprotnikov od zmage pijanih povojnih oblastnikov prviè tudi v širši jav- nosti dobila èloveško oblièje, odprla zelo ozka vratca za ponovno prevetritev ustaljenih aksi- omov. Zdi se mi, da je bil velik del te pri- lo`nosti `e zapravljen. In na tem mestu nam je lahko hrvaška iz- kušnja v pomoè. Zgovorno nas namreè uèi, da je dojemanje zgodovine kot otroške slika- nice, v kateri imajo vsi “naši” obrit obraz in vsi “njihovi” zamašèene èrne brke, sicer veli- kokrat spodbudno, na dolgi rok pa nevzdr`no. Nevarnost, da bi skušali prevladujoèe mito- logije, ki ima monopol ̀ e šest desetletij in veè, siti slednjo nevtralizirati po Tudjmanovem re- ceptu, se pravi, zgolj z nereflektirano zame- njavo kulta, je še vedno precejšnja. Renesansa t. i. antifašizma na Hrvaškem jasno ka`e maj- hen domet tovrstnega poèetja. Èetudi razu- memo jezo tistih, ki skozi desetletja niso mogli do besede, je vendarle bistveno preseganje vo- jaške logike v presojanju medvojnega in po- vojnega dogajanja. Vojak na bojišèu najbr` mora biti, èe naj opravlja svoje delo – ki nujno vkljuèuje ubijanje soljudi – stoodstotno pre- prièan o tem, da so njegovi (ravno tako èlo- veški) nasprotniki na drugi strani utelešeno zlo. Nobenega razloga pa ni, da bi borce iz ti- stega obdobja in njihove svojce, eni ene, drugi druge, na enak naèin presojali še skoraj sedem desetletij po dogodkih. In ko upravièeno prièakujem, da bodo zmagovita stran v tem tragiènem spopadu in njeni zagovorniki po- magala slednjiè razgraditi svoj mitološki mo- nopol (èeravno èesa takega še nekaj èasa ni real- no prièakovati), se – tudi ob upoštevanju hr- vaške zgodbe – hkrati nadejam, da se bodo vsi drugi zmo`ni pokloniti predvsem èloveškemu obrazu `rtev in priznati tragiènost njihovega individualnega trpljenja, ne glede na to, kakšne brke bi jim radi narisali v svojih zgodovinskih slikanicah.