kultni** plairnjs* ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 150.
..■vwwM«r0nui
^ iniMaMMOTnHvma
- «amui
TRGOVSKI LIST
časopis ca trgovino, Industrijo In obrt.
■•ročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za XA leta 45 Din, ■eiečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XI.
wxa^iv\MBouwvr:vj^.---ii. m«wwi^*kvimmI0HMI
Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 15. septembra 1928.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 110.
Okrožnica glede potnikov in krošnjarjev.
Važno opozorilo vel. župana ljubljanske oblasti.
Veliki župan ljubljanske oblasti je poslal vsem s rezki m poglavarjem in mestnemu magistratu v Ljubljani okrožnico, ki bi jo moral v lastnem interesu podrobneje poznati ne samo vsak trgovski potnik, ampak še bolj vsak trgovec. Okrožnica se glasi:
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani me je opozorila, da se dogajajo še vedno številni primeri nedopustnega detajlnega potovanja in kroš-narjenja in da se oči vi dno dotični predpisi ne izvajajo z zadostno strogostjo.
Zato opozarjam na nastopno:
A. Iskanje naročil pri trgovcih (obrtnikih) in sploh pri osebah, ki uporabljajo ponujeno blago v svojem obratu.
Samostojni trgovci ali obrtniki, odnosno. pooblaščenci (trgovski potniki), ki so v njih službi, smejo v splošnem iskali naročila samo pri trgovcih, tovarnarjih, obrtnikih, sploh pri takih osebah, ki uporabljajo ponujeno blago v svojih obratih in to tako v občina, kjer imajo stajališče svojega obrta, kakor tudi na potovanju izven občine stajališča svojega obrta. Pri tem pa ne smejo nositi s seboj blaga za prodajo (razen pri posečanju sejmov), ampak vedno samo vzorce.
Samo izdelovalci ur, zlatih in srebrnih predmetov, veletrgovci s temi predmeti, dalje trgovci z j uveli ,in dragulji, kakor tudi pri njih uslužbeni pooblaščenci, smejo, če imajo istojališče svojega obrta v tuzemstvu, nositi s seboj na isvojih poslovnih potovanjih ne samo vzorce, ampak tudi blago v primerih, ko je prodajanje tega blaga po vzorcih nemogoče. Seveda smejo tudi ti prodajati tako blago samo upravičenim preprodajalcem, ne pa tudi zasebnikom.
B. Iskanje naročil pri zasebnih strankah.
Če gre za iskanje naročil pri netr-govcih in neobrtnikih ali sploh pri osebah, ki ponujenega blaga v svojem obratu lie uporabljajo, je razlikovati
dvoje:
I. Iskanje naročil v občini stojališča obrta.
1. Trgovcem (obrtnikom) ali njihovim pooblaščencem je iskanje naročil na kolonialno, specerijsko in materijalno blago tako v občini stojališča obrta kakor tudi izven stojališča obrta, pri zasebnikih, ki ponujenega blaga ne uporabljajo v svojem obratu, brezpogojno prepovedano. (§ 59 od. 2 obrtnega reda.) Obisk privatnih strank'in sprejemanje naročil na predmete, ki spadajo v imenovane stroke, je vsakomur .in povsod prepovedano. V spornih primerih če gre za določitev, kateri predmeti spadajo v imenovane stroke, odločajo obrtna oblastva I. stopnje po zaslišanju zbornice za TOI.
Samostojni trgovinski agenti smejo tudi na kraju stojališča obrta sklepati agenturne posle samo s takimi osebami, ki uporabljajo dotično blago v svojem obratu.
)
2. Iskanje naročil na drugo (razen na kolonijalno špecerijsko in materijalno) blago je trgovcem (obrtnikom) ali njih pooblaščencem v občini stojališča obrta dovoljeno. (§ 59 od. 2 o. t.) Seveda velja tudi tu brezizjemno določilo, da smejo trgovci (obrtniki) ali njih pooblaščenci pri obisku strank nositi s seboj samo vzorce in ne blago za prodajo.
II.	Iskanje naročil izven občine stojališča obrta.
1. Iskanje naročil pri osebah, katere ne rabijo ponujenega blaga v svojem obratu, torej pri zasebnikih, je glede kolonialnega, špecerijskega 111 materijal-nega blaga brezpogojno prepovedano.
2. Iskanje naročil glede drugega, razen kolonijalnega špecerijskega in mate-rijalnega blaga je trgovcem (obrtnikom) ali pri njih uslužbenim pooblaščencem dovoljeno pri osebah dotičnega blaga v svojem obratu ne uporabljajo samo v posameznih primerih, na izrecen, pismen na določeno blago se glaseč in na dotičnega trgovca (obrtnika) naslovljen poziv, da se zglasi pri njih radi naročila določenega blaga (§ 59 od. 2 obrtnega reda). V zmislu tega določila torej ni dovoljeno, da trgovci (obrtniki) ali njih potniki obiskujejo privatne stranke zunaj občine stojališča svojega obrta brez predhodnega povabila, ni dovoljeno da jim pri tem predlože v podpis že pripravljene in s seboj prinešene pozivni-ce, ni dovoljeno, da že na podlagi teh pozivnic sklepajo kupčije z dotičnimi strankami. Tudi ni v zmislu gornjega določila dovoljeno, da bi se smelo sklepati posle že na podlagi splošnega vabila, ki ga je dobil trgovec (obrtnik) od gotovega kroga odjemalcev, na primer uradnikov, delavcev pri kakem podjetju, ker tako ne more nikakor nadomestiti individualnega vabila splošno vabilo, ki ga mora nasloviti vsaka posamezna stranka na trgovca (obrtnika). Tudi v zmislu zakona ne zadošča pozivnica, ki se glasi samo v splošnem na gotovo vrsto blaga, kakor na primer modno blago, sukno in drugo. Pozivnica se mora izrecno glasiti na določeno blago.
Samostojni trgovski agenti ne smejo sklepati agenturnih poslov z osebami, ki ne uporabljajo ponujenega blaga v svojem obratu, tudi ne na podlagi izrecnega pismenega poziva (§ 59 od. 3 obrtnega reda).
3. Dovoljeno je pa iskati naročila pri zasebnih strankah tudi brez predhodnega poziva in tudi zunaj občine stojališča obrta glede gotovih predmetov, med katere spadajo:. 1. stroji in motorji, kakor tudi njih deli; 2. stavbni materijal z vključitvijo umetnega kamenja vseh vrst, plošč iz probkovine, strešne lepenke in umetnega materijala za tlakovanje cest; 3. tehnični predmeti za kurilne, razsvetljevalne in vodovodne naprave; 4. leseni ruloji in žaluzije, 5. šivalni in pisalni stroji, bicikli; 6. motorna vozila, štampilije, luksuzno perilo (perilo za lišp), to je perilo narejeno iz ličnih (finih) tkanin, v veliki meri ozaljšano z olepševalnimi robovi, vezeninami, čipkami ali riši ter s podobnim. Gre torej izključno za luksuzno perilo.
V	zmislu § 59 obrtnega reda je dovoljeno pobirati naročnike in subskri-bente na tiskana dela.
Po določilih § 60 obrtnega reda je dovoljeno ponujati od kraja do kraja pridelke poljedelstva in gozdarstva, ki kakor mleko, jajca, sadje, zelenjava, naravne cvetlice, maslo, parutnina in les, služijo vsakdanji potrošnji, nadalje naravna kisla voda, če to blago ponujajo od hiše do hiše ali na cesti producenti ali njih pooblaščeni ali upravičeni trgovci,
Vendar sinejo politične oblasti iz sanitarnih ali tržno policijskih ozirov na predlog posameznih občin tako prodajanje za gotove predmete in za gotov čas tudi prepovedati.
III.	Inozemski trgovci in trgovinski potniki.
Inozemskim trgovcem (obrtnikom) in njih pooblaščencem je iskanje nai*očil pri zasebnikih, to je pri osebah, katere ponujenega blaga v svojem obratu ne uporabljajo, brezizjemno prepovedano. Prepoved se nanaša tudi na nabiranje naročil na take predmete, na katere je domačim tvrdkam in njih potnikom nabiranje naročil po specijalnih zakonskih predpisih dovoljeno. (Naredba ministra trgovine in industrije z dne 2. aprila 1927 št. 8184/111., Službene No-vine z dne 16. aprila 1927, št. 85).
Tudi je Generalna direkcija poreza naročila finančni delegaciji, da vrše davčna oblastva strogo nadzorstvo nad inozemskimi potniki in izvedejo takoj njihovo obdavčenje, čim zaznajo za katerega takega potnika.
IV. KROŠNJARJENJE.
Krošnjarstvo ureja v območju ljubljanske in mariborske oblasti patent z dne 4. septembra 1852 drž. zak. št. 262, ki je pri nas še v polni veljavi ter odločba ministrstva trgovine in industrije z dne 7. novembra 1925 (Službene No-ne z dne 18. januarja 1926 št. 12018/III.) V zmislu te odločbe se dovoljuje v mejah veljavnih predpisov krošnjariti samo državljanom kraljevine SHS. Samo ti morejo dobiti krošnjarsko dovoljenje v zmislu točke 2 do 7 in vizum v zmislu točke 8 navedene ministrske odločbe.
Dovoljenja izdaja v Sloveniji sreski poglavar, v čigar območju je prosilčevo stalno bivališče. Dovoljenja za krošnjar-jenje veljajo v okviru specialnih pokrajinskih predpisov za območje cele države, vendar jih morajo vidirati sreski poglavarji sreza, v katerem hoče kdo krošnjariti.
Potrebno je, da se pri izdaji novih dovolil kakor tudi pri vidiranju že izdanih, navedejo, kjer bi tega še ne bilo, imenoma vsi srezi, odnosno kraji, v katerih je krošnjarjenje prepovedano. Pri izdaji novih dovoljenj naj se strogo par zi na to, da so brezizjemno izpolnjeni vsi pogoji, ki jih stavi zakon za izdajo takih dovoljenj. Vizumi naj se ne dajejo za daljšo dobo nego za 1 mesec.
V	zmislu čl. 11 patenta o krošnjarstvu je v obmejnih krajih dovoljeno krošnja-riti v okviru zakona samo prebivalcem dotičnih srezov in sicer z dovoljenjem srezkega poglavarja, ki ga izda v sporazumu s finančno kontrolo.
Nadalje določa čl. 12 krošnjarskega patenta, da mora biti blago, s katerim se krošnja ri, tuzemskega izvora, opremljeno z žigom ter da mora biti vsak krošnjar v posesti izkazov o nabavi blaga.
Po naredbi trgovinskega ministrstva z dne 23. decembra 1881 drž. zak. št. 2 iz leta 1882 je združitev krošnjarstva in sejmarstva nedopustna, tako da more ena in ista oseba izvrševati le en ali drugi teh pridobitnih poslov. Nadalje je krošnjarjem izrecno prepovedano 1 obiskovanje sejmov in prodajanje blaga na odprtih stojnicah ali ob tržnih proda-jalnicah ob času sejma. Tega določila se krošnjarji po prijavah gremijev v splošnem ne držijo, pa je zato potrebno, da se na to posebej opozore varnostni in policijski organi.
Te predpise je strogo izvajati ln je nanje opozoriti tudi nadzorovalne organe.
Po nar. vel. župana: Dr. Marn. 1. r.
Oblastni proračuni za leto 1928.
(Poročal g. ing. M. Šuklje na VI. rednem gospodarskem kongresu v Beogradu, dne 9. septembra 1928.)^
V	oddelku za samoupravne budžete pri ministrstvu financ se je po novem letu 1928 nabralo preko 30 oblastnih proračunov, za katere se je zahtevalo odobrenje po gospodu ministru financ. Nihče drugi od interesiranih krogov ni uspel, da bi dobil na vpogled vse te proračune. Mi smo se trudili in smo jih zbrali 22. Pa tudi ti popolnoma zadoščajo, da pokažejo verno sliko nemogočega m kaotičnega stanja. Niti dva oblastna proračuna se ne moreta primerjati, ne da bi se kon-statirale bistvene razlike in to ne samo v formalnem pogledu, marveč v samem bistvu, ne samo glede višine poedinih postavk, marveč v celem sistemu davčne in taksne politike.
Proračunske vsote se v letu 1928. dvigajo od 2-7 milijona dinarjev v Mostarski in 3-9 milj. Din v Tuzlanski oblasti, do 42 4 milj Din v Mariborski, do 48 milj. Din v Ljubljanski oblasti in do 55-8 milj. Din v Zagrebački oblasti.
Oblastni fiskalni dohodki od doklad, trošarin in taks znašajo Din 1-9 milj. v Tuzlanski oblasti, 208 milj. Din v Ljubljanski in 22 milj. Din v Zagrebački oblasti. Kakor -pa znano, znašajo dejanski fiskalni dohodki v večini primerov dokaj več nego do-tične proračunske postavke, ki so prenizko računane.
Od proračunskih izdatkov odpade na vsakega prebivalca v Tuzlanski oblasti Din 9-—, v Mostarski dinarjev 10-—, v Zagrebački Din 65-— in v Ljubljanski oblasti Din 90-—.
Od fiskalnih dohodkov pade na vsakega prebivalca v Mostarski oblasti Din 150, v Tuzlanski Din 4 50, v Osi-ječki Din 25-—, v Zagrebački Din 27-— in v Ljubljanski oblasti Din 38-—.
Naše oblasti so bile od države prevzele obsežne agende, ne da jim je država predhodno dodelila zadostna denarna sredstva. Vsled tega so nastali znatni primanjkljaji, ki so se pokrili z novimi oblastnimi davki in dokladami, trošarinami in taksami. Iz preje navedenih številk je razvidno, kako da so poedine oblasti postopale vsaka po drugih vidikih. Res so imele oblastne skupščine vse premalo časa za izdelavo proračunov za 1928, tako da niti pri najboljši volji niso mogle proučiti svoje davčne vire, kaj še da bi se mogle medseboj sporazumeti radi enotnega postopanja. Če se tako v nekoliko opravičuje letošnji kaos, moramo z druge strani opozoriti, da je opasnost, ki nam preti v bližnji bodočnosti, še mnogo večja.
Kolikor smo mogli zaznati, še noben oblastni odbor do sedaj ni pripravil proračuna za 1929. leto. Niti ni govora o tem, da bi se oblastni odbori med seboj sporazumeli glede ustanovitve enotnega sistema budže-tiranja. Oddelek za samoupravne budžete se je letos pri odobravanju oblastnih proračunov trudil, da vsaj deloma ublaži nekatere ostrine in zlasti one, ki očito nasprotujejo veljavnim zakonskim določbam. Tako je bila n. pr. Moravska oblast uvedla med te-, koče oblastne dohodke 120% doklado na vsoto vseh državnih neposrednih davkov, tedaj tudi na one direktne davka, za katere je po čl, 82. fin, zakona za 1927/1928 avtonomna do-
klada maksimirana na 25%. Ministrstvo financ je ta proračun odobrilo s pripombo, da se mora proračun prilagoditi členu 82. fin. zakona.
Mimogrede naj omenim, da je minister financ v enem slučaju odobril 860% oblastne doklade na neposredne davke, kateri niso po citiranem členu 82. fin. zakona zaščiteni. Kot razlog navaja rešenje gospoda ministra, da dotična oblast ni uvedla ni-kakih drugih posrednih dajatev, ki bi še posebej obremenjevale gospodarstvo, izvzemši navedene doklade, ki se enakomerno porazdele na vse davkoplačevalce. — V ostalem pa se večkrat navajajo doklade na neposredne davke v višini od 200, 240 in 290%, to zlasti v srbskih oblasteh, ki ne morejo operirati s trošarino na opojne pijače. Če se pa vzame v poštev, da morajo tudi občine živeti, je takoj jasno, da je taka odmera oblastnih doklad daleko pretirana.
IVIorda še opasnejše nego oblastne doklade na neposredne davke so oblastne takse na poglavitna produkcijska sredstva, kakor premog in električno strujo, potem takse na produkcijo cementa, sode, karbida, tedaj takse, katere v bistvu predstavljajo izvozne takse in izvozne carine. Dosedanja trgovinska politika je šla vedno za tem, da podpira izvoz finalnih produktov, če treba tudi z izvoznimi premijami. Oblastni proračuni pa ustvarjajo celo vrsto carinskih teritorijev, oni postavljajo meje v notranjosti države. Tako smo dobili oblastni protekcionizem in v zvezi z njim tihotapstvo iz oblasti v oblast, dočim se napram inozemstvu zmanjšuje konkurenčna sposobnost naše industrije in onemogoča izvoz naših produktov. Najeklatantnejši primer v tem pogledu je Splitska oblast, ki je obremenila hidroelektrično energijo s takso v višini Din 900.000-—, naložila na vsako tono cementa takso od Din 5-—, ki je nadalje uvedla takse na produkcijo bauksita, tupine in premoga ter takse na rudna polja in rudne rove. Tako je Splitska oblast naložila prikrito izvozno carino na vse industrijske produkte Dalmacije. Skoraj vse oblasti pobirajo maksimirano 25% doklado na pridobnino, ki jo plačuje-
jo podjetja zavezana javnemu polaganju računov. Pri tem se je večkrat prekoračila zakonska določba z razširjenjem dokladne osnove, v katero so se vračunali ‘državni pribitki ter 10% cestarina, ki se v Srbiji pobira po Zakonu o suhozemnih cestah. Namesto 25% znaša v teh primerih oblastna doklada najmanj 85%. Ministrstvo financ je prezrlo grajati to kršenje zakona in je prepustilo interesentom, da si sami izvojujejo korekturo po določbi zakona. — Vrbaska oblast je šla celo tako daleč, da je z doklado na najemnino obremenila izrecno tudi nove zgradbe, ki so po zakonu začasno oproščene državnih davkov in avtonomnih doklad. — V Osijeku je bila oblastna skupščina po temeljiti razpravi izdelala proračun v višini Din 18,600.000-—. Ker ministrstvo financ tega proračuna zaradi formalnih pogrešk ni potrdilo, je oblastni odbor v času 2 dni sklenil nov pro-ročun v višini 37 milj. Din in je bil ta drugi proračun z malimi spremembami odobren.
Ako so razne oblasti v letu 1928. tajno ali prikrito prekoračile v zakonu ustanovljene meje obdačbe, kaj naj pričakujemo šele v prihodnjih letih, če se ne bodo predvidele zakonite omejitve avtonomnih doklad na razne vrste neposrednih davkov. Mi imamo sedaj nov zakon o neposrednih davkih, ki uvaja zlasti v Srbiji povsem nov sistem obdavčenja! Zato smo pravočasno že meseca januarja t. 1. priglasili zahtevo po posebnem zakonu, kateri naj za vso državo regulira finansiranje oblastne samouprave po enotnih načelih. Neobhodna potreba takega zakona je dokazana, ker ogrožajo oblastni proračuni v sedanji obliki važne interese narodnega gospodarstva. Žal se moramo bati, da takega zakona ne bo do novega leta in bomo morali še enkrat pretrpeti sličen kaos,, kakor ga imamo v tekočem letu.
Namenoma nisem govoril posebej o slovenskih oblasteh. Do sedaj niti ne poznamo smernic prihodnjih proračunov ljubljanske in mariborske oblasti. To pa, kar se o teh proračunih ne-oficijelno napoveduje, nas navdaja z resnimi skrbmi.
ZA IZVOZNIKE KROMPIRJA.
Generalni konzulat Kraljevine SHS v Stockholmu obvešča, da se je na Švedskem ugotovil rak na krompirju (syn-chytrium endobioticum). Obstoji bojazen, da bi ta bolezen zavzela široke dimenzije in vsled tega je pričakovati, da bo v prihodnjih letih vladala na Švedskem velika potreba po uvozu krompirja. Že v normalnih časih uvaža Italija na Švedsko svoj krompir, zato ni izključeno, da se otvorijo tam tudi za naš krompir ugodna tržišča. Želeti bi bilo zato, da skušajo tudi naši izvozniki vpostaviti trgovske zveze z zastopniki in trgovci na švedskih trgih.
UDELEŽBA NA VELESEJMU V SOLUNU.
Interesenti, ki se nameravajo udeležiti mednarodnega semnja v Solunu kot razstavljalci, so naprošeni, da pošljejo takoj svoje blagovne vzorce in prijave Trgovski Zbornici kr. SHS v Solunu. Obenem naj telegraiično sporočijo ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu koliko prostora potrebujejo. Semenj se vrši od 30. septembra do 15. oktobra t. 1. Blago mora biti v Solunu najkasneje do 26. septembra t. 1. O udeležbi naj tvrdke obvestijo tudi Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
* * *
POMANJKANJE KRME NA OGRSKEM.
>Az Est< poroča, da bo vlada za dobo šestih mesecev odpravila uvozno carino za koruzo. Dalje bo znižala železniško voznino na ona krmila, ki prihajajo na Ogrsko iz inozemstva, za 50 odstotkov. Dalje namerava vlada sama nakupiti večje množine koruze in je stopila v stik z zavodi živil v Budimpešti, da se bodo skupaj borili proti podraženju mesa in masti.
ZVIŠANJE OBRESTNE MERE V ČEŠKOSLOVAŠKI.
S 15. t. m. so zvišale banke v češkoslovaški obrestno mero za Yi%0. Zvišanje je splošno presenetilo. Utemeljujejo ga v prvi vrsti s tem, da hočejo v močnejši meri pritegniti hranilne vloge, tembolj, keir so se mednarodne obrestne mere v zadnjih mesecih tudi dvignile in se je pomnožila s tem nevarnost odstotka domačega kapitala v inozemstvo. Banke, pravijo, so se morale prilagoditi mednarodnim denarnim razmeram. Zastopniki hranilnic so izjavili, da obrestne mere zaenkrat ne bodo zvišali. Vloge na knjižice se obrestujejo torej od 15. t. m. nadalje s 4K>% (doslej 4%) itd.
odpiračem
Schmoll- ova pasla
že 50 let najboljša krema za čevlje
Obrtniški dnevi v Mariboru.
Zadnjo nedeljo 9. septembra smo zaključili dobro uspelo tretjo vajeniško in pomočniško razstavo, čisto na tihem. Pridni razstavljalci so zopet odnesli svoje izdelke, v kolikor niso bili na razstavi prodani, čakajo pa še na strokovnjaško sodbo, katera bo objavljena ob oficijelnem zaključku menda prihodnjo nedeljo. Takrat bodemo izvedeli tudi za podrobne statistične podatke o letošnji razstavi, ki so neobliodno potrebni za razstavljalca samega, posebno pa za prireditelja razstave in za javnost. Na eno je na vsak način treba že danes opozoriti: Razstavnemu odboru manjka pisarna. 0 tem pa na drugem mestu več.
Ob tej priliki je sklicala Splošna zveza obrtnih zadrug svoj redni letni občni zbor, ki se je vršil ob navzočnosti zastopnikov 'velikega župana, mariborskega mesta, zbornice, ljubljanske zadružne zveze, mariborske gostilničarske zveze in Slovenskega obrtnega društva ter nad 50 zadružnih delegatov iz cele mariborske oblasti v mestni posvetovalnici. Predsednik gospod Bureš je posebno toplo pozdravil častnega predsednika zveze gospoda Ivana Rebeka, kateremu so delegati priredili prisrčne ovacije. Po kratkem pozdravu načelnika ljubljanske zadružne zveze gospoda Josipa Rebeka, predsednika mariborske gostilničarske zadružne zveze gospoda Oseta, je podal zbornični zastopnik g. dr. Pretnar poročilo o položaju obrtništva v 10. letu po osvoboditvi in konstatiral, da smo v pogledu na davčne razmere, kreditno politiko, obrtniško in socijalno zakonodajo na slabšem nego pred 10. leti, da pa je obrtništvo organizatorično zelo napredovalo in se je zadružno življenje živahno razvijalo.
Tajniško poročilo, ki ga je prečital gospod Senica, je zelo obširno in obravnava v 9. poglavjih glavne dele zveznega poslovanja v prošlem poslovnem letu, pri čemur omenja najvažnejše dogodke iz obrtniškega življenja v tej dobi, med drugim socijalne zakone, šolstvo, kreditne razmere, davčno izenačenje 'in zbornične volitve. Od 87 obrtnih zadrug je v zvezi formelno včlanjenih le 89 (!) in tudi od teh še niti polovica ne izpolnjue svojih obveznosti napram zvezi. Tri zadruge so se ustanovile na novo, dve pa sta se strokovno reorganizirali. Zveza Izkazuje koncem prošlega leta Din 3.440'— mobilnega premoženja (!).
Zanimivo je bilo opazovati ogorčenje zadružnih delegatov nad nizko članarino, ki se je doslej odmerjala povprečno z Din 3-— za vsakega zadružnega člana, vsled česar tajništvo ne more razvijati potrebne agilnosti, zanimivo posebno radi tega, ker se je našel samo en delegat, ki se je protivil vsakemu zvišanju, pa se je s svojim nasprotovanjem osmešil. Po daljši debati se je občni zbor zedinil na posredovalni predlog gospoda Zadravca, da se članarina zviša na Din 8-— letno, obenem pa sklenil delovati izključno za včlanjene zadruge, v kolikor se zvezno delovanje sploh da deliti. Na ta način je zvezi ustvarjena vsaj v neki meri možnost, da tudi pri sedanjem številu članic zbere na članarini letno vsaj znesek dinarjev 30.000-—, seveda le, če vse članice zadostijo svoji plačilni obveznosti, kar še zdaleka ne doseza,,. proračunov drugih enakovrstnih organizacij, a vendar omogoča zvezi vsaj nekoliko gibanja.
Na občnem zboru se je obnovil že leta 1921. v Slovenski Bistrici storjeni in leta 1924. ponovljeni sklep, da se v zvezi ustanovi izpitna komisija za mojstrske izpite za ves zvezni okoliš in za vse obrtne stroke, za katere ne obstojajo take komisije v strokovnih zadrugah ali zadružnih zvezah, in soglasno odobril prečitani osnutek pravilnika za mojstrske izpite. Doslej obstoja taka institucija v Sloveniji le za ozemlje bivše Kranjske in sicer še iz predvojne dobe pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, žalibog le na papirju. Obrtništvo bo toplo pozdravilo novo napravo, če bo enkrat stopila v veljavo. Izvedba tega sklepa, do katere po vsej priliki sedaj vendar pride, bo pomenila za obrtništvo naše oblasti velik korak naprej, bo pa tudi znatno utrdila položaj zvezne organizacije in njen ugled.
Gospod Bureš je poročal o stanju akcije za delitev okrožnega urada za zava-
rovanje delavcev. Iz sledeče debate je bilo videti, da se obrtništvo iz celjskega okrožja prav nič ne ogreva za ustanovitev posebnega okrožnega urada v Mariboru, to pa iz bojazni pred večjimi plačili, da pa želi, naj bi se poslovalnicam — eventuelno po redukciji njih sedanjega števila — dalo nekaj avtonomije. Enodušno pa je zbor poudaril in odločno zahteval po izločitvi mariborske oblasti iz območja ljubljanskega urada.
V	vprašanju odpiranja in zapiranja obratov si je zbor po kratkem referatu osvojil resolucijo vrhovnega obrtniškega sveta, v kateri se ministrska uredba od 3. maja 1928 v pogledu na določitev delovnega časa in na omejevanje obratovalnega časa označuje kot najtežji udarec, ki ga je obrtništvo doživelo zadnja leta in zahteva za obrtništvo svobodo dela.
Predlogu ormoške Skupne obrtne zadruge, da zveza skliče protestni shod, ki naj zavzame stališče glede odpiralne in zapiralne uredbe ter glede zakona o izenačenju davkov, zbor ni pritrdil iz razloga, ker se je tak shod šele vršil v Ljubljani za celo Slovenijo. Na pobudo iste zadruge pa se je zveznemu načelstvu naložilo, da z vso vnemo podpira zadruge pri pobijanju šušmarstva v vseh slučajih, v katerih bodo zvezne članice želele intervencijo.
Sledili so še predlogi, da se odpravijo invalidske ugodnosti za nastop samostojnega obrta, da se podpira razvoj obrtne nadaljevalne šole v Guštanju in protest zoper spremembo v zastopništvu zbornice v šolskem odboru obrtne nadaljevalne šole v Središču.
Končno je zbor določil Celje kot kraj prihodnjega rednega zveznega zbora.
Dan poprej je bil v Narodni dom sklican občni zbor »Obrtniške Samopomoči«, katera tvori posebno institucijo v okviru pravil zadružne zveze. Ta zelo važna in potrebna obrtniška socijalna naprava šteje 530 članov, od katerih je pa bilo na občnem zboru le malo zastopanih. Zbor, kateremu je prisostvoval tudi vodja obrtno - sospeševalnega urada, je vodil predsednik gospod Horvat. Denarni promet poslovnega leta izkazuje 42.323 Din 19 par dohodkov, 31.753 dinarjev 19 par izdatkov ter 10.570 Din prebitka. Na posmrtnini je bilo za 12 smrtnih slučajev izplačanih 21.660 Din. Občni zbor je na podlagi dosedanjih izkušenj temeljito izpremenil dosedanja pravila in podrobno izpeljavo tega sklepa naročil načelstvu ob sodelovanju obrtno-pospeševalnega urada. Po tem sklepu se ima knjigovodstvo popolnoma preurediti, v zavarovanje pa se pritegnejo tudi uslužbenci obrtniških podjetij. Prihodnji redni občni zbor se vrši istočasno z občnim zborom Splošne zveze obrtnih zadTug in sicer v Celju.
Isti dan popoldne je načelstvo nove Sodarske obrtne zadruge za mariborsko oblast pod predsedstvom gospoda Gol-čerja iz Celja opravilo svojo prvo načel-stveno sejo, a zvečer je razpravljal vrhovni obrtniški svet za Slovenijo v Mariborskem dvoru pod vodstvom gospoda Ivana Rebeka iz Celja o važnih aktualnih obrtniških vprašanjih.
Tako smo oba praznika preživeli v znamenju resnega obrtniškega dela, slišali dosti lepega in storili mnogo dobrih sklepov, od katerih bo, če se bodo izvedli, moglo obrtništvo imeti obilnih koristi.	—	— k.
Ljubljanska borza.
Tečaj 14. septembra 1928.	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DBVIM.		
Amsterdam 1 h. gold. . >		22-82
B&rlin 1 M		 > t	—•—	13-57
Bruselj 1 belga	—•—	7-9136
Budimpešta 1 pengfl ■ k	9.8950	9-9250
Curih 100 *r	. . .	1094-10	1097-10
Dunaj 1 Šiling ......	8-0046	8-0346
London 1 funt			275-78	276-58
N«wyork 1 dola? . . . » .	56-84	57-04
Pariš 100 fr		—•—	222-36
Praga 100 kron , . . . ■	—"—	168-72
Trat IM lir ■	1 —'~	297-72
Prit (m, koks. karali nog in eglje
i »ILIRIJA«- ^ j
Vilharjeva cesta (za Glavnim kol.)’, Kralja Petra trg 8, Miklošičeva c. 4
Telefon štev. 2820. ^ n
RUSKE ŽITNE TEŽKOČE.
Po poročilu iz Moskve so mogle nakupiti državne organizacije v juliju in avgustu saino polovico v načrtu predvidene žitne množine; ta dva meseca sta prva dva meseca tekočega žitnega leta. Kljub vsem uradnim olepševalnim poskusom je to velik neuspeh. Ta neuspeh je za sovjetsko vlado tem bolj nepričakovan, ker je mislila, da je z nedavno izvedenim zvišanjem žitnih nakupnih ceu odstranila najbistvenejšo oviro v odporu kmetov proti prodaji. Dejstvo je, da prodajajo kmetje slejkoprej zasebnim trgovcem, ki kljub vladnemu zvišanju cen še zmeraj bolje plačujejo. Pride k temu še, da so razmere v aparatu za nakupovanje žita letos še prav tako slabe kot so bile lani.
Vedno še prihajajo tožbe o birokratizmu državnih in zadružnih žitnih nakupovalnic, vedno še si razne naku-povalnice med seboj konkurirajo, in si-ser včasih s prav nečednimi sredstvi, da na primer ena organizacija drugo pri kmetih očrni in jo slika v slabih barvah. Slednjič vpliva letos zelo škodljivo še sledeče dejstvo: Previšek žita izkazujejo letos v prvi vrsti najvzhodnejši evropski in azijski okraji, ki ležijo zelo neugodno in so prometnotehniško še zelo zaostali.
Z •veliko skrbjo razmotrivajo časopisi že danes vprašanje, če bodo železnice mogle izvršiti težko nalogo transporta velikih množin iz teh prometnotehniško le pomanjkljivo oskrbljenih okrajev. Opozarjajo tudi na pomanjkanje skladišč in elevatorjev in na težkoče, iz tega sledeče. Sovjetska vlada se bo morala torej že za domačo preskrbo izredno potruditi, in zato eksport žita tudi letos najbrž ne bo imel velikega obsega.
Priporoiamo
domači in dober izdelek 1
HMELJSKO POROČILO.
(Poročilo hmeljske sekcije grem ija trgovcev v Celju 13. septembra t. 1.) V gornjesavinjski dolini so slabe kupčije. Producenti ponujajo. Nakupovalcev ni. Cena prvovrstnemu hmelju je do 33 Din. Slabšemu pa 28—30 Din. V okoliših Polzela in Braslovče je kupčija mirna. Povpraševanje je večinoma po prvovrstnem blagu, nekaj tudi po srednjem hmelju. Drobni hmelj se plačuje po 30 dinarjev, ostalemu je cena neizpreme-njena. V vranskem in šentpeterskem okolišu so kupčije in cene neizpreme-njene.
Trgovina.
Trgovska hiša na prodaj. V Kirchber-gu a. d. Pielach (Avstrija) je na prodaj lepa trgovska zgradba. Natančne podatke daje gremij trgovcev v Ljubljani.
Nazadovanje budimpeškega borznega prometa itd. V ogrskih finančnih krogih opozarjajo na veliko nazadovanje borznega prometa, ki pričenja postajati naravnost katastrofalno. Že pomladanski promet je bil zelo omejen, a je bil vseeno za dve petini večji kot poletni promet. Septemberski je pa še slabši in sicer tako slab kot sicer nikjer drugje v Evropi. — Neugodni položaj na ameriškem denarnem trgu, zlasti ne možnost placiranja ogrskih obligacij v Newyor-ku, sili budimpeške banke k največji opreznosti in pazljivosti. Hipotekama kupčija miruje že več tednov. Tudi dolgoročnih kreditov ne dajejo več; v zadnjih tednih so več takšnih prošenj zavrnili tudi pri popolnoma neobremenjenih posestvih. Sicer so pa kreditne potrebe nespremenjene.
Ameriška trgovska bilanca. Čeprav je izvoz iz Združenih držav tekom fiskalnega leta, zaključenega 30. junija, na-pram lanskemu letu padel za okroglo 100 milijonov dolarjev, je ameriška trgovska bilanca vendarle ugodnejša kot lani v isti dobi, ker se je uvoz znižal za več kot 100 milijonov dolarjev. V fiskalnem letu 1927/28 je znašal izvoz ameriških Zedinjenih držav 4877 milijonov dolarjev, uvoz pa 4147 milijonov, aktivnost torej 730 miiljonov. Izvoz zlata je dosegel znesek 627 milijonov dolarjev. Odštevši one množine zlata, ki so bile lani importirane v Zedinjene države, ostane za fiskalno leto 1927/28 odtok denarja v znesku približno polovice milijarde dolarjev.
Sladkor. Na podlagi cenitve, ki jo je napravil dr. G. Mikusch, bo dala evropska kampanja 1928/29 nekoliko manj sladkorja kot lanska, in sicer 7,980.000 ton proti 7,990.000 tonam, torej samo za 0‘2% manj. Več bodo napravile sladkorja Nemčija, Avstrija, Holandska, Poljska, Danska, Švedska, Jugoslavija, Italija, Španija in Ilusija, manj pa Francija, Belgija, Rumnija, Bolgarija in Češkoslovaška. S peso obdelani prostor se je pomnožil proti lanskemu letu za 4%, od česar odpade večji delež na Rusijo. Ker je pesa v splošnem precej zastala, bo vreme tekočih tednov za končni zaključek velikega pomena. Kakor smo že poročali, polagajo veliko važnost zlasti na večji konsum sladkorja v Italiji.
Industrija.
Poljski petrolej. Iz Varšave pišejo: V poljski petrolejski industriji se opaža v zadnjem času močno poživljenje. Izvedli so na več krajih novo poskusno vrtanje, ki je dalo zadovoljive rezultate. Cene surovega materijala (plin, gazolin itd.) so trdne. S pričenjajočo se jesensko se-zijo pričakujejo nadaljnega poživljenja petrolejske industrije.
Tovorna 'vinskega kisa, dL z o. z.# £Jubijajta, nudi
nalfineiši in najokusnejši NAMIZNI KIS v 'l* iz pristnega vina.
Zahtevajta ponudbo I
TehitKno in hfigijenifrio najmoder-neie urejena kisarna v Jugoslaviji
Wi—> ljubljena, Dunajska cesta la, IL nacistr.
Telefon Itav. 2M9.	3
Švedski vžigalični trust. Iz berlinskega prospekta o dopustitvi 165 milijonov ma»k osnovnih delnic je razvidno, da ima švedski vžigalični trust v 35 deželah več kot 150 tovarn in da zaposluje z drugimi obrati vred 60.000 delavcev in nastavljencev. Koncern preskrbuje vžigalični trg v 12 deželah z več kot 80% skupne potrebe, v 7 s 50 do 80%, v drugih pa z manj kot 50%. Izgledi so dobri. Z več vladami se vršijo pogajanja glede zgradbe novih vžigaličnih tovarn.
Novi Ford. Ford Motor Co v Detroitu je izdelala doslej ca 300.000 osebnih in tovornih avtomobilov novega tipa. Vsak dan pride iz tovarn okoli 4000 avtomobilov. Če vzamemo za podlago petdnevni delavnik v Fordovih tovarnah, moremo računiti z letno produkcijo nekaj nad en milijon avtomobilov. Fordovo produkcijo bodo prekosili letos samo še General Motors, ki bodo pač napravili nad dva milijona avtomobilov.
Alpine Montan. Za doma ima družba zadosti naročil, gibljejo se približno na višini produkcije. Nedavno so naročile avstrijske zvezne železnice za 43.000 ton železniškega materijala, kar pomeni proti lani povišek 15.000 ton. Eksportna kupčija se giblje z ozirom na nizke svetovnotržne cene v ozkih mejah. Sedaj gleda podjetje zlasti na proizvajanje »suhega premoga«, in ga bodo kmalu napravili 750 do 800 ton na dan.
Denarstvo.
Velikanska banka v Ameriki. Continental National Bank and Trust Co ter Illinois Merchants Trust, oba v Cbicagi, sta sklenila fuzijo v družbo, ki se bo od 1. oktobra naprej imenovala Continental Illinois Bank and Trust Co. Novi zavod bo razpolagal z glavnico 150 milijonov dolarjev in z depoziti 900 milijonov dolarjev in bo postal na ta način po velikosti drugi bančni zavod v Ameriki. Treba je samo preračunati dolarje v dinarje.
Centralna banka *a agrarne kredite na Poljskem. Poljska banka za dolgoročne kredite bo ustanovljena ob sodelovanju one ameriške bančne skupine, od katere je dobila Poljska lani stabilizacijsko posojilo. Ta banka bo imela najbrž vlogo stalnega posredovalca pri najemanju inozemskih posojil. S tem se hočejo zavarovati proti vsem poskusom zasebnih poljedelskih zavodov, da si na svojo roko nabavijo inozemske kredite.
RAZNO.
Naš žitni pridelek. Na šestem kongresu jugoslovanskih gospodarskih organizacij v Beogradu, ki se je pravkar zaključil, so sklenili več resolucij, o katerih beremo na drugem mestu. Kongres je zahteval v prvi vrsti zvišanje produkcije in Tazne eksportne olajšave. Pšenični pridelek, ki preostane letos za eksport, so po vrednosti cenili na sedem milijard dinarjev. Pisali smo pa, da moramo biti pri cenitvah opreznejši, ker se bo moral vsled slabe koruzne letine velik del pšeničnega pridelka porabiti v krmilne svrhe.
Zavarovalna banka asa eksportne kredite na Ogrskem. Zveza ogrskih indu-strijcev je izdelala načrt, v katerem predlaga ustanovitev eksportnokredit-ne zavarovalne banke. Poleg budimpeških bank se bo udeležila ustanovitve tudi Ogrska narodna banka in pa ogrska vlada; brez države se eksportno kreditno zavarovanje ne da izvesti. Pričela so se že pogajanja med imenovanimi faktorji.
Trgovski potniki v Češkoslovaški hočejo ustanoviti centralno zvezo. Desetčlanski odbor bo izdelal nova pravila, kongres delegatov posameznih organizacij se bo vršil morda še v tej jeseni.
Newyorške borzne kredite so nekoliko utesnili in bodo ha ta način vzeli z denarnega trga 75 milijonov dolarjev.
Za ca 5400 milijonov dinarjev je pri nas bankovcev v obtoku.
Nemški žitni pridelek. Na drugem mestu poročamo, da je nemški žitni pridelek letos zelo ugoden. Državni nemški statistični urad računi, da bo letos 2 milijona ton več žita kot lani in da bo dalo to na podlagi današnjih cen nemškemu poljedelstvu dohodek 400 do 500 milijonov mark. Velikost te svote si predstavljamo lahko iz dejstva, da so izplačale vse nemške delniške družbe leta 1927 na dividendah skupaj 743 milijonov mark.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Obče odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe glede oddaje 72 knjig v vezavo. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Delavnica Direkcije državnih železnic v Mariboru sprejema do 22. septembra t. 1. ponudbe glede dobave zatikačev. — Dne 24. septembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave hrastovih in bu- j kovih parketov in frizov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, ohrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Giradbeno odelenje državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. septembra t. 1 ponudbe glede dobave 1 avtomobilske šasije z motorjem, 5000 komadov vijakov, 500 komadov pritožnih plošč, raznega lesa in železa; do 25. septembra t. 1. glede svinčenih plomb, gorilcev, nalučnikov in jermenov. — Obče odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. septembra t. 1. ponudbe glede dobave sidola, pasite za parkete, mila, sveč, dekstrina, motvoza, svinčnikov, trakov za pisalne stroje, metel, svinčenih zalivk, krtač za ribanje, krede itd. — Saobračajno-komerci-jelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 komadov žarnic. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih.) — Delavnica Direkcije državnih železnic v Mariboru sprejema do 21. septembra t. 1. ponudbe glede dobave sive litine; do 23. septembra t. 1. glede dobave žice; do 24. septembra t. 1. glede dobave 3000 kg obličnega jekla in jeklenih odlitkov; do 25. septembra t. '1. glede dobave 500 kg bakrenih cevi. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 26. septembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega železa. — (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
TRŽNA POROČILA.
Ameriški železni trg. »Iron Age< (doba železa) poroča, da je zadobila rastoča tendenca cen na železnem in jeklenem trgu nadaljno pobudo vsled rastoče utrditve cen na trgu surovin. Cene surovega litega železa so poskočile v Birminghamu za 75 centov pri toni, v Chicago in St. Louisu za 50 centov in v Buffalo tudi za 50 centov. Eksport jekla je zelo narasel In je z drugim vred dokaz za visoko produkcijsko mero onih tovarn, ki so specializirane za inozemsko trgovino.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo: 10 konjev, 8 bikov, 190 volov, 308 krav in 1 tele, skupaj 527 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu 11. septembra t. 1. so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8—9 Din, poldebeli voli 7—8, plemenski voli 6’25—6'75, biki za klanje
6-75, klavne jkrave debele 7—8, plemenske krave 6'25—6'75, krave za kloba-sarje 4‘50—5-25, molzne krave 6—7, breje krave 6—7, mlada živina 6-50 do
7-50.* Prodalo se je 309 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 63 komadov. Mesne cene: Volovsko meso I. in II vrste 10 do 18 Din za kg, Meso od bikov krav, telic, telečje meso I. in II. vrste 15—22-50, svinjsko meso sveže 15—30.
Motvoz Grosuplje
H sliniti iz W Tovarna motvoza In vrvama d. d.
Svoji k svojim! GROSUPLJE pri LJUBLJANI
TovarniSka zaloga in prodaja krtač, raznega ščetarskega in vrvarskega blaga, Spage, gamaš, čevljev, drete, pismenega papirja, zimske trikotaže, vezalk, mila, sesalk za otroke,  :  kreme za jlevlje — ------------
H. TERŠAN, LJUBLJANA
Kongresni trg 14
R. RANZINGER, LJUBLJANA
Telefon 2000 (BAJKO RANZINOEK) Telefon 2060
Špedlcljsko podjetje, skladišče, carinsko posredništvo, prevažanje pohištva
t
I
- LJUBLJANA -
Ure« zlatnine in srebrnine
IIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIUIIIIIIHIIiitilillliiinilillltlll
Lastna protokollrana tovarna v Švici
Trajno in koristno, primerno darilo so (
šivalni stroji in kolesa
znamhe
„Gritzner“ in „Adler“
* rainl*	— Hlno *« Pf*
D*" Oglejte si razstavo brez ob- JOCin PPi@ 11 JE f II veznosti nakupa. — Tudi na obroke.
— Večletna garancija. — Ponk v	Ljubljana	^,
v vezenju brezplačen. "3BC blbn Preitrnovega spomenika ob vodi.
MESMOLJA IN DRUG
St. U] PRI MARIBORU
Proizvaja in razpošilja konzervirane kumare (krastovce) v kisu in slani vodi, v petliterskih steklenicah in sodih od 25 l do 150 l.
I
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
n. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
SALDA-KONTE						ODJEMALNE
STRACE						KNJIŽICE
JOURNALE						RISALNE
ŠOLSKE						BLOKE
ZVEZKE-MAPE			t			L T. D.
—
I RADIO
akumulatorske baterije
AVTO prima doma?
izdelek
Minil
. J. 8 F.
- DRUŽBA Z O. Z. -
Tvornica kuvert In konfekcija papirja
LJUBLJANA
Vožarski pot št. 1 Karlovška cesta St. 2
Franc Pergler
Maribor
Mlinska ul. 44
Tovarna vozov in izdelovanje avtokaro* serij. Duco-lakiranje • • v vseh barvah - •
Veletrgovina
kolonljalne in ' Špecerijske robe
Ivan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveie pražene kave, mletih diiav In rudninske vode
Tolna In solidna postrelba I
Zahtevajte ceniki
'lidalovanjo oljnatih barv, tirada, lakov In ttaklarikola kla|a. — Zaloga komičnih In radnlniklh bar*. — Potrobičina za tllkar)«, pl*-•kar|a, litarja In drtiiia, tu » ta stroko »padajofto.
Se priporočam
Ivan Jančar
TRGOVINA MIKLOŠIČEVA C. A
SKLADlS&R VIDOVDANSKA 14.
TISKARNA
MERKUR
Ljubljana
OregoriKeva ul. 23
86 priporofia u tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovino, obrt in industrijo ter sa urade, društva Ltd.
Lastna
KNJIGOVEZNICA
»Trgovski list" r*
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
priporoča p. n. trgovcem, Indu-strl/cem In obrtnikom za naročanje, razšlrfanje in inserlranje.
V Ljubljani, dne 11. septembra 1928,.
Štev. 19.53*2.
o licitaciji.
Oblastni odbor ljubljanske oblasti razpisuje na podstavi čl. 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1920 in njegovih sprememb odnosno dopolnitev za prevzem adaptacijskih del prostorov v Kranjski hranilnici’
Ljavno pismeno oferfalno licitacijo,
na dan 24. septembra 1928 ob 11. uri pri oblastnem odboru, gradbeni oildelek, Ljubljana, Valvazorjev trg št. 15/1. Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov. Ponudbo se lahko vloži za vsa predvidena dela skupno ali pa ločeno za posamezna profesijonistovska dela.
Ponudene cene je svojeročno upisati v uradni formular proračunskega popisa. Ponudbe, katere je kolkovati s kolkom za Din 100-— (priloge s kolki po Din 2-—), morajo ponudniki ali njih pooblaščenci izročiti na dan licitacije v zapečatenem zavitku z označbo: »Ponudbe za prevzem adaptacijskih del prostorov v Kranjski hranilnici, tvrdke N. N.« in sicer neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne.
Kavcija, ki naj znaša 10% ponudene vsote, se mora položiti pri oblastni blagajni v Ljubljani najkasneje na dan licitacije do 10. ure in sicer bodisi v gotovini, drž. vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih v smislu določil zakona o drž. računovodstvu.
Potrdilo o vloženi kavciji in o plačanih davkih ter spričevalo o usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del kakor tudi potrdilo gradbenega ministrstva, da se ponudnik sme udeležiti javnih licitacij, predloži vsak ponudnik, obenem s ponudbo predsedniku licitacijske komisije, pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati firmo pri licitaciji.
Oblastni odbor si izrečno pridržuje pravico oddati dela ne oziraje se na višino vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik ostane v besedi še 60 dni po licitaciji.
Oblastni odbor ljubljanske oblasti.
Za predsednika:
Evgen Jarc.
V Ljubljani, dne 14. septembra 1928.
Štev. 20.097.
Razglas o licitaciji.
Oblastni odbor ljubljanske oblasti razpisuje na podstavi čl. 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1920 in njegovih sprememb odnosno dopolnitev, vsled neuspele I. javne licitacije, za prevzem dobav in vdelav izdelkov iz umetnega kamna ter tesarskih, krov-skih, kleparskih del, ključavničarskih in mizarskih del in dobav pri zgradbi stanovanjskega poslopja za uslužbence v »umobolnici na Studencu
II. javno pismene ofertalno licitacijo,
na dan 22. septembra 1928 ob 11. uri pri oblastnem odboru, gradbeni oddelek, Ljubljana, Valvazorjev trg št. 15/1.
Podrobnejši pogoji so razvidni iz' razglasa I. licitacije v »Slovencu« z dne 7. septembra 1928.
Oblastni odbor ljubljanske oblasti.
Za predsedniku:
Evgen Jarc.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
CENTRALA: UUBUANA, DUNAJSKA CESTA
USTANOVLJENA 1900.
Delnilka glavnica i
Mn 50,000.000*—.
Skupna rezerve cai
mn 10,000.000*-.
PODRUŽNICE:
Brežic«, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, MatkovM, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, SlevenJgradec, Split, Šibenik, Oorlca, Trst.
Se priporoča za vse banine posle.
USTANOVLJENA 1900.
Braojavnl naslovi
Banka Ljubljana.
Tal. Stav. 2861, 2413, SS02, 2503.
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kol izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.