Edizione per Festero — Inozemska izdaja telo LXXI štev. 163 a V Ljubljani, v sredo, 21. julija I943-XXI l^^l^T^St^9^ Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, ca inozem-«tvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, z. inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnina ln 10.349 za in.erat« Podružnico Noro mesto. Izključna poohlaš?enka ca oglaSevanJe Italijanskega ln tujega Izvora) Union« Pubblicita Italiana S. A* Milana Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka In dneva po prazniku. S Uredništvo tn npravai Kopitarjeva t, Ljubljana. g | Redazume, Amministrnzionei Kopitarjeva i, Lnbiona. i 3 Telefon 4001-1005. | Abbuuameutl: Mrl« 18 Lire. Estero, meta 31.50 Lire. Edizione domenica, an-no 34 Lire Estero 65 Lire. C. C P.i Lubiana 10 650 per gli abbonamentl, 10.349 per le ia-aerzloni. Filiale! Novo mesto. Coneesslonarla eselnslva per la pnbbTlelta dl provemenza Italiana ed estera: Union« Pabblirita Italiana S. A, Milana. Voj*no poročilo št. 1151 Sovražni pritisk na Siciliji zadržan Podmornica potopila 8000 tonski parnik —- Nad Rimom sestreljenih 8 letal Oboroženih Sil vzdolž črte čet Glavni Stan italijanskih objavlja: Povečan sovražni pritisk osi na Sicilijo je še naprej vztrajno zadrževan. Vzhodno od Sicilije so italijanske podmornice potopile 8000 tonski parnik, nek drugi parnik velike tonaže pa je bil torpediran. Naša torpedna letala so torpedirala srednjevelik trgovski parnik in vojno ladjo nedoločene vrste. V zalivu A u g u s t e in v pristanišču La Valetta so italijanski in nemški bombniki poškodovali zasidrano ladjevje. fikoda, ki so jo včeraj skozi tri ure napada na Rim prizadejale ameriške skupine letal, v katerih je bilo nekaj sto štirimotornikov, je velikanska. Med drugim so bila hudo zadeta in deloma uničena poslopja sveta za službo božjo in znanost, predeli s stanovanjskimi hišami za delavce, zlasti pa bazilika sv. Lovrenca, pokopališče Verano, vseučiliško mesto, bolniški po-merij poliklinike, ljudska bivališča na področju Prenestine in Latina. število civilnih žrtev, do sedaj ugotovljenih, znaša 166 mrtvili in 1659 ranjenih. Med in po napadu jc prebivalstvo dulo zgled discipline in miru. Protiletalsko topništvo jc sestrelilo sedem letal, eno letalo pa so sestrelili lovci. Ponoči je sovražnik napadel Napoli in manjše kraje C a m p a 11 i j e in L a z i a. Prebivalstvo je imelo neznatno škodo in omejeno število žrtev. Podmornica, ki je potopila N000 tonski parnik v vzhodnih vodah Sicilije, je bila pod poveljstvom poročnika bojnega brodu C I a u -il i a C c 11 v i a. oja anglosaško bombardiranje Rima Scvražne bombe so porušile baziliko Sv. Lovrenca in razdejale pokopališče v Veranu — Ves svet poudarja, da nasilja no more zlomiti morale italijanskega ljudstva Rim, 20 julija. (Štefani.) Angleži in Amerikanci so včeraj dopoldne bombardirali Rim. Razbojniki iz zraka, ki so se že proslavili z uničevanjem cerkva, spomenikov, bolnišnic in šol po toliko drugi italijanskih mestih, so se na prestolnico Italije vrgli z istim zagonom krvoločne in divjaške tolpe, ki hlepi samo po rušenju in uničevanju. Letalci, ki so izvedli napad na Rim. so namreč z zverinskim besom zadevali ljudske stanovanjske četrti, po katerih prebivajo delavci in nameščenci iz tistega resničnega ljudstva, ki je najbolj pristni izraz lastnosti neukrotljivega italijanskega plemena in ki je tudi pod ploho bomb dokazalo, da je mirno in pogumno. Da pokažemo kako so ameriški piloti prizanašali kulturnim in verskim središčem — iz angleškega uradnega vira so trdili, da so vsi piloti dobili navodila, naj se izogibajo temu. da bi povzročali škodo kulturnim in verskim središčem —. kaže porušenje monumentalnega pokopališča v Veranu, kjer je bilo uničenih dosti umetnin in dosti grobnic razrvanih. To bogokletno dejanje so ameriški bombniki dopolnili z uničenjem starinske in zelo češčene bazilike sv. Lovrenca, »zunaj zidovja«, ki stoji pri vhodu na pokopališče. Postavil jo je cesar Konstantin leta 330 ter jc sveta omikanemu svetu zaradi tisočletnih spominov in zaradi neizmerne umetniške vrednosti. Od znamenite bazilike jc ostal pokoncu samo del stranskih zidov. Od velikega monumentalnega stebrišča sta ostala samo dva končna stebra. Vsa umetniška okna so zdrobljena. Zdrobljen je tudi mozaik s pročelja, ki je imel nerrecenliivo vrednost. V baziliki je bilo nekai grobov mučencev in papežev, med njimi grob papeža Pija IX. Velja pripomniti, da je bazilika sv. Lovrenca bila pod neposredno oblastjo Sv. s'tolice in je uživala pravico eksteritorialnosti. Navzlic uradni obljubi, ki jo je predsednik Roosevelt dal papežu, češ da bodo prizanašali kulturnim in verskim stavbam, so se angleški in ameriški piloti s posebnim besom zagnali na znamenito tisočletno baziliko. Treba ie pripomnili še, da so številne divjaške tolpe, ki so pred daljnimi stoletji vdirale v večno mesto, temu velikemu verskemu spomeniku vedno prizanesle. Vladarska dvojica obiskuje bombardirane predele Rima Rim. 20 julija, s. Veličanstvo Kralj in Cesar je po včerajšnjem letalskem napadu na Rim takoj odšel v vse prizadele kraje. Veličanstvo Kraljica in Cesarica je po obisku krajev, zadetih po nasprotnikovem včerajšnjem letalskem napadu, šla obiskavat ranjence po rimskih bolnišnicah. • Ves krščanski svet je globoko pretresla novica, da so anglosaški bombniki izvedli terorističen napad na Rim, ki je središče in sedež Poglavarja katoliške cerkve in najsvetlejša zakladnica spomenikov in stvaritev človeštva. Ko so se pred nekaj dnevi anglosaške čete začele izkrcavati na Siciliji, je predsednik Združenih držav Roosevelt poslal svetemu očetu v Rim posebno poslanico, v kateri 11111 sporoča, da bodo spoštovana prava vatikanske države in 'la bodo čele zaveznikov vedno Sledile kulturne in verske ustanove. Toda Anglosaksonci so na svoje slovesne obljube hitro pozabili in včeraj je pri belem dnevu več slo ameriških štirimotornih bombnikov silovito bombardiralo Rim. ne da bi se pri leni kakor koli oziralo na obljube ameriškega dr- žavnega poglavarja. Ameriške bombe so rušili rimske cerkve, razdejale |x>nos in biser starega krščanskega Rima — baziliko sv. ].ovrenra — ter sejale na barbarski način smrt med rimske prebivalstvo, zlasti pa delovno prebivalstvo. Ves katoliški svet dobro pozna baziliko svetega Ix>vrenca in ves civilizirani svet jo smatral to baziliko za svojo sveto lastnino. Nad 1600 let je ta bazilika krščanstvu pomenila tempelj slave in veličine prvega krščanstva, pod njeno streho so romarji z vsega sveta izražali spoštovanje inučencem iz prvega časa krščanstva. Bazilika je v okviru modernega Rima uživala privilegij eksteretorialnosti, kar |>oiueni. da je resnično bila nad narodi last in ponos vsega krščanskega ljudstva. Anglosaški kršilci mednarodne prava, ki ne spoštujejo in 110 izvajajo obljub ameriškega državnega poglavarja, so ta napad izvedli z vso brezobzirnostjo in 7. vso silovitostjo, toda zmotili so se. če so računali, da bodo mogli na tak način zlomiti moralo italijanskega ljudstva, globoko pa so z napadom na Rim žalili in izzvali čustva krščanskega sveta, ki je v Rimu gledal svoje duhovno iu versko središče. @fe¥ bombardiranja v švedskih listih Siockholm, 20. julija AS. Ves švedski tisk piše danes zjutraj o bombardiranju Rima in poudarja, da je to bombardiranje dogodek, ki je pretresel vse civilizirano človeštvo. Listi objavljajo velike fotografije rimskih s|>onienikov in podajajo zgodovinsko analizo bazilike sv. Lovrenca, ki jo je zavezniško letalstvo uničilo. Dopisnik lista »Dagens Niheterc se je osebno podal na prizadeto kraje in v svojem poročilu podčrtava, da je največji del prebival- ¥ odločilni uri italijanske zgodovine Pomemben govor ministra tajnika fašistične stranke Carla Scorzc Govor, ki ga jc Tajnik Stranke Carlo Scor-za naslovil po radiu Italijanom, je bil deležen obširnih razprav v vseh nevtralnih in sovražnih deželah. Vsakdo je postal pozoren na važnost besedi izrečenih narodu v orožju s ponosno odkritostjo. Carlo Scorza jc imel realističen in istočasno humanosti in plemenitosti poln govor. On je pač znal najti prave besede za Italijane ob tej uri boja, česar angleški iu ameriški pro-pagandisti niso znali, in zato so njegove besede prodrle, do srca toga naroda, ponosnega na svoje dostojanstvo in na svojo pravico, ki ga je neuvidevnost Churchillova in Roosevcltova grenko užalila. Tajnik fašistične stranke ni govoril, da bi ga razumeli tisti, ki ne čutijo italijansko. Oti se je hotel obrniti izključno na Italijane incst in podeželja in prebivalstvo, ki jo že trpelo pod zločinsko sovražnikovo žalitvijo, in na prebivalstvo, ki se čuti duhovno pripravljeno na trpljenje in borbo, če bo treba, da pokaže sovražniku, da je Italija enotna od Alp do morja in da bolest in trpljenje le še bolj utrjujeta nerazrešljive vezi, ki spajajo njeno ljudstvo. Carlo Scorza je pojasnil pomen svojega govora. ko je dejal: Medtem ko vojnn divja v naših krajih in uničuje sovražnik cerkve, hiše in pokopališča ter je vse zaupano učinkovitosti orožja in hrabrosti vojaka, sc bo čudno zdelo, da govorim, toda moj govor bo suh in veren, kakor se spodobi, kadar v zgodovinskem času bi jejo svečane ure. Ne bomo polemizirali. Za dovajanje brane našemu moralnemu odporu ih za progla-ševanjc nespremenljivosti naše vere v zmago nimamo potrebe vzpodbujati sovražne narode, da bi se uprli svojim vladam. Neprijatelj se sovraži in se ostro pobija, toda se nc prezira in zaničuje. Ko jc povedal v nagli in odlični sintezi, kaj v tem trenutku predstavlja za vse Italijane slika Naroda, mučenega od bomb. dočim ga dva *ajbogatejša imperija, najpohlepnejša in naj-Ocša na svetu, hočeta podvreči in oropati, je govornik slovesno zatrdil voljo po miru, ki jc vedno prevevala Italijo in njenega Duceja. Pripomnil je, da je Duce večkrat v teh poslednjih letih zastavil svoj genij za to, da bi se ohranil mir med evropskimi državami v vzajemnem, poštenem razumevanju dolžnosti in nravic vsakogar, v enaki razdelitvi onih gospodarskih elementov, ki zagotavljajo narodom vsuj najmanjšo mero blagostanja in miru. Govornik jc opisal konstruktivno delo fašistične Italije, ki jc iskala samo kruhu in dela za svoje sinove, ter je osvetlil duhovne čini-telje, ki so v teh zadnjih 23 letih združili Italijane, ter zatrdil — in iz njegovih ust je govorilo vseh 45 milijonov Italijanov —, tla »zahtevamo svečano polno in popolno odgovornost za vojno«, kajti nihče se ne misli odtegniti tej častni obveznosti. Spomnil se je naporov Italijanov, žrtev junakov za pridobitev boljše bodočnosti deželi, spomnil sc je spontano žrtve legionarjev, ki v šnaniii nrisnevali skupno z junaškimi pe- hotami Caudilla za rešitev katoliške in sredozemske omike pred boljševiškim besom. Italijanski narod čuti, da bi vse to bilo zaman in da bi nič nc veljala njegova preteklost, če nc bi mogel prenesti te strašne preizkušnje. Z neposrednim sodelovanjem nemške zaveznice in z daljnejšp, toda nič manj učinkovito vzajemnostjo Japonske vzdržuje Italija — od-led mož proti milijonom in milijonom postro-jenih sovražnikov yseli ras, ped zemlje proti obširnosti celin, izkoriščanih od sovražnika, kos morja proti ogromnosti oceanov, ki jih obvladuje sovražnik — že tri leta najkrutejše nu-pade, ki jih pozna zgodovina. Dve leti je njena mornarica obvladovala Sredozemlje spričo najmočnejše mornarice sveta, njena letala so obvladovala nebo spričo bogastva največje industrije sveta, njeni polki so zanesli boj v hišo najbolj oholega sovražnika-Nad dve leti je morala Anglija trpeti našo najdrznejšo akcijo, nad dve leti je bila prisiljena čuvati vrata svojega imperija. Šele pred 10. meseci je mogla Anglija, ko so se njeni moči pridružila moč Zedinjenih držav in viri francoskega kolonialnega imperia, prevzeti pobudo v Sredozemlju. Danes smo mi prisiljeni branili se v svoji hiši. Ali moramo zaradi tega obupati bolj, kakor je obupal sovražnik, ko je potekalo vse njegovo življenje v podzemeljskih zakloniščih in je njegov zaklad plul pod kanadsko zaščito, ko ga je Japonska pregnala s Pacifika in ko so ga Zedinjene države iztisnile z Atlantika? Italijani danes bolj ko kdaj koli prej branijo svojo bodočnost in s tem branijo Evropo naj-žalostnejše usode. »Italijanski narod ve,« je dejal govornik, »da je to vojna celin, ve pa tudi, da Italija ni valolom Evrope, ob katerem sc morajo razbiti najhujši navali sovražnega napada, čeprav je živ, integralen in bistven del življenja naše stare celine: brez njega ne bi imela moderna in bodoča Evropa nobenega smisla. Italijanski narod ve, da je to vojna plemen, v kateri so Angloaincričani samo pred-stražu onih ogromnih valov nižjih plemen, ki napadajo duhovno in fizično nedotakljivost narodov najvišje omike. Zato se bori z obupno besnostjo, ker hoče rešiti samega sebe in svoje plemenito poslanstvo. Z moškim ponosom vojaka, ki si nc taji možnosti sovražnika, je Carlo Scorza očrtal sedanji položaj, proučil nato težkoče Anglo-američanov ter zaključil: »Mi ne govorimo besed prazne tolažbe za same sebe, ako trdimo, do je neprijatelj. čeprav je v trenutku zmagovit in mogočen, v kleščah bojazni časa. Sovražniku ne zadostuje, ako naglo postopa. Njemu je potrebno zažigati etape, ako hoče podpirati nade na zmago.« Govornik se je nato ustavil pri opisovanju razvalin uničenih mest, trpljenja neoDoroženih in izginulih zakladov ter je pri tem uporabljal besede ganljive humanosti. Toda iz. njegovih besed, dasi je bilo iz njih čutiti bolest nad tolikimi izgubami, je vrela gotovost, da se bo Italija, kakor je že tolikokrat in tolikokrat v svoji zgodovini trpela, krvavela in gorela, pre-rodilu sijajnejšu in čudovitejša. Govornik svojim poslušalcem ni prikrival, kaj bi bilo iz Italije, ako bi sovražnik zmagal. Prav zato, da se izogne temu, da bi najžalostncjša usoda zadela zibelko omike, so Italijani piežeti v tej uri z eno samo voljo: z voljo do odpora. »Toda to nc zadostuje,« je dejal Carlo Scorza, »čc ni v središču vsega našega bitja obupna volja po premaganju točke pasivnega odpora, da se preide v trenutku, ko sc bo opazilo prvo popuščanje nasprotnega pritiska, k najsilovitcjši reakciji. Ne torej volja navadnega odpora, ne torej skoraj fatulisticna zavest, da je dovolj sprejemati sovražne udarce, marveč duhovna in gmotna priprava za vračanje udarca za udarec, napada za napad, uničenja za uničenje. Sovražnik sc je vrgel v podjetje, v katerega je položil vse svoje upanje. Če ostanemo neustrašni, bomo izčrpali sunek in ga zadržali. Ne samo to, temveč na našem ozemlju, na svetili tleh domovine, bomo našli najboljše pogoje, da se povzpnemo in dosežemo zmago. Italija je vedno v stoletjih dokazala, da se je pogreznjena in prisiljena v najgloblje bolesti zopet dvignila s šitvi in življenju.« prepude tragedije svojo krepostjo k in rc- stva, ki je danes v Rimu izredno številno, sprejel letalski napad popolnoma mirno. Berlin, 20. julija \S. Poročilo o terorističnem angloameriškem napadu nn Rim je glavno, kar | »opisuje danes nemški tisk. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše. da ta napad ni prizadel samo Italijo iu Italijanov, ampak je žalitev vse zahodne kulture. I.ist tudi poudarja, du je Vatikan že zatrdil, da bi sleherno bombardiranje mesta Itiinu moralo zadeti zgodovinske s|>omcnikc in kulturna dela. ki so edinstvena svoje vrste. To dejanje je višek zločinov, ki so jih zagrešili Angleži in Amerikanci s sovražniki zahodne kulture. »Volkischer Beo-bachter« opozarja na nedavna rušilnu dejanja. ki so jih Angleži in Amerikanci zagrešili proti cerkvam v Kiilnu, Achenil, Napoliju, Pa-lcrmu. Med svojimi boji v Franciji so Nemci namenoma hoteli pripraviti francoske ka-tedrulc, dasi so tc bile v sredi bojne črte. Najboljši odgovor Rooseveltu in Churchillu Bukarešta, 20. julija AS. Romunski tisk z velikim poudarkom objavlja govor Tajnika stranke in ga naziva najboljši odgovor na Roo-sevcltove in Churchillovc privide o neki knpi-tulaciji Italije. »Tiinpul« piše, da tudi pred grožnjami in uničevanjem Italija ni mogla kreniti 1x1 drugi cesti in piše, da zavezniki resnično niso bili spretni, ko so Italiji dali izbiro kapitulacije ali pa odpor. I.ist se vprašuje, katera bi bila tu država, ki bi kapitulirala brez boja? Grožnja o uničenju takšne države kakor je Italija, pa samo krepi voljo za boj. Berlin, 20. julija, s. V nekem dopisu iz Rima pod naslovom Italija odgovorja z eno samo besedo: »prezir«, piše »Bcrliner Borsen Zeitung«. da kleni govor, ki ga je iinel tajnik fašistovske stranke, lepo prikazuje duhovne in zgodovinske razloge, zaradi katerih si: Italija vojskuje. W ronesrce sovjetskih tankov uničenih Hitlerjev glavni stan, 21. julija. Vrhovno po-veljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Sovjetski napad proti vzhodnemu bojišču se je izjalovil tudi včeraj ob uspešni obrambi naše od letalstva odlično podpirane kopne vojske, ki je pri tem znova uničila 562 oklepnih vozil. Na kubanjskem mostišču se je ponesrečilo več sovražnih napadov proti višinskim postojankam zapadno od Krimskaje, deloma pa so bili ti napadi že v izhodiščnih postojankah lazbiti. Z uporabo nadaljnjih ojačenj jc ponovil sovražnik svoje močne prodorne napade ob M i u s u in srednjem Doncu. V trdovratnih in sprememb polnih bojih so bili ti napadi odbiti. Med tem ko javljajo s prostora severno od Bjelgoroda samo o krajevnih delnih sovražnih napadih, se težki obrambni boji v bojnem področju pri Orlu nadaljujejo. Z močnimi protinapadi so bile sovjetske čete na nekaj mestih vržene nazaj. Na drugih mestih so naše čete v ogorčenih bojih ustavile napade močnih sovražnih pehotnih in oklepnih sil. Na Siciliji so bili v trdovratnih bojih odbili številni napadi močnih sovražnih infanterij-skih in oklepnih skupin, v sodelovanju z oddelki Pri Orlu so bile sovjetske čete odbite nemških letal za bližnje polete. Nemško in italijansko letalstvo je nadaljevalo svoje napade proti sovražnemu transportnemu brodovju tudi včeraj z dobrim uspehom. Pri teh napadih je bil med drugim z bombnimi zadetki potopljen sovražni tovor-, ni parnik z nad 10.000 br. reg. tonami. V pretekli noči so napadla nemška bojna letala Malto. Berlin, 20. julija. AS. Vojni dopisnik popisuje nedavne vojaške dogodke na srednjem delu vzhodnega bojišča in pravi, da so Sovjeti v zadnjih dneh proti Orlu vrgli v boj 120.000 mož, 5C0 topov in 300 tankov, poleg tega pa še mnogo specializiranih čet. To množico so Sovjeti nagnali v boj v zaporednih valovih. Nemški pešci so zadržali prvi siloviti napad in tako omogočili, da se organizira primerna obramba, ki se je naslednje dni vedno bolj krepila. Danes se lahko reče, da je vrhunec že presežen, ne da bi sovjetski načrt dosegel kakšen uspeh Seveda se bitka pri Orlu nadaljuje z največjo silovitostjo, kajti sovražnik nc misli odnehati od svojega namena in Sovieti napadajo z velikimi silami. Naslcdnii dnevi bodo prinesli še kritične ure, polne napetosti, toda nemške divizije, ki so se bojevale v težkih zimskih bojih in vedno odbile sovražnika, bodo znale udariti na:aj in v primernem trenutku preiti iz obrambne bitke v zmagovito uničevalno bitko. Papež na razvalinah bazilike Sv. Lovrenca Rim, 20. julija, s. Papež, ki ga je spremljal samo numestuik iz vatikanskega državnega tajništva mons. Montini, ne pa morda še kdo drugi od običajnih njegovih dvornih spremljevalcev, se je včeraj ob 18 z avtomobilom odpeljal do bazilike sv. Ix)vrenca, ki jo onstran obzidja poleg pokopališču Verano. Sv. oče, ki jo med bombardiranjem ostal čisto miren in poln zaupanja v svojih prostorih, je takoj, ko je bilo dano znamenje, da je alarma konec, zahteval, naj {ja obveste o škodi, ki jo je povzročil letalski napad. Ko je izvedel, du je bilo zadetih tudi mnogo zasebnih hiš in zavodov, ga je to zelo potrlo. A ta njegova bol je postala še hujša, ko jo izvedel, da jo več bomb zadelo tudi baziliko -v. Lovrenca >extra muros« in jo razdejalo. Takoj je sklenil, dn se sam prepriča o nastali škodi in vidi, kaj jo ostalo od tega staroduv-nega poslopja, v katerem počivajo zemeljski ostanki njegovega prednika Pija IX. In res se je ob šestin zvečer odpeljal iz Vatikanskega mesta. Nihče ni vedel za ta njegov sklep. Ko se je pripeljal v bližino Verunu, jo že dobil prvi vtis žalostnih posledic letalskega napada. Truma žensk je bila zbrana na prostornem kraju, kjer je bil uničevalni bes podrl na tla stoletne ciprese iz žive meje, ki je vodila ljudstvo na zadnje počivališče dragih. Tudi tu luknje in razvaline. Pupež si je z bolestjo v očeh ogledal žalostno sliko o razdejanju. Ko ga je ljudstvo spoznalo, niti je začelo prirejati manifestacije ljubezni, ki 60 segle poglavarju Kristusovo Cerkve v dušo. Pij XII. je bil videti silno bled. Urez pokrivala je stopil iz avtomobila ter nekaj trenutkov zrl v razvaline starodavne bazilike. Od tega svetišča, ki je bilo eno najlepših in eno najstarodavnejših, kar jih je v Rimu, ni ostalo nič. Stebrišča ni več. Od šestih marmornatih stebrov stojita samo šo dva, a eden od njiju je še bolj nagnjen kakor pa stolp v Pisi, Slike so uničene, kakor bi jih izpraskal z železnimi rokavicami. Nad tistim, kur je bilo nekoč stebrišče, se vidijo ostanki lesenega olioka, katerega prečniki so se zadrli v ktip razdejanega zidu. Njegovao srce je jokalo, iz njegovih ust pa je privrela molitev. In ta njegova molitev ni bila samo molitev za včerušnje žrtve, pač pa tudi za ranjke, ki so bili doslej mirno spali pod znamenjem križa in ki so jih zdaj onečastilj ameriški gangsterji, ki se hočejo predstavljati svetu kot osvobodilci. Komentarji nemških listov: Po tej tihi molitvi jo Pij XII. — množica ljudstva je delila z njim globoko bol in razu- mela ves pomen dejania nika, ki je razširil roke, ristusovega namest-da podeli blagoslov vere in tolažbe prebivalstvu svojega ljublje- nega Rima, zakaj on ni samo Rimljan, temveč tudi vikar te svoje ljubljene zemlje — pokleknil ob zbranem mističnem molku vseh navzočih. Papež je pred razvalinami novih divjakov, red veličanstvom smrti, pokopališčem, podelil judstvu blagoslov. Čez nekaj trenutkov, ko se je množica vernikov še tesnejo strnila okoli ! ^ _ .. 1 .. — _ ____ .. •« t I, I ! X « ! nr, I i l \ L I I II I I H/\ b rt «rt Pi njega in so mu najbližji poljubljali roko, je spet sedel v avtomobil ter se odpeljal s tega žalostnega kraja. Sv. oče se ni takoi vrnil v Vatikan. Hotel se je odpeljati še na bližnje ceste, kjer se je bila razdivjala okrutna besnost boinbarderjev. Tudi na teh cestah so množice ljudstva priredile papežu manifestacije vere in je sy. oče tudi tu podelil ljudstvu blagoslov. Na kraj so se poduli tudi kardinal vikar Marchetti Selvaggiani, kardinal Caccia — Do-mioni, mons. Praglia, mons. Respighi, prefekt vatikanskega ceremoniala in drugi prelati. Od bazilike sv. Lovrenca je kaj malo ostalo. Lesena streha je padla na tla, Franceschi-nijeve slike so po veliki večini uničene. Te slike so kazale pogreb sv. Štefana in sv. Lovrenca. Tudi papežev oltar je bil hudo poškodovan. Marmornati baldahin jo ob straneh okrušen. Oltar naredi na človeku obupen vtis. Svečniki so prevrnjeni. Prav tako sta padla na tla tudi marmornata kipca, ki sta stala ob straneh ci-borija. Oltar sam je razdejan. Na eni strani leži nn tleh prt, ki je pokrival oltar. Marmornati baldahin je delo starodavnih umetnikov in ga je blagoslovil opat Hugo leta 1148, kakor kaže napis na baldahinu samem. Orgle so j>o-lomljcnc in piščali, iz katerih je bil prihajal mogočni glas med svetimi obredi, so skrivljcne in so popadale na tla. Tudi satoradavna prižni-ca 60 zdi da je razdejana, prav tako okrasje pod njo. Slavolok s starodavnimi mozaiki, ki jih je dal obnoviti Pelngij IL, kažejo Kristusa, sv. Petra, sv. Pavla, sv. Lovrenca in druge svetnike, sicer še stoji, a na enem od mozaikov se pozna velika razpoka. Vzvišeni sedeži so razdejani. Grob Pija IX. se zdi nedotaknjen, malo pa je poškodovana tudi grobnica mučencev, ki ni bila razdejana, čeprav je bila tudi zadeta. Ci-borij je nepoškodovan in iz njega so takoj po končanem letalskem napadu prejeli sv. obhajilo oo. kaptteini iz te bazilike. Nezaslišano dejan je anglosaškega nasilstva Taki teroristični napadi ne bodo zlomili morale italijanskega ljudstva Berlin, 20. julija. AS. Vsi listi podčrtavajo strahotno nasilnost angloamcriških metod proti najodličnejšim spomenikom civilizacije. Podčrtavajo predvsem, da je dal Roosevelt zagotovila, da ne bodo zadeti spomeniki in italijanske cerkve in da bodo anglosaški letalci imeli za nalogo zadevati izključno vojaške cilje. Toda prvi cilj sovražnih bomb je bila ravno starodavna bazilika sv. Lovrenca, ki je bicer krščanske umetnosti. Dnevniki odločno obsojajo ta engloameriški napad in nazi-vajo Angleže in Amerikance »barbare«, »rušilce cerkva in uničevalce svetih stvari«. Listi opozarjajo, da je na vsem svetu napravil ogromen vtis ta napad letalskih gangsterjev. Listi zlesti opisujejo obisk svetega očeta kmalu po napadu na prizadete dele Rima, prav tako pa obiske vladarjev v bolnišnicah, kjer 60 ranjenci sovražnega bombardiranja. Nemški tisk soglasno poudarja, da se sovražnik moli, če misli, da bo lahko zlomil moralo italijanskega ljudstva z letalskim nasilstvom in pravi, da italijansko ljudstvo prav tako kakor nemško še čvrsteje vztraja v volji upirati se in se vojskovati do končne zmage. Berlin, 20. julija AS. Diplomatski sotrudnik nemške uradne agencije piše, da so vkljub slovesni obljubi papežu ameriški letalci metali bombe na večno mesto in so bombe padle na najslavnejše spomenike krščanstva in umetnosti. J i spomeniki so bili razdejani obenem s stanovanjskimi hišami in kulturnimi napravami. Kakor pri Churchillovi in Rooseveltovi poslanici italijanskemu narodu, tako je tudi pri tem nasilnem napadu na Rim jasno vidna politična aktivnost, ki hoče podreti moralo civilnega prebivalstva. I)rug cilj ni bil in ne bo dosežen, pač pa obratno bo to zlo dejanje služilo temu, da okrepi italijansko ljudstvo v njegovem sklepu upirati se do konca. Miinchen, 20. julija AS. »Miinchener Neu-ste Nachrichten« komentira poročilo o terorističnem napadu na Rim. List piše, da je sovražnik dolgo okleval in to iz golega računar-stva, nato pa je sklenil izvesti odvraten zločin, ko je vrgel bombe na Rim. na središče vsega krščanstva, šele pred devetimi dnevi — piše list — je predsednik Roosevelt ob začetku napada na Sicilijo poslal papežu spomenico in ta spomenica je bila objavljena po radiu prej, kakor pa je prišla v Vatikan. V tej spomenici se je slovesno poudarjalo, da bo na vsak način spoštovana nevtralnost vatikanskega mesta, prav tako cerkve izven zidov Vatikana in pa vsa druga poslopja, ki služijo službi božji. Sedaj pa je postaia kup razvulin zgodovinska bazilika sv. Lovrenca, bazilika, ki jo je v letu 330 zgradil cesar Konstantin. Cerkev je last Vatikana. Takšna je vrednost obljub in obvez, ki jih nnglosnški politiki dajejo svetu. V letakih pa pred in med napadom pa so soočali Rimljanom, da bodo napadi veljali samo vojaškim ciljem. Zadeti pa so bili stanovanjski predeli Rima. Napad na Rim, ki 6 svojimi sestrskimi ntesti deli sedaj usodo, ie napad na mesto, ki čuva nad 3000 letno zgodovino civilizacije. Ta napad ima še mnogo globlji pomen, kajti Rim ni samo last Italijanov, ampak vsega sveta in bombardiran je bil samo iz terorističnih namenov, ker Rim ni industrijsko mesto in zato je ta napad dejanje neizmernega barbarstva, ki ne bo sovražniku nikdar odpuščeno. Madžarsko javno mnenje obsoja^ zločinsko dejanje Budimpešta, 20. julija AS. Bombardiranje Rima je izzvalo silno nezadovoljstvo in obsojanje v Budimpešti. Barbarske metode angloame-ri.škega letalstva proti drugim mestom so dopuščale sodbo, da bo tudi Rim bombardiran. Uradno glasilo »Budapesti Ertesito« piše, da hočejo Angleži dati svetu razumeti, da hočejo spoštovati rimske spomenike, pa so vendor uničili ba-ziliko sv. Lovrenca in to je najbolj odvratno. Dejstvo, da so angleško-ameriški letalci imeli ukaz, da ne smejo poškodovati kulturne spomenike in cerkve, se ne more tolmačiti kot viteška poteza, ker so Anglosasi metali bombe iz višine več tisoč metrov, šele pred nekaj dnevi je predsednik Roosevelt dal papežu zagotovilo, da bo spoštoval cerkve in umetnostne spomenike. Če pa je ta nasilni napnd treba smatrati za posledico angleške jeze, ker je italijanski narod neomajno zavrnil Rooseveltovo in Churchillovo poslanico, tedaj je to dokaz, da obliube,^dane papežu niso bile spoštovane. V Budimpešti se vprašujejo, piše list, da se je treba ozreti za tem, če niso mogoče boljševiki prišli v zavezniškem vojnem svetu do take premoči, da so zaveznikom vsilili tak način vojskovanja. Ali pu je dejansko volja Anglije in Amerike taka, da hočeta popolnoma uničiti spomenike zahodne kulture, kateri tako Angleži kukor tudi Amerikauci toliko dolgujejo. Rim, 20. julija AS. Ravno nu tisti dan, ko so Amerikunci divjaško bombardirali Rim, je argentinski dnevnik »Ptteblo« kakor v zusmeh usod; pisal, da jo popolnoma nemogoče misliti na to, da bi kdo bombardiral Rim. Zlasti tisti si to ne morejo predstavljati, ki v Rimu vidijo prestolnico katolicizma in kulture. Rim je prestolnica krščanstva, njegovi spomeniki pripadajo vsemu svetu in njegovi civilizaciji in zalo mora biti Rim ohranjen. Poveljnik karabinerjev Eksc. Hazon in njegov načelnik glavnega stana polkovnik Barengo — slavni žrtvi bombardiranja Rima Risi, 20. julija. AS. Med sovražnim napadom na Rim sta našla slavno smrt Eksc. Azzolino Hazon, poveljnik kr. karabinerjev, in njegov načelnik glavnega stana polkovnik Ulderico Barengo. Oba sta bila ubita tedaj, ko sta tekla na kraje nesrečo. General Hazon se je rodil v Turinu dne 20. julija 1883 in je imel 36 let službe, od tega en del pri alpincih, ostalo pa pri kr. karabinerjih Bojeval se je v treh vojnah. Kot poročnik alpskih lovcev se je udeležil italijansko-turške vojne v letih 1911, do 1912,, kot kapitan karabinerjev sc je udeležil italijansko-avstrij6ke vojske v letih 1915 do 1918,, kot polkovnik in višji poveljnik kr. karabinerjev pa se je udeležil vojske v Abesiniji, in sicer od začetka sovražnosti pa do julija 1938 je služil v italijanski vzhodni Afriki in si pridobil dve izredni napredovanji zaradi zaslug v vojni. Bil je odlikovan z bronasto kolajno in z vojnim križem za vojaške zasluge in je bil letos 27. februarja imenovan za poveljnika kr. karabinerjev. Gospodarstvo Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča, da bodo delile v dnevih od 22.—28. julija sledeče tvrdke: Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic. Delavsko knnzumno društvo, Smrkolj Albin, A. ftarnbou, Marn Neža, Skupna nabavna in prodajna zadruga (Jurčič), Knnzumno društvo Šiška in Bahovee Josip potrošnikom tretjo pošiljko novega krompirja, in sicer po 2 kg na odrezek »lOS* navadne živilske nakaznice (modre barve), izdane od mestnega pre-skrbovalnega urada v Ljubljani. Prodajna cena krompirja jo določena na 2.40 liro za kilogram. Kdor bi do vključno 26. julija ne dvignil krompirja, bo izgubil pravico do nakupa. Izkaz statističnih podatkov ll%l Meseca junija 1943 je Zavod za zavarovanje Ljubljanske pokrajine izdal za mesec junij naslednje statistične podatke: Članov 16.859 (moških), 10.874 (ženskih), skupaj 27.733; razlika proti lanskemu juniju —177 |m), —143 |ž |, skupaj —320. Bolnikov 396 (m.). 298 (ž.), skupaj 694; razlika proti juniju —119 (m.,) — 18 (ž.), skupaj —137. Povprečna dnevna zavarovana mezda je bila lir 29.96 (m.), lir 17 72 (ž ), skupaj lir 25.16; razlika proti juniju 1942 lir + 1.45 (m.), lir + 1.37 (ž.), skupaj lir + 1.43. Iz trgovinskega registra Pri akcijski družbi za kemično industrijo na Dunaju, podružnica v Ljubljani, je izbrisan zaradi 6mrti reprezentant-ravna-telj družbe Folke Froier. Edini reprezentant podružnice Aleks Rosman je imenovan za direktorja, vpisan pa je prokurist Ervin Hitzl, uradnik podružnice v Ljubljani, ki je upravičen podpisovati tvrdko kolektivno z enim reprezentantom ali drugim prokunstom. Vremenska napoved. 21. julija, (sreda): sprva še jasno, čez dan pooblačitev in vetrovno. Zvečer ali ponoči huda nevihta z nalivi in viharji. (Nevarnost strele!) 22. julija (četrtek): deževno in hladno, toda čez dan zjasnitev. Razdeljevanje mehkega sira Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo potrošniki od 22. do 26. t. m. lahko pri svojih običajnih trgovcih proti odvzemu odrezka 107 julijske živilske nakaznice, izdane od mestnega Poglavarstva, dobili po 80 gramov mehkega sira. rgovol morajo njim pripadajočo količino sira dvigniti nepreklicno do 21. t. m. v Prevodovem skladišču v mestni klavnici. O R T p1 Ti Službeno Iz L. A. Zveze V soboto, ob 17, žensko prvenstvo Ljubljane na igrišču Hermesa. — Nagrade za klubsko prvenstvo. Iz službenih objav Lahkoatletske zveze, ki smo jih prejeli danes posnemamo, da bo v soboto, 24. t. m. ob 17, na igrišču Hermesa v Šiški tekmovanje za žensko prvenstvo Ljubljane. Spored prireditve, pri kateri bodo nastopale zlasti članice Hermesa in tobačne tovarne, bodo tekmovale v naslednjih panogah: tek na 100 m, štafeta 4X£0 m, skok v daljino, skok v višino, met diska (1 kg), suvanje krogle (4 kg) in met kopja (600 gr). Zveza opozarja klube, da je zadnji dan za prijave 22. t. m., do 18 zvečer, po možnosti pa naj pošljejo klubi svoje prijave že prej. Za splošno klubsko prvenstvo, za katero so bodo borili v prihodnjem mesecu, je določila LAZ naslednje nagrade: 1000 lir klubu, ki doseže prvo mesto, 500 lir za drugo in 250 lir za tretje. Poleg teh nagrad bo nakazala zveza po 250 lir vsakemu klubu, ki bo dosegel po prvem tekmovanju A in B skupin minimalne rezultate vsaj v 14 panogah. Poleg tega bo podaril CONI pokal klubu, ki bo v drugem delu klubskega prvenstva (v splošnem pokrajinskem prvenstvu skupin A in B, ki bo 29. avgusta in 5. septembra) dosegel najvišje število točk neodvisno od točk, ki so jih dobili tekmovalci pri oceni za klubsko prvenstvo. Za pokal bodo razdeljene točke tako, da dobi prvi v vsaki panogi 6 točk, drugi 5 itd. do šestega, ki dobi eno točko. Pri štafeti je točkovanje dvojno. Nagrade posameznikom: prvi v finalu skupin A in B v prvem delu klubskega prvenstva (ki bo 1. in 8. avgusta) dobi medaljo; tekmovalec Hermesa, Ilirije, Planine ali Viča, ki bo dosegel največ točk v prvem delu klubskega prvenstva, bo dobil površnik za trening. Za drugi del splošnega pokrajinskega prvenstva je predvideno, da dobi rvi v vsakem finalu nagrado, drugi pa medaljo, retji del klubskega prvenstva (19. septembra in 3. oktobra): tekmovalec, ki doseže v posameznih panogah največ točk, dobi plaketo. Nagrade za klubsko prvenstvo Lahkontletskn zveza v Ljubljani. Nagrade klubom za splošno oceno so sledeče: klubu, ki doseže prvo mesto 1000 lir; klubu, ki doseže drugo mesto 500 lir; klubu, ki doseže tretje mesto 250 lir. Poleg teh nagrad bo zveza nakazala nagrado v znesku 250 lir vsakemu klubu, ki bo po prvem tekmovanju (skupina A in B), ki se bodo vršile 1. in 8. avgusta dosegel minimalne rezultate, ki so predpisani v dopolnilnih določilih priloženih pravilniku prvenstvenih tekmovanj, vsaj v 14. panogah. Posebna nngrnda. Coni bo podaril pokal klubu, ki bo v drugem delu klubskega prvenstva. v splošnem pokrajinskem prvenstvu, skupin A in B, ki bo 29. avgusta in 5. septembra dosegel največje celotno število točk, ki so jih dobili tekmovalci pri oceni za klubsko prvenstvo. Za pokal bodo razdeljene točke tako, da dobi prvi v vsaki disciplini 6 točk drugi 5 itd. do šestega, ki dobi 1 točko. Pri štafeti pu je točkovanje dvojno. Posamezne nagrade. I. v finalu skupina A in B v prvem delu klubskega prvenstva (ki bo 1. in 8- avgusta) dobi medaljo. Tekmovalec Ilermesu, Ilirije, Planine ali Viča, ki bo dosegel največ tečk v prvem delu klubskega prvenstva (skupin A in B) bo dobil trening dres. II. Tekmovanja splošnega pokrajinskega prvenstva (2. del klubskega prvenstva skupin A in B, ki bo 29. avgusta in 3 oktobra). Tekmovalec, ki doseže v -posameznih disciplinah največ točk dobi plaketo. * Marsov mladinski turnir. Včeraj popoldne je priredil agilni SK Mars na svojem igrišču za Ko-linsko tovarno nogometni turnir najmlajših O fantičkih pa moramo reči, da so imeli srečo in smolo hkrati. Tri tekme so bile na sporedu, vse tri so odigrali, vendar ni bilo niti enega zmaguiočega ali poraženega moštva Vse tri tekme so bile namreč neodločene, in zdaj ima vsako sodelujoče moštvo po eno točko, 216 velikih strani s 420 slikami obsega roman v slikali ^ »QUO VADIŠ«! 69 To prijateljstvo je spravljalo v smeh vso prestolnico. Neka vplivna dama jo skušala nekoč carici dopovedati, da vzbuja lo nenavadno odlikovanje dekleta, ki nima nobenega uradnega mesta, ]>reccj upravičeno zavist in ljubosumnost. Carica pa je živahno odgovorila: »Ana ii'i nikaka uslužbenka. Moja prijateljica jo.« Uboga vladarica se ni zavedala, da je prav zaradi tega prijateljskega razmerja dekletov položaj tako kočljiv. Da je ena izmed dvornih bila carici bolj draga kot druge, kakor na primer princesa Orbe-ljani, lo je bilo nekaj popolnoma naravnega. Tudi če je imela poleg sebe kako uslužbenko, kakor gospodično Schncider, je tudi bilo popolnoma na mestu. Nenavadno je bilo prav to, da je carica naklonila posebno prijateljstvo mlademu dekletu iz ruske visoke družbe, ki niti ni bila sirota, kar bi nekako opravičevalo njeno dejanje. Opozorili moramo na dejstvo, da je carica namenoma hotela kljubovati visoki družbi; la pa se je maščevala na ta način, da ji je podtikala slabe in celo nenravne namene. Dekletovo vedenje je celo opravičevalo lako natolcevanje. Bila je vsa prevzeta od nenadne srečo, da je postala caričina prijateljica in se jo s tem postavljala na smešen način. Delala se je skrivnostno ali pa so je v caričini odsotnosti, prepuščala naravnost smešni čustvenosti. Hudobni jeziki niso mirovali. Nekateri ožji sodelavci so obzirno opozorili o tem carja in tudi carica sama je »poznala, da je položaj nekoliko neprijeten, Porabila je lorej prvo priliko in dekle omo-| žila z mornariškim častnikom Virubovim. Ana ni bila prav nič navdušena za to zakonsko zvezo, ker ee je bala, da bi z njo izgubila svoj ugoden položaj. Odločila se je šele tedaj, ko ji je carica zagotovila, da njuno prijateljstvo zaradi tega ne bo prav nič trpelo. Poroka je bila spomladi leta 1907 v kapeli v Carskojem Selu. Mladi soprog jo takoj postal carjev pribočnik in je tako pripadal carjevemu spremstvu. Čeprav je Ana s tem, da so je poročila, izgubila naslov častne dame, je njen položaj poslal še boljši, ker je po možu imela pravico ostati v bližini vladarjev. Ostala je v njunem sjirem-61vu na vseh potovanjih in tako se je vez med njo in carico še bolj zožila. Pridobila pa je ludi s tem, ker ni prišla več v stik s carico samo na dvoril ali pri kaikih obiskih, ampak jo je lahko sprejela v svoji hiši. Zakonca Virubova sta imela svojo hišo v bližini Carskega Sela in poleti sla prebivala v vili poleg Peterhofa. Tako Ju je večkrat doletela čast, da ju je carica obiskala. Pogoslo-krat sta vladarja prihajala k njima in ostala ves večer v njuni družbi. Carica je skoraj vsak dan prihajala po svojo mla,.' prijateljico in odhajala z njo na sprehod. Ti odnosi so trajali celo leto. Nato so je zakonska zveza Vi-rubovih razdrla. Nikakor ne bomo poročali o hudobnih govoricah, ki so v zvezi s tem krožile po prestolnici. Odnošaji med carico in gospo Virubovo pa se zaradi tega niso nič spremenili; postali so še bolj prisrčni. Carici se je zdelo, da mora zdaj posvetiti Še več pozornosti svoji prijateljici. Zdelo se ji je, da je ona odgovorna za vse, ker je sama želela to poroko in. ker je vedno živela v prepričanju, da morajo biti nesrečni vsi tisli, ki so ji vdani. Naj bo kakor koli, Ana Virubova je postnla neločljiva caričina prijateljica. Carica je videla v njej žrtev usode in ji je skušala nadomestiti vse, kar je izgubila. Mislila jo, da Ana nima drugih želj kakor samo carifine. Dejansko pa je mlada žena prav kmalu imela okrog sebe cel krog dvorjanov, ki so holeli po njej prili v milost pri vladarjih. Imela je svoj zaupen krog, kl je prav kmalu poslal caričin krog. Tako se je etvoril okrog carice majhen krog, v katerem je bila družina Tanejev, gospa Dehn, soproga nekega mornariškega častnika, nekaj častnikov in nekaj žensk, ki niso pripadale visoki družbi. Zdelo se je, da se ti ljudje zanimajo za verska vprašanja, katerim se je carica posvetila z vso dušo. Carica je bila prepričana, da Ima okrog sebe preprosto in čiste duše, ki so bile vdane Bogu in njegovemu maziljencu.' Niti opazila ni malih eplelk in nizkotnega korislolovstva. Niti za hip ni dvomila o iskrenosti leh ljudi. Sredi tega kroga pa je zdaj bil Raspulin. Popisali smo precej- natančno začetne odnose med carico In gospo Virubovo, ker so te podrobnosti bolj tnalo znane. Kar se pa tiče o Rasputinovih odnosih do gospe Virubove in do drugih gospa, ni naša naloga, da o tem razpravljamo. Mnogo se je govorilo o teh odnosih in poznejša književnost je vse te govorice še preliravala. Naj bo kakor koli, tudi če je res, da so se nekatere gospe Rasputinu popolnoma predale, je gotovo, da carica o tem ni nič vedela in lega niti slutila ni. Zanjo je bil Raspulin vedno svetnik, samo svetnik, ki so ga pokvarjeni ljudje obrekovali, ker niso mogli razumeti njegove svetosti. Ženske, ki so prihajale v Rasputinovo družbo, so v njenih očeh bile izvoljene duše, ki so se znale dvigniti tako visoko, da so razumele njegovo svetost. Misel, da bi to navdušenje zanj moglo biti omadeževano z nenravnimi prestopki, ji je bil tuja, in bi jo brez dvorna z ogorčenjem odklonila. Vsa leta, do Rasputinovo smrti, in tudi pozneje, carica ni niti za hip dvomila o njegovi svetosti in o čistih čustvih, ki so jih nekatere duše gojile do njega. V tem je neka zaslepljenost, ki bi bila skoraj nerazumljiva, če bi ne vedeli, da je v tem časti carica bila skoraj v patološkem stanju, Njena verska vznesenost se je polagoma osredotočila na uverjenost, da je Rasputin božji poslanec in edina rešitev v viharju, ki jo divjal v deželi. Kakor vse osebe, ki jih muči fiksna ideja, tako je ludi carica kljub vsej svoji razsodnosti bila slepa za vse zunan je znake, ki so pričali, da Je resnica ravno nasprotna kot slika, ki jo je sama imela v duši. Trdovratno se je branila 6prejemali to, kar bi moglo uničiti njeno prevaro. 1 t- novice Koledar Sreda, 21. malega srpanai Praksedo, devica; Julija, devica in mučenica; Angelina, vdova. Četrtek, 22. malega srpana: Marija Magdalena, spokornica; Mcnelej, vdova. Zgodovinski paberk! 21. malega srpana: 1. 1774., so sklenili Rusi in Turki mir v Kučuk-KajnardH. Katarina II. (1762.—1796.) se je držala v zunanji politiki staroruskega programa in razširjala svojo državo na škodo Poljske in Turčije. Barska konfederacija — zveza poljskega plemstva za zaščito interesov katoliške cerkve na Poljskem — je pregovorila Turčijo, da je napovedala Rusiji vojno. Turki so se tedaj uprli Moldavani, Vlahi, Jugoslovani in Grki; sicer so Turki ustaške Grke strahovito kaznovali, toda ruska mornarica, ki je priplula iz Baltika mimo Gibraltarja v Egej, je pri CeSmi, nasproti otoku Hiju, uničila turško. Ko so Rusi ponovno premagali Turke tudi na kopnem, so ti sklenili mir, v katerem so priznali Vlaški in Moldaviji samoupravo in se odrekli Krimu, ki je nato životaril nekaj let kot neodvisna država, dokler se ni združil z Rusijo. Ta mir je velepomem-ben v zgodovini propadanja osmansk* države v Evropi; Turčija je začela izgubljati gospostvo na Črnem morju in Balkanskim polotokom. Obenem se je poostrila borba med Avstrijo in Rusijo za turško dediščino; 1. 1811., se je rodil v Zagrebu Dimitrije Deme-ter. Zdravnik po poklicu se je zanimal za umetnost in organiziral v Zagrebu gledališče ter bil njegov prvi umetniški vodja. Pisal je originalne drame, od katerih je najznamenitejša »Teuta«, v kateri popisuje borbo svobodoljubnih Ilirov z Rimljani. Drugo znano delo je epska pesem Grobničko polje, v kateri slavi zmago Hrvatov nad Tatari; v tej pesmi je znamenita pesem »Prosto zrakom ptica leti«, ki je postala ilirska budnica; 1. 1862., je umrl v Ljubljani pisatelj Jurij Grab-ner, rojen aprila 1806.. v Šent Jerneju na Dolenjskem. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in Ljubljani, kjer jc po maturi stopil v bogoslovje, pa že po drugem letniku odšel na Dunaj in se posvetil pravu. Po diplomi je živel nekaj let na Dunaju kot domač učitelj, nato pa se vrnil v Ljubljano, dovršil teologijo in bil pc»večen v mašnika. Služboval je v raznih krajih, od leta 1852. dalje je deloval kot prefekt v Alojzijevišču. Poskušanje v slovenskih pesmih pri Metelku tn Kastelčeve »Čbelice« 1. zvezek, ki ga je prebiral še v ljubljanskem bogoslovju, ga jo zvabilo, da se je pridružil Čbeličarjem. V pesmih, ki jih je objavil, prevladuje misel na duhovniški poklic, večnost in do-motožje. K poeziji sc kasneje ni več vrnil, pač pa je sodeloval pri \Volfovem Sv. pismu ter pri Ciga-letovem nemško-slovenskem slovarju. Pisateljski začetniki med alojzijeviščniki, kakor Jurčič, so imeli v njem dobrega voditelja. O zgodovini denarja boste brali v 00 Gospe dr. šušteršieevi v slovo! Nekaj let je tega, kar sem spoznal gospo dr. Susteršičevo osebno in nekoliko pobliže. Ponosna, samozavestna gospa je spustila svojo navidezno krinko z obraza, ko je spoznala človeka nekoliko pobliže in še to so bili redki trenutki, ko je človek lahko opazil v njeni navidezni okorelosti in osebni molčečnosti tako srčno dobro in blago damo. Pomaknjena popolnoma v ozadje, navidezno nemeneča se za okolico, je z bistrim in prodirnim očesom hotela biti popolnoma na tekočem. Same sebe ni nikdar iskala, hotela je vedeti le za druge in v takšne potankosti celo, da bi človek mislil, da je vzrok temu le radovednost, v bistvu pa je bila to le njena srčna potreba, da je človeka mogla razumeti in če jc lc bilo mogoče, tudi pomagati. Ko je kdo imel priliko oglasiti se na njenem stanovanju, ga je sprejela s toliko toplote in hotela je pogostiti prišieca z vsemi mogočimi pozornostmi, le za sebe ni nikdar iskala. Ponosno in vzišeno se je kazala, toda njene notranjosti ni mogel vsakdo spoznati. Mehka in čuteča duša se je skrivala v telesu od starosti in starostnih tegob skrušenem, toda nihče je ni mogel videti niti enkrat, da bi to na zunaj pokazala. Ponosno vzravnana je hodila po ulicah, skrbeča sama za sebe in maklokdo je mogel opazili njeno premagovanje telesnih muk, ki jih je prenašala sama za sebe. Kadar koli ji je zdravje dopuščalo, si je vzela čas, da je prišla na vrt in na obisk k svojim prijateljem. Za vsakega posebej se je v potankosti zanimala, za vsakega je našla primerno besedo in kdor jo je hotel razumeti, je utegnil videti, da ji je to prišlo iz srca. Po kratkem razgovoru se je umaknila sama na vrt, ni hotela nobene pomoči, vzela svoje delo v roke, ročno ali duševno, in se poglobila. Le otroci so ji bili dobrodošli in od daleč si mogel opazovati, kako se je navidez stara gospa zopet pomladila in se spustila z njimi v prisrčen razgovor. Zaživela je z njimi mladostno življenje in otroci so jo imeli radi. Za vsako bolezen otrok se je natančno zanimala in hotelo je vedeti vse, kako je z njimi, če slučajno ni mogla sama priti. Veliko ljubezen je kazala do rož, ki si jih je najrajši sama nabrala, da so ji bile v njeni samoti v uteho. Te so ji bile najljubši dar, ki ga je z veseljem vedno sprejela. Z njimi jc pa tudi vedno počastila spomin svojega gospoda, ki ga je redno obiskovala pri Sv. Križu. Nikdar ni blaga gospa dala niti enega znaka, kjer bi človek lahko opazil, da njena volja popušča na račun telesa. Z železno vztrajnostjo je prenašala muke, ki so se s starostjo kopičile in pod-leči je moralo telo, ne da bi duh klonil. Omahnilo je telo, ko je volja še hotela izvršiti svojo dolžnost in se tiho sama za sebe poslovila od svojih najdražjih in bližnjih. Naj se spočije trudno telo v domači zemlji, dušo pa ji naj Pravični sprejme z ono dobroto, ki jo je njeno telo toliko prekipevalo v tem življenju, tako skrito in vendar tako obilno. Z Bogom, blaga gospa Šusteršičeva! II. O zgodovini denarla b o s i e brali v 1CTP 1717(30 Ob obiefnki smrti župnika Janeza Raztresena Ko se je v lanskih vročih julijskih dneh razlival čez našo zemljo besni val komunističnega sovraštva, ki je hotelo obračunati najprej s svojimi načelnimi nasprotniki, so v velikem številu začeli padati zlasti dušni pastirji. Da, udariti je treba najprej pastirja, potem se bodo ovce žo razkropile. Tega vodila se ie držul komunizem, ki ie vedel, da načelnega nasprotnika nikdar ne bo mogel ukloniti in pripraviti do tega, da ne bi njemu zaupanih dus opozarjal pred nevarnostjo. V tedanji zmedi duhov je tudi suhorski župnik Janez Raztresen jasno spoznal klic času in cclo rekel svojim prijateljem: »Ljudje bodo šele tedaj popolnoma spregledali, kadar bodo začele padati duhovniške žrtve. Tedaj bodo videli, du gre »osvobodilni fronti« v resnici samo za komunistično diktaturo ter za versko preganjanje. Zato pravim, da bi bilo dobro, če pade kakšen duhovnik. Tedaj bodo ljudje spregledali. Sam sem pripravljen, da padem kot prvi.« Župnik iz Suhorju pri Metliki ni padel kot prvi duhovnik, obsojen od OF. Več slovenskih duhovnikov je že pred njim moralo žrtvovati življenje za svoje versko prepričanje. Toda skupaj z drugimi je tudi smrt župnika Raztresena odprla zopet novim ljudem oči ter jih privedla k resnici. Tako se je s krvnimi žrtvami začela pot očiščevanja, pot k resnici, pot do spoznanju. K razjasnitvi razmer in k brezpogojni ostri ločitvi duhov so morda največ pripomogle prav duhovniške žrtve. In po nedolžnem prelita kri rajnega župnika Raztresena je privedla k spoznanju marsikoga, ki je bil še v zmoti. Čemu si je najvišja Modrost izbrala za žrtev prav suhorskega župnika, bo ostalo prikrito vsem, tudi njegovim prijateljem in njegovim faranoin. Za svoje župljane je rajni skrbel naravnost očetovsko. Vse, kar je mogel, je od srca rad storil zanje. Slovel je po svoji gostolj ubnosti. Kdor koli je stopil v njegovo . J.evež a1i gospod, dijak ali delavec, vsak jc doživel ljubezniv sprejem in tudi pomoč, če jo je potreboval. Prav zato je bil povsod priljubljen kot dobrotnik prebivalstva in zlasti re-vežev. Prav danes je minulo leto dni — partizanski razbojniki so ga odpeljuli 21. julija — ko so ga po strašnem mučenju ubili. Dolga pot njegovega mašništva, saj je bil posvečen že leta 1919, se je po 12 letih župnikovanju tako nenadno končala na Gorjancih, ki jih jc tako vzljubil. Največja žrtev, ki jo more pastir dati za svoje ovce, ni bila zastonj. Naj počiva v miru! — Maša zaduinlca la g. Ivanom Raztresenom, rajnim župnikom ne Suhorju pri Metliki bo v sredo, 21. julija, v stolnici, ob sedmih zjutraj, pri oltarju sv. Rešnjega Telesa. — Na klasični gtmnaziji bodo spre|emni izpiti za prvi razred srednjih šol dne 23. in 24. julija, v novem urful. gimnazijskem poslopju v Subičevi ulici št. 1. Učenci naj se zbero ondi oba dneva ob 8 in prineso potrebno orodje za pisanje in risaniei papir dobe v šoli. Izpiti bodo trajali oba dneva do 6 (18). Oni, ki se vozijo, bodo pa prej na vrsti, da se bodo lahko pravočasno vrnili. Kdor še ni poslal aH oddal spričevala 4 razreda ljudske šole, ga mora prinesti s seboj k izpitu. — Ravnateljstvo. — Sprejemni izpiti na I. drž. ženski realni gimnaziji v Ljubljani bodo v dneh 27. do 2$. julija t. 1. Vse priglaSenke naj pridejo 27. t. m. do tri četrt na osem zjutraj na dvorišče Lichtenturnove-ga zavoda, kjer bodo zvedele podrobni spored izpita. Izpričevala o dovTŠcnem četrtem razredu ljudske Šole je pa treba takoj poslati ali prinesti v ravnateljevo pisarno. K izpitu naj vzamejo učenke s seboj le pisalno orodje, potrebni papir dobijo v šoli. — Ravnateljstvo. — Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Učenci in učenke, ki žele v šolskem letu 1943-44 vstopiti v I. ali II. razred kot novinci ali ponavljale!, se morajo zglasiti pri ravnat, v teku tekom meseca avgusta. Ravnateljstvo sprejeme prijave vsak delavnik med 9 in 11. Prijaviti se je treba v spremstvu staršev ali skrbnikov in predložiti prijavo, ki jo dobe pri šolskem slugu, in vse drugo, kakor je objavljeno na razglasni deski. — V L razred se sprejemajo tisti, ki so napravili završni izpit na meščanski ioli ali nižji tečajni izpit na gimnaziji po dovršenem IV. razredu. Vprašanje, če sc bodo sprejemali tudi tisti, ki so opravili nižji tečajni izpit po dovršenem III. gim. razredu, bo rešila šolska oblast in bo rešitev objavljena v dnevnem časopisju. — V II. rnzred se sprejemajo tisti, ki so dovršili I. razred dvorazredne trgovske šole. — Opozarjamo železniške upokojence, da se v zadevi izmenjave dosedanjih železniških legitimacij za nove nemudoma zglase pri Šefih pristojnih postaj, kjer dobe tozadevna navodila. — Direkcija državnih železnic Ljubljana. — Vročina pritiska. Vse pred dnevi objavljene vremenske napovedi se niso v tem zmotile, ko so naglasile nastop in vdor vročega vala. Vročina pritiska, saj sc kmalu pričenja doba pasjih dni. V NOVO! PoselMiest t slevenski religiozni literaturi mm Humus evangelijih priredil dr. a. s N o i 286 strani Kratko, a p op« In e tivljem)« kri»ui*«Slovencu'. Za šop ključev Izgubljen od Streliške ulice do Karlovškeg« mostu dobi najditelj lepo nagrado pri upravi »Slovenca«. Najbolj izvirna In najbolj zanimiva knjiga letošnjega lota i® ROMAN V SLIKAH ki bo izšel v začetku avgusta. Oblika: četrt strani »Slovenca« Velikost: 216 strani s 420 slikami na dobrem papirju. Cena : Mehko v karton vezana 32 lir Trdo v polplatno vezana 45 lir Trdo v celo platno vezana na najboljšem papirju......85 lir (Samo nekaj izvodov) Čas za prednaročbo (zadostuje dopisnica): do 5. avgusta. Naročila sprejema: Uredništvo „ r i nwrnn/rr » < « J. Oliver C ti r w o o d 37 Pogledal ie okrog sebe kakor pes, ki išče sledov. Ob vseh štirih oknih so visele vrvi za zavese, ob zidu je bilo mnogo orožja, na nadzornikov! pisalni mizi je stal težak obtežilnik za papir v obliki kamenitega tomahawka {indijanske bojne sekire) in pod mrtvečevo roko je ležal njegov samokres, Storilec je imel torej na razpolago toliko predmetov, ki bi se jih mogel poslužiti brez izgube časa; zakaj je vendar uporabil tako nenavaden predmet — kito ženskih las? Še drug predmet je pritegnil nase Kentovo pozornost: vezalka za visoke, do kolen segajoče čevlje, dolga poldrug meter in iz jelenjega usnja. Poiskal je še drugo vezalko; ležala je blizu kraja, kjer je bila stala Marette. Zopet si ji postavil vprašanje, na katero si ni mogel dati odgovora: zakaj je morilec zadavil nadzornika z ženskimi lasmi, namesto da bi uporabil vezalko ali vrv za zavese? Stopil je k oknom in ugotovi!, da so zaprta. Nato se je poslednjič sklonil h eKdstyju. Vedel je, da je nadzornik v zadnjih trenutkih svojega življe- nja moral prestati mučno in počasno smrtno borbo, kar je zlahka mogel prebrati z izmučenega in spa-čenega obraza. Nadzornik je bil močan človek in bi se vendar moral boriti — četudi deloma croam-ljen — za svoje življenje, toda sili, ki jc bila močnejša od njegovih moči, se ni mogel upirati. Morilec je držal Kedstyjevo glavo tako, da mu jc mogel odvzeti življenje s počasnim davljenjem z ženskimi lasmi Kenta, ki je počasi razčlcnieva' Dotek zločina po vseh znakih, ie navdalo nepopisno veselje: nemogoče je bilo, da bi mogla nadzornika zadaviti moč majhnih Marcttinih rok! Moč, ki je še večja kot njegova — Kcntova — je morala obvladati nadzornika in mu počasi uničevati življenje! Počasi je odšel iz sobe in tiho zaprl vrata. Ko je prišel do glavnih vrat, ki so bila samo zaprta, ne pa tudi zaklenjena, se je hipoma ustavil. Prevzela ga je nova misel in navdala ga je večja groza kot ob odkritju Kcdstvievega trupla Marette! Kakšne bodo posledice odkritja nadzornikovega trupla! Stisnil jc pesti: danes je svet proti njemu, jutri bo tudi proti njej, kajti on — Kent — že prej ni mogel verjeti v Marcttino krivdo in dokazi so potrdili njegovo mnenje, toda kdo bo verjel njemu, ki je sam morilec pred očmi Pravicel Kljub temu je začutil v sebi novo moč. Pred nekaj urami je bil jetnik, tik pred obsodbo in brez upanja. V tej uri strašnega obupa pa je prišla Marette, se zanj borila in zmagala, nc da bi pomislila na ceno svoje zmage, ne da bi sc bala nevarnosti poraza: enostavno je prišla in storila, kar je mislila, ker jc vanj zaupala. Sedaj pa ie bila v svoji sobi in vzdihovala: plačevala je ceno za svobodo, ki mu jo je izvojevala. Kent je bil prepričan, da se je moralo tako zgoditi; drzni čin, ki je njemu prinesel svobodo, je pospešil krizo in rezultat je bil — Kedstyjeva nasilna smrt. Prišel ic do stopnic in začel tiho stopati na-vzgon. Najrajši bi začel glasno klicati Marettino ime, toda zadržal ie svoja čustva Prišel je do vrat dekličine sobe in iih odprl. Ležala je v postelji zvita v klobčič, glavo in ramena so ji pokrivali razpleteni lasje. Prvi trenutek se je Kent močno ustrašil, ker se mu je zdelo, da dekle ne diha več Pokleknil je ob postelji, iztegnil roke ter se je dotaknil, »Marette, Marette!« Začutil je, da se je vitko telo zdrznilo. Sklonil jc glavo do njenih dišečih in šc od dežja vlažnih las ter jo močneje prižel k sebi. Dcklica je tiho krik-nila. • Marette!« Nič drugega ni znal reči in nič drugega ne bi mogel reči ta trenutek, ko je začutil, da njegovo srce bije za to deklico Ntitj je začutil rahel pritisk njenih rok ter zagledal bledi obraz in široko odprte oči, prav blizu svojih oči Izvila se mu je iz rok ter se primaknila k steni še vedno zvita v klobčič kot majhen otrok. Njene oči so ga tako nepremično gledale, da se je kar zbal Ni bilo solz v teh lepih očeh, toda njen obraz jfc bil smrtno bled kakor malo prei, ko jo je našel doli v tisti strašni sobi. Kent je kmalu razumel izraz v njenih velikih očeh: v njih se je zrcalilo neverovanie, ki pa je polagoma izginjalo in se umikalo presenečenju Razumel iu,' Marette ni pričakovala, da bo Kent tako ravnal Gotovo je mislila, de bo izginil v noč in se ni nadejala, da bo prišel k njej, ampak da bo pobegnil od nje kakor od prekletega človeka . . . Hotela je izpregovoriti, toda ni se ji posrečilo Kent je še vedno klečal ob postelji. Gledal jo je s takšno ljubeznijo, s takšno skrbjo in samoza-upanjem, dokler se tudi ona ni navzela njegove meči in samozavesti Bledica je počasi izčiniala in na licih se je pokazala rahla rdečica, ustnice to se ji napol odprle in začela ie hitr-eie dihati. »Mislila sem... mislila sem, da ste odšli« — je rekla »Brez vas ne pojdem. Prišel sem, da vas odvedeni s seboj.« Potegnil je iz žepa uro: bila je druga ura po polnoči. Pokazal je uro Maretti. »Če se nevihta poleže, se bo začelo čez tri ure že svitati V kolikem času boste mogli biti popolnoma nared Marette?« Potrudil sc ie, da bi mu glas ne trepetal in Marette je to opazila. Vstala je s postelje in stopila k njemu, držeč se z roko za vrat. ŠPORT Športni drobiž Mariborski železničarji so imeli preteklo nedeljo v gosteh nogometno moštvo Rapid-Oberlaa z Dunaja. Okrog G00 gledalcev je prisostvovalo tekmi, ki so jo dobili domačini s 4 : 2. Poročila omenjajo, da je bil med strelci najuspešnejši Cater. Po gostovanju v Mariboru so prispeli Dunajčani v Celje, kjer so zmagali z 2 : 4. X Breslavi se je vršilo nemško državno prvenstvo v cestnih dirkah. Progo 60 določili po mestnih ulicah in so jo morali dirkalci prevoziti SOkrat, K* *** (V / kar jo znašalo v vsem 85 km. Naslov državnega prvaka za 1. 1948. si jo priboril Berlinčan Harry Saager s časom 2 uri 7:11 min. Dirkam je prisostvovalo okrog 50.000 gledalcev. O ltupidu i/. Maribora beremo, da je gostoval v Celovcu proti združeni enajslorici tamošnjega KAC in Rapida. Precej časa je bila tekma odprla, nazadnje pa so zmagali Celovčani s 5:4 (2:2). Ravnatelj mednarodnega olimpijskega instituta dr. Carl Diein je izdal novo književno delo pod naslovom »Olimpijski platnen« (1673 strani). Dejansko gre za njegova zbrana dela, v katerih obravnava razvoj športa in telesne vzgoje od časov, ko so je moralo novo gibanje boriti za priznanje, pa do najnovejše dobe, ko podeljujejo na univerzah stolice za telesno vzgojo. O hrvatskih plavalcih smo dobili poročilo, da so nastopili v Zagrebu pred 1000 glcdalci. Ob tej priliki sta padla tudi dva nova hrvatska rekorda; prvega ie postavil Miloslavič na 1000 m prosto (14:07.8 min.), drugega pa Kortesova na 200 m prsno (3:22 min.). Vneta borba sc je razvila na 100 m prosto med Miloslavičem in Štakulo. Miloslavič je postavil izvrsten čas 1:00.2 min., Lovro Štakula pa je proti koncu precej zaostal in prispel na cilj v 1:02.8 min. Potem jc bila vaterpolo tekma, pri kateri so premagali Zagrebčani Primorce s 7:1, Sodil je inž. Blcivveis. ,EU KINO SLOGA " " Mnogo zabavno napetih prizorov v tllmu »Vražje dekle« V glavni vlogi živahna 1,111 Muratl ln nepozabljenl Antal rager rredstave ob delavnikih razen srede: ob 14, 16, IS ln 20. Ob sredah samo ob: 14, 16 ln 18. Skrivnostni klici iz vsemirja Domnevajo,, da so to znaki, ki jih daje nekdo z Rimske ceste na nebu fEL. KINO MATICA 21 41 Zamorec je res ni opazil, odšel je zopel v svojo klet, misleč, da se mu je le zazdelo, da je slišal krik. Marjetica ga je gledala izza drevesa. Ko ga ni bilo več opaziti, je v trenutku pozabila vse dobre sklepe. Zgrabila je kačo, ki je sikala od muk, in se splazila v grad! 11EINR1CII fiEORGE, Ileldemarle IIathcycr ln Will Quadflles v odlični drami lz Igralskega življenja »Velika senca« Moderna vsebina, globoko In doživeto dejanje PREDSTAVE ob 10, 18.30 ln ob 20.30. uril Že nekaj časa sc dogaja, da nemške radijske postaje tu pa tam kdaj vjamejo skrivriostn- radijske znake, o katerih nemški tehnik" — in med njimi prof. Gerusback, ki velja Z3 enega naj\ečjin strokovnjakov na polju radijski tehnike — trdijo, da prihajajo od nekje iz vsemirja. iz medzvezdne-ga prostora, Omenjeni nemški učenjak siccr ničesar ne pove o izvoru teh skrivnostnih radijskih znakov, vendar pa je mnenja, da ti zagonetni signali prihajajo vsi iz tistega svetlega dela vsemir-ia, ki so mu bili zvczdoslovci dali ime »Rimska cesta«. Odkar sta prof Gerusback in pozneje tudi ravnatelj radijske postaje v Bratislavi, fizik Stcrn-berg, sporočila to nenavadno in sila presentlliivo novico, ju tako rekoč kar zasipajo s pismi in naj-raznovrstnejšimi vprašanji. Toda niti ta dva učenjaka niti kdor koli drugi doslej še ni možel povedati vsaj malo zanesljivo, če res živi v vcsoljstvu kdo, ki bi rad na razdaljo več sto svetlobnih let s posebnimi radijskimi znaki poklical človeka na zemlji in upostavil med seboj in njim stalno brezžično zvezo. Omenjena tehnična strokovnjaka sta doslej povedala ali pa mogla povedati le, da sta vjela radio-elekirične tresljaje, ki brez dvoma prihajajo od nekje iz vsemirja in ki imajo valovno dolžino 14.6. Ti valovi naj bi se bili po njunih trditvah redno ponavljaii ves teden, po svoji moči oziroma jasnosti pa da sc ti zelo malo razlikujejo. Tem neznatnim razlikam so po vsej verjetnosti krivi različni pogoji v zemeljskem ozračju. Šc več! »Skrivnostni znaki iz vsemirja« imajo vse svojstvene značilnosti valov, ki jia oddajajo radiofonske postaje na naši zemlji. Namigavajo torej na to, da tudi še kje drugod v svetovnem prostoru živi najmanj tako razumno bitje, kakor je človek, da je njegov tehnični na- predek tudi zelo na višku in da si je bil njegov iznajdljivi um zamislil vsaj nekaj podobnega, kakor je radio pri našem človeku na zemlji. Neizpodbitnih dokazov, da bi še kje na kakšni drugi zvezdi živeli ljudje, seveda še ni in je to za nas še vedno vsaj tako velika skrivnost kakor ona čudna znamenja, ki so jih zadnjič »od nekje iz vsemirja« vjele nekatere nemške radijske postaje. Spori med velikimi in malimi »zavezniki« Buenos Aires, 12. julija, s. Živahna nasprotja so se znova pojavila v oduošajih med velikimi in malimi narodi v taboru »zaveznikov« glede načrtov za povojno obnovo, ki so jih izključno zase prihranili Amerikanci, Angleži. Rusi in Kitajci. Predstavniki begunskih vlad malih narodov, ki so jezni, ker jih veliki zavezniki po svojih načrtih niti niso obvestili, so sedaj začeli pošiljati proteste. Kot prvi so nastopili predstavniki holand-ske, norveške in belgijske vlade Zanimivo pa je, kakor poroča »Nevv York Times«, da je vložila svoj protest tudi Kanada, ki je izrabila to priložnost in vnovič pokazala svojo željo, da bi se popolnoma osamosvojila od Anglije. USA do konca vojne no bodo priznale nobene francoske vlade Buenos Aires, 12. julija, s. Iz Washingtona poročajo, da je predsednik Roosewelt izjavil, da Združene države ne bodo priznale nobene francoske vlade, dokler bo trajala vojna. Predsednikova izjava se zdi zelo značilna, ako se spomnimo naporov* generala De Gaullea, da bi si z vsemi sredstvi zagotovil vodstvo francoske vlade v času, ko se v Washingtonu mudi general Giraud. TEL KINO UNION 22-21 Kako čudovita so pota ljubezni — nam prikazuje napet ln zanimiv £ilm mmmmmm »Na Antilih« Kmalu se je Marjetica neopažena približala po zadnjih stopnjicah princeskini spalnici. Olga Cehova ln Kari Ludwig Dlehl 1 PREDSTAVE ob 16.30, 18.30 ln ob 20.30 1 Nepremičnine naprodaj: Zemljišie (gramozni teren) za industrijo znotraj bloka, v izmeri tOOOui2, lO.COOm2 in 15.000 m3. ZemljiSie v bližini glavne carinarnice v izmeri 29.000 ni2. Parccle: a 55, 70, 80, 100, 200, 300 in 100 L za 1 m2 v raznih delih mes'a. Hiše: dvonastropne nove,enonadstrop-ne, pritlične in visokopritlične. Realitetna pisarna ZAJEC ANDREJ, Tavčarjeva ulita it. 10 — telefon 34-86 ................. Domačija Tomaž Poklukar Ko sta prispela proti večeru na se-. nOžeti, se je Matevž, prežeč na Zmaju, spet poganjal čez grmičevje, Majda pa je ponovno preizkušala svoje znanja v diru. Veselo popoldne je bilo za njo najbrž prenaporno. Tega sc je zavella -ele nekaj dni pozneje, ko je »ačutila bolečine v križu. Zbolela je in izgubila tako ljubljeni sad pričakovanju. Izguba je bila tem težja, ker si jc očitala, da je bila lahkomiselna, ko ni opustila ježe že onega dne, odkar je vedela, kako je z njo. ' Pozneje je iskala pomoči pri zdravniku, zarja upanja pa se še vedno ni vrnila. Kmetija je v razcvitu, zdaj bi bilo kruha za trop otrok, toda pri hiši ni bilo niti enegu. Ali, kako stn si želela stara Andraževa, da bi lahko poganjala zibelko, zdaj ko sta opešala za drugo delo. lil sin, ves drugačen bi bil, če bi mu podarila vsaj dcklico, če že nc fantka. Saj je ves nor na otroke! Viničarjeve vabi sem na počitnice in jih oblači kakor da bi bili njegovi. Da, če bi vzel Katarino, bi bilo drugače ... Poročila se jc z Žagarjem I inetom in mu že v prvem letu povila sinčka. Matevž mu je za botra. Ali bo vedno samo za botra? Ali, saj revica Majda ni kriva! Vsa je obupana in nima več tistega zanimanja za domačijo, ki ga je kazala spočetka. Kadar je bil oče Andraž v cerkvi ni molil več za rajnega Cirila. Le tu pa tam se ga jc še spomnil, za njegov rojstni dan in dan smrti, pa za god in vse svete. Zdaj mu jc prihajala od srca vsak večer in vsako nedeljo ena sama prošnja: Gospod, milostno se oz r i na domačijo Andraževih in podari sinu, če že ne fantka, pa vsaj punčko Stori mu to veselje, vreden ga je, me- , ni, staremu Andražu pa boš odvalil , težak kamen od srca... i Majda je dolgo mrla v strahu, daj se je bo Matevž naveličal, zakaj sama ' je čutila, da se je prikradla v njun zakon neka praznota. Vendar mu ne bi mogla ničesar očitati. Iz mesta ji je prinašal novih knjig, rad ji je kupoval tudi obleke, kda j pa kdaj pa jo je povabil v druščino, da so odšli na iov, v Limbuš, ali pa so posedali doma pri taroku. Mož res ni več kazal nekdanje vroče ljubezni, bil pa je dober z njo in ni nikoli pozabil na to. da jo je vzel iz hiše, v kateri je vladalo blagostanje. Tega pa ni mogel prikriti, da je postajal zagrenjen. Ko je opazil spremembo na sebi, se je prestrašil. Boril se je proti lastni malodušnosti, njegov smeh pa je lc izgubil nekdanjo pre-šernost. Kako tudi ne? Da se je odrekel raziunniškemu poklicu, je pomenilo zanj žrtev, ki jo je sprejel zaradi domačije in zaradi rodu. Polil upanja je stopil v zakon z dekletom, ki ga je vzljubil v mestu. Tedaj so mu bili dani vsi pogoji za sre- čo: zemeljska krajina, v kateri je pognal korenine in po rodu izbrana žena, s katero je hodil v dvoje. Ves se je posvetil ženi in zemlji in je čakal na veliko stvar, ki bi se naj zgodila že v prvem letu: da bi zagledal otroka, po svoji ali po njeni podobi. Samo v tem je še pričakoval lastne sreče. Tu se je nekaj ustavilo in hoja v dvoje je postajala enolična, kakor da bi hodila po zimskih gorah brez sonca. Tudi Majda se je v teku let spremenila. Skrbela jc sicer za domačijo, tuda njena duša ji jc ostala tuja-Vedno bolj pogosto je začela zahajati v šentlovrenško družbo. Nekoč, ko jc odpotovala v mesto, si je celo ustnice pordečila, čeprav je vedela, da to možu ni všeč. Tudi ona čuti praznoto in si skoraj prepogosto želi, da bi prihajali prijatelji v hišo. Nekoč je dejala Matevžu, naj bi malo več gledal nu svojo zunanjost in naj bi vsaj kdaj pa kdaj namignil Janezu. da rad vidi, če pride na obisk. »Saj je dovolj, da je skoraj vsako nedeljo pri nas!« jo je takrat ta\rni!. A nun <. Janeza ni oilo treba vabiti; bil je človek Irde kože in je snm rud ' prihajal. Tu pa tam sta šla 7 Majdo na sprehod, včasih pa je bila tudi Tičarjeva zraven. Ta dva sta pomenila Majdi ožjo družbo, poleg Matevža seveda. Kaj je čutila do Janeza? Vsekakor veliko več kakor v dekliških letih, ko se ga je otresala, kadar je hotel govorili z njo. Zdaj mu je marsikaj naravnost povedala, da je vesela, če pride. Košček mestnega sveta ji je pomenil, skorajda več kakor spomin na dekliška leta. katera je preživela v belem mestu pod gradom. Stari Andraž je opazil, da je bila malo preveč pozorna do njega, kadar je prišel. Nekam veliko sta se pogovarjala. Prišlo mu je na misel, da bi govoril z Matevžem: če že ne zaradi drugega, pa vsaj zato, da ne bi ljudje trobezljali neumnosti. Ampak o teh stvareh ni govoril z nikomer, in tudi s svojo ženo ne. Je pa zato tem več premišljeval o zadevi, ki ga je začela skrbeti. V sreti je bil užaljen, zakaj njegov ljubi sin res ne zasluži, da bi imela njegova žena poleg zakonskega moža še katerega drugega prijatelja.