nevnik
Poštnina Plačana v gotovini n	or 1*
Abb. postale I gruppo	Vj©I18» O O 111*
Sacrt zakona 2a slovenske šole
TRST, nedelja 14. avgusta 1960
Leto XVI - Št. 195 (4658)
predi0^?r S7no P°r°čali 5. trn., je minister za prosveto vensk Parlamentu zakonski osnutek o ureditvi slo-„e e?a šolstva. Tedaj smo omenili, da osnutek sploh je nP°SteVa J?eneške Slovenije, v nekaterih določbah pa yeif?man3Wi« in ne spoštuje določb posebnega statuta. jevenT ^° ^e P°PravH nekatere krivice bivšega Rossi-beserTi za^onskega načrta. Danes objavljamo celotno ker 1 ,za^onskega načrta, brez drugih komentarjev, Se borno k zadevi še povrnili pozneje.
Cl-V otroških vrtcih,
lah°Sn°Vn.ih in srednjih šo
TržaškSf6 pokrajine in
vrši ozemlja se pouk v ,V materinem jeziku. anamen se v goriški JJJJini in na Tržaškem
v itorU dodatn° k šolam ko 1,',anskem jeziku lah-
vensS^nOTij0 šole s sl(>
stih vrst wlm jezikom tl* ki jih predvide-
Veljavne šolske do-
vajo
Jočbe
rit, S0;"67 in morebit' sloveni osn°vnih šol s le on,. .lrn u^nim jezikom sedniwa Z dekretom predlog _ rei>ublike na predor J°SVetne§a ministra
55s°z ■****»
te hrp!l0Vesa ni> kar se ti' H°v v 611 krajevnih usta-Cl 2 ZVjZi S š°lstv°m. dhieer« ’ omenjene v natnen. odstavku čl. ll, so držav,li6"5 le italijanskim si°vensk?°m’ .ki Pripadajo hi. v,,- Jlikovni skupi-PtSOvnnio
vanje s ,°Van^e in obisko-him , ° s slovenskim uč-,Jez‘kom
doiočha m Sta Podrejena
itaIiianskeZa odgovarjaj°če
“jih ^ 7 osnovnih in sred-Pčnir« ° aJl s slovenskim
lm jezik, ka r italij
°m je obvezno
jetije
• StolirlaUJanskesa jezi' V Sredniiv, Za lta!ijanščino skim šolah s sloven-
lshk0 riCrtirn jezikoin se cdgovar° 9lii° Profesorjem šoi, JaJ°čih italijanskih
C>- 4.
-hi
‘•»nt r,n
šole
- učni in vrSt0 š01rogrami za vsako čilskim6 ali. zav°da s slo °d°brijo U9nim jezikom se 8edr>ika Z dekretom pred-c, 7 Publike.
*• 5. ^
osnovniK a Poučevanje v «*- ■ šolah v sloven-
ji
‘hi v .
1)4 Tržas?r’aki Pokrajini in 8tahovj em ozemUu se u-
!Veh šolsko VSakem od Oseben uadzorništev
8k'k učHS,alez osnovnošol-
lpžih
% tiatod0del^° na P°d’
hko uri^jeV' katerih se Si°Vehsko 6lezii° kandidati tika, k?ga materinega je-VsS v ‘ma-’° Pogoje za
omenjenih sta-
8taieže, °ShoV:
redne
učiteljske
hmh stu,1 učitelji po ujočeD- v smislu 8tlake člena uživajo
h,1” PoJeP°darSke P°goje
e ’ ki voi ■ 2a naPredova-°lske u7aj0 za osnovno eli®kih o!-16^6 rednih uči-Ci, 6 staležev
**“žbo 7a uadzorstveno > s ‘r 0Sn°vnimi šo s‘ovenskim učnim
rttik,
Prn
Gorip15 ®0iski nadzorih0 osebja*	P°SlU’
^ Pozno V	Popolno
,P°Zha
^ih.l,Učne8a osebja
„ Cl- 7 s,. slovenski jezik.
:s» ffna
mesta vo
^Pihi i	s slovenskim
St""v 5”iski
h 'OiJU	na Tržaškem
tj'agi nati,°delJujej0 na >e at ajev, ki jih
li aa Pod|USter Za Prosve-vhih dnag' zadevnih ve-Ifato, 01°čb.
Pre,s CaJev k, tri , nii od^r omenja vNio 7avek- ^ lahko kS*m landidati S slo ki**1, ki im aterini,n jezita JR Uormain VSe pogoie>
nJ^Jeih v 7 Zahtevaj0
%o " v stalež. j,h“!eb«e
gospodarske pogoje in po goje za napredovanje, ki veljajo za profesorje odgo varjajočih italijanskih šol.
Čl. 8. Diplome in šolska spričevala o študiju v šo lah s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini in na Tržaškem ozemlju se izdajajo v italijanskem jeziku in v slovenskem jeziku.
Tem se priznava za vse učinke ista veljavnost, kakršna se priznava diplo mam in spričevalom odgo varjajočih državnih šol z italijanskim jezikom.
Končne in prehodne določbe
Čl. 9. Za kar ni predvideno v pričujočem zakonu, se izvajajo določbe, ki veljajo glede osnovnošolskega in srednješolskega pouka.
čl. 10. Vlada republike je pooblaščena, da v roku 6 mesecev od vstopa v veljavo pričujočega zakona določi število mest v stale-žih osnovnošolskih učiteljev s slovenskim jezikom pod goriškim in tržaškim šolskim nadzorništvom na podlagi veljavnih določb in z upoštevanjem dejanskih potreb šolskega prebivalstva, ki pripada slovenski jezikovni skupini.
Čl. 11. Pri določanju sta-leža osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju se štejejo mesta, ki dejansko že funkcionirajo-
V poseben stalež osnovnošolskih učiteljev v smislu prejšnjega odstavka se vpišejo stalni učitelji, ki službujejo v teh šolah ob vstopu pričujočega zakona v veljavo, ter osnovnošolski učitelji, ki so bili spre-
(Nadaljevanje na 8. strani)
u	r e •/.••/•/
* • . .•»
=V-;* • *. • • • * • • • . - • * * -	-..v
n
ZlPER
%t;/lndreds
isokarpaso~
Ut. Ulako U
Yalusa/0^%
II ' ■ J U
Rt. Karma ki ti	.
LiVcras
Akantu
,.,.'Tapitos-~~^renia
■ e'
'Vj’ fr/Hu,’'"
't.f/ea
prpfeu-"' • ■
Ut. Pomos
SALAMINA
Ut.tirnauti
•Pšoo Pomos*- c
FAMAGUSTA
N (kosi A
NeokhoridS).".
'"SSfi/llIf'’ \ x,f'"
C
*• \v
T.Gmko
LARNAKA
—Paphos
;Epi Šk3pt'V^'^." "!U8
IMASOL
CIPER
A k roti rj
Ut. Zev g ari
Ut. Ga ta
Otok Ciper postane danes neodvisna republika. S tem je končano dolgoletno obdobje bojev in neredov na Cipru in dolga doba političnih pogajanj. — Ciper bo stopil v neodvisnost v mnogo boljših pogojih kakor marsikatera mlada neodvisna republika, zlasti v Afriki. JVa Cipru ne manjka izšolanih kadrov. Gospodarstvo je razmeroma dobro urejeno. Republika ima	lastne	varnostne organe, in tudi finančno	je vsaj za	začetek preskrbljena.	Na podlagi	sporazuma med	ciprskimi Grki	in	Turki bo predsednik republike
Grk, podpredsednik pa	Turek.	V vladi bo sedem grških ministrov	in trije turški. V predstavniški	zbornici je	50 poslancev, in	sicer 34 Grkov	in	15	T rkov. Predsednik in podpredsednik imata vsak	pravico	do veta glede cele vrste zakonov	o zunanjih	zadevah, o obrambi	in notranji	varnosti. S tem	hoče zagotoviti,	da	ne	bi ena narodnost prevladala
nad drugo. — Toda na	žalost	bodo imeli Britanci na oteku dve	popolnoma	suvereni oporišči in	celo vrsto	vežbališč po vsem otoku. V zunanji	politiki mora ostati Ciper
nevtralen, vendar pa se sme pridružiti le tistim organizacijam, ki jim pripadata Turčija in Grčija. Ciper bo ostal neodvisna članica britanskega CommonvveaJtha, dokler cipr-
ski parlament ne odloči drugače
oOi
omenjenih “2ivu enake I
<rNe gre naprej, kaj?»
IIIIMIIIItllllllllllllllllllllllllllllllltlUlllllltllllltltllllltlllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllirMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllIllllllinillllllllllllllllllllllllUlllllltlllllllHHIIInniHH,,,,!!!
Hammarskjoeld danes v Leopoldvillu
V
Combe samovoljno tolmači potek razgovorov s tajnikom OZN - Jutri in v torek pridejo nove skupine čet OZN v Katango - Nkrumahov poziv Combeju - Lumumba obsoja ravnanje Hammarskjoelda in zahteva v Katangi samo afriške čete
na ustavno
ELISABETHVUjLE, 13. — Tajnik OZN Dag Hammarskjoeld je nadaljeval in zaključil danes zjutraj razgovore s čombejem. Predstavnik OZN je objavil poročilo, ki pravi, da bodo ostali deli kontingentov mednarodnih čet prišli v Elisabethville in v druge kraje v ponedeljek in torek. Poročilo dodaja tudi, da se je zamenjava z belgijskimi četami začela danes ob 17- uri po krajevnem času v Elisabethvillu in da bodo odslej nadzorovale letališče v Elisabethvillu čete OZN. Tajnik Hammarskjoeld bo jutri odpotoval spet v Leopold-ville. Med potjo se bo u-stavil v belgijskem oporišču Kamini, da pregleda tamkajšnji položaj in se dogovori z belgijskimi o-blastmi o umiku njihovih čet.
Combe je po razgovorih s Hammarskjoeldom objavil naslednjo izjavo: »Razgovori med glavnim tajnikom in vlado Katange so potekali v prisrčnem ozračju včeraj popoldne in danes zjutraj. Med razgovori se je predvsem diskutiralo o resolucijah Varnostnega sveta od 14. in 22. julija in od 9. avgusta. Še posebno se je proučil četrti paragraf zadnje resolucije. Ta paragraf ponavlja, da čete OZN v Kongu ne bodo udeležene pri nobenem notranjem sporu in da ne bodo na noben način posredovale v nobenem takem sporu ter da se ne bodo uporabljale
za vplivanje vprašanje.
Razgovori oblasti Katange in glavnega tajnika so omogočili ugotovitev enakega tolmačenja te resolucije. Glavni tajnik je poročal o ukrepih, ki jih je bil sprejel, kar se tiče razvoja sil OZN. Dva švedska kontingenta, ki sta prišla včeraj, bosta stopila v funkcijo takoj. V kratkem bodo prišli drugi kontingenti e-tiopske, irske in maroške narodnosti. Glavni tajnik Združenih narodov je dalje pojasnil, da je sestavni del naloge varnostnih sil OZN odstraniti sleherno grožnjo nad življenjem in imetjem ljudi, naj bo njihova narodnost kakršna koli.
Med razgovori je Combe pojasnil tudi naravo ustavnega spora, ki je izbruhnil v bivšem belgijskem Kongu. Ponovil je svojo željo po vzpostavitvi kongoške e-notnosti na podlagi federacije združenih držav Konga in je poudaril, da ta smoter podpirajo osebnosti drugih pokrajin.«
Po objavi tega poročila je Combejeva vlada objavila še komentar, ki ga Hammarskjoeld, ni odobril in ki se glasi: »Vlada Katange je mnenja, da izhaja iz razgovorov med glavnim tajnikom Združenih narodov in oblasti Katange, da bodo te lahko vršile v popolni svobodi in neodvisnosti politične in upravne posle, ki so potrebni za ohranitev sedanjih struktur. Z drugimi besedami bodo izvajale v celoti pravice notranje policije,
Prihodnja številka »Primorskega dnevnika« izide zaradi ponedeljkovega praznika šele v sredo.
ki jih ima sleherna organizirana oblast na vsem o-zemlju, in bodo zaradi tega sposobne upreti se slehernemu vmešavanju od znotraj ali od zunaj.«
Predsednik Combejeve poslanske zbornice Mutaka pa je objavil izjavo, v kateri izreka »upanje«, da »se bo Hammarskjoeld zavedal, da so čete, ki jih je pripeljal s seboj, bolj potrebne v Leopoldvillu kakor v Katangi, ki je »oaza miru, kjer vladajo red, mir in delo«. Kakšen mir in red vlada, pa kaže dejstvo, da so vče-
raj belgijski vojaki razgnali demonstrante opozicije na letališču, ki so ob prihodu Hammarskjoelda vzklikali OZN in enotnosti Konga. Danes pa je Combejeva policija razgnala večjo skupino mladeničev, pripadnikov opozicijske stranke Balubakat, ki so ponovno demonstrirali za enotnost Konga. Večje število demonstrantov so aretirali.
Predsednik Gane Nkru-mah je poslal Combeju brzojavko, s katero ga poziva, naj spremeni svoje stališče in naj podpira politiko enotnosti Konga v višjem interesu Afrike. Ta brzojavka je odgovor na brzojavko, ki jo je bil Combe poslal 8. avgusta Nkrumahu in s katero zatrjuje, da je Lumum-bova vlada »komunistična«.
V Elisabethvillu so se danes razširile vesti, da je Lumumba prišel danes popoldne v Kabalo v severni Katangi kakih tisoč kilometrov od Elisabetbvilla Ta kraj je postojanka opozicijske stranke Balubakat.
Predsednik kongoške vlade Lumumba je na tiskovni konferenci, ki so jo oddajali po radiu, izjavil med drugim: »Hočemo, da Združeni narodi nadaljujejo svoje delo, toda s pogojem, da vse bele čete zapustijo Kongo.« Dodal je, da afriške čete pod poveljstvom
OZN zadostujejo za vzdrževanje reda. Lumumba je pripomnil, da je bilo ugotovljeno, da so na letališču v Leopoldvillu nekateri belgijski padalci, ki nosijo uniformo varnostnih sil OZN.
Obtožil je Belgijce, da organizirajo nove zarote proti Kongu, ter je napovedal nove stroge ukrepe in vladno nadzorstvo nad časopisi in nad zborovanji, za katera ni notranje ministrstvo dalo šest dni prej posebnega pisanega dovoljenja.
Lumumba je izjavil tudi, da se Hammarskjoeld obotavlja pri izvajanju resolucije OZN glede Konga in popušča pritisku belgijske vlade, ki hoče ohraniti svoje nadzorstvo nad Katango. »Namesto, da bi naglo praktično izvedel resolucijo OZN, je dodal Lumumba, je glavni tajnik začel pogajanja s Combejem. Medtem skušajo belgijski agenti povzročiti nerede proti osrednji vladi pod kritjem Zdru-zenih narodov. Tako stanje se ne more več nadaljevati. Sem pod stalnim pritiskom častnikov kongoške voif. e» ki me pozivajo, naj pošljem v Katango naše čete ob strani oddelkov Gvineje in Gane.»
Pozneje je Lumumba za-
(Nadaljevanje na 8. strani)
P rTmorslc! ’(Tiu* vm k
— 2 —
14. avgusta 19®
Aktualni
CHELO ALONSO Je trenutno v Zagrebu, kjer se je v letošnjem letu zbralo že veliko tujih filmskih igralcev m igralk, tako da bi za Zagreb skoraj rekli, da je postalo že nekakšno med. narodno filmsko mesto. Kubanska umetnica ie prišla v Zagreb zaradi snemanja filma KMacistei).
BOŠKO GASEVIC je najmlajši jugoslovanski filmski zvezdnik. Igral je v filmu nlzgubljeni svinčnik)), ki je bil prikazan na zadnjem jugoslovanskem filmskem festivalu v Pulju. Publika je mladega igralca sprejela z izredno simpatijo, kar pa je deček dejansko tudi zaslužil
MAGDA OLIVERO je pred kratkim prvič po sestih letih ponovno nastopila v Puccinijevi operi gFanciulla del West» v veronski areni. Opero je za to veliko tradicionalno prireditev v veronski areni pripravil Olivie-ro de Fabritis, z Magdo pa sta pela Franco Corel-li in baritonist Gian Giacomo Guelfi.
kBABY» PIGNATAR1 je oni ameriški milijarder, o katerem se je te dni toliko pisalo in se še piše v zvezi z incidentom, ki ga je imel pred dnevj z lepo Iro Fuersten-berg in z njenim možem princem Hohenlohe. «Ba-by» je bil tudi dva dni v zaporu, vendar Je spet na svobodi.
PAOLO CARLO LEOM znan tudi pod imenom uvelikan iz Verziera« Je imel veliko opravka s Npodzemljemn in policijo. Policija ga je zasledovala in skril se Je pri nekem prijatelju. Policija |e zvedela, kje se krije in ga v stanovanju skozi vrata ustrelila.
Sedem dni v svetu
OZN v Katangi
V noči od torka na sredo je Varnostni svet OZN sprejel svojo tretjo resolucijo v zvezi s Kongom. Kakor je znano, se je Varnostni svet ponovno sestal na zahtevo tajnika Hammarskjoelda, ta je spričo spletk predsednika pokrajinske vlade v Katangi Combeja skupno z Belgijo skušal onemogočiti prihod čet varnostnih sil OZN v Ka-tango, zahteval jasna navodila, kakor naj se ravna glede Katange. Combe je namreč grozil, da bo napadel z orožjem varnostne sile OZN, če bi prišle v Katango. Varnostni svet je zaradi tega sprejel novo resolucijo, ki ponovno poziva Belgijo, naj umakne svoje čete iz Konga in tudi iz pokrajine Katange, ter nalaga varnostnim silam OZN, naj vkorakajo v Katango, Za resolucijo je glasovalo 9 članov Varnostnega sveta, proti pa sta se iz solidarnosti do belgijskih kolonialistov izrekli Francija in Italija.
Resolucija določa: 1. Potrjuje prejšnja pooblastila in naloge glavnemu tajniku OZN. 2. Poziva belgijsko vlado, naj takoj umakne svoje čete s kongoškega ozemlja. 3. Izjavlja, da je nujno potrebno, da sile Združenih narodov vkorakajo v Katango, toda da se pri tem ne vmešavajo v kakršni koli notranji spor.
Resolucija poziva vse države članice OZN, naj nudijo pomoč pri izvajanju ukrepov, ki jih je Varnostni svet določil.
Kakor v prvih dveh primerih je Varnostni svet tudi to pot deloval naglo in pozitivno. Pozitivno pri tem je tudi dejstvo, da je SZ kakor v prejšnjih primerih u-maknila svojo resolucijo, takoj ko je bila izglasovana omenjena resolucija, katero sta predložila Tunizija in Cejlon. S tem je bil omogočen nagel nastop. Tudi na tretjem zasedanju Varnostnega sveta je belgijski zunanji minister Wigny postavljal pogoje, na katere pa se Varnostni svet ni oziral in je pravilno ravnal. Dejstvo, da so belgijske čete v Kongu skupno s spletkami okoli Katange dejanski vzrok, za-pletljajev, odvzemajo Belgiji sleherno pravico, da bi postavljala kakršne koli pogoje. Vendar pa se je belgijska vlada čutila užaljeno, ker so njeni zavezniki glasovali v Varnostnem svetu proti njej. Predsednik vlade Epskens je napovedal revizijo belgijske politike glede Nato. Belgijski socialisti pa so zahtevali takojšnji odstop sedanje vlade in aktivno sodelovanje ... pri izvrševanju sklepov Varnostnega sveta v Katangi.
Kakor je znano, je belgijska vlada sicer izjavila, da bo spoštovala sklepe Varnostnega sveta, vendar pa podtalno rovari proti njim. Tunizijski delegat je v Varnostnem svetu pozval Belgijo, naj preide od pasivnega sprejemanja teh sklepov k aktivnem sodelovanju pri njih izvajanju. Poudaril je, da je že samo dosedanje ravnanje Belgije in že sama navzočnost belgijskih čet v Katangi omogočila Com beju vse dosedanje spletke. Brez navzočnosti belgijskih čet v Katangi sploh ne bi bilo prišlo do večjih sporov.
Combe se spričo ponovnega odločnega nastopa Varnostnega sveta ni mogel več upirati, vsaj formalno ne, in
je sporočil, da je pripravljen *dovoliti* prihod Varnostnih sil OZN v Katango. Seveda je postavil celo vrsto pogojev in je hotel celo doseči, da bi OZN vodila z njim «u-radna* pogajanja. Hammarskjoeld je postat Combeju brzojavko, s katero ga je resno opozoril na resolucijo Varnostnega sveta in mu sporočil, da bo c petek prišel v Leopoldville skupno z 250 švedskimi vojaki, ki so dodeljeni varnostnim silam OZN. Combe je odgovoril, da se osebno obvezuje za varnost Hammarskjoelda in da jemlje na znanje, 'da se varnostne sile OZN ne bodo vmešavale v vprašanje «neodvisnosti* Katange. Vendar pa je posredno hujskal na nerede, ko je v novi brzojavki Hammarskjoelda sporočil, da «bi prihod sil OZN lahka povzročil hude nerede».
Hammarskjoeld pa se na te spletke ni oziral in je v petek prišel z letalom t> Elisa-bethville skupno z 250 švedskimi vojaki. Tudi to pot so belgijski častniki aktivno podprli Combeja in so razgnali skupino	pristašev
opozicije, ki so vzklikali OZN in enotnosti Konga.
Hammarskjoeld je imel v petek prvi razgovor s Com-bejem, drugeda pa včeraj.
Predsednik kongoške vlade Lumumba se je z uspešnega potovanja v NewYorkuinpo afriških državah	vrnil v
Leopoldville. Ob povratku je poudaril, da so mu vse svobodne afriške države obljubile pomoč proti	spletkam
belgijskih kolonialistov, če akcija Združenih narodov ne bi uspela. Gana in Gvineja sta obljubili, da bosta poslali svoje čete v Kongo, da pomagajo izgnati Belgijce tudi iz Katange. Razen tega so se afriški voditelji sporazumeli, da bodo od 25. do 30. avgusta sklicali v Leopoldvillu a-friško konferenco	med naj-
višjimi predstavniki afriških držav. Na tej konferenci bodo razpravljali o sredstvih za izvedbo enotne akcije afriških držav, zlasti pa o enotnosti in neodvisnosti Konga.
Spričo take enotnosti afriških držav je morala Belgija uvideti, da njene spletke o-koli Katange ne bodo mogle imeti uspeha. To je vsekakor uvidel tudi Combe in je zaradi tega skušal še dalje spletkariti s pomočjo laži ob sodelovanju Belgije. Belgijska tiskovna agencija v Leopoldvillu	je nadaljevala
širjenje lažnih vesti. Prav na večer pred zasedanjem Varnostnega sveta je razširila vest, da se je Katanga sporazumela s	Tanganiko in
Ruando f/rundi za ustanovitev skupne federacije. Toda Tanganika in Ruanda Vrundi sta pod skrbništvom in nista še samostojni. Vendar pa so voditelji	obeh ozemelj
odločno zanikali take trditve, kot «podlo laž*. S tem so bile še bolj osvetljene spletke okoli Katange. Težnja belgijske vlade je dokaj jasna: Kongo brez Katange je kakor organizem brez pljuč. Belgija je hotela preprečiti, da bi se Kongo lahko postavil na trdne noge. Dolgoletno vladanje Belgije v Kongu je ustvarilo vse	pogoje za ple-
menske spore in za ustvaritev krize v zvezi s Katango. Zato so zahteve različnih plemenskih poglavarjev, varovancev Belgije, po «neodvisnosti* in «avtonomiji» v času, ko so belgijske čete še vedno v Kongu, vse drugo nego »notranje vprašanje» Konga. Saj je jasno, da gre za podle poizkuse Belgije, da
bi ohranila ves svoj vpliv | Za nekaj razgibanosti so v svoji dosedanji koloniji. V ta okvir spadajo tudi vsi poizkusi, da bi razkosali Kongo v čim večje število «neodvisnih» ali pa { »avtonomnih* držav.
Belgija, ' ki je prezirala prva dva sklepa Združenih narodov in skuša bojkotirati tudi tretjo resolucijo, je imela med drugim tudi namen diskreditirati Združene narode pred mladični ■afriškimi republikami: Zato je. toliko bolj uažen odtočen nastop Hammarskjoelda in .všeh _ tistih miroljubnih- držav, zlasti izvenblokovskih, ' ki mednarodno organizacijo pri tej važni nalogi odločno podpirajo.
Italija
Pretekli• teden ni zabeležil posebni političnih dogodkov, ker je po odobritvi Fanfani-jeve vlade parlament odšel na poletne počitnice do 5. septembra,. vlada pa je imela le eno sejo, nato pa so se tudi ministri odpravili na kratek oddih. Tako je politično življenje skoro popolnoma zamrlo, vsaj v tistih vidnih oblikah, ki so najtesneje povezane z dejavnostjo parlamenta in z vprašanji, ki se tu obravnavajo.
poskrbeli fašisti, ki so dvignili vik in krik, ko je minister za turizem Folchi ukazal predsedniku CONI One-stiju, naj odstrani nekatere fašistične napise, ki še vedno .krasijo» drevored, ki od Italijanskega foruma vodi do olimpijskega naselja. Skušali so celo vprizoriti demonstracijo proti odstranjevanju teh- napisov, a' jih je policija razgnala, 14 najbolj vročili glav celo aretirala in prijavila sodišču pod raznimi obtožbami, hkrati z nekaterimi vidnejšimi funkcionarji MSI, med katerimi sta tudi poslanca Almirante in Ca-labrd ter senator Ferretti. Te poslednje je prijavila sodišču pod obtožbo, da so dali pobudo za omenjeno demonstracijo. Toda ko odstrajevanje napisov ni bilo še končano, je Folchi dal nenadoma ukaz, naj se odstranjevanje prekine in je s tem dejansko popustil pod pritiskom fašistov.
Takoj po odobritvi Fan-Janijeve vlade so zlasti nekateri bolj okoreli pristaši centrizma v vrstah KD začeli z razvijanjem manevra, da bi nove elemente, ki dajejo svoj pečat Fanfanijevi vladi, speljali postopno v stare
Američani so v svojem avesoljskem načrtu« zabeležili v teh dneh kar tri uspehe. Na sliki: dva strokovnjaka si ogledujeta modeli vesoljske kabine, ki se je po sedemnajstem krogu okoli Zemlje ločila od rakete in se vrnila na
Zemljo.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Misteriozna (toda ne preveč) afera z umetnikom Craivfordom
«Žal bi mi bilo, če bi le posumili da nameravam zapustiti snemanje»
Ponj je prišel v Beograd njegov italijanski zastopnik Salvi - Od svojih stvari je v hotelu vzel le eno srajco - Vzel je tudi steklenico konjaka in si izposodil 50.000 dinarjev - Našli so ga v hotelu «Triglav» v Sežani, brez dinarja v žepu
eZadeva o eugrabitvi» znanega ameriškega filmskega umetnika Brode-ricka Cratvforda v Beogradu je dvignila več prahu, kot bi bilo pričakovati. O tem smo pred tednom dali le kratko vest. Ker pa se oglašajo tudi drugi, bomo iz tednika «llustrovana Politika.» povzeli točen kronološki potek vse te afere*. «f.P.» piše:
V nedeljo 31. julija okoli 9 zvečer je izpred beograjskega hotela *Excelšior» zdrvel črn »Mercedes* z rimsko targo. V avtomobilu je poleg nekega Italijana sedel tudi popularni ameriški igralec Broderick Crawford, glavni junak v novem filmu podjetja »Lovčen* — »Dr. Kolar*, ki ga snemajo v Novem Sadu.
Z brzino nad 100 km na uro je »Mercedes* izginil v neznano smer.
Okoliščine, v katerih je popularni Crawford izginil, so bile misteriozne. Kdo je odpeljal Brodericka Craw-foida in kam?
V začetku leta je bil med scenaristom in režiserjem Leonardom Bercovicijem in
(ftutiio /fi	iju
Nedelja, 14. avgustu 19(10
Radio Trst A
8.00: Koledar; 8.30: Od nedelje do nedelje n-a našem valu; 9)0:	Kmetijska oddaja; 930:
Slovenski narodni motivi, 12 15: Za vsakogar nekaj; 13.00; Gigl Delmo i-n njegovi solisti- 13 30: Glasba po željah; 11.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 15.; Vokalni kvartet D’amonds; 15.20: Jam-session, razmotriva-nja o jazzu; 15.40: Dalmatinske pesmi; 16 00:	Haendl: Vodna
glasba; 16.15: Godalni orkestri; 17.00: Pleši te z nam-i; 17.40: O-perne »rije In dueti; 18.00; Turistični razgledi; 19.15: Glasbeni album; 20.00: Šport; 20.30: Melodije iz filmov; 21.00: Poje Jelka Cvetežar; 21.30; V svetu jazza; 22.00: Nedelja v športu; 22.10:	Koncert Zagrebškega
kvarteta; 22.35: Južnoameriški odmevi; 23.00: Nekaj rock and rolla; 23.30: Do polnoči v ritmu in melodiji.
Trst
7.15: Kmetijska oddaja; 9.30: Danes na športnih igriščih; 20.: Po večernih vesteh »Kronike in rezultati športne nedelje*.
Koper
7.15: Jutranja glasba; 8.00: Domače novice; 8.05:	Kmetij-
ska oddaja; 8.30: Glasbeni program za nedeljsko jutro; 9.00: Reportaža: «Večer ob naši o-bali»; 9 15: Zabavni zvoki; 10.: Prenos RL; 10.30: Operne skladbe; 11.00: «SinJska alka*; 11.15: Nedeljski koncert; 12.00: Pogovor s poslušalci; 12.10: Glasba po željah; 12.40: Zunanjepolitični pregled; 12,50: Lahka glas ba; 13.30:	»Sosedni kraji in
ljudje«; 14.00:	Giasba po željah; 15.10:	Slovenski oktet;
15.30:	Veliki revijski orkestri;
16.00: Orkester RTV Ljubljana; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 22.35: Nedelja v športu; 22 40: Plesna glasba.
Nacionalni program
6.30: Vremenske razmere na Italijanskih morjih; 8.30: Oddaja za kmete; 9.00:	Kolesarske
dirke za svetovno prvenstvo; 12.00: Nekaj o programu; 12.10: Pesmi dneva; 13.30: Poje Glor-gio Consolim; 14.15: Kolesarske dirk« za svetovno prvenstvo: 14.30: Operna glasba; 15.: Plesna glasba; 16: Filmska glasba; 16.30: Operetna glasba; 17.: Simfonični koncert; 19.30: D. Bru-beck In njegov orkester; 17.40: Športni dnevnik; 21.00: Koncert lahke glasbe; 21.15: XXXIII. spev Dantejevega »Raja*; 22.15: XVII. olim-piada: »Atleti*; 22.45: Pianist G. Czittra.
II. program
9.00: Jutranje vesti; 10.: Glasba za praznični dan; 11.00; Nedeljski orkestri; 13.40:	Rascel
predstavlja Rascela; 14.05: Avtorji pojo lastne pesmi; 14.30: Orkestra P. Prado In P. Faith; 15.00. «11 diseobolo*; 15.30; Fantazija motivov; 16 00: Varietejski program; 17.00: Glasba in šport; 18.20:	Pleštte z nnmi;
20.10;’ Kolesarske dirke za svetovno prvenstvo; 20.35: »Radio-»top»; 21.50:	M. Pezzotta in
njegov orkester; 22.10: Večerna glasba.
III. program
17.00:	Tedenski program;
17.15; Ob stoletnici rojstva I-saaca Albeniza; 17.35: Pravi J lili en Sorel; 18.30: Upodabljajoča umetnost; 19.00: Corellijeve skladbe; 19.30:	V biblioteki;
20 00; Vsakovečerni koncert: Manfredi«.!, Vivaldi, Torelll; 21.30: Opera H. A. Marscbnera «Vampir»; 23.45: Štirje Chopinovi valčki.
Slovenija
6.45: Popevke za nedeljsko Jutro; 7.15: Narodna glasba; 8: Mladinska radijska igra; 8 35: Francoske otroške pesmi; 8.50:
Franz Liszt: Preludiji; 9.05; Z vedro glasbo v novi tederi; 10.: Se pomnite, tovariši... 10.30: Zbori in samospevi J. Fiajš-mana; 10.45: Radi bi vas zabavali; 11.30; Z. Kržišnik: Nočna vožnja od Dubrovnika v Split; 13.30: Za ' našo vas; 13.45: Pri vas doma; 15.30: J. Gregorc: Melodije srca; 15.45: Melodije za vas; 16.45: Skladbe Borisa Franka; 17.:	Kurt Kusenberg:
Srečni ljudje; 17.35: Dag Wi-ren: Serenada za godala; 17.50: Lepe melodije; 18.: Šport in glasba; 20.00: Glasbeni varieet; 21.00: Športna poročila; 21.10: R. W. VVilllams; Londonska simfonija; 22.15: Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10:	Koktajli
pred polnočjo; 23.30: Prijeten poči teki
Ital. televizija
8.45:	Kolesarske dirke za
svetovno prvenstvo: 10.15: TV za kmete; 12.00; Kolesarske dirke za svetovno prvenstvo; 15.; Kolesarske dirke za svetovno prvenstvo; 18 30: TV za mia-dino; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Detektivski film »Sled iz onostranstva*; 22 30:	Harry Dou-
glas in Deep Rlvers ob spremljavi orkestra M. Pezzot.e; 22.50: Športna nedelja. Ob koncu TV dnevnik.
Pooedeliek II. avgusta 1966
1830: TV za mladino; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Film «Cas počitnic«; 22.45: Prvo potovanje z ladjo «Leonardo da Vinci*; 23.05: TV dnevnik.
Torek 16. avgusta 1(66
18.30: TV za mladino; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Televizijska premiera dela E. D’Emilia; «U-soda št. 1, 2, 3»; 22.15: Sodobni portreti: Gino Becbi; 22.45: Šestdeset let olimpiad; 23 15: Igra Dave Bruebeck: 23.40; TV dnevnik.
Jug. televizija
Zvečer morebitni prenos italijanskega televizijskega programa.
predstavnikom podjetja »Lovčen - filma* podpisan sporazum o snemanju filma »Dr. Kolar*.
Tema filma je razburljiva psihološka drama zdravnika iz nekega manjšega mesteca, ki se nahaja pod nemško zasedbo, drama človeka, ki ga razjedata strah pred represalijami in občutek humanistične odgovornosti nasproti akcijam članov odporniškega gibanja.
Glavno vlogo v tem filmu je dobil Broderick Craw-ford.
— Prečital sem scenarij — je rekel Crawford. — Navdušila me je tema in velika človeška resnica o osebnosti zdravnika Kolarja. Smatram, da bo to ena mojih največjih vlog.
Sporazum je bil podpisan pod zelo povoljnimi finančnimi pogoji: Crawfordu ne bo izplačan poseben honorar, pač pa bo dobil določen odstotek od prodaje fiima.
— Meni ne gre za denar. Najbolj mi je bila pri srcu vloga, — je rekel Crasvford ob podpisu pogodbe in brez konvencionalnosti dodal, da je srečen, da bo snemal v Jugoslaviji, v deželi, katere čudovite ljudi je srečaval še v času vojne kot podčastnik ameriške vojske.
Snemanje filma »Dr. Kolar* je bilo določeno za začetek julija in predvidevalo se je, da bo trajalo do Ili. septembra.
Toda čim je Crawford odpotoval v Beograd, se je zvedelo, da ima obveznosti tudi nasproti drugim filmskim producentom.
— Pri izdelovanju načrta /a snemanje filma »Dr. Kolar* — pravi direktor podjetja »Lovčen* Aleksander Obradovič — nas je gospod Cravvford obvestil, da bo verjetno potreboval tri ted-re prostega časa zaradi snemanja filma »Vikingi* v Italiji, za katerega je že pred nami podpisal sporazum z družbo »Tiberia-film.
— Najprej se je začelo snemanje v Jugoslaviji, ker italijanski producenti, tedaj. Se niso točno vedeli za termine snemanja »Vikingov*.
— Dogovorili smo se, da bomo storili vse, kar je možno, da bi on izpolnil svoje obveznosti tudi do italijanskega producenta, vendar smo mu omenili, da nismo gotovi, če bomo imeli toliko prostega časa, kajti od 420 kadrov našega filma je treba s Crawfordom snemati 350 kadrov.
— S takim pojasnilom je tudi Cravvford soglašal.
Snemanje »Dr. Kolarja* se je začelo sredi julija. Dva tedna pozneje je prišel iz Rima prvi telefonski poziv. Crawfordov menažer je večkrat na dan klical ameriškega igralca, naj takoj prekine svoje bivanje v Jugoslaviji in pride na snemanje »Vikingov*, ki so ga nenadoma določili za 1. avgust.
Cravvford je skušal snemanje v Italiji odložiti
Menažerji so bili uporni. Vedeli so, da bodo, če Cravv-
ford ne pride pravočasno v Rim, izgubili provizijo 7,500 dolarjev. Opozarjali so celo, da bodo vso stvar izročili sodišču in zahtevali odškodnino.
Zanimivo je, da italijanski menažer, ki je v času, ko je Cravvford dopotoval v Jugoslavijo, bil prav tako tu, ni niti za trenutek skušal stopiti v stik z jugoslovanskimi filmskimi predstavniki, ki so bili pripravljeni Cravvforda odstopiti za
covicijem, ki je nekajkrat po telefonu in z brzojavkami italijanskemu producentu sporočil, da Cravvford ne more prekiniti snemanja v Novem Sadu.
Cravvford je odšel v «Ex-celsior* okoli 19. ure.
Kaj se je tam v dveh urah dogovora med igralcem in menažerjem zgodilo — nihče ne ve. Tega ne ve niti Cravvford, ker mu je Salvi ponudil konjaka. Menažer je vedel, da Cravv-
Ameriški umetnik Cravvford
10 dni pod kavcijo 50.000 dolarjev. V tem času bi režiser Bercovici snemal scene, v katerih Cravvford ne nastopa.
Menažerjeve grožnje Cravv-ferda niso pokolebale. Ko so mu rekli, da obstaja možnost, da ga izroče sodišču, je lakonsko odgovoril:	— Arrivederci Roma,
ih 75.000 dolarjev honorarja. Odškodnino plačam, ostajam v Novem Sadu.
Verjetno se je tako glasila tudi brzojavka, ki jo je Cravvford odposlal v Rim v petek 29, junija zvečer.
V nedeljo 31. julija zjutraj je Cravvforda poklical po telefonu, tokrat iz Beograda, njegov italijanski menažer Attilio Salvi. Prosil gu je, naj takoj pride v Beograd, na sestanek.
Tega dne v Novem Sadu niso snemali.
Skupno z režiserjem L. Bercovicijem se je Cravv-ferd odpeljal z avtom v Beograd. Sestanek s Sal-vijem je bil določen v hotelu »Metropol*.
Ob določenem času, ob 17. uri, Salvija ni bilo.
Cez nekaj časa je Bercovici zapustil hotel. V istem trenutku je Salvi telefonsko poklical Cravvforda, naj pri-ae v hotel «Excelsior*.
Bilo je jasno — menažer Salvi se je hotel izogniti srečanju z režiserjem Ber-
ford ne more odkloniti konjaka v nedeljo, ko ne dela.
Salvi je umetnika odvedel v »Mercedes* in avto je krenil proti Novemu Sadu.
Vtem ko je Italijan čakal v avtomobilu pred novosadskim hotelom »Putnik*, je
Cravvford stopil v svojo sebo, vzel iz kupa svojih stvari, katerih vrednost znaša preko 200.000 dinarjev, eno srajco in stopil v restavracijo.
Bilo je to okoli 22.30 v nedeljo. Dežurni je bil vratar Mirko Gertner.
Cravvford je natakarju naročil steklenico konjaka, ki io je odnesel skupno s srajco:	vratarja Gertnerja pa
je prosil, naj mu posodi 50 tisoč dinarjev.
— Gremo na neki sestanek, pa nimam denarja — je rekel Cravvford.
— Dal sem mu brez obotavljanja — pravi Gertner. —• To je krasen človek, velik kavalir.
Ko se je Bercovici okoli 21. ure vrnil v »Metropol*, je opazil, da Cravvforda ni. Vratar »Metropola* ga je obvestil, da je Cravvford odšel po nekem telefonskem pozivu iz »Excelsiora».
V »Excelsioru» Bercovici zve, da se je umetnik odpeljal z nekim Italijanom. Ker je vedel za mahinacije
menažerja Salvija, je Bercovici od ekipe v Novem Sadu zahteval, naj takoj najdejo direktorja »Lovčen-filma* Obradoviča.
Ob dveh ponoči se je začelo razčiščevanje misterioz-nih okoliščin, pod katerimi je izginil Cravvford in iskanje črnega »Mercedesa*. V sumu, da gre za neko ugrabitev, je Obradovič prosil nekega prijatelja v Sežani, naj mu javi, če bi se Cravvford pojavil tam.
V ponedeljek, okoli 18. ure, se je iz Sežane po telefonu javil Cravvford. Režiser Bercovici mu je rekel, naj se vrne v Novi Sad. Cravvford je takoj pristal, teda dodal je, da nima denarja za pot. Direktor Obradovič in režiser Bercovici sta mu naročila, naj ju s Salvijem počakata v Sežani.
Direktor »Lovčen-filma* in režiser Bercovici sta z dvema šoferjema sedla takoj v močan avtomobil »Packard*.
Umetnika so našli v sobi 115 hotela »Triglav* v Sežani, kjer se je igral z otroki.
Menažer A. Salvi ni imel poguma počakati Obradoviča in Bercovicija in je bil že onstran meje.
— Prosim vas, da me oprostite pri članih ekipe zaradi tega incidenta v- je rekel Cravvford. — Jaz ga nisem želel, ker nočem iti v' Italijo. Ne vem, kaj se je z menoj dogajalo. Ostali bomo skupaj, dokler ne končamo filma »Dr. Kolar*, pa naj italijanski producenti store kar hočejo. Bilo bi mi žal, če ste le za trenutek posumili, da bom prenehal s snemanjem — je Bercoviciju in Obradoviču rekel Cravvford.
Snemanje filma »Dr. Kolar* se je žo drugi dan po vrnitvi iz Sežane nadaljevalo, toda se postavlja vendarle vprašanje, če je ves ♦a nevsakdanji »primer* zaključen. Kajti, kot smo zvedeli, so predstavniki »Tibe-ria-filma* iz Rima poslali novo precej ultimativno brzojavko — toda tokrat na naslov podjetja »Lovčen-film*.
BLAGOJE ILIČ
ALI VEL
— da je inženirjem i*1* ameriške letalske tovarne spelo izdelati na poglcil P
prosto napravo, ki za
določi"
čas
cu
v času operacije na 1 • nadomesti srce. Gre ^ rej za umetno srce, kot napravi pravijo. Značilno* ameriške iznajdbe pa Je ' da mesto električnega daje tej napravi p°trebnc> nergijo curek iz vodovo . pipe. Vodni pritisk sPrelL
naprava v ritmično -	.
nje, ki pritiska naštin V
ke, v katerih je P° en
širi)9
Ion. Baloni se potem in krčijo, v ritmu zt^Vn,,
srčnega utripa ter domeščajo srčne pr'
tako
ekate
preddvore. Poleg štirih ^ nov je še peta celice, P pravlja funkcijo pljuc- * ^ prava je tako preprosti'^ jo moreta nadzorovat1 človeka, njena zmogljivos „ je znatno večja od ztn°Lfa vosti dosedanjih mehani src, ki jih poganja elek»r energija.
* * *	cit.
— da bo neka poljske tet
na elektronskih naprav ® kmalu na trg veliko k°1 tranzistorskih radijskih *P ^ jemnikov z izrednimi " ^ tetami. Predvsem ^	.M,
tranzistorji izredno vsekakor ne večji od ^ ka cigaret. Nadalje bo 0 ^ premljeni z baterijo, k1 zadoščala za 18 ur upat Povrh tega bo tra*“LfH sprejemnik moc P . , * 1 na navaden električni 0' v čimer se bo štedila ba Najvažnejša prednost malega radijskega sprele ff, ka pa bo ta, da bo se0 ^ n en. Sicer ne vemo se’ likšna bo njegova cena, je to še uradna tajnost, ^ tako ni znano, koliks"0^ ^ število tranzistorjev, sice^0^ Poljaki računajo, da mogli z njimi konkurir^^. svetovnem tržišču z tovrstnimi radijskimi jemniki.
* * *	.	.	Rde*
— da je bivši vojak ^
armade Pjotr Vetrov
let v nezavesti in šele ■ i ■ irtm
so ga zdravniki prebu' ^ življenje. V onrbah Pre skvo leta 1942 je bil r^ ^
raniJ!
est.
toliko letih zdravljenja Je
v glavo in izgubil zavest. ^
daj že 47 let star P)0*^ šel k zavesti in v ki' • ^ ga bodo mogli odpus 1 bolnišnice.
* * *	P‘l
— da ima Milan že
milijona avtomobilov. aj«, gre za milansko V° * -^jis kjer so pred dnevi ^ji Ursiju iz Melegnana avtomobilsko tablico s • ^ ko 500001. Javnost se sp . je, ali bi ne bil° /tv najti kako drugo rešde ti težko si je zapomni * velike številke
* * * , rhess^*
— da je Caryl C}1	^
zapustil v svoji dedisc ^
kopis neke nove
knj>gc
vrst«
rnie®1
kopis štirih novel 19	(e*
člankov o njegovi za. 1?vidne‘ komaj 1896 dolarjev h ga denarja. To je 1 -A njegova bivša zagovo vetnica Rosalie As-her.
* * * ,
— da si je filmska . ji
ca Elisabeth Taglor, prišla na Angleško za ^9 nje filma «Klecpatra*, ^((r» v Surregu vilo, z° n* plača 400.000 lir tedens , . jemnine. V njej staefn f* svojim možem Eddvl sherjem. Sicer visoka nina zanjo ne bo kdo jji# težavna, saj je p° možu veliko P° (( fie hkrati pa bo samo Z<1 [ii po dobila pol tniW® honorarja.
# * #
— da bodo tudi
M
,di»'
imeli svojo atomsko Prjpra<( nico. Seveda so se P šele začele in račun j P
bo njih podmornica na	1»
le leta 1965. Poganja'1	v
reaktor na oplemen* ran.
* # #
— da znajo biti ?°Va Ir. ne-le predrzni, P09 nesramni. Politično jjjt Italijanskega socialni^ f nja se namerava Prl L, P1 Sv. Oficiju proti nika KD Mora v , jr , parlamentu, v katefe uiPr. nikal, dn bi »ot>o/ ' gibanje bilo iikršča vdihnjeno». Pritožbo skih neofašistov K°n,e/t^j sv. Oficija so baje v r duhovniki . simpat,z vofašističnega gibanla
TVRDKA
LORENZI
TRST, Ul. S. L»: tel. 24-245
zzaro '
Otfe>.
«EMPORIO DEL MOTOCICLO* — dobite vse nad°'0?| 1» ne delt za Moto—Scooter in za druga motorna v
Pri
MADALOSSO	.
TVO otroške \0^ ,«(
dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške žimnice — originalne PEH MAFLEX — Cene u*'
10. -25.1X
SploSni mednarodni vzorčni velesejem — IX. t< in obutve — VI. sejem obrtništva — VIII. razstava in znanstvene knjige — V. razstava regulacijske h1 tehnike ter avtomatizacije — Modna revija.
Običajni vozni popusti na jugoslovanskih železnicah in
Tadeusz
Roseivicz
ŽEJA
J?4* teden dni kuha
iemli g?'aŽ'. Smrdi mu. V dujijj30 * ie toplo in za-
3 vFantje s° k°n^°
» Nemca. Sedi med na-Star n ,!kupai jemo golaž, v ' 'Uh,eiovek je, oblečen je .»*	° “mformo. Fant-
H j 1J“ P°leg njega in le «ropa spregovorijo. S Streha ,• 2emlianke kaplja, ie ii„k ma luknj°» bržkone jj, 0 steptana, ker pu-
dober°VHa,S,k°rio- Vitk0 ie mi i cek s svetlimi oč-
Pežljiv0Pri^U-nimi usti’ Potr’ 110 konca TT g°St° °mak°
•No	rdeče sklede.
Postavi ^skUH* Sm°’’ Pravi’ •tekne , na mizo' se
Nemca r, Zlšče in gleda l^,, • «teda in gleda. Iz
led ^ ?otegnil slamico
ležiSj,
in gied"' eviegnu slamico
"ftljanke S°Uka st°ii sredi
(t KPrUa’* vPraša sedeče-ne d«61?9, ^tar* prikima, 'Ugaja' °dgovoril-
ŠčukaJa m,U’ vkdite,» pravi
•glejte nekako začudeno, Poljska „”0> ugaja mu. V ojski mastno jemo,
oajej se ----------------------
»slabel ’ . atec> sicer boš ■“ * ’ aa^ vi ljubite slani-
kaj?”
•Jo...
t' j mp* Pormra starec in nettadom av°m Uriše brado; •Kaj a °dvrne skledo.
a. .	oivituu,
* m* ni v^e^’->> vpraša lmaš teka> kaj?! Ca-
Pa Cllvli-
**es na °	Kaj'! ua-
iri gleda*1?3; curlia-» Pravi !Vedao	k‘	padai0
q ,	.	’	* lvl pa^caju
•e Vežejo	presledkih in
tnec, pr: T. stekleno, nit. Nesite, ;.raS.^en N klopi poleg kast st videti kakor zelen-
k°rn0 / Pani- Molči. Z o-’ to— •
* vodo
•hto .	™«i. l, u-
j0 80 kretnjo se stre-tttHika ti Z °vratn*ka in se •Glej? ?Ugi konec klopi-*6 "talce’ ak° ’men'ten je,
• "talce’ imeniten je, Ueži t? ie Poškropilo pa "«en jei °g jte- kako ime-
"1>iljeBo * „Prav nekako za
*C'1 cUrlja * am pa ze ^ve !Sco.Js?avrat-* Spet žveč
&o$	.Fusima. v>Ko
*as h;U?Ca oblake dima. bi	2e Kii j , • ,
opei zvec .®cuka prikima. Sko-
hai
Ze Uil, da bi sku-
k2a° in !y'p'ne'» pomislim V*akenca V aa'm izmed zob
ostanke žilavega
"vna. vitk0
)o
°'1,,Va šk?e na lež'šče in si a n?”36' Škornji noče-
m i.
en ognja in po
na „	•	• •juniji noce-
:te Z ra vi' Postavil jih je
toči So
i.tgriJe ,skr^Ni. Z zobmi wJUnii o, s amico in jo iz-••de *to»:’
j'ae trave?'1 k Nemcu pa a»i:	n	"lega.	Posedi	in
lOrj,
lk° Jumel° Pokonen! Polj-
•Kas 3mea> kaj?!»
*^j ti
«raša ifcsi b°ian?»me
K?r"j p0in ’ ker sem pustil v i’ Jutri u skodelo. «Poča-ia?’ danes ° sviniski papri-n Ca' Pria grem° Po mer-h' i"trca k2jUtraj v kuhi-hi' M"tmj °do> morda pa Jače Prinesel tudi kaj
,rt*o
■ 01,6 gonil te?hnu . s' . se
Snem 7 h	z	rameni.
Uocoj rečem
J Ue k	’	«samo ce
va	Z	Mallm P°-
^“ko sed;	°r	zadnjia.»
8 'n J zraven Nemca.
ih 11 tn , "’v'11 menica. °va:	°lčHa,	zatem	pa
VEan'
s<!> slišiš, kaj pra-
Ne
M
Vi;?8 sta^ gi. 0 vstah„ 5,6 ie umika. 6nl° z °hemaZ8rabi starčevo
ih,?6 Prav*"3 f°kama in jo d kap. Starec °Pi in upogiba
ZaPrte
I
t"t)eha3 ga
U’-tko udari po at dvakrat. In 'Pajhni, suhljati
'*j	enkrat	H ,------------- *'“
J	ar	dvakrat.	In
r-
'a;
'aza>i z	.j	“
rc*ecim	lošči-
-Hv oba “J.ini, suhljati ^^Ptazai32' kakor da SO
Ub" P°grak Se proč-M	' Sčuka nenado-
•6 ležnu e°be*Jeno desko,
kuSlt" '"tala	nesno,
k»k "koči P°leg stojala za
De r da _ k Nemcu, maha
v;:
vi.
ga k *“v'u’ mana,
1Vi' m v " l0pnil z nj0 boH, ]e: *... Kar tu-
. »P,
US(:
“oni .. ..
, dr|i ?
a roko in pra-
t^Vi, PUsti-- saj ni tvo-
\f‘	•	n—
"‘5“:
e * k. ‘Uoi-	usinica-
'tk, "iijo ;	8 edajo, drugi
^1 ar' o«,., Se mu rogaio.
^ n ^ PsUjei? mU rogaj° f*c _a ležišj- ^itko je se-
N** Z<rokoPah 8ledaJ Sta'
> «iv!ripUh ii?.n? obraz.
’• Sh ar‘Plih p lSe obraz-
Se 3 °bi 7C.tlilio drob-' z-ačutim usmi-
"ti
^0
<lo
i tj. d° ra-lega Pa odvrat-5»««.. vzne-!*s«]jair 1 lSev- Lunija,
N NSeljak. Tev’ Lunija’
9 ti. Pica	smeje	in
k- 'n tam f3 Uho ali Pa d* . krem
,atbr-' da j- KJctle P° nosu. Ia bi.*dana ukina glava H...	Polna	krožcev
N f0tin
. "Pou. a«ie n	—	—
, h ga i? rastej0- Ge’
V10 v ***»
'lC la»ie »n da na teh l?h., "e
gla? Pa zas'tšanju
SrU Zabl * kliufi in ga
e‘ko. 0d 6 tolkel še z
in brazde. Koža mu ni zarasla več mesecev, kajti gestapovec ves čas ni pozabil na svojo zabavo. Ali pa — Lunja. Straža ga je ujela, ko je nosil iz Rajha sladkor in potem so ga postavili za te-
den dni v vodo in tepli s palicami. Voda je bila hladna, bil je november. Lunja ima zdaj prehlajen mehur; vsako noč se pomoči in smrdi kakor kunec. In Oset je sam, popolnoma sam... Vse to vem. Vem.
Vitko dvigne glavo in pravi;
«Moja stvar, kaj, imel pa je dovolj moči, da je pretepel dekletce. Desetletno dekletce, otroka... poteptal ga je... dekletce pa je hotelo nabrati le vej in storžev, eh!» reče Vitko in odmahne z roko.
In zatem;
«Prav treba ti je bilo tako stražiti, saj sploh ni vaše!» Vitko se obrne k nam: «Pred vojno je bil Poljak, zdaj pa se je hotel nažreti in se je tudi nažrl. Tisto dekletce ima na trebuhu obrunek, velik kot podkev, tako jo je zdelal. In ko je ulovil mojo mater, je vzel kol...»
Vitko odmahne z roko, se zlekne na ležišču, dene roke pod glavo in leži z odprtimi očmi. •
Zdaj povzamejo vsi. Tu pa sedi ta mali, suhi človek in si briše kri z lic. Oblizuje s razpokane ustnee. Oblizuje si z jezikom ustnice in tiho stoka. Fantje pripovedujejo drug drugemu. Poslušam in poslušam. Marsikaj zlega je storil tale	starec. Verjetno
mu že kopljejo grob, kajti nekdo je vzel lopato, ki je stala pred	našo zemljanko,
in žvižgaje odšel.
«Tega mi nismo znali,* pravi Sčuka. «Pretepanja smo se naučili od	gestapovcev, zdaj
veš, stara	svinja, od tebe
smo se naučili.*
Lunja vzame trobento, ki je ležala na klopi zraven Nemca, obriše medeninasti ustnik in prične trobiti.
Oh, kako žejen je stari. Zleze pod vodo, ki kaplja s stropa, in si oblizuje ustnice, toda kapljice padajo vedno počasneje, kap... kap... dež je prenehal padati na gozd in se umiril.
Skozi vrata pogleda Sfinga.
ccKaj tako vpijete? Aha, koga vidim? Tudi ta je pri nas, ho, ho! Satan, komandant te kliče,* mi pravi.
Grem,* pravim in se počasi opašem pa zapnem, »takoj pridem...*
V komandantovi zemljanki je Prakseda, naša zveza. Prinesla je pošto za odred.
«Ko boš končala.* ji pravim, ko odhajam, «se lahko malce sprehodiva. Pogovorili bi se s teboj.»
Prakseda se smehlja in prikima. Zobe ima takšne, kakor bi imela v ustih kos sladkorja. Odidem.
«Kuca je padla v...» mi piše Viktor in na tem listu, iztrganem iz šolskega zvezka, je še mnogo drugih besed. V rokah držim list, obrnem se in vidim — vse jasno pred seboj — krog mene stoje rdečkasta drevesa, na veji sedi siv ptič pa ne vem, kaj so ti bori, kakšen ptič je
v tem ni ničesar slabega. Kadar sedi nekdo dolgo v gozdu, si včasih zaželi slišat ženski glas, zaželi gledati žensko, se dotakniti njene roke. Zenska ima lahko raskavo roko od dela, vselej je v njej nekaj nežnega in toplega. In zdaj stoji zraven mene, vonjam njeno polt, držim jo za roko. In ne vem, kaj bi s to roko, držim jo kakor kos lesa. Odhajam. Skozi poseko stopam in spet vidim drevesa, nebo, zemljo, slišim za seboj tihi glas in ne vem, kaj pomeni vse to, čemu... Le ena stvar je jasna in ostra. Vem, kakšna stvar je to in kaj pomeni.
... Zosjo so ujeli. Sestro.
...Jaz pa hodim in nekaj me loči od nje. Kaj neki? Ne bon; ji mogel pomagati. Ne bom. Zosja. Zanje tam ni nobene Zosje. To je tuj kos mesa, iz katerega je treba z udarci za vsako ceno izvleči, kar želijo. Kajti med ((njimi* in Zosjo je popolna praznina. Storili bodo vse, kar morejo. Zavestno in sistematično bodo storili vse, kar morejo — jaz pa jo vidim majhno, s torbo na plečih, tanek vratek ima kakor o-skubljen piščanček, majhen, moker piščanček — tedaj je strahovito deževalo. Kasneje je prihajalo iz šole vedno-večje in lepše dekletce — in mnogo, mnogo kasneje, ko je kot kurirka hodila preko meje med Guvernemanom in Rajhom, je bila lepa in vedno vesela. Z Zosjo greva po poljski stezi in pripovedujeva drug drugemu o težavah in uspehih pri ((delu*. Zosja se smeje, Zosja se vselej smeje, kadar pripoveduje, kako vara Nemce. Toda nenadoma se preneha smejat, in mi pripoveduje, To je bilo aprila, pred tremi meseci. Hodila sva po poljski stezi in prenehala se je smejati...
«Veš, res se ne bojim, samo... Takole je bilo. Včeraj sem mislila, da je vse končano. Veš, rešetati so mi pričeli po torbi. Nosila sem strelivo, zgoraj pa jabolka, in, več, ne bojim se samo v grlu sem začutila velik kos ledu: hladen kos ledu. Nič drugega. In ta kos ledu počasi raste v grlu...*
Zosja je hodila s sklonjeno glavo in na njenem tankem vratu sem videl dva pramena svetlih las, dva mehka in nekam žalostna pramena.
Zdaj se vračam v taborišče, v zemljanko. Kajti onstran stražarske črte ne smemo. Tako se torej vračam.
Stopim v zemljanko in zaslišim Lunjo, ki pravi Nemcu:
«Daj, dvigni krempelj, slišiš! Pokaži, kako si pozdravljal hajhitla, pokaži!*
Stari se ozira krog sebe in počasi dvigne drhtečo roko, poraščeno s svetlimi ščetinami. Lunja zgrabi palico, ki je ležala na klopi, in mahne z njo starega po prstih.
»Nikoli več ne boš dvigoval kremlja!* se smeje. «Ti, svinja!*
Vitko pripravlja puško. Vir odkoči samokres.
Lunja se spet smeje in prične trobiti.
((Pusti, pusti!* pravi Vir.
Stari se negotovo zgane,
briše obraz z rokavom, se ozira krog sebe in zabode pogled v kavo, ki sem jo pustil. Zre v kavo in si z jezikom oblizuje ustnice. Ležim na slamnjači in ga gledam, kako si s koncem jezika oblizuje razpokane ustnice.
»Pojdimo!* pravi Vitko.
Stari tipa z roko krog sebe in išče palico. Palico pa drži Lunja, se smeje in pravi:
«Ta košček poti boš prehodil tudi brez palice!*
Drobne Nemčeve oči begajo k moji skodeli s kavo. To vem samo jaz. Vendar ležim in se ne ganem. Ne bom rekel; «Fantje, dajte mu kave!* in tudi vstal ne bom, čeprav stoji kava le korak od mene, njega pa peljejo k ustrelitvi in je žejen.
Franz Kline (ZDA)
Zid novega leta 1960: noč
Spacal
razstavlja
v
Piranu
Akademski slikar Lojze Spacal ie pripravil razstavo svojih del v Piranu, in sicer v sodni palači. Slikar, ki se je s svojo umetnostjo že uveljavil na vseh koncih sve. ta, si je izbral Piran za kraj, kjer prebije mnogo časa v ustvarjanju novih del. Njegova razstava bo dogodek za Piran, ki ga ne bo cenilo samo domače občinstvo, temveč tudi številni letoviščarji.
Vabimo pa tudi vse Tržačane, ki jih bo zlasti v teh dneh zaneslo v Koper, Portorož in Piran, naj ne opustijo prijetne priložnosti, da si ogledajo Spacalovo razstavo.
iiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuLi«
Še s sprehoda	po
na letošnji	XXX.
Poleg poljskega paviljona je prav tako na oni strani kanala, ki deli Giardine na dvoje, romunski paviljon. Romuni so letos predstavili Gheorgheja Petrasca s štiridesetimi deli. Pred enajstimi leti umrli slikar (rojen 1872) je ustvaril soliden opus, ki spada že v zgodovino romunskega slikarstva. Vsa razstavljena dela so nastala med dvema vojnama. V' ostalem pa so Romuni svoj paviljon močno natrpali. Med razstavljenimi deli je precej grafik, ki so gotovo zanimivejše kot slike, dasi avtorji tudi tukaj pazijo, da ne prekoračijo meje figurativnosti.
Ce ne gremo po vrsti iz paviljona v paviljon, temveč preskočimo še v ostale paviljone vzhodnoevropskih držav, potem vidimo, da so tudi Madžari hoteli dati poudarka zlasti eni u-
metniški osebnosti, medtem ko so ostali prostor napolnili s številnimi drugimi avtorji. Madžarski slikar, ki ima na letošnji bienali v madžarskem paviljonu častno mesto, je Gyula Derko-vits, eden izmed največjih mojstrov madžarskega slikarstva med obema vojnama. Derkovits je umrl že 1. 1934, ko je pravkar izpolnil 40 let. Ni bil študiran umetnik temveč avtodidakt. Živel je z ljudstvom in tudi njegovo delo je često pričalo o njegovem sodelovanju pri borbah ljudstva. Svoje težko življenje umetnika je zaključil prav v času, ko se je vse bolj spoznaval z velikimi slikarji. Poleg Derkivitsa je predstavljenih še večje število umetnikov, pri katerih se čuti uklenjenost v konformizem, dasi je opazna želja po sprostitvi.
V madžarskem paviljonu | se obiskovalec vendar bolje počuti kot v češkoslovaškem, kjer se še bolj pozna vpliv tako imenovanega socialističnega realizma. Ta pa seveda suvereno vlada v paviljonu Sovjetske zveze.
V tem paviljonu je vse, kar človek vidi, silno jasno. Tu r.j ničesar, pred čemer bi se moral spraševati, kaj to pomeni. In vendar ima kar neprijeten občutek, kot da ni več na bienali. Od mnogih skrajnosti, v katere gredo moderni umetniki, bo gotovo marsikaj odpadlo, toda dela v sovjetskem paviljonu gredo v drugo skrajnost, ki ni v pravem razmerju z dosežki sovjetske glasbene, filmske in literarne umetnosti.
Ako preidemo iz sovjetskega v ameriški paviljon, tedaj smo pred deli, ki vsaj deloma gredo v drugo skraj-
fP\
flipPl
Theodore Roszak
Železno grlo
nost. Recimo Kline: on slika v dveh barvah. Pri tem niti ne gre za »slikanje«, temveč za krepke zamahe z velikim čopičem, ki ponekod popolnoma prekrije ploskev s črno barvo, drugod je pa barva redkejša in vmes so bele ploskve. Klinove »slike« so dostikrat zelo velike. (Cena neke njegove slike velikosti 4,88x3 m je nad 18 milijonov lir!) A-meriški slikar Hofmann (rojen v Nemčiji) pa ljubi barve. Pri tem se dostikrat drži geometrijskih likov: drug poleg drugega so nanizani večji in manjši pravokotniki v raznih barvah. Včasih pa so na skoraj enotni podlagi nanesene posamezne barvne lise. Tudi Gusto-r.ove slike so pravzaprav samo zmes barv.
Američani so predstavili še kiparja Roszaka (rojen na Poljskem 1907). (Že v začetku bienale je prodal neko svojo skulpturo za 21 milijonov lir!) Skulpture Roszaka so iz železa, ki pa je večinoma povsod hrapavo ter skoraj vedno na vse strani ošiljeno. Razen skulp-tui so razstavljene tudi nekatere njegove risbe, po katerih so potem zelo verno izvedene skulpture. Rosza-kove skulpture imajo mo-čar učinek.
Ce gremo še v paviljon Velike Britanije, naletimo tamkaj predvsem na Vic-torja Pasmora in Eduarda Paolozzija. Pasmore si pri svojih delih ne pomaga samo z barvami, temveč u-stvarja reliefe: na ploskev lepi navadne obdelane in pobarvane koščke lesa. Drugič napravi sliko le z nekaj tankimi črtami. Vendar ima razstavljenih tudi nekaj del, ki dajejo slutiti tudi figurativnega slikarja, kar je Pasmore dejansko bil, preden se je »spreobrnil« k abstraktizmu. Kipar Paoloz-zi je še dokaj mlad, kaže pa izredno močno osebnost. Otali trije — Geoffrey Clarke, Henry Cliffe in Merly Evans — pa so grafiki.
«Praviea» v J. Ameriki
R. R.
(Sledi nadaljevanje)
Piccolo Teatro iz Turina je na. turneji po najbolj važnih mestih Južne Amerike. Skupino vodi režiser Giacomo Colli, nastopata pa v njej poleg drugih Paola Borboni in Filippo Scelzo. Med ostalimi deli je na sporedu Pravica, katere avtor je Giuseppe Dessi. Knjigo tega sardinskega avtorja Racconti drummatici je že izdal Fel-trinelli in v njej je bilo objavljeno tudi omenjeno dramsko delo. Knjiga je izšla v zbirki Biblioteca di Lettera-
tura, ki jo urejuje Giorgio Bassani.
Zgoščeni «Gatlopardo>
Naš list Je poročal o romanu 11 Gattopardo, ki ga je napisal Giuseppe Tomasi di Lampedusa (in je izšel po avtorjevi smrti). Roman, ki je bil «best-seller» italijanskega pripovedništva 1959, bo izšel v eni izmed prihodnjih številk Readefs Di pest v običajni zgoščeni obliki. Izdajatelj Feltrinelli je dal reviji, ki se tiska po vsem svetu, pravico delnega ponatisa romana.
Eduardo Paolozzi (Vel. Britanija) Sv. Sebastian
•iiiiiiililliiitiiiiiliiiliiiliiliiiiiniiilillliiluiiiiiiiiHiiiiilillllitliiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiliiiiliiiiiiliiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitimiilliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniitiiiiMiiiiiii llilliliiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiill
to in kdo sem sploh jaz — vidim le moker vrh škornja, sklonil sem glavo, vidim igličje in nekaj storžev na zemlji.
»Kuca* je moja sestra. Mlajša.
Pokliče me Prakseda pa se obrnem.
Stopi k meni in pravi:
«Kaj ti je... kaj ti je?» vpraša in me prime za rokav.
Meni pa ni nič. Zares mi ni nič. Prakseda mi je bila vedno všeč. Tudi zdaj. Oh,
.Viiiijeli - Nada Prvulovič
Edmondo de Amlcis, pisatelj, ki ga je mladina
z naklonjenostjo
Italijanski mladini so pri srcu trije pisatelji:	Carlo
Lorenzini-Collodi, Edmondo De Amicis in Alessandro Manzoni. Ta posebna priljubljenost ni posledica izbiranja primernega čtiva od strani italijanske mladine same, marveč je sad smotrne jezikovne vzgoje, ki jo je ta mladina deležna že iz osnovne šole pa tja do konca višje gimnazije.
Osnovnošolcem zadnjih dveh razredov priporoča vsak vesten učitelj mladinsko veleumetnino Carla Lo-renzinija, nazvanega Collo-di, po njegovem rojstnem kraju v Toskani. Kdo ne pozna italijanskega »Pinoc-chia«, oziroma »Storžka«?
V nižji gimnaziji, v kolikor še ni na vrsti Collodijev »Storžek«, pa je v programu v celoti ali v an-tologičnih odstavkih De A-micisov »II Cuore«. Dijaki si s tem čtivom utrjujejo jezikovno znanje in obenem zanesljivo nravno usmerjajo. Sam Benedetto Croce je sredi polemičnega vala, ki ga je sprožil proti De Amicisovi umetnosti Giosue Carducci, moral priznati, da je De Amicis velik moralistični pisatelj, čeprav mu jo odrekal čisto umetniško veljavo.
Edmondo De Amicis se je rodil 31. oktobra 18411 v Onegli, v Liguriji. Se mlad jo stopil v vojsko in lela 1865 je postal pehotni čast-
nik. Udeležil se je vojne proti Avstriji leta 1866. Naslednje leto je sodeloval z oddelki vojske pri izkazovanju pomoči prebivalstvu, prizadetemu po epidemiji kolere. Ker je že tedaj znal spretno sukati pero, so ga dodelili v uredništvo vojaškega lista »LTtalia Milita-re», ki je izhajal v Florenci V prostem času se je De Amicis učil jezikoslovja. V listu je objavljal članke in črtice, ki so naleteli na ugoden odmev. Zato se je odločil, da jih izda v knjigi. Ta mu je prinesla veliko popularnost. Vojaški dogodki, pisani v preprostem, toda rodoljubnem slogu, so zelo prijali okusu tedanje Italije, ki je po prerodovskem zaletu in navdušenju videla svoj ideal v skromnem meščanskem življenju. Naslov te prve De Amieisove knjige je bil »La vita militare«. Izšla je leta 1868 v Milanu. Dvanajst let kasneje jo je De Amicis objavil v popolnoma predelani izdaji.
Ta nepričakovani književni uspeh je napeljal F.dmonda De Amicisa, da je kot stotnik izstopil iz vojske in se je popolnoma posvetil pisateljevanju. Začelo se je neumorno književno delo, ki ga je pretrgala šele smrt. De Amicis je umrl 11 marca 1908 v senčni Bordigheri, na domači ligurski Rivieri.
De Amicis je bil manzo-nianec. Zaradi svojega uglajenega sloga je postal kmalu zelo priljubljen. Plemenito čustvovanje in občuteno usmiljenje do ponižanih sta mu pridobili naklonjenost najširšega kroga čita-teljev. Dobrota in optimizem, ki prevevata njegovo umetniško osebnost, pa nikakor ne odtehtata prešibke umetniške žile, ki jemlje njegovemu sicer gladkemu slogu prepričljivost in živahnost. Čeprav je bil dober poznavalec čustvovanja preprostega človeka, je vendar premalo segel v globino človeškega duha. Imel je velik dar opazovanja, toda malo domišljije. Ta je bila glavna ugotovitev De Amicisovih kritikov, ki mu z napadi niso prizanesli. Trdili so, da mu prav zaradi tega nikdar ni uspelo napisati prave književne u-metnine. Po njihovi sodbi so vse De Amieisove knjige grajene na zunanjih shemah, večinoma dnevniških, v katerih nastopa s posrečenimi vrinki vrsta karakterističnih osebnosti. Pisal je v glavnem črtice. Za pisanje zaokroženih in enotno obdelanih književnih del
pa mu je primanjkovalo daru	sinteze.	Zato je bil
tarča	ostrih	Carduccijevih
napadov. Veliki pesnik se je zaletaval v De Amicisa kot glasnika poštene, toda po njegovem	kratkovidne
družbe, ki je ljubila domovino in dobroto, ki pa je pazila, da ne bi s svojim patriotizmom preveč razburkala vsakdanjosti življenja,	domače	politike in
splošnih narodnih navad. Pisatelji, kakršni so bili De Amicis, Barrili, Farina in Giacosa, so pisali z velikim okusom, toda zagovarjali so povprečne in neproblematične misli, pisali so »v prazno«, kot je trdil Carducci, ki je	takšne	pisatelje sovražil.	Znana	je	Carducci-
jtva polemična pesem »Pesnik«, v kateri iznaša svoje etične	nazore	o	pravi u-
metnosti. Rekli smo že, da je Croce v svojih estetskih in kritičnih razglabljanjih o italijanski književnosti napisal, da ni De Amicis pravi umetnik, marveč moralistični pisatelj. Pascoli jo morda verne.ie dojel bistvo De Amieisove književne	osebnosti,	ko je o
njem napisal:	»Postavil je
nežnost na mesto, kjer je bil zgolj razum, in mili-
no obetajočih	na	mesto
hrepenenja po borbi.«
Vrsta De Amicisovih del je dolga. Kot častnik in urednik lista »LTtalia Militare« je izdal leta 1868 v Milanu že omenjeni izbor člankov in črtic z naslovom »La vita militare*. Leta 1872 je izšla	v	Florenci
zbirka njegovih novel in spominov. Ko	je	izstopil
iz vojske in se posvetil izključno književnemu ustvarjalnemu delu, se je lotil najprej raznih potopisov: »Spagna«, »Olanda«, »Ricor-di di Londra«, »Marocco«, »Costantinopoli« in »Ricor-di di Parigi«. Te knjige so izšle v sedmih letih, v času od leta 1872 do leta 1879. Izdale so jih razne milanske in florentinske založbe. Leta 1880 je objavil pesniško zbirko. Natisnjene pesmi pa so zelo povprečne Tri leta kasneje je izšlo v Milanu njegovo največje delo tega časa, in sicer v dveh knjigah z naslovom »Gli amici«. Preprostost občutij in moralna globina sta glavni vrlini te bistre psihološke analize raznih ljudi, ki so se sukali v pisateljevi okolici. 15. oktobra leta 1886 pa je izšla v Milanu De Amicisova naj-
večja umetnina «11 Cuore«.
Edmondo De Amicis je našel v mladini idealne bralce. Mladi ljudje so drugače dojemali pisateljevo ganjenost kot Carducci in Croce. Njihov svet je bil bliže Pascolijevi miselnosti. Mladina je z naklonjenostjo sprejemala moralne nazore, ki jih je De Amicis podajal v svojih delih in se je z lahkoto pustila usmerjati k dobremu. Uradna kritika je pred prvo svetovno vojno iznesla krivične pomisleke pedagoškega in umetniškega značaja proti zbirki «11 Cuore«, ki pa ostaja vkljub temu po »Pinocchiu« najslavnejše mladinsko delo ne samo italijanske, marveč sploh svetovne književnosti. Kot tako je še danes deležno splošnega priznanja.
Vsebina je na kratko naslednja :
Enrico	Bottini,	učen^ec
tretjega letnica osnovne šole, zbere v skrbno urejenem zvezku, vtise, dogodke in zgodovino šolskega leta. Ko doraste,	jih	z	očetom
pregledata. Ta pa noče, da bi jih sin preveč spreminjal.
Knjiga	se	deli	na	enajst
poglavij,	to	je	na	enajst
mesecev, od oktobra do avgusta. V dogajanje vsakega meseca je vrinjena tudi povest, Enrico Bottini si jo zabeleži po učiteljevem nareku. Ie povesti opisujejo
junaška dejanja italijanskih otrok v najrazličnejših okoliščinah.
Poleg teh rodoljubnih motivov imamo tudi povesti, \ katerih Edmondo De A-micis poveličuje osebne vrline in civilno hrabrost.
Kritiki soglašajo, da so te mesečne povesti najboljši in umetniško najprepričljivejši del knjige. Ostali del dnevnika, z navajanjem poteka šolskega leta, pa je vsebinsko suhoparen, čeprav ga oblikuje mojstrski slog s kratkimi in jedrnatimi stavki. Sploh so vsa De A-micisova dela pisana spretno, mirno in živopisno. Poleg moralne globine jih odlikuje tudi pristno rodoljub-je ter ljubezen do revežev, nesrečnežev, ponižanih in pohabljencev. Te De Ami-cisove pisateljske vrline prihajajo najlejrše do izraza prav vnjegovi umetnini «11 Cuore«. Ta knjiga je prinesla blesk pristne poezije in žar upanja v sivino tedanjega meščanskega življenja. Zato je bila deležna velike popularnosti in njene^ naklade so dosegle po več stotisoč izvodov.
Po več kot sedemdesetih letih, ki nas ločijo od njenega prvega izida, je zbirka «11 Cuore* še vedno prav tako živa kot je bila tedaj. Še vedno uvaja mladino v spoznavanje dobrega in plemenitega.
JANKO JEŽ
L
H
Zanimivo pričevanje dachauskega interniranca o «izginotju» Bormanna
Spomini na strahote nemškega taborišča - Kako je bil urejen Dachau - Velika skladišča in delavnice - Krematoriji smrti - Dobava za Hitlerjev glavni stan
Skoro vsi časopisi v svetu, kakor tudi mesečne in tedenske revije, posvečajo vso pozornost aretaciji A-dolfa Eicnmanna, katerega je zidovska policija iztaknila v Argentini in ga skrivoma prepeljala v Izrael, kjer bo zaradi množičnih umorov in iztrebljanja Judov v Nemčiji, na Poljskem in češkoslovaškem med zadnjo svetovno vojno moral odgovarjati pred izraelskim državnim sodiščem. V prvih vesteh, ki so prispele iz Izraela, je bilo tudi rečeno, da je Adolf Eichmann pri zasliševanju izjavil, da je Martin Bor-mann, Hitlerjev namestnik, še živ in da se potika nekje po Argentini ali pa nekje po deželah Latinske A-merike. Že drugi dan pa je Izrael zanikal, da bi tako izjavo podal esesovec A-d.olf Eichmann.
O Martinu Bormannu se je veliko pisalo in celo priče so potrjevale, da je Martin Bormann poginil s Hitlerjem in drugimi nacističnimi gerarhi v berlinskih bunkerjh. V zadnjem času pa so spet poročali iz A-merike, da je bil M. Bormann res v Ameriki in je pred nekaj leti tudi tam umrl. Vsekakor to pisanje o Martinu Bormannu, najprej da je poginil v berlinskih bunkerjih, in sedaj, da je umrl pred nekaj leti v Ameriki, ter da so ob njegovi smrti izginili tudi njegovi osebni dokumenti s prstnimi odtisi, daje človeku vtis, da se za vsem tem nekaj skriva.
V teh skromnih vrsticah hočem le povedati in poudariti, da je Martinu Bormannu uspelo pobegniti iz Berlina in da se je pojavil v Dachauu v *SS Lagerju* okrog 20. aprila 1945, to je samo nekaj dni pred prihodom ameriške vojske v internacijsko in uničevalno taborišče Dachau. Od tu je zbežal v Bavarske Alpe. O-menjam okrog 20. aprila, ker kljub temu da sem v mislih in po podatkih skonstruiral še enkrat vso sliko pred 15 leti, prav natančnega dne se nisem mogel spomniti, čudim pa se, da se je toliko časa pisalo, in to z izjavami sicer dvomljivih prič. da je Martin Bormann poginil v Berlinu. Še bolj se čudim, da se do danes še nihče ni pojavil (saj je bilo isti trenutek mnogo internirancev različnih narodnosti prisotnih. in so prav tako videli Bormanna, kot pisec teh vrstic), da bi povedal o Bormannovem begu skozi »SS Lager» v Dachauu-Res, da smo bili sestradani in živčno ubiti in bolj podobni živalim kot ljudem; pa vendar...
Pa pojdimo nekoliko k podrobnostim.
Internacijsko taborišče v Dachauu, kjer smo bili zaprti, je bilo omreženo in je imelo samo en izhod (razen vhoda v plantažo). Vsa mreža okrog taborišča je bila nabita z električnim tokom. Vrhutega so bili o-krog taborišča visoki stolpi, na katerih so posebne SS straže stražile z mitraljezi in ponoči z reflektorji pregledovale (mreže in njeno okolico. Vsak beg je bil iz-kljui en.
Severnozapadno od našega taborišča se je razprostiralo SS taborišče, tako zvani »SS Lager*. Tudi to taborišče je bilo še posebej zastraženo. V tem tSS Lagerju* je imela SS velika skladišča, kjer si zra-
ven nemškega blaga našel tudi vse, kar so naropali v državah, ki so jih zasedli. Tu si našel vse vrste strojev za obdelovanje železa in jekla. Dalje tekstil, vsakovrstno usnje, vojaške obleke, orožje, puške, topove in celo ruske tanke, katere so privlekli z vzhoda. Tu so bile tudi razne delavnice, kjer so naropano orožje popravljali. Bila je v tem sektorju tovarna porcelana, mala livarna itd- Prav na severu je bil tudi krematorij, ki se je vogalno dotikal internacijskega taborišča.
Delovno moč so zajemali iz internacijskega taborišča. Vsi smo bili primorani delati. V taborišču so podnevi ostajali le bolniki, zdravniki in njihovi pomočniki, izbrani za posebne injekcije, in kuharsko osebje.
V internacijskem taborišču je bila tudi upravna pisarna, katero so vodili interniranci sami. Tu se je vodil stalež do vseh potankosti; od delazmožnih ljudi do zadnjega bolnika in mrliča, od dohajajočih novih internirancev in vseh enih, ki so odšli v druga taborišča.
«SS Lager* je n. pr. zahteval za to ali ono stroko toliko ljudi. Tisti, ki so bili za to izbrani, so morali takoj po sapelu*, ki se je vršil že v jutranjem mraku, po pozivu «An die Ar-beit* steči k svojemu vodu, se razvrstiti v petero-
jev je bilo v neki «Halli* razvrščeno tudi vse mizarsko orodjt, ki so ga na isti način pošiljali v razne delavnice na bojišča. Poleg tega je imela ta esesovska drhal svoje zaloge tudi v «.Schleissheimu*, v nekdanjem dvorcu bavarskih kraljev, ki je bil nekaj desetin kilometrov oddaljen od Dachaua. V tem dvorcu je bilo po večini leseno orodje, mizarske mize, mizarske omare za orodje in na sto-tisoče smuči z opremo.
Včasih so nas naložili na kamion in odpeljali, dobro zastražene, v nSchleiss-heim*, kjer smo prenašali omenjeno blago iz prvega nadstropja tega dvorca na kamion in nato na železniško postajo, kjer smo prekladali vse te stvari na vagone. Mimogrede naj o-menim, da je bil takrat med nami tudi rajnki pisatelj Ivan Grahor, kateremu se je na stopnicah v dvorcu spodrsnilo, ko je nosil 70 kg težko omaro na hrbtu. Tu so ga esesovci prvič pretepli■ Ker je bil slabotnega zdravja, smo ga zvečer komaj še živega pospremili v taborišče.
Našemu oddelku in pisarni je načeloval SS Ober-scharfiihrer Erich Rosseck, doma iz Solingena, po poklicu mehanik in šofer. Bil je rezek in surov — zaverovan esesovec — drugače pa brihten in hiter kot podlasica. Vodil je vso pisarno, se spoznal na vodenje vse kartoteke, pisal hi-
Taborišče so obdajale visoke žične ovire
(Foto M. Magajna)
tro na stroj in je poznal vse orodje in stroje do potankosti. Znamenje, da je opravljal ta posel že nekaj let. Nekega dne me je poklical in me vprašal, če znam pisati tudi nemško. Ko sem mu pritrdilno odgovoril, mi je naročil, naj zamenjam kartončke na strojih, ker so bili že natrgani, ter naj na nove kartončke prepišem podatke posameznih strojev. Ko sem to v nekaj dneh izvršil, me je poklical v pisarno in ponudil — stol. Tu mi je začel polagoma razlagati kartoteko, nato naročil nekemu Poljaku, tudi internirancu, ki je bil že več časa v pisarni, naj nadaljuje s to šolo. Tako sem že po par dneh dobil prvo delo. Narekoval sem iz kartoteke orodje, ki je bilo naročeno z raznih bojišč I od različnih SS enot. Ko sva s Poljakom, ki je pisal na stroj, iBeleg* zaključila, sem ga nesel nekemu Čehu, tudi internirancu, ki je z na kolesih premikajočo se mizo takoj obletel velikanski prostor in nabral v «Belegu» zabeleženo orodje in se vrnil h glavnim vratom, kjer je SS Unter-scharfilhrer Jan Orlowsky kontroliral blago na mizi z «Belegom* v roki. Nekaj ni bilo v redu na •Belegu*. Za šestilo sem navedel prevelike mere. Zgrabil je jekleno šestilo in ga vrgel jroti meni. Dvignil sem hipoma levo roko, da bi me ne zadel v glavo Šestilo se mi je zasadilo v levi podlaket. V trenutku je bilo vse krvavo. S cunjo, ki mi je sluzila za žepni robec, sem ovil roko in trdne zvezal. Po dovršenem pregledu sem «Beleg* vzel in odšel v pisarno, kjer sem razkniižil iz kartoteke v *Belegu» navedeno orodje. Tako smo imeli v tej pisarni popoln pregled nad vsem materialom v «Hai pt-zengamtu» in sSchleisshei-mu*. Vedeli smo tudi, kam se blago pošilja. Parkrat smo naleteli tudi na naročila iz Ljubljane.
Ko so zavezniki pričeli napadati in je Rusija za-
stop in odkorakati skozi edini izhod v »SS Lager*. Tu so nas prešteli in določene straže SS so nas prevzele in odvedle na delo.
Dodeljen sem bil na delo v »SS Hauptzengamt*. V tem oddelku nas je bilo 52 mož. Po narodnosti sva bila spočetka samo dva Slovenca, drugi so bili Rusi, Poljaki, nekaj Francozov in nekaj avstrijskih Nemcev (zadnji so bili bivši španski borci). Na delo grede nas je vodila pot mimo «Besoldungst.elle» in garaž v Hauptzengamt. Približno šest minut hoje, včasih sem vedel celo za število korakov, pa mi je prešlo iz spomina-
•SS Hauptzengamt*	so
bila velika skladišča, v katerih je bilo razvrščeno do vseh potankosti vseh vrst orodja za popravljanje strojev, motorjev, tankov, topov in različnega dragega orožja. V posebni dvorani so bili razvrščeni najrazličnejši mali in veliki stroji za obdelovanje železa in jekla. Vse to orodje je urad tega velikega skladišča pošiljal raznim *Pan-zerdivizijam* na bojišče. Tu so sestavljali tudi kompletne zaprte kamione, v katerih je bilo za eno delavnico orodja. Te so na-zivali tKompleter Werk-zeugiaagen*. Po več ton težke stroje so pošiljali na razna bojišča po železnici. Železniški tir je bil speljan do tega urada, kjer smo morali te težke stroje nakladati v največjem mrazu, ko so se nam roke zalepile k ledenomrzlemu vlažnemu jeklu, da smo jih včasih komaj odtrgali. Gorje, če je stroj začel drseti nazaj po poševno položenem tramovju, ki je bilo naslonjeno na železniški vagon. Takrat so padle batine po naših hrbtih. Če se je po nesreči pokvaril kateri izmed strojev, te je čakal krematorij, ki je bil tu v bližini, ker je bilo tako dejanje označeno kot huda sabotaža.
Poleg gori omenjenih zalog raznega orodja in stro-
čela s svojim zmagoslavnim prodorom, je postal naš urad nekak barometer za vse te dogodke. Naročila so pojemala, blago se je izgubljalo in esesovci so tekali razdraženi okrog ter so se večkrat medsebojno tudi sporekli. Tako smo lahko vlekli na ušesa in zvedeli marsikaj.
Ameriška armada je prodirala proti Ulmu, v taborišču pa je razsajal tifus. Vsak dan so vozili iz taborišča poln voz mrličev v krematorij. Zavezniška letala so napadala okolico Dachaua in ponoči je grmelo in se bliskalo nad Miinchenom. Včasih se je treslo vse taborišče. Ameriška letala so rušila dan in noč. Vsak dan je bilo nekaj novega. V začetku a-prila so se pojavila letala nad «SS Hauptzenamtom», pikirala in obstreljevala. Če smo utegnili, smo brzih korakov stekli v taborišče in se po alarmu spet vrnili na delo. Preplah med esesovci je bil vedno večji, mi pa smo vse to hladnokrvno prenašali z zavestjo in gotovostjo, da bo kmalu vsega konec. Vsak je i-mel svojega esesovca v želodcu in je že točno izračunal, kako ga bo ...
11. aprila je bil posebno nervozen dan, vse je bilo zbegano. SS Oberscharfiih-rer Rosseck pride v pisarno s polo v roki in pravi: «Tu je naročilo; napravi takoj ,Beleg’!» V sedel sem se za stroj in obstal. Na naročilu je bilo točno zapisano:	«Fiihrer Haupt-
guartier - B - Schloss Ei-ge.*
Tipkal sem ta prečudni «Beleg» in iskal naročeno blago po kartoteki — bilo je mizarsko orodje, razne pile ter žage in drugo podobno orodje.
Od pisarne, kjer je sedel Erich Rosseck, so nas ločila samo vrata, ki pa so bila vedno odprta, da se je razumelo vse, četudi bi kdo samo zašepetal. Iz razgovora, ki ga je imel Rosseck z Oberjunkerjem, sem razumel, da je Hitler prestavil svoj Hauptguartier v Bavarske Alpe — v Schloss Eige. Medtem ko sem razmišljal, kje bi to bilo, je že stopil Rosseck v sobo in zavpil:	«Je končano?*
Potegnil sem •Beleg* z dvema prepisoma iz stroja in mu ga izročil — mislil pa sem si: sedaj bo pa kmalu vse «končano*. Ko sem u-ro pozneje isti «.Beleg* raz-književal iz kartoteke, sem opazil, da je vse to blago poseben odposlanec SS iz Schloss Eige odvzel in odpeljal z motornim vozilom, kar je bilo razvidno iz podpisa pri prevzemu blaga.
Bilo je približno osem dni po tistem res zanimivem «Belegu», ki sem ga pravkar omenil, torej o-krog 20. aprila, ko smo kot. običajno zgodaj šli na delo. že ob 10. uri pa smo morali zaradi letalskega a-larma spet v taborišče. O-krog 11. ure smo se vračali na delo, potem ko je sirena odtulila nevarnost iz zraka. Bilo nas je še samo 28 mož — vsi drugi so med tem časom nevarno zboleli Tifus se je z vso naglico širil po taborišču. Vrhutega je vladal med interniranci velik preplah . in skrušenost, ker se je raznesla govorica, da nas bodo pred koncem vojne vse postrelili.
Ko smo ta dan (ne spominjam se točno, ali je bilo 19., 20. ali celo 21. a-
prila) prikorakali do garaž, se nam je nudil nenavaden prizor, ki mi je o-stal neizbrisno v spominu. Na naši levi strani je proti nam stopala gruča esesov-skih častnikov. Na sredi v ospredju je korakal plečat mož v škornjih, jahalnih hlačah in v temnozeleni umazani esesovski obleki, neobrit, z usnjatim dežnim plaščem. Oškrnil nas je s srepim pogledom in se nato zagledal v novi veliki bunker na njegovi desni strani. V isti vrsti so bile tri ženske potemnelega o-braza, črnih štrlečih las v esesovski Mddel obleki. E-na izmed teh je bila na njegovi desni strani, obe drugi na njegovi levi; vsaka od teh je nosila po iz-gledu polno aktovko. V isti vrsti je bil še neki drugi ŠS častnik. Za to petorico pa je korakala še cela gruča drugih SS častnikov. Vsi so bili neobriti in precej zanemarjeni. Po strumnih pozdravih straž in drugih esesovcev iz Lagerja smo takoj sodili, da morajo to biti visoke vojaške osebnosti.
Kmalu nato smo zvedeli, kdo je šel mimo nas. Naše straže so prve spoznale Martina Bormanna. Javno pa so potem razpravljali esesovci v pisarni. Celo u-ro so tekali okrog in ni bilo slišati drugega kot Martin Bormann.
Že nekaj dni kasneje so esesovci vdrli v pisarne in
vse spise, fakture, knjigo-vodstvene knjige ter kartoteko nabasali v vreče. Te vreče smo znosili v gorečo peč tovarne porcelana, ki je bila v naši bližini. SS Unterscharfiihrer Jan Orleanski/ pa je na dvorišču kričal in se drl v Oberjun-lcerja, da je treba vse uničiti.
25- aprila so na dvorišče pripeljali kamione, na katere so sami esesovci nakladali razno blago, tokrat brez «Belega». Straže so nas «Haftlinge*, tako so nas vedno nazivali, odvedle v bližnjo goščo, kjer smo nalomili vej, da je bilo le kaj zelenega, vse je bilo dobro. S temi vejami so esesovci maskirali kamione. Proti večeru, ko smo odhajali v taborišče, so zabrneli motorji kamionov. Drhal iz «SS Lagerja» je bežala v Bavarske Alpe. Martin Bormann je odprl pot temu begu, sledila je vsa drhal.
Ob glavnih vratih pa vse po starem. Prešteli so nas, pretipali in spustili v taborišče, kakor bi se njih ne tikalo, kaj se godi zunaj taborišča.
Med interniranci pa je rasla vera v zmago. Kljub temu da so bili od lakote izglodani do kosti, kljub bolezni in grožnjam po mučenju, je vsak čutil, da se mora v nekaj dneh zgoditi nekaj velikega — morda še pred 1. majem.
N. V.
V teh pečeh so sežgali na stotisoče oseb
(Foto M. Map)*
tl
imiiiiiimiiimmimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiimiimimiiimiiimiiimiiiiimiiimiiiiifiiiimiiiimmimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIHIIII1HllllltllllllinilllllllllH!l||lil,i>ll>ii>l
Edgar ®etwiler finančni# nove kongoške držav®
Zgolj po naključju je Edgar Detvviler postal finančnik. komaj »rojene* kongo-ške države.
V nekem hotelu v Ko-nakryju na Gvineji je čakal, da bi ga sprejel državni poglavar in ministrski predsednik Seku Ture, ko so začele prihajati novice o dogodkih v Kongu in o tamkajšnjih težavah in zmedi- O tem je imel priložnost prav tam govoriti še bolj na drobno s tajnikom kongoškega ministrskega predsednika Lumum-be, ki se je tudi mudil prav takrat v Konakryju. In tako je naneslo, da je Edgar Detwiler izjavil, da bi mogel preskrbeti denarna sredstva za potrebe kongo-ške države, če bi za to prejet dovoljna jamstva.
In iz tega popolnoma zasebnega pogovora je nastal niz dogodkov.
Najprej je Edgar Detwi-ler odletel v Leopoldville, potem v New York, kjer je bil takrat Lumumba. Zatem so ustanovili družbo, ki naj bi izdelala in izvedla daljnosežni gospodarski načrt za izkoriščanje neizmernega naravnega bogastva Konga.
Kdo je pravzaprav Edgar Detwiler in koga predstavlja?
Rojen je bil sicer v Ameriki, vendar pa izhajajo Detwilerji iz Švice. Je pa tipičen «selfmademan», ki si je znal «iz nič*, samo s svojo sposobnostjo in drznostjo pridobiti milijone. Znan je tudi po svojih “revolucionarnih zamislih*.
Po prvi svetovni vojni je končal univerzo v PensyIvani ji in kmalu zatem je že
v Južni Ameriki ustanovil za trgovanje z živilskimi potrebščinami, ki je razvila svoje delovanje kar v 23 ameriških državah. Toda gospodarska kriza leta 1929 je tudi to družbo zlomila, kot večino drugih. Vendar pa ta gospodarski polom ni vzel Edgarju Det-wilerju poguma. Kmalu si je opomogel in pred zadnjo vojno je že krepko stal v vrsti velikih ameriških finančnih mogotcev.
Leta 1945 se je že pojavil v raznih državah s svojimi »revolucionarnimi* predlogi in načrti za gospodarsko izkoriščanje tega ali onega.
V Canterburyju je nameraval s 100 milijoni dolarjev zgraditi “anglikanski Vatikan«, neke vrste vesoljno cerkveno središče, ki naj bi bilo takega obsega in v takem slogu, da bi bil videti — kot se je sam Det-vviler o tem izrazil —■ “stekleni zaboj OZN v New Vorku v primeri s tem navadna kmečka hiša*. Ta načrt je preprečil canterburyj-ski nadškof.
Na Holandskem pa proučujejo drug Dettvilerjev “stomilijonski načrt* za konstrukcijo dveh ogromnih potniških ladij, ki bi mogli sprejeti toiiko potnikov, da bi stala prevoznina za vsakega komaj 300 frankov.
In sedaj tale načrt o gospodarski pomoči Kongu.
Uradni finančni krogi se o tem nič pohvalno ne izražajo ne v Washingtonu ne v Londonu. Detwilerja o-značujejo za šarlatana, češ da obljublja več kot bi mogel izpolniti, in da bi neuspeh, «ko se bodo ti Det-
wilerjevi milni balončki razpočili*, utegnil usodno »škoditi ugledu Zahoda v Kongu in drugih mladih afriških državah*. Pri tem očitajo tudi Lumumbi neizkušenost, ki da mu ni popolnoma jasno, v kakšnem obsegu naj bi se Kongo industrializiral, ki je še »zelo zaostala dežela*. »Preveč dobrega namreč utegne bolj škoditi kot koristiti*, kar se posebno pokaže vselej takrat, kadar ni “gospodarskega ravnotežja*. Na primer: Večja proizvodnja elektrike kot se je more porabiti, a-li pa večja proizvodnja cementa kot je možnost za zidanje.
Vsekakor je očitek, da je Detwiler šarlatan, močno pretiran, če ne naravnost neupravičen. Obsojati človeka samo zaradi njegovih “revolucionarnih zamisli« pa
Edgar Detvviler
prav gotovo ni na mestu. I>etwiler je med resnimi gospodarstveniki na glasu solidnega in korektnega partnerja. Ne kadi in ne pije ter ga še nihče ni videl pri kakršni koli igri. Pač pa ve-
do o njem povedati, potuje in da je svetovno znanih p . f «kot doma*. Najraje .rf lje v družbi svojih Jjjjj < nih prijateljev -m tem »kongoškem nac fet pridobil za sodelova uglednih finančnih
Bti'	,iP$f
Vsekakor je treba
vati pri presoji Del' ,e >
vega načrta to, da ^
'znal X
on edini, ki je p*' Lv : gati mladi državi V trenutku, ko je ^ 1
večjih težavah in,». vsi »zahodni krogi*
“ čt ^ veV
• n F
manj očitno zadovolji t> 1: roke v tihem upa™# se Kongo »ne bo &	J*’;
Ali pa je DetvvilerP ^
manj vreden z§° LgilJ' tega, ker si je zag°l ločen dobiček?	.
S.
VELJAVEN OD 15. DO 21. AVGUSTA
Oven tod 21. 3.
do 20. 4.) V tem tednu se pripri jet-na presenečenja, čeprav začetek ne bo najboljši. Nepričakovani obisk, vesel večer, zabaven pogovor.
Bik (od' 21. 4. do 20.	5.) Nobene-
ga pomembnejšega srečanja. Na praktičnem področju bodo stvari kazale nekoliko slabše, vendar za-visi končni rezultat od vas isamih.
Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Ne zamudite prilož-i nosti, ki se vam I bodo nudi J e v začetku tedna. Veter je ugoden, čeprav ,bo treba prebroditi nekaj težav.
Rak (od 21. 6. do 22. 7.) Ne bo vam manjkalo priložnosti sentimentalnega značaja, toda pazite, da boste dobro izbrali. Potovanje zvezano z delom. Neka pobuda se bo srečno zaključila.
m
Lev (od	23. 7.
do 22. 8.) S tre-r ^	\	petom v srcu bo-
] ste čakali neko ' j novico. Večeri bodo mirni in prijetni. Neka zadeva se ne bo uredila povsem	po vaših	željah.
Telefonski razgovor.
Devica (od 23.
8. do 22. 9.) Iz-premembe v vsakodnevnem življenju. Zanimiv obisk, razprave bodo lahko pomembne za vaše nadaljnje življenje.	Zabaven	večer.
Tehtnica (od 23.
9. do 22.10.) Glede vaših	srčnih zadev vse dobro, toda čuvajte svoje skrivnosti. U-spelo vam bo
stopiti na novo pot. Pomembna podpora.
Škorpijon (od 23. 10. do 21. 9.)
V kratkem se, boste zopet sestali z ljubljeno osebo. N a poslovnem področju veje veter v vašo korist. Nekoliko opreza zaradi zdravja.
,
Strelec <9°
11. <1°
Vzbudili . u ' nežne 01 pek kratkem v?f predlog,
bo rfg 0« Vendar brez truda da nič doseči.
Kozorog	!•>
12 do
srrtf £
-
niti dobro niti sl, , J
Vodnar
1. do 19,
jetno vabllkfll£
zvezi stom.
na VO^eli
Zabavni . ^ boste prebili v ve,se-ih 1,9 bi. Ne delajte 6taru ,
pak.	20' Ji
Ribe (oš
do 20. 3-LjV^
ne priloznt fir bodo mno^V; magale. nepr, de v a jo se čakovam
ki. Teden je uacT>vO' se uredi neko zao
ponedeljek je nastopil a na gradu Sv. Justa znana pevka Cateiina Valente, poleg nje pa je žela odobravanje tudi črnska plesna skupina.
URE
NA DEBELO
ZLAT
MAGNAGHI
Ul. S. Lazzero 8 ■ TRST - Ul. 35733/36308
O MIKRON
TECHNOS
DOKA
PflKfflSk	-	s	-	____________________
V sredini gruče esesovcev je v škornjih in v usnjenem plašču: Martin Bormann
PRIDI, ČRNI RIS j BOt.JE JE, bA VIDIMO NA LASTNE OČI, KAJ NAS*« ČAKA IZVEN TE P^ST I
DVA OD VAS NAJ ODPELJETA KONJE DRUGI NAJ ZAVZAMEJO SVOJA MESTA MED SKALOVJEM ! NE STRELJATE, f CE VAS NE, i----------------------
i jQSmr:c I>r7s napade jo 'y _//
UGH 1 Ml POBEO IZ KANJONA
ponoči . oni videti nas in mi
NE VIDETI
NALO POTEM \ 2A HUDIČA • VRSTA OGNJEV MaWBiBPy ZA TISTIMI OGNJI JE PRAVDI
gotovo lepo število pušk. Rt.	Bi	sttpeljale
NA NAS. ■ <M, rafTr!W|
PRAV TEDAJ... \ŽŽ^0;A EHI / MORDA ŽELIŠ, LMAS VSAK HtP
NAPADEJO RAČKA -	//!■
MOVI LJUDJE /
DA . BOLJE ČAKATI Do ZORE , DA
Bomo lahko ugotovili , koliko JE NAŠIH NASPROTNIKOVA^*«g
Boč LAHKO sam skočilLj PUAH 0 NA KONJ4 » UBOGI .—^JKljAJ VAJU
STARČEK0j~ /OBA VDAG,y
Z' l VZAME I J
NE PRAVI MU NIČESAR .TEX I MED DOLGIM BIVANJEM v ‘ TISTI LUKNJI MU JE ZARJA -  kVEL ZNAČAJ '____________^
^ C-UVJ UM ,
SMRKAVCA/
jKDAJ SE Si NAVADI L SFt TO VATI U0O<
^KaaKKKHSiSiMKUKKMKiSKHiJSaHKtffi
Ob drugem kmečkem taboru na Opčinah
Lotimo se perečega problema strokovne izobrazbe mladine
Pripraviti je treba načrt za strokovne tečaje in predavanja za kmečko ®ladino - Potrebno je sodelovanje strokovnjakov in organizaciji
ktošnio?ei^u in važnosti m na3 (la. kmečkega tabora tem cinah smo pisali nedeliSi Ir-;fstu, v Prejšnji darili stevilki ter pou-
Prtvabiti ie3fiJ treba Gladino ilastl kmečko tucii rto ^riPomnili smo taboru ,.,1 se lahko na stanov pniki raznih govorili *, organizacij do-
Sanizirania lIletl glede or' vani ,tecalev. preda-Pri tem cnih vaJ itd. vsem nSm° rrrrshli pred-brazbn vi strokovno izo-'hhečke mladine.
nujnoK^Ja izobrazba je da lahB? a kmetom, bjihovem v^Kedujejo- v Je marsiirt^ a anjem delu strokovnH.vJ dober nasvet Pomena ^; v. odločilnega Pa je a^i® bolj potrebna miadinf^rokovna izobrazba vzijuhi - Qa 56 pripravi in K bl SV°J poklic.
ilb>^akodrugih področ-
te>»0 Su *S!K?
^lezimo v kmetijstvu ^trokovnjakf	napredek,
brnijo J™	proučujejo
•ajo Polzr, na'. gnoilla- de'
1? nove LU?f m ustvarj ska ener»?- - Tncii atoi Pašu v v§ria že prihaja
atomov	*« prinaja v
Pom, kmetijstvu.
'?• kako 80 Je' kakln zemlJo naši ded-rabljaii ra stroje so upo-
i^r zaščitn aksna gnojila Poznali n sredstva so ^ sodobnn0tvem Poglejmo sestvo v n kmetijsko po-i° ali ’kiPt ?iedno vrtnarici raziiv •pa bomo vi' Veliko m,r? ln napredek.
š^o X k°- pa lahk0 °*
z?vah k,! drugih dr-?krb ' sfJ®r Polagajo večjo ^Pletov .okovni izobrazbi He. n kmečke mladi-
^ odnseh^dmk ne pride e; Po ra??' T° vsak razu-^vna. pf. Pa se vsak ne {■apreiiev , Pogoj za vsak pr&zba p-Je znanje, izo-» Ce veHp ?r za druge po-?a kmečki Pravilo tudi ve Pravijo p?klic- Statisti-! a tudi ?a se zadnja i?lagoma !Ia!e kmetijstvo
mrabimo vn? izira' da i Itd.- čo nmetnih gno-
K^eto’ n ?f p? bi napravili ? kmetm? ok°vni izobrazbene '..zlasti kmečke «išli do Zl prav gotovo
ntev. Poraznih ugoto-
i ^nom
n haža mi pritožujeio. da zvii da k Mma brezbriž-I, 3ls . rada samo , abii i2' , “trčkalan z ve-m brez rir?hl v kraj, ži-v^ne zmprr in skrbi, da LVn° Soh1 za sv°j° stro-etbo d«?? zbo in pro-To hi ^anie itd.
mlad’’na hiti s Ja- ftpc Jempom živije-arjeno !5amo primere ta ti; ha n* in hrezbriž-p°jav ^zejjn pa je . I>an - redek.
VerH^t^se ^'adma ne pi-
Sv *. da i? pretepa' za-Sna in p Je potrebna
hi^zba. zanim'rokovna izo-hf jte i2Pb?a se za naj-
Piko2panstvendk in U8pe* tev jtd n® ^ov- za teh-thlo nvisii ugotovi.
V T . hlO n»i*1( Ugotovi-si\i • dski vi • ■ -pri obisku ^“knjižnici v Trdi ^kietj govoru s '	'1
?ai pt SpMarsikateri
,?toci ,.Se. v prostih
fanti
Zj,.;■*«(: i,. ‘“‘n.aieri mla-v	J'Prostih urah
»H? ■ Popravi0 ’,110 knjigo, vaLkd. Kohv 'iski apa'
ta S JahtovkQ|ciJe tudi po 1-art-* On, ,■'.ki igrajo na
*bai prepevnns rument> ki
J° za mehJ°' ki 58 zani"
, Mehaniko itd.
-S& jfiS T?-S
fantje in zdravo 'e-
morale za to skrbeti, pre-malo ali nič ne zanimajo za	strokovno izobrazbo
kmečke mladine in kmetov sploh. Prav tako smo že večkrat pisali, da je nujno	potrebno	ustanoviti
kmetijsko strokovno šclo na našem področju. Spričo sedanjega stanja in žalostne perspektive, ki se nam obeta, če se sedanje razmere ne bodo izboljšale, pa nt smemo ostati križem rok in samo tarnati.
V teh dneh kmečkega tabora je treba pomisliti tudi na to in se pripraviti, da bomo v prihodnji zimski dobi nudili nekaj koristnega tudi naši kmečki miadini.
rož (meči, krizanteme i. d.).
Mlatili smo že, a omlatili malenkost. Ce bi to videli naši predniki, bi nas vprašali, zakaj da praznujemo žitni praznik in kje je krušno žito.
Naj še povemo, da je naš spomenik padlim vedno okrašen z zelenjem in rožami, kar je vasi v čast.
ZGONIK
SALEZ
Trudna roka in pomanjkanje časa komaj dovoljujeta čitanje časopisa. O prostih u-rah skoraj ni govora, ker je treba vedno misliti na to in ono, kar je v zvezi z naprednim gospodarstvom. O tem je vsak dan kaj novega, kar bi znalo tudi nam s pridom služiti. O takih rečeh razmišljajo in računajo gospodarji in gospodinje. Nikjer ni za uspešno gospodarjenje tako nujno potrebno krepko sodelovanje žene-gospodinje kot v kmetijstvu. Kako močno posegajo v to šaleške gospodinje, pričajo vse kmetijske stroke, z domovi vred, priča napredek, ki ga je vas dosegla zlasti po vojni in kaže vedno bolj civilizirano lice. Tudi v tem dopisu ponovimo že staro pesem; Ce bi namreč naše žene imele priliko se za svoj poklic vsaj nekaj izobraziti, bi to za napredek veliko pomenilo. In še to: Ce bi tudi kulturno-prosvetno napredovali tako kot napredujemo v gospodarstvu, bi pomenilo še več.
Bralci so mogoče radovedni, kako kažejo naši vinogradi. Trta ni z zarodom tako obložena kot lani, a smo jo z nepretrganim prizadevanjem o-hianili v dobrem stanju. Slana pa je nekaterim posestnikom pobrala visok odstotek letine. Pri nenavadnih zračnih tokovih je to povzročilo škodo na povsem odprti legi (ob poti proti Sainotorci). Za popolno spečanje vinskega pridelka iz lanskega leta smo se morali poslužiti osmič. Ze kroži mnenje, da bi se vinogradniki za vnovčenje svojega pridelka morali organizirati, sicer bodo v bodoče trčili na še večje ovire. Seveda računajo pri tem s prvim predpogojem: s pripravo čimbolj kakovostnega pridelka.
N?.še mleko vaščani cenijo, vendar imamo tudi s to razprodajo težave, ker ga zaradi pasteriziranega (vstekleniče-nega) mleka ne gre več kot toliko v promet, oziroma potrošnja našega mleka ne raste. Zaradi tega ne raste števila krav mlekaric. Nekateri menijo, da bi kazalo nabaviti si posnemalnike in izdelovati surovo maslo, s sirotko (žurol pa krmiti mlade prašiče, ki bi tako naglo zrastli.
Po naših njivah je polno jedilnih buč. Upamo, da jih bodo prodali bolje kot doslej, ko je bilo na trgu mnogo tega blaga. Stročni fižol pa ne gre dobro v kupčijo. Gospodinje računajo tudi na dohodek
Mokri dnevi pridelkom sicer toliko ne škodujejo, vendar se pridelki ne razvijejo tako čvrsto kot bi se, če bi bilo več sonca. Zlasti ne prija mokrota Krompirju in trti. Grozdje je lepo in je že doseglo debelost, primerno ob zcrevanju. Ima pa ta mokrota za naše rešetaste parcele to dobro stran, da uspešno popravlja, kar sta skvarila zlasti april in maj, in nudi možnost dobre paše. O žitu, ki nam ga je mlatilnica že omlatila, naj povemo le to, da zavzema na naših kaščah skrajno malo prostora. Žitna doba je za nami in namesto domačih pečejo pekovske peči kruh tudi nam. Je pa res, da vedno bolj pogrešamo domačo peko. Zato bi bilo prav za gospodarstvo in zdravje, če bi sejali vsaj nekaj pšenice (to bi bilo priporočljivo zaradi kmetijskega kolobarjenja oziroma pravilnega izkoriščanja hranilnih snovi) za peko domačega, bolj tečnega in zdravega kruha.
Veliki šmaren na Re
Na prihod gostov za Veliki šmaren so se v vseh vasen repentaborske občine pripravljali gostilničarji in domačini če ves teden. Na Poklonu so pri Furlanovi gostilni že med tednom postavljali kramarji stojnice, pripeljali in postavili so seveda tudi vrtiljak, strelišča, igrišča Ud. Gostilničarji so si povsod pripravili velike zaloge hrane
in pijače, prav tako so tudi nekateri kmetje pripravili vino, sir in pršut, da ja ne bo zmanjkalo ničesar za postrežbo gostom.
Letos sta kar dva praznika skupaj za veliki šmaren. Plavijo pa, da bodo imeli kar štiri praznične dneve, sobota je pač sobota, v nedeljo in ponedeljek sta dva praznika, v torek bodo eni posprav-
ljali, drugi pa si zdravili mačka s kislo vodo.
Prav gotovo bo tudi letos, kakor vsako leto, prišlo na Repentabor veliko število «ro-marjev» in izletnikov. Nekateri se bojijo, da bo slabo vreme nagajalo, drugi pa so optimisti in napovedujejo lepe praznike, ali pa se tolažijo, da ne bo slabega vremena kar štiri dni zaporedoma.
iiiiiiiiiiilliiiiiiliiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiifiiiTrrriTiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
Nekaj novic iz nab
Tržaški izletniki in tudi nekateri inozemci pravijo, da so naše ograde vedno bolj zastrte z drevjem. Sami tega ne opazimo, a menda bo tako. Zal nimamo visokega gozda, pač pa se naši pašniki in senožeti vedno bolj odevajo z raznim nizkim drevjem — grmovjem, predvsem z značilno kraško gabrovino, To je pripisati bolj redki sečnji; sekira namreč ne pobira več tega ali drugega lesa, saj ni hisi to kurivo potrebno v taki meri kot nekoč; nadomeščata ga zlasti plin in elektrika. Tudi ni več takih gospodarskih zadreg, da bi se mcrali zatekati v to sicer skromno «zlato» rezervo. Niti ni več paše v nekdanjem m;-niu, ni živine, ki bi namesto
slabe trave obirala gabrovo I in drugo listje in tako uničevala rast. Seveda bi mnogo bolj zakrili naše gmajne borovi in drugi nasadi; to bi bil i želeti ne le zaradi lepote in zdravja — torej iz turističnih razlogov, kolikor tudi zaradi našega gospodarstva:	takšen gozd bi bolje
valoriziral t. j. dvignil vrednost naših sedaj malo vrednih zemljiških po"'?*n.
Razveseljiv je tudi pojav okraševanja domov:	dvorišč,
vrtov, hišnih sten (s plezalkami, primernim sadnim drevjem — špalirji i.p.). Njih lastniki so sami in po javnih priporočilih prišli do prepričanja, da je hiša pravi dom le med življenjem rast-bn, lepotičnih m gospodar-
PESEK in
Pred tedni smo končali žetev. Zdaj imamo malo odmora, pa nas spet čaka drugo delo s pobiranjem pridelkov. Na kmetih je sicer vedno nekaj dela, zdaj imamo opravka z otavo, ki je lepša kot smo pričakovali. Marsikateremu živinorejcu je odleglo pri srcu, ker se je bal, da bo moralo iz hleva tudi po več repov zaradi pomanjkanja krme
Zadnje tedne smo bili nekoliko zaskrbljeni zaradi mleka. Odjemalec iz Trsta je namreč zagrozil, da ga ne bo več odkupoval, češ da ima mleko premalo maščobe. To
Z GORIŠKEGA
SOVODNJE
ŠTANDREZ
qitt Dri	rr8ba
tt.jj nudit; c ^lh zanimu-
Cs8a in i nekaJ *ani-je biin°nstnega. Mia-bi Kiapredpt Vedno in oo r jnbllQ, » w Nesmiselno •Ha^lachr?! boteli današ-
bnh?kowtn0 privezatl na
^ihi?k°Wtnn°	“a
^ nas _ kmetijstvo.
%ne bo b \ Prepričal,
Mtih° Prerit vo in k<> v„b ve4erdavan,je v zim-
b UP milrfPnvabi‘° na jAs s‘ miachne.
druRi splošni rv,, l vzroki, da
!’afln^r)' Prert a zaP«ŠČa fojb krivi - dvsem pa smo
^ z ap0Pravn arr'1kai bi se vaih °bfo Vor lp izool iša-jbostjo. i° *n požrtvo-
t!®ba ponovno tj' da he pristojne ustanove, iti bi
Podjetje Tacchinno, kateremu je prefektura zaupala gradnjo škarpe na Soči, da bi med velikim deževjem pozimi ne odnašala nadaljnjih površin plodne zemlje sovo-denjskih kmetovalcev, je pred dnevi objekt dogradilo.
S tem v zvezi je prefektura izobesila na oglasni deski sovodenjskega županstva razglas, v katerem poziva lastnike zemlje, kjer se je škarpa gradila, naj pismeno prijavijo na prefekturo škodo, ki jo je podjetje napra-vilo na njihovem zemljišču med gradnjo. Kogar se to tiče, naj stopi na županstvo in se za zadevo pobriga.
Pred tremi dnevi so delavci gradbenega podjetja SACA zaključili tudi z manjšimi po-pravili ceste po Sovodnjan ter ureditve prostorov pred cerkvijo in županstvom.
Letošnji pridelek krompirja je zadovoljiv. Kmetovalci so bolj zadovoljni s pridelkom, ki so ga dosegli s sajenjem tistega semena, ki so ga nakupili v Karniji, Benečiji ali drugih okoliških hribih, medtem ko s semenom Bintje, ki so ga uvozili iz Holandske, niso dosegli zaželenih rezultatov. Kmetje sodijo, da je prišlo seme gnilo že iz Holandske. Mimo tega obstaja še en razlog, zaradi katerega niso naklonjeni kupovanju tega semena; predrago je! Za vsak kilogram plačajo 80 lir, tako da morajo pridelati po štin kg krompirja, da lahko plačajo kilogram semena.
Z zelenjavo je velik križ. Sticčji fižol se je zelo pocenil, pa tudi cvetača bo imebi skoraj gotovo nizko ceno, ke>-je letos zelo veliko tega blagi na njivah.
ni zlasti všeč tistim, ki ne posnemajo mleka in se zavedajo, da ne morejo »molzli na dveh krajih*.
Upamo, da se bo vsa zadeve uredila in da ne bomo imeli posledic. Nekateri oa spet razmišljajo, če bi ne bilo umestno in koristno ustanoviti zadružno mlekarno, ozi-rcma k nzorcij za odkup mleka.
Mimo Peska gre mednarodna prometna žila in nekaj sto metrov od vasi je obmejni b'ok. Po cesti Trst - Reka je vedno velik promet, zlasti pa poleti.	Te	dni kar	švigajo
mimo	nas	avtobusi	in ino-
zemski avtomobili. Tujci se pri nas ne ustavljajo, ker smo preblizu mesta in bloka, prihajajo	pa	Tržačani,	toda ne
piav v velikem številu kot n pr. na Repentabor. Mnogi se ustavijo že pred vasjo v borovem gozdiču, kjer si je gostilničar iz Drage sezidal letos	bife	namesto	barake,
ki jo je lani podrla burja.
RICMANJE
Pred dnevi so delavci Se-lada začeli širiti in popravljati cesto čez Barde, ki pelje iz naše vasi na glavno cesto proti Borštu. Sezidali bodo podporne zidove, uredili kanalizacijo in cesto asfaltirali. Stroški bodo znašali približno 7 milijonov lir. Tako se uresničuje naša želja, da bi cesto uredili in asfaltirali, ko so že uredili in tlakovali pot po vasi.
Drugih posebnih novosti v naši vasi ni. Marsikateri domačin, ki dela po tovnvnnh, izrablja dopust doma in dela na kmetiji.
skih. V takem domu je več duše in srca, več topline, domačnosti, navezanosti, zadoščenja... Dočim je bilo še pred nekaj leti ob hišah kaj malo zelenja in cvetja, se danes opaža ob njih skrbno negovane gredice z zelenjavo, lepim pis-anim cvetjem, trate s sadnim drevjem itd. Zdi «e, da v mnogih primerih pri tem sodelujejo žene, ki imajo razvit čut za lepoto. Vrača se naša lepa stara navada gojenja cvetic — lončnic, ki so krasile okna in stare ganke. Izletniki se ustavijo ob lem in onem domu, občudujejo bujno cvetje in uživajo njegov vonj. Tudi to je reklama za tujski promet, zlasti še na turističnem področju.
Zadnja lepa julijska nedelja je malo razbremenila kislo julijsko vreme, tako slabo zapisano v turističnem prometu. Tržačani so se razšli po Krasu. Napolnili so našo obalo do Sesljana in Devina, drugi so si poiskali senco med bori	in	gabri.	Obed v	na-
ravi, igra, zabava, počitek, zdravje... a račun je bolj skromen	kot v	gostiščih.	Ne-
kam tako računajo tudi mnogi inozemci.
Turisti pravijo, da pogrešajo	pri	nas to in ono.	Vsi
vemo, da so še pomanjkljivosti. Pred leti so bile še večje. Vsako leto gre v tem na bolje. Kar se tiče javnih naprav, je treba računati z razpoložljivimi sredstvi, ki so premajhna. V zvezi s tem ki oži to-le mnenje:	V naši
občini je nekaj industrijskih obratov (kamnolomi, papirnica).	ki	dobro	uspevajo.	Se-
veda imajo svoje obveznosti nasproti državi. Menda pa pritiče kakšna ustrezna dajatev tudi občini. Ta bi mogla naši pasivni občini izdatno pomagati in med drugim pospešiti tudi tujski promet.
Ta-le glas se pa tiče naše ljudske zadeve: Kaj smo resnično tako ohromeli, da ne vemo več za naše nekdanje veselice? Mar nam te niso več potrebne? Noben radio, r.obena televizija in motorna diika in plošče pevcev — kričačev — nas ne umirijo, ker ne nudijo, oziroma le malo nudijo tega, kar je svojstveno naše. Vsaj nekaj tega naj bi nam posredovale naše veselice, vsaj nekaj in čeprav bolj redko. Tudi to je važna stran.
Pravijo, da so kmetje s tega področja premalo napredni. To pa ne velja za vse. To nam more potrditi tudi ta piimer: kmet je pokosil staro in novo pognalo manj vredno travo. Na opazko, da bo to slaba krma, je rekel: »Nobena krma. pač pa v dobrem letu dni dober gnoj za to
parcelo.* In res stoji tamkaj dobro stlačen kup vseh paberkov (trava, listje, drobna suha drva, sveže veje itd.) z nekaj sloji hlevskega gnoja in pokrit z zemljo. Pametno delo!
Letos so orehi in lešniki dobro obrodili, dosti je dvojčkov (orehov) in trojčkov (lešnikov). Neka ženica napoveduje ostro zimo, češ lešnikom kapa do ušesa klapa. Ce bodo še ščurki vrata v svoj stan obrnili proti jugu. si bo treba — tako pravi ženice — že zgodaj preskrbeti kurivo.
Besede pomenijo:
VODORAVNO:	1.	poveljnik
ladje; 7. gravijo, da jo deli sodišče; 13. žensko ime; 14. ljudska pritrdilnica; 16. zlato po francosko; 17. industrijski kraj v bližini Gorice; 18. o-brtniki; 19. vrata v lesenem plotu; 21. upoštevanje; 23. židovsko žensko ime; 24. število; 25. nameravam; 26. dotok; 28. reka v Angliji; 29. kratica za Ljudska tehnika; 30. živilo; 31. osebni zaimek; 33. ne znam; 35. prvi dve črki besede pod 23. vod.; 36. mesto v Srednji Italiji; 37. ervopsko mejno gorovje; 39. čuvam, skrbno gledam na kaj; 41. mesto v Crni gori; 42. gozdna žival; 44. celoten; 46. alkoholna pijača; 47. kratica za afriško-azijsko državo; 49. neiskren človek; 52. z veseljem; 53. imena pesnika Gregorčiča; 55. krajevni prislov; 56. hrana; 58. spoj, zveza; 60. naravna nuja v človeku in živali; 62. občutek poželenja po pijači; 64. slonova kost; 67. nada; 69. ravnina; 71. medmet; 72. vem, obvladam; 73. veznik; 74. solzenje; 76. večja posoda; 78. sad hrasta; 80. kos lesa; 81. snovni delec; 83. stara dolžinska merska enota; 84. gora v severni Grčiji; 85. del telesa (množ.); 86. žamet; 88. glej 14. vod.; 89. arabski
žrebec; 90. vnema, zagon, e-lan; 91. priprave, naprave, pristroji; 92. žensko ime.
NAVPIČNO; 1. godba; 2. posrednik, zastopnik; 3. pritok Savinje; 4. hoditi; 5. kazalni zaimek; 6. svojilni zaimek; 7. mesto v Makedoniji; 8. znak za americij; 9. otok v Jadranskem morju; 10. država v A-ziji; 11. rimska boginja poljedelstva; 12. južno sadje; 15. i-gralne karte; 16. spojina Kisika; 19. gosposki služabnik; 20. rimski bog ljubezni; 21. predlog; 22. tekmec; 25. ptica; 27. turški naziv ministrov; 30. gradič v neposredni okolici Hrsta; 32. običajen, vsakdanji; 34. vabljiv, privlačen; 36. mesto v Istri; 37. pojeden; 38. kralj živali; 40. šibek, slab; 43. medmet; 45. društveni sestanek; 48. vrsta hrošea; 50. žepno orodje; 51. mnajševelna pripona za samostalnike; 54. denar; 57. pridelek; 59. upirajoča se, trmoglava; 61. patro-ni, 63. žensko ime; 65. večja posoda; 66. slikarska potrebščina; 68. pohajanje; 70. žensko ime; 72. poljski denar; 73. hazardna igra na karte; 75. polotok v Sovjetski zvezi na severu; 77. bog starih Egipčanov; 79. grška črka; 80. srbski narodni ples; 82. črn; 85. pleme; 87. znak za radij; 90. grška črka.
REŠITEV KRI2ANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. Zagreb, T. Ovid, 11, moč, 14, Afrika, 15. Bitinija, 16. predstavnik, 15. ker, 19. Lota, 20. Enej, 21. A-na, 23. ena, 24. prazen, 26. avto, 28. mt, 29. klimatičen, 30. kroj, 31. tak, 32. nerv, 34. Afričani, 36. ork, 38. ar, 39. oče, 40. Iberija, 42. reža, 43. uho, 45. aparat, 46. smetišče, 47. tete, 48. kaki, 49. j er, 50. tn, 51. cin.
NAVPIČNO; 1. zaplemba, 2. afront, 3■ Greta, 4. rida, 5. eks, 6. baterija, 7- obvezati, 8. vinjeta, 9. iti, 10. dika, 11. mikavne, 12. oje, 13. čar, 17. A-nam, 2. naenkrat, 24. Ploče, 25. Nikobari, 27. odvraten, 29. kričati, 30. krožek, 33. rajati, 35. nihče, 37. rep, 41. Irec, 42. rsk, 43. uši, 44. oer.
Dvoumen odgovor
V šoli je učiteljica spraševala učence po poklicu njihovih očetov.
Mala Tončka je poklic svojega očeta takole pojasnila: «Moj ata je pri železnici, pušča ljudi na peron in ko mu pokažejo vozne listke, jih ščiplje*.
PRAPROT
V nedeljo popoldne je bil pri nas velik dren. Mladina prosvetnega društva «Zarja v svobodi« iz Sempolaja je namreč priredila ples, za kar je ob naši gostilni primeren prostor. Igrala je godba na pihala iz Gropade in zadovoljila zlasti stare, vajene iz mladih let te vrste godbe. Nedelja je bila lepa in mladi pari so se gnetli na brjarju. Tudi stare je zasrbelo v petah in 76-letnemu Kocmanu iz Samo-torce, ki se je prožno in elegantno vrtel z mladimi plesalkami, je bilo žal, da ni mogel plesati «prvega». Da, tudi v minuli dobi so bili vneti ljubitelji plesa in dobri plesalci.
Mladina je svojo nalogo resno izvršila. Prepričani smo, da bi bila prav tako prizadevno izvedla bolj obširen spored, se pravi, če bi bila na sporedu kakšna kratka veseloigra.
SEMP0LAJ
Prejšnjo soboto popoldne so iz hiše žalosti v Nabrežini-po-staja odnesli zemske ostanke tragično preminulega 21-letne-Ba' Petra Škrka. Na željo staršev, bivših šempolajskih faranov, je sprevod krenil namesto proti Nabrežini proti Sempolaju. Dolga procesija največ pokojnikovih sovrstnikov in druge mladine, polno vencev in cvetja, za krsto žalost in globoka potrtost svojcev. Komaj razpeta mladost v neugnanem zanosu, zdravju in razigranosti, a že jo pogoltne temna jama. To tragiko prepleta bolest svojcev. To je množica pogrebcev najbolj doumela, ko so krsto spustili v jamo in se je po cerkvenem obredu oglasila pesem-žalostinka, ki so jo odpeli šempolajski pevci. Ob tem ganljivem prizoru so se orosile oči.
Lahka zemlja preranemu grobu!
Izrekamo svojcem svoje i-skreno sožalje.
Itsaaatjevanje sledil
KRIŽANKA
Vreme včeraj; Najvišja temperatura 23, najmižja 17,5, ob 19, uri 21,2, zračni tlak 1008,6 stanoviten, veter 4 km jug-jugovzhodnik, 72 odst. vlage,. nebo i deset, poobla-čeno, 12,9 mm dežja, morje skoraj mirno, temip. morja 23.8 stop.
Tržaški dnevn
Danes NEDELJA, 14. avgusta Demetrij
Sonce vzide ob 5,03 in zatone ob 19,15. Dolžina dneva 14,12. Luna vzide ob 23,23 in zatone ob U.u‘-Jutri PONEDELJEK, 15. avgusta Vnebovzetje
Izredno zasedanje izvršnega odbora trgovinske zbornice
Ukinitev projektivnega biroja CRDA bi prizadela vse ladjedelske obrate
Predsednik trgovinske zbornice je v svojem poročilu ugotovil, da obstajajo resne bojazni, da nameravajo odgovorni organi deklasirati tržaške ladjedelnice
Včeraj se je sestal na izrednem zasedanju izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, ki je proucii položaj v zvezi s sklepom, da se ukine projektivni biro CRDA in kar bi resno prizadelo nadaljnji razvoj Združenih jadranskih ladjedelnic. Odbor se ni omejil na to vprašanje, temveč je proučil vrsto ukrepov centralnih organov, saj je sklep o ukinitvi projektivnega biroja samo najbolj kričeč.
V začetku sestanka je
predsednik dr. Caidassi obvestil člane odbora, da so prejeli številne proteste in pozive s strani različnih gospodarskih združenj.
Nato je predsednik orisal razvoj celotnega vprašanja in vrsto ukrepov, ki se nanašajo na preureditev ladjedelnic CRDA v Trstu in v Tržiču. Poudaril je, da obstajajo na osnovi tega zadnjega dogodka utemeljene bojazni, da je pri centralnih organih prevladalo stališče, ki vodi k bistveni 'leklasaciji in redukciji tržaške ladjedelniške industrije.
V obširni razpravi so nato spregovorili vsi člani odbora, ki so soglasno obsodili izgovore Fincantieri, kot iz trte izvite. Člani odbora so tudi izrazili enotno mišljenje glede nevarnosti, ki bi jih imela ukinitev projektivnega biroja za CRDA in za njene možnosti pri zagotavljanju l.aročil.
Odbor je obsodil stališče Fincantieri, ki je na tak način zaostrila položaj, saj je njen sklep izvor novega nezaupanja, ki še slabša že tako težavno stanje. Trst bi moral prav obratno upravičeno računati na stvarno pomoč s strani IRI in Fincantieri ter so v tej zvezi člani odbora resno postavili vprašanje legitimnosti delovanja teh ustanov.
Odbor je sklenil takoj zahtevati sprejem pri ministru za državne udeležbe, pri predsedniku IRI in predsedniku Fincantieri. V ta namen so sestavili delegacijo, v kateri bodo:	predsednik Caidassi,
člrni:	Frandoli, Florit, No-
velli. Istočasno so zaprosili za sodelovanje tržaškega župana Franzila, da bi se priključil tej delegaciji.
Ob povratku delegacije iz Rima so predvidena izredna zasedanja vseh pokrajinskih gospodarskih konzult. ki bodo sprejele nadaljnje sklepe.
* * #
Zgornje poročilo trgovinske zbornice o sestanku izvršnega odbora je vredno vse pozornosti, saj prvikrat uradno potrjuje vesti in govorice, da obstaja centralni načrt o redukciji tržaške ladjedelniške industrije in da je sklep o ukinitvi tržaškega projektivnega biroja samo eden izmed konkretnih ukrepov na poti k tej redukciji.
O tem se je za kulisami že mnogo govorilo, čeprav do sedaj te vesti niso prodrle izven raznih hodnikov in ministrskih predsob Očitno so imeli tržaški vladajoči krogi inieres, da ne bi »razburili* tržaškega javnega mnenja, pa čeprav so s svojim pasivnim zadržanjem stvarno pomagali pfi rušenju tržaškega gospodarstva.
Mnogo se je govorilo in ne moremo točno vedeti, kaj odgovarja stvarnim zloveščim nameram. Verjetno pa nismo deleč od resnice, če ponovimo vesti, po katerih naj bi pretvorili ladjedelnico CRDA v Tržiču, v kateri bi gradili edino velike petrolejske ladje, medtem ko naj bi se ladjedelnica Sv. Marka pretvorila v nekako popravljalnico ladij po vzgledu Tržaškega arzenala. Delno se to že iz-t ‘Uja, saj so ladjedelnico v Tržiču že usposobili za gradnjo ladij izredno velike to-nuže in še nadalje izvajajo tovrstni program modernizacije. V ladjedelnici Sv. Marku pa do sedaj niso obnovili
S 	>
PRIMORSKI DNEVNIK
ničesar in ni predvidena niti Ina za obnovo.
V bistvu gre torej za nadaljevanje politike, ki se pravzaprav že izvaja vrsto let in ki vodi k počasnemu, na oko skoro neopaznemu, toda postopnemu in neusmiljenemu reduciranju vseh podjetij IRI v Trstu. Večkrat smo že navedli podatkej da se je bistveno znižalo število delavcev zaposlenih v ladjedelnicah in drugih državnih industrijskih obratih v Trstu. 1 o so izvedli z na videz malo bolečim načinom, tako• da niso na veliko odpuščali delavcev, so pa pričeli s prezgodnimi upokojitvami in niso že vrsto let sprejeli skoro nobenega v službo.
To pa je stvarno že nazadovanje in to še zlasti, ker istočasno ni bilo narejeno ničesar, da bi se obrati modernizirali.
Ukinitev tržaškega projektivnega biroja in ustanovitev centralnega biroja v Genovi bi v praksi pomenila nov resen korak na zgoraj opisani poti, saj podjetje CRDA glede tega bistvenega vprašanja ne bi bilo več samostojno in bi torej moralo tudi glede drugih vprašanj postopoma pasti v roke Genove. Govorilo se je že tudi o premestitvi trgovinskega oddelka, in za sedaj kaže, da je trenutno ta nevarnost odstranjena. Vendar pa bi postala ta premestitev neizbežna, v kolikor se premesti projektivni biro, saj brez tega biroja ni mogoče napraviti niti naj-skromnejšega proračuna in je torej delo trgovinskega oddelka skoro nemogoče.
Ukrep Fincantieri je izredno resen in je zato tudi razumljivo, da so vsi tržaški gospodarski, sindikalni in politični krogi že v petek, ko
se je razširila vest, takoj odločno in enotno protestirali. Pričakujemo lahko, da bodo ti protesti nekaj zalegli in da bodo o tem vprašanju razpravljali že 19 avgusta na prvem prihodnjem zasedanju vlade.
Skupina svetovalcev KPI v tržaškem občinskem svetu je včeraj pozvala župana naj takoj skliče izredno sejo tržaškega občinskega sveta, tako da bo izvoljeni tržaški predstavniški organ takoj odločno protestiral proti ukinitvi projektivnega biroja CRDA in istočasno izrekel svoje stališče do naklepov, da se reducira ladjedelniška industrija.
 «»-------
Prekop grobov
Pristojne občinske oblasti javljajo, da bodo v kratkem
prekopali grobove na XI. polju občinskega pokopališča pri Sv. Ani. Gre za grobove od št. 4.321 do št. 4.464, kjer so pokopani preminuli od 24. aprila 1951 do 20. maja 1951.
Kdorkoli želi, da se ohranijo in prenesejo drugam podzemeljski ostanki svojcev, naj ;e zglasi pri pokopališč-nem oddelku upravnega odseka XII. oddelka — javna dela — v Ul. del Teatro 5/II, soba 36, ali pri vratarnici pokopališča od 26. septembra do 15. oktobra letos.
Po tem roku bodo občinske oblasti premestile posmrtne ostanke v skupno grobnico. Prav tako ne bo več mogoče dvigniti grobne napise, s katerimi bo v bodoče, kakor z drugimi nagrobnimi pritiklinami, prosto razpolagala občina.
Niti slabo	vrem
bega iz mesta zavelikišmaren
Mesto se je v teh dneh polagoma praznilo, v goste pa so prihajali in še pri-hajajo številni tuji turisti, ki so že zasedli in rezervirali vse hotelske sobe
Letos imamo za veliki šma-sen kar dva praznika zaporedoma, nedeljo in ponedeljek. To izredno priložnost bo marsikdo izrabil za daljši izlet. Nekateri meščani, ki imajo zdaj dopust, so že odpotovali te dni, včeraj pa je bil največji naval na avtobusnih postajah in na železniški postaji. Na cestah je šlo iz mesta na vse kraje nešteto avtomobilov, motorjev in motoskuterjev, čeprav vreme ni dobro obetalo. Vsak namreč upa, da bo danes zasijalo sonce in da bo preživel v krajih, ki si jih je izbral, lepe dneve.
Mesto se bo te dni skoraj izpraznilo, prišlo pa bo veliko število tujih gostov. Hoteli in penzioni so že vsi polni, ali imajo rezervirana mesta, tako da bodo morali nekateri turisti, ki so se prijavili za prenočišče v Trstu, prespati v Tržiču in drugih krajih. Tudi na obmejnih blokih imajo te dni mnogo dela zaradi prehodov domačih in tujih turistov; pred dnevi pa so imeli dela čez glavo na kvesturi in raz-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIllllllllllllllllfUlMIIIIItllllllillUllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllumilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllf
V prostorih prosvetnega doma na Opčinah
Včeraj popoldne otvoritev drugega kmečkega tabora
Danes preizkušnja kmečkih strojev, pozdravni govori predstavnikov italijanskega in jugoslovanskega zadružništva razdelitev nagrad in zvečer ples
V notranjih prostorih in na dvorišču prosvetnega doma na Opčinah se je včeraj pozno popoldne začel drugi kmečki tabor, ki ga organizira Kmetijska zadruga v Trstu. Danes ob 10 bodo preizkušali kmetijske stroje, ob 17 bodo tabor pozdravili predstavniki italijanskega in jugoslovanskega zadružništva, nato bodo razdelili nagrade razstavljavcem in zaslužnim kmetom z našega področja, ob 19 pa se bo začel ples, na katerem bo igrala godba na pihala.
Jutri bo ob 16 predvajanje
iiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiitiimiiiiiiimiiiiiimimiimmtiiii
Šest mladeničev poneslo Aleksi j a na zadnji poti
Množic« ljudi v žalnem sprevodu za tragično preminulim 14-letnim Aleksijem Ferlugo
UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 8-11 TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Pellieo 1-IL rt” Tel. 33-82
UPRAVA -PUST’ — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. »t. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 ltr, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun.	Založništvo tržaSkega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT,	DZS, Ljubljana, Stritarjeva	ul 3-1., tel. 21-928, te-
koči račun pri Komunalni banki v	Ljubljani 800-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
§1
m
Množica ljudi se je včeraj popoldne ob 17,30 zgrnila okoli barkovljanskega pokopališča, da spremi na zadnji poti nesrečnega Aleksija Ferlugo, ki ga je smrt pokosila predvčerajšnjim na obalni cesti pii Grljanu,
Ob napovedani uri je žalni sprevod krenil z barkovljan-skega pokopališča proti cerkvi Vrsta dečkov in deklic z velikimi šopi cvetlic je šla na čelu sprevoda, a takoj za mirni se je zvrstilo 15 velikih vencev. Sledila je krsta, ki jo je nosilo na ramah 6 mladeničev, sovrstnikov pokojnega Aleksija.
Ža krsto se je razvil dolg sprevod ljudi, ki so s svojo navzočnostjo hoteli dokazati svoje sočustvovanje z družino Franca Ferluge ob priliki te nepopisne tragedije, ki jo je zadela iznenada, v trenutku. ko se je 14-letnemu mladeniču življenje začelo šele odpirati. Staršem, sestri in drugim sorodnikom ter prijateljem je sledila dolga vr sta moških in potem žensk, ki je za nekaj časa onemogočila promet po glavni cesti.
Po žalni svečanosti v cerkvi se je sprevod vrnil po isti cesti na pokopališče, kjer so položili krsto s pokojnikom
ljudi do težko prizadete družine se je izkazala posebno še v dejstvu, da je prišlo na pogreb okoli 100 godcev iz Baikovelj, s Proseka, iz Križa in Nabrežine, med katerimi je bil dečkov oče zelo poznan, ker je bil sam godec. Prosil pa je svoje tovariše, da ne bi nastopili, ker bi iO še bolj povečalo njegovo ža-lest.
Omeniti je še treba, da se je udeležilo pogreba tudi mnogo stanovskih tovarišev Ale-ksijevega očeta, ki je še do lanskega leta delal v naši tiskarni.
kratkometražnih filmov o kmetijstvu, ob 19 pa se bo začel ples, na katerem bo igral orkester iz Križa.
Tabor bo odprt za občinstvo od 9, do 24. ure. Posloval bo dobro preskrbljen bife s hrano in domačimi vini.
Kmetijska zadruga, ki je dala pobudo in organizirala prvi kmečki tabor lansko leto, vabi vse kmete, posebno pa še mladino, delavce in nameščence ter strokovnjake in vse, ki se zanimajo za naše kmetijstvo, naj se udeležijo tabora in naj z nasveti, predlogi itd. prispevajo, da bo tabor čim lepše uspel ter obrodil obline sadove v korist tukajšnjega kmetijstva.
Kakor lani, so na dvorišču prosvetnega doma razstavljeni razni kmečki stroji, od traktorjev do kultivatorjev in stiskalnic za grozdje, razno kmečko orodje, sodi, kadi, grablje itd.; v dvorani pa razstavljajo svoje najlepše pridelke nekateri kmetje,_ vrtnarji in domači cvetličarji. Prav tako je zastopano tudi domače vino, od Miljskih hribov do Krasa, ki ga tudi točijo po zmerni ceni.
Predsednik pokrajine dr. Gregoretti in odbornik za kmetijstvo Corberi, ki sta te dni odsotna iz Trsta, sta pooblastila pokrajinskega svetovalca Marija Grbca, naj zastopa pokrajinsko upravo na kmečkem taboru.
2e po otvoritvi si je razstavo ogledalo lepo število domačinov, pričakujejo pa, da bo največji obisk danes in jutri, ko bodo prišli tudi povabljeni gostje iz Jugoslavije in bližnjih italijanskih pokrajin ter meščani in okoličani.
Nezgoda vespista
Aldo Godina, star 31 let, iz Skednja 250, se je včeraj zjutraj laže ponesrečil z vespo na ovinku v bližini vhoda v škedenjsko železarno. S privatmm avtom, ki je tedaj privozil mimo, so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili poškodbe na zatilniku ter možganski pretres. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek.
Ko so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, ta ni znal povedati ničesar o nesreči, ker je bil v skoraj nezavestnem stanju. Policijski agenti prometnega oddelka so poye-dali, da se je Godina peljal z motorjem proti mestu, ko mu je na ovinku nenadoma spodrsnilo prvo kolo zaradi mokrega asfalta. Motorist je izgubil oblast nad vozilom ter padel na tla.
Svakinja jo je našla nezavestno v postelji
Ob 9.45 so z rešilnim avtom RK prepeljali v splošno bolnišnico 48-letno Silvio Spa-gnol, vd. Delia, ki stanuje v hotelu Regina v Ul. Fabia Fiizi. Ponesrečenko je spremljala njena svakinja Bice Spa-grol-Scaglia iz Ul. Giulia 4, ki je povedala, da je včera; zjutraj okoli 9. ure hotela obiskati sorodnico. Ko je vstopila v stanovanje, je zagledala Silvio, ki je nepremično ležala na postelji. Zdravniki bodo morali šele ugotoviti, zakaj se je Spagnolova počutila tako slabo.
ni h komisariatih ter na jugoslovanskem konzulatu zaradi potnih listov in vizumov. Marsikdo se je namreč zadnji hip spomnil, da mu je zapadla veljavnost potnega lista ali propustnice, ni pa hotel zamuditi izredne priložnosti za letošnji veliki šmaren.
Izmed tujih gostov je opaziti največ Avstrijcev in Jugoslovanov, prihajajo pa tudi skupine iz raznih italijanskih pokrajin. Tržačani pa odhajajo v svoje priljubljene izletniške kraje, nekateri v Kanalsko dolino, drugi v Camio in Dolomite, mnogi pa seveda na Kras, na Bled, v Opatijo in v Istro.
Med najštevilnejšimi izleti moramo letos beležiti izlet na Plitvička jezera, ki ga je organiziral za svoje čitatelje in naročnike naš list ob petnajstletnici izhajanja. Nad 500 izletnikov iz mesta, podeželja in z Goriškega odpotuje danes zjutraj s kolono avtobusov čez blok pri Fernetičih na Plitvička jezera. Tako številčne skupine naših izletnikov iz Trsta menda ni bilo še po vojni. Vsem izletnikom želimo srečno vožnjo in prijetno zabavo.
Kot vsako leto pa bo danes in jutri šlo veliko število meščanov in okoličanov na Re-pentabor, kjer so se gostilničarji in domačini dobro pripravili za sprejem gostov. Mimogrede se bo marsikdo listami na Opčinah in si ogledal kmečki tabor. Prav tako se spet uveljavlja romanje u Stare Milje, kjer bo letos več cerkvenih cerimonij kot druga leta.
Za veliki šmaren bo odprta in razsvetljena jama pri Bri-ščikih od 14. do 19. ure. V ponedeljek bo v Sesljanu nastopala folklorna skupina «/ can-tori del Friulis, ki se vrača z evropskega folklornega festivala v Neustadtu.
Omenimo naj še izlete v Gradeč in Sesljan, kamor bodo vozili parniki od pomola pri ribarnici ob 8.30 za Gradeč, ob 8.30 in 15. pa od pomola Audace za Grljan in Sesljan.
Priložnost je izredna in možnosti so velike za vsakogar; precej pa je odvisno od vremena.
 «»-------
Nenadoma je voda zalila ladijske prostore
Varilec Vittorio Radini, star 31 let, iz Zgornje Carbolo 444/B, je včeraj delal na neki jugoslovanski turbocister* ni. katero popravljajo v Tržaškem arzenalu. Iz še neugotovljenih razlogov je nenadoma voda zalila prostore, kjer je Radini delal. Zdi se, da so preizkušali v tistem trenutku vzdržljivost notranjih odsekov ladje pred vodnimi vdori. Dejstvo je, da te bil Radini v nevarnosti, da utone. S privatnim avtom so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga zdravniki sjrrejeli na opazovalni oddelek zaradi lažjih znakov zadušitve. Ozdravil bo v 5 ai: 6 dneh.
6-letni deček se je zaletel v avtomobil
Ob 10,50 so prepeljali v splošno bolnišnico 6-letnega Luciana Castagno iz Ul. Do-nadoni 25. Zdravniki so ugo-
tovili na malčku razne poškodbe na desnem kolku, na levem stopalu in na levi nogi. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč, a ozdravil bo v 5 ali 6 dneh.
Marija «Mežnarjeva» je najstarejša na Colu
Slika nam predstavlja «Nuno Marijo iz latnika» ali «Mežnarjevo», kakor ji pravijo domačini, ki je najstarejša na Colu.
Marija Ravber vd. Guštin se je rodila 16.8.1871 v Vogljah. Ko se je poročila se je preselila na Col, kjer še živi s svojim sinom. Mnogo lepih in slabih stvari nam je povedala, ampak žal nam je, da nam prostor ne dopušča, da bi vse opisali. Povedati pa moramo, da je kljub svo-
jim 89 letom Marija Mežnar-jeva še pri dobrem zdravja in ko smo stopili na dvorišče, smo jo našli pri delu.
Povedala nam je, da je začela delati v zelo mladih letih. Ko je bila stara 14 let je začela hoditi peš s posodo mleka na glavi po Scali San-ti v Trst. 'Z openskim tramvajem se je namreč vozila samo gospoda, tako nam je rekla. Tudi po poroki je moral a še naprej trdo delati, da je pomagala svoji številni družini, saj je v zakonu povila 7 otrok, od katerih jih živi še šest.
Dobro se spominja, ko so gradili železniško progo Op-čine-Dutovlje, kjer je po cele noči pekla kruh, kuhala in prala za delavce, ki so delali na progi, da je kaj zaslužila.
Zdi se neverjetno, da je ta drobna a izredno žilava žena toliko zmogla, pretrpela in vzdržala v svojem trdem življenju.
Zato jo v vasi vsi spoštujejo in ji želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Tem željam in voščilom se pridružuje tudi Primorski dnevnik.
M. M.
llllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIlIHIIIIIHIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllltlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
13. avgusta se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 9 oseb, porok je bilo 11.
UMRLI SO:	14-letni Ferluga
Aleksander, 57-Ietna Praselj vd. Pontel Lucia, 66-letni Girola-Tu-lin Lionello, 54-letni Pagnjni Aldo 80-letni Podberschik Antonio, 71-'letni Gasperi Luigi, 80-letni Alberti Pietro, 69-letna Sacripan-ti por. Cerruti Eloisa, 53-letni Leve z Giov arini.
POROČILI SO SE:	Pomorski
natakar Devescov; Giordano in gospodinja Carretti Sofia. kovač Husu Gabriele in irizerka Co-mandini Bruna, pomorski natakar Bratamch Ettore in krznar-ka Zerpini Nella, bankonjer Pe-losi Renato in prodajalka Ga-gliardi Francesca, stražnik civilne policije Pregarz Mario in u-radnica Tieni Bruna, slaščičar Fattorini Federico in proda laika Chinelli Lina, šofer Radman Giovanni in gospodinja Mattos-sovich Nerina, mizar Marži Silvano in šivilja Lanzone Angela, šofer Gherbez Ltandro in delavka Bellina Romana, uradnik Sec-co Aldo in gospodinja Lucci Mi-rella, mehanik Cossutti Camillo In gospodinja Sedmak Marta.
OKLICI
Pomorski natakar Di Napoli Umberto In uradnica Štolfa Mi-rella, železničar Michelani Gio-vrnni in gospodinja Novel Gio-vanna. karabinjer Torrl Domr-nico In gospodinja Zentlli Lucia, pomorščak Vardabatso Emi-lio in šivilja Balbi Silvana, mizar Novel Marino in šivilja Scheriani Nella, uradnik Oossut-ta Giovanni in uradnica Pobega Giullana. šofer Fiorettl Car-mme in gospodinja Verzegnassi
« a r-nh ki	au zknnali na ,nlne ln gospoamja verzegna
v grob, ki so ga izkopan na. Bruna letalski podoficir Paga
levi strani izzamrtvašnice. | gaivatore in šivilja Casciani E
no
Ed-
Globoka solidarnost naših <ja, nameščenec Guštini Ervino
Urnik trgovin za veliki šmaren
Za veliki šmaren velja posebni urnik za trgovine in poštne urade.
Danes velja redni nedeljski urnik.
Jutri bobo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13., slaščičarn in delikates, ki bodo odprte od 8. do 21.30, in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do' 10.
Ribarnice bodo zaprte danes in jutri.
Poštni uradi bodo odprti jutri dopoldne, toda le za brzojavke.
Jutri bodo vsi poštni uradi imed praznični urnik.
Osrednji telegrafski urad bo imel nepretrgan urnik.
!n gledališka igralka Medovic Nataša, oficir Giove Giovanni in bolničarka Moscheni Licia. šo-ler Balbi Alberto in uradnica Caiuolo Licia, mehanik Possamai Mario in gospodinja Coloni El-da, uradnik Quirino Francesco in uradnica Danese Isabella, prodajalec Mahnič Sergio in prodajalka Corte Marisa, delavec Lena rdon Renato in gospodinja Ku fersin Elda. uradnik Martini Lu-cio in uradnica Reatti Anna Maria. uradnik Capriati Cosimo in gospodinja Facohinetti Maria, natakar Zabotto Lodovico in uradnica Skofca Maria Grazia, pomorski kurjač Floridan Tulho in delavka Mocibob Roberta, tehnični uradnik Martellani Romano in uradnica Cossutta Renata, barist Steffe Aldo in prodajalka Zannier Margberita, šofer Spazzapan Silvio in prodajalka Bratos Licia, mornar Curcl Mario in baristka Žiberna Maria-ncvella, mizar Marcusa Stelio in bolničarka Cimenti Stelia. šofer Černe Edoardo in uradnica Cala Luciana. mehanik Bevilactjtia Guido in učiteljica Sax!da Licia, novinar Cobau Livio in gospodinja elemente Ada, pek Viezzoli Giarmi in gospodinja Mancusi Archina. kemik dr. Stefani Aldo in gospodinja Bratina Nives, šofer Borsi Vigliano in bolničarka Abrami Veneranda, krojač Spangaro Pietro in gospodinja Kljun Maria, električar Rossi Armando in prodajalka Nuschak Bruna, uradnik De Pretiš Umberto in gospodinja Ru-seou’i Emenegilda. postajni načelnik Felettl Livio in učiteljica Bastiani Mirella, mizar Della-picca Benito in gospodinja Mocibob Romana, uradnik Miot Renato in gospodinja Devescovi Loredana. zdravnik Russo Ales-sandro in kemičarka Silvestri Haffaela, zdravnik Silvano Vin-cenzo in gospodinja Beltrame Laura, inženir Rosin Rossini in uradnica Villi Gianna, železničar Vidonis Bruno in krznarka Gal-lone Maria, delavec Poianl Eri-rvio m gospodinja Susel Ardea, urednik Toffoll Virgilio in u-radnica Brindisi Ada, šofer Mu-sic-h Giovanni In gospodinja Maria Mahne, agent civilne policije Tonelli Ennio in knjigovodki-r.ja Mauri Irene, podoficir Cald Amerigo in uradnica Colli Maria Luigia, urar Veriti Stefano in učiteljica Caroll Annamaria, uradnik Villi Gualtlero in gospodinja Tommasinl Luciana, uradnik Falconer Luigi in študentka Bal-dlni Giulipna. motorist Bar-ducci Ciaudio in uradnica Fra-giacomo Lucia, inženir Martini
Orlando in gospodinja Gradeni-go Silvia, u-adnik Paštorello Rajmonda in go-ipodlnja Fascianc A-da, finančni stražnik Romeo Car-rnelo in likarica Čepar Renata, mehanik Franza Giordano in gospodinja Tedesco Bruna, šofer Lavignani Felice in frizerka Voi-patti Giuseppina, prodajalec Bul-lo Bruno in prodajalka Lorenzi Maria, delavec Ferfoglia Sergio in gospodinja Petenel Rosina, gledališki igralec Lo Vecchio Do-menico in uradnica Costaras E-lena, prodajalec Bembi Nazario in uradnica Bacchia Laura, nameščenec Odorico Leonino in u-čiteljica Demarchi Adriana, u-radnik Verdoglia Vittorio in u-radnica Timoteo Vincenza. .strojevodja Volpi Bruno in učiteljica Danev Eulalia, mehanik Mer-candei Luciano in gospodinja O-livo Maria, inštalater Odoni Teodoro in frizerka Furlan Maria Pia, pravni zastopnik Sprio Giuseppe in gospodinja Sala Leila Maria, šofer Giannotta Giovanni in šivilja Gregori Nella. zidar Sulli Daniele in gospodinja Malusi Eufemia, šofer Fisicaro Giovanni in gospodinja Tojlrlsl Antonina, športni inštruktor Tre-visan Ettore in uradnica Mal-vestiti Ada. Peralta N teol 6 in gospodinja Devvever Gismonde, brigadir karabinjerjev Tiseo Be-nedetto in gospodinja Doina E-manuela, električar Kriszhiak Mario in gospodinja Postogna Anna Maria, nameščenec Acco Armando In uradnica Osmo Lucia, oančni nameščenec Cassini Domenico In gospodinja Zapp* Mariarosaria, uradnik Borruso Gasipare in gosfiodinja Valente Adriana, učitelj Samassa Giovanni in gospodinja Della Pietra Ada inženir Volpi Enrico in u-čiteljica Santoro Elena risar Pansa Luiigi in uradnica Di Bert Maria Grazia, uradnik Bulli Giuseppe in uradnica Lange Lucia, zidar Ierman Ciaudio in gospodinja Viezzoli Maria, klepar -inštalater Zampieri Sergio, in šivilja Maiier-Piesnirar Maria, železničar Lorenzutti Lucio in šivilja Giurissevich Maria, uradnik Co-china Livio In uradnica Giuntoli Mar;a, obrtnik Radin Livio in uradnica Facciuto Cla-ra, bakteriolog Raimondi Aldo in farmacevtka Menechelli Paola bolničar Vojic Vittorio in gospodinja Fornazan Laura.
(dakovi in priwi»kvki)
Ob prvi obletnici smrti Mare Samsa daruje družina Mirka Kos-mine 1000 iir za Dijaško Matico.
( SOLSKE VESTI J
Ravnateljstvo državnega dvoletnega Industrijskega strokovnega
tečaja s slovenskim učnim jezikom v Nabrežini in z oddeljenimi razredi v Križu sporoča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za šolsko leto 1960-61 vsak torek, četrtek in soboto od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1960 na ravnateljstvu tečaja v Nabrežini, Trg sv. Roka.
Ravnateljstvo obvešča vse prizadete, da se pričnejo vsi poprav, ni izniti dne 1. septembra 1960 ob 8.30 po urniku in razporedu, ki sta objavljena na oglasni de ski zavoda.
Vpisovanje na Državnem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu se je začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Podrobnejša pojasnila v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 10 do 12.
Ravnateljstvo državne nlžie Industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Mootorsino št. 8, III nadstropje), sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede za šolsko leto 1960-1961 vsak dan do vključno 25. septembra 1960. Učenci, ki sg prvič vpišejo v I. razred morajo predložiti nasled nje dokumente: rojstni list izdan od občinskega urada, potrdilo o precepl.ienju koz in spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole.
Istočasno obvešča vse prizadete, da se prično vsi popravni izpit1 dne 1. septembra 1960 ob 8 30 po urniku in razporedu, ki sta objavljena na oglasni aeski šole.
( MAH OOtASI )
PRODAM 4- PROSTOR NO HISO
skupno z obdelanim zemljiščem in hlevom v Boljuncu (gornji konec). Za informacije telefonirati 23-936 od 8. do 10. in od 20. do 21. ure.
LEKARNE ODPRTE DANES
Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; G. Papo, Zgornji Kjadin (Sv. Alojzij); Praxmarer Trg Unita 4; dr Ros etti, Ul. Combi 19; dr. Si-o .ori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri. Ul. Dante 7.
 «»--------
LEKARNE ODPRTE JUTRI AlFAlabarda, Istrska ulica 7; Barbo-Cacniel, Trg Garibaldi 5-a; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; de Leitenburr Trg S. Giovanni 5; Al Galeno. Ul. sv. Cilina
KINO
Feolce 15.00 »Prekleto nlemen. Eastmancolor. Scott Bra-uv.
Excelsior 15.00 «Cirkus s tremi
arenami«. Technicolor.
Fllodrammauco Zaprto
Grattactelo 14.30 »Ruthina zgodba«. Technicolor.
Supercinema 14.00 Drugi pregled filmske umetnosti: «Gre za kožo«. Piepovedano mladini.
Arcobalcno 14.00 »Blazni diktator«, od leta 1914 do bitke za Berlin.
Aurora 14.00 iiZadnla plaža«.
Alabarda 15.00 «RCečekožci ob mejah«. Technicolor. Jutri #Dvoboj na soncu«.
Capitol 14.30 «Gnr in dol po stopnišču«. Technicolor.
Garibaldi 15.00 »Maratonska bitka«. Technicoldr. Sieve Ree-ves
CristaMo 15.00 «Vohun Scotlan-d Yarda».
Iim ero 14.30 »Od tu do večnosti«.
Italia 14.30 «Most pri VVaterloo-ju». Vivien Lfcight. Robert Tay-lor. Danes in jutri.
Moderno 16 30 «Gostilna dobre volje«, Jole Silvani, Fulvio Me-r.oiti. Revija. Sledi film «Greh nedolžnosti«, A. Clfariello.
Massimo 15.00 »Krinka ki ubije«. Joachim Fuxbenger. Danes in jutri.
Vitiorlo Veneto 15.00 «FBI Kriminalni oddelek«.
Marconi 15.00 »Upornica juga« V ponedeljek «Zaseda na dnu«.
Ideale 15.00 «Noi duri« Pred Bu-scaglione. Paolo Panelli.
Savona 14.30 «Sence na Kiriman-džaru«. Technicolor.
Astra 14.00 «Babelte gre na vojno«. Brigitte Bardot.
Odeon 15.00 «Kadar štorklje lete«. Tatjana Samollova.
LETNI KINO
Marconi 20.15 Glej zgora|.
Garibaldi 3000 Glej- zgoraj.
Skedenj 20.00 »Eschnapurskl Ti-
ger«.					
		«»—				
	LOTERIJA				
BARI	25	53	43	22	19
CAGLIARI	11	4	52	46	21
FLORENCA 88		17	31	3	43
GENOVA	50	41	65	64	33
MILAN	30	40	15	37	1
NEAPELJ	36	60	45	33	43
PALERMO	60	38	26	32	80
RIM	60	71	33	12	82
TURIN	7	41	9	14	86
BENETKE	11	68	77	10	24
	ENALOTTO				
1 1, 2 x,	1 X, X	X,	1 1	> X	2
		«»—				
NOČNA	SLUŽBA LEKARN				
1NAM	Al Cedro.		Trg	Ober-	
dan 2; G. Papo, Kjadin			(Sv	AlOj;	
,	  zij)	št.	1050; Picciola, Ul. Oriaril
(Sv. Ivan); Mizzan, Trg Venezia ,2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-2; Vieimetti, Borzni trg 12.	| ravallo. Trg Cavana 1.
KINO SKEDENJ
predvaja danes 14. t. m. ob 16 in 20.30 na prostem
barvni film:
Eschnapurski
tiger
(La tigre di Eschnapur)
Čudoviti film, ki si ga mora vsakdo ogledati
V ponedeljek 15. t. m. ob 16 in 20.30 na prostem barvni film:
Indijski grob
(II sepolero indiano) drugi del (Eschnapurskega tigra)
V torek ob 18 in ob 20.30 na prostem ponovitev filma
Indijski grob
(II sepolero indiano)
 avtoprevoz —
Rihard Cunjo
Trst, Strada del Frinli«.2W
Tel. 35-379
TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO - KONKURENČNE CENE
TURISTI
AVTOMOBILISTI Avto delavnica
OLIMPIA
Moderna postaja za Pri* nje in mazanje Mehanična delavnica Skrbna popravila P° lo ugodnih cenah Trst,
Ul. Vespucci 4, tel. 5541*
CMIIMAR UMBHITB
TRST UL. F. SEVERO TEL. 34089 UVOZ ŽIVINE IN KONJ
predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 16. uri in o*1 20. uri na prostem Metro barvni film:
CARY GRANT EVA MARIE SAINT l JAMES MASON
ALFRED HITCHCOCK.
MEDNARODNA t SPLETKA
(Intrigo internazionale)
JESStE ROVCE LAN 05
vistaV'*»ON
T(CM«ICOU>%^
Napisal Ernest Lehna11
Rež‘ia .
Alfred HitcbcoC*
V ponedeljek 15. t. m. ob 16,in ob 20. uri na prostem f!1^\
JEHK5T U£WIS
Producent HAL WALLIS
jjgfc.	Rt...	»	NORMAN	TAUROG
DINA MERRILL • DIANA SPENCER ■ MKfflf SHAU6HNESSV ROBERT MHJOLETOtT
V torek 16. t. m. ob 18. in ob 20. uri na prostem ponovitev filma:
CERA UNA VOLTA UN PICC0L0 NAVlGLlO
VIGNA
Trst, Ul. Crispt 73 - tel. 90.027
RADIATORJI ZA AVTOMOBILE — Specializirana delavnica za popravilo in obnovitev izpušnih naprav in rezervoarjev
A VTOMOTO
IMPOHT - EXPOH ‘ jh
Nadomestni deh itali)aD nemških, angleških riških avtomobilov. D1 v motorjev in traktor jj Trieste - Trst, Via l'«in tel 30-197 30198
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od našega nepozabnega
PETRA
Posebna zahvala gospodu župniku iz Nabrežine ter mladini in pevcem.
Žalujoča družina SKERK
Nabrežina, 14.VIII.1960.
ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi nase ljubljene mame
TEREZE PUC
Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnjo pot.
Žalujoči sin EDVARD z ženo, hči Marica in ostalo sorodstvo Nabrežina - Kranja vas - Cor-rinal, '4 8 1960.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremlj®'peg» zadnji poti našega ljublJ brata
Ersilija Žerjala ^
in ki >o na kakršen	ft
počastili njegov spo111 iskreno zahvaljujemo. hfgtK Sestra MARIJA I" B -
ZAHVALA
zahvali^eif
v tako yell>
Iskreno se vsem, Iri so se v tako -- „31 številu udeležili pogreba dobre malere in žene
ADELE GRUDEN^
Posebna zahvala z^ra ma dr. Fogarju in dr. De ,„1 darov«
GR^
godbi in vsem cvetja.
Žalujoča družina
in sorodniki
Nabrežina, 14.8.1960.
ZAH VA L A
Iskreno se zahvaljujemo za veliko število izr®^a sožalja prejetih ob izgubi neoozabnega moža in o*
IVANA BENČINE
iz Cioč pri Vipavi
Posebna zahvala primariju dr. Marjanu iz Vipave za njegovo dolgoletno požrtvovalno zdr* . tjenje, zdravniku in sestram šempetrske bolnišnice. . so mu lajšali bolečine v zadnjih dneh življenja. srčna hvala krajevnim in občinskim organizacijah1. L vence, tovarišem za tople besede ob grobu in garn'z nu JLA iz Vipave za izkazane časti.
Zena, hčerka in ostalo sorodstvo
Goče, Barkovlje, 14.VIII.1960.
Gorlšbo-benešbi dnevnik
Vprašanja sovodenjske občine
podjetij bo sodelovalo pri dražbi g napeljavo nove vodovodne mreže
* dekretom so L julija prešle nekatere občinske ceste na Soriškem pod pokrajinsko upravo
*Sianiv vod°vodnega o-dobra s°vodenjski občini
3« CAVnPrjdu^6- Medtem k0 n* iis- v do8radil vodohram ve -:	, An S^vne napelja-
2adeva fUC1?Sk?. uprava pn' v zalt,’,„ cimprej oddala
Sa omrežiaaPeljaV° notranje-terim k- ? po občini. s ka-Bie2nim1	b	vodo posa-
dni ie aPOtrošnikom- P^v te ■tim n:!JPai?stvo Poslalo enaj-tržaške nlu ® iz gorlške 111
dl^nim 3jine pismo s p°-kurenti opis°m načrta. Kon-
*e gDnm?'?ra^° sv°te predlo-
sePtembra ZUpanstvu do 2'
zanimiva vest, ki se
sih občineniSke’ Pa tudi drlJ‘ ie Prehnr) V ?asl .pokra3ini> skij, «p . nekaterih občin-
"pravo 6pn P<^d Pokrajinsko tu so V zakonskem dekre-ctsti n oeste (v Sovodnjah G-orici in pr°'
Jinsko 1,118 pod Pokradi« PravratV°v S 1- julljem’ Va prerini krat ie ustano-državi,	svojih	cest
Ker •
draa,16 pokraiina prejela za e .okoli 600 milijonov teh ces[avd° ,.in vzdrževanje caniih ' hh b° po dose-asialtiralaS°t0-Vilih uredila in
CS leta i?“eje d0 kon' uHaVe r * .' so občinske razrešene kakršne koli
dolžnosti, da bi še nadalje skrbele za njihovo vzdrževanje.
Urnik trgovin na veliki šmaren
Zveza goriških trgovcev sporoča, da bodo trgovine v gori-ški pokrajini za praznik velikega šmarna odprte po naslednjem urniku:
Danes 14. avgusta:
Vse trgovine brez izjem bo dto odprte do 13. ure.
Jutri 15. avgusta:
V dopoldanskih urah bodo odprte pekarne in mlekarne ter do 13. ure svetličarne. Vse ostale trgovine, vštevši mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo, bodo zaprte ves dan.
Torek 16. avgusta.
V dopoldanskih urah bodo odprte pekarne in mlekarne ter mesnice do 11. ure; vse o-stale trgovine bodo zaprte vas dan.
 «»-------
Izlet SPD na Banjško planoto
Slovensko planinsko društvo organizira enodnevni izlet v nedeljo 28. avgusta 1960
11,1 II n tl c
''aiilliiiluiiihmttmmmtiumnniumiiiiiiuniiiiiiiiimiiiiiNiiiiiiiiiitiiiiiiiii
Vsakih sto let enkrat ?
^gciva v cvetju
Ejjgd palačo na Kornu
Steblo, ki je raslo kakšna dva meseca, je doseglo višino 4 metrov
1SUa«jeinPOkrapnskim vojnim I trebno tudi sto let. Ce je ta-liajo ra,;ik1er dni razstav- ko, tedaj smo zares lahko
srečni, da nas je narava osrečila z odkritjem te svoje tajnosti.
razlik .	i	aisiav-
»tete j, cne dragocene predah nebnih zbirk gori-sl'k> Pren	ev umetniških
S Pohištva k^St.alov in sta'
Vzflrž a> le lepo urejen hsij	Park z nekate-
, Mej , ntlni rastlinami. S debei^J6 tudi kgava, ki 80 Prin!i nate liste Rast-v‘adi &i0 V park spo-
* ^az n ko nastopi pr-
1° ‘n °dPeH»-i0 SPCI izkoplie-,ar'jo i.|	1°	v mestno vrt-
Plo , 1 3o
Sredo
postavijo v
ieta,
Park. Je agava romala tjj, * v
Pastia
—.h P. Vrtnarijo pa na-i!C° 'Puzei-Je in krasila oko-
oL*° ^Uata Kornu- L3udie> tavali	mimo, so jo
J^ailadi _ Samo prve dneve J°	em	Pa s0 se na-
!0 Vež vid^fU1’ da j° Sploh
?ae*' V	njo nekoliko dru-
te* aprSUJuni3a pri-
tl * k sren }ati sv°jo obli-°Sanj&ti , stov je pričela
steblo, ki 3e P dveh
}jlr'k ali	v'šino kakih
«» - • 1 'Pio petih metrov.
tt
2'VV* p°Snala več iz-t eteU v . 80 Se te dni raz-
V	me	rumenih	cve.
Skoraj
ljltll(l> da tj Cloveka, ki gre Im Negove agava ne zbudiva ie živn,POZOrn°ati. Dolga kar tast'ina	kot	Pritlika-
Paenkrat 33 pa se 3e V, 6°stala v, , VISnila v zrak
& kot aem0li Podobna dPP-da s, ? , druSemu. Pra-Sq ajQ Zeln aksne stvari do-naip ZatPOredko. Nekateri
levali, da je po- ‘	Cvetoča	agava
na BANJŠKO PLANOTO.
Zbirališče na kolodvoru v Novi Gorici ob 6.45.
Odhod z vlakom ob 7. uri do Avč, od tam peš na Banjško planoto in na lešnike.
Kosilo iz nahrbtnika.
Izletniki naj kupijo nedeljski povratni vozni listek.
Prijave sprejemajo v kavarni Bratuš.
m vpisovanje na nižji srednji šoli
Ravnateljstvo Nižje šole (gimnazije) in Strokovne šole v Gorici javlja, da se bodo popravni izpiti pričeli v četrtek, 1. septembra ob 8.30, s pismeno nalogo iz italijanščine in se bodo nadaljevali po vrstnem tedu, ki je objavljen na oglas-n! deski šole v Ul. Randaccio.
Tudi sprejemni izpiti se bodo začeli isti dan.
Vpisovanje v vse razrede obeh šol je že odprto in bo trajalo do 20. septembra; tega dne se bo nepreklicno zaključilo, zato naj vsi pohitijo. Vsa potrebna pojasnila daje tajništvo, ki je za občinstvo odprto vsak delavnik od 9. do 12. ure.
DE7.UKNA LEKARNA
Cez dan in ponoči je odprta lekarna Villa S. Giusto, Korzo št. 242, tel. 31-52.
£7£
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimaiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiMiiitiiitiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiuiimiiiii1
Pismo delavcev iz Rupe
Kruh naj prodajajo bolj zgodaj kot doslej
Delavci in otroci grejo zdoma s starim kruhom, ker ga pripeljejo šele ob 9* uri
Pritožba Lonjercev, da pri-lnik Aldo Braida in prodajalka haja kruh v njihovo vas zelo | Maria Vončina, čevljar Alber-
kasno, je bila povod, da so se tudi delavci in družinski očetje iz Rupe potožili zaradi slabo urejene prodaje kruha v jutranjih urah. Poslali so nam naslednje pismo: • Ker odhaja veliko delavcev, pa tudi otrok, zgodaj iz vasi, imajo gospodinje velike težave s pripravo malice in kosila, ker pripeljejo kruh v vas komaj ob 9. uri. Izvedeli smo, da bi ga pek pripeljal že ob 6.30 kot na Peč. Zdi se, da je vse odvisno od trgovcev,	če	bi ga	hoteli	pro-
dajati dovolj zgodaj, da bi odšli delavci na delo s svežim kruhom. Seveda velja to tudi za otroke, ki hodijo v šolo.	Tudi oni	morajo	je-
mati za malico star kruh. Kar ne moremo opravičiti, da se takšne pomanjkljivosti v prehrani dogajajo v času, ko so na razpolago vsa sredstva, da se odpravijo, želimo, da	bi	se za	zadevo	po-
brigala tudi občinska uprava, če	bo	takšno	stanje	tra-
jalo še dolgo časa.»
Delavci iz Rupe
Rojstva, smrti in poroke
Od 7. do 13. avgusta se je v goriški občini rodilo 17 o-trok, umrlo je 7 oseb, oklicev je bilo 8, porok pa 7.
ROJSTVA: Flavio Butignon, Enzo Bregant, Luigia Morgut, Flavia Bernardel, Maria Fie-ra Terpin, Mario Bigut, Ma-ristella Calligaris, Claudio Geatti, Angelo Sarto, Enrico Bregant, Antonella Cernelli, Ignazio Sechi, Ugo del Pre-te, Riccardo Pausig, Marco Barbieri, Franco De Colle in Marzia Domini.
SMRTI: gospodinja 72-letna Silvia Moloh, poročena Cassini, trgovec 59-letni Ferdinand Rolich, kmetovalec 62-letni Angelo Bregant, invalid 64-letni Peter Devetak, dva dni star AlJredo Piccolo, dva meseca stara Antonella Rizzatto in u_ pokojenec 63-lotni Giuseppe Zittaiani.
OKLICI: upravnik bara Gio. vanni Grupi in Giuseppina Brescia, trgovec Oscar Gasparini in osnovnošolska učiteljica Lia Giasna Polo, električar Antonio Bensa in tekstilna delavka Ada Valentinčič, meha
to Alberti in Annamaria Fer-foglia, industrialec Mario Mo-scaro in Vanda Caravello, o-rožniški vice-brigadir Tullio Fabianelli in Renata Cusma, zidar Attilio Bernardis in Ma. ria Medeot.
Poletne počitnice trgovin
Spodaj navedeni trgovci z jestvinami bodo zapirali lokale vse popoldneve, razen ob sobottah in dan pred prazniki, v naslednjih obdobjih;
Od 10. do 20. avgusta Giu-seppina Armano, Ul. Favetti št. 4,
Od 16. do 20. avgusta Au-gusto Bressa, Ločnik.
Od 11. do 25. avgusta Leonardo Dell’Angelo, mlekarna v Ul. Veniero 2.
V obdobju od 17. do 23. avgusta bo zaprl vse dneve O-scar Krainer na Travniku 17, do 21. avgusta Andrea Ma-reigotto, trgovina z zdravniškimi potrebščinami na Kor-zu Verdi 47, do 19. avgusta O. reste Pais iz Ul. Oberdan 11, do 20. avgusta pa Giovanni Restivo s Travnika 15.
* * #
Zveza trgovcev sporoča, da se je s 1. avgustom povečala za eno točko draginjska do. klada za delavce v trgovskih podjetjih. Delodajalci lahko dobijo na zvezi ustrezne tabele.
 «»-------
Kino v Gorici
CORSO. 14.30:	«Gospe», K.
Alonzo in P. Panelli, mladoletnim vstop prepovedan. VERDI. 15.00: «Vera Cruz«, (}. Cooper in B. Lancaster, v barvah.
VITTORIA. 15.00:	»Tokio po-
noči«, M. Kitahara in J. Ifhi-hara, cinemascope v barvah. CENTRALE. 15.00: «Ubijajoča masna«, J. Fuchberger in S Lowitz, zadnja ob 21.30. MODERNO. 15.00:	»Gospodar
Texasa».
Svetovno kolesarsko prvenstvo v cestni vožnji
Vzhodni Nemec Eckstein nov diletantski prvak
Med ženskami je naslov pripadal Angležinji Burtonovi
KARL MARN STADT, 13 — Za današnje svetovno kolesarko prvenstvo v cestni vožnji je bilo vreme zelo mrzlo in megleno. Ob 9.10 je bil dan start kolesarkam, ki so se na 62 km dolgi progi borile za naslov svetovne prvakinje v tej za ženske nenavadni disciplini.
Že od vsega začtka je Angležinja Beryl Burton začela dlk-
in širite
PRIMORSKI DNEVNIK
tirati oster tempo z rezultatom, da so kolesarke prevozile prvi krog proge s povprečno hitrostjo 31.338 km na uro. Tudi v drugem in tretjem krogu je bila hitrost precejšnja. V četrtem krogu in sicer nekako na sredi, je Burtonova, ki ima 23 let in je 6. t. m. prišla tudi do naslova svetovne prvakinje v zasledovalni vožnji, močneje pritisnila na pedale in je vse ostale kolesarke pustila za seboj. Mlada Angležinja si je počasi priborila precejšnjo prednost, ki se je postopoma večala, medtem ko se je začela skupina ostalih tekmovalk počasi redčiti. V petem krogu je imela Burtonova že 1’02” do skupine 13 kolesark, v kateri je bila lanskoletna prvakinja Luksemburžanka Jacobs ter Belgijka Rynders, ki je bila prvakinja leta 1957.
V naslednjem krogu je Burtonova kljub močnemu vetru, ki ji je pihal nasproti, povečala prednost na 3’01” ter je prevozila zadnji krog v odličnem tempu. Angležinja si je že oblekla mavrično majico svetovne prvakinje, ko je na cilj prispela prva skupina zasledovalk, med katerimi je bila najhitrejša Belgijka Rosa Sels, ki je zasedla tik pred Nemko Klein-haus drugo mesto.
Lestvica svetovnega kolesarskega prvenstva v cestni vožnji za ženske je sled.eča:
1. BFRLY BURTON (Vel. Brit.), ki je prevozila 61.617 km v 1 uri 54’39”;
2. Rosa Sels (Bel.) z zaostankom 3 57”;
3. Elizabeth Kleinhaus (Vzh. Nemčija);
4. Vera Gorbavjeva (SZ);
5. Therese Naessens (Bel.)
6. Karin Hansel (Vzh. Nem.);
7. Vvonne Reynders (Bel.)
8. Lily Herse (Fr.)
9. Maria Lukšina (SZ);
10. Renate Kramer (Vzh. Nemčija);
11. E!sy Jacobs (Luks.), vse s časom Selsove.
» * *
KARL MARX STADT, 13. — Diletantsko svetovno prvenstvo v cestni vožnji se je začelo točno ob 13. uri in 3 minute. Na start se je prijavHo 111 kolesarjev, ki predstavljajo 25 držav. Na sporedu je M krogov proge za skupno dolžino 174.620 km. Vreme je slabo in ko je bil dan start, je <* precej deževalo.
Že v začetku prvega kroga je dež prenehal, medtem ko je celotna skupina še precej hitro vozila. Na čelu te je bil Nemec Hohne. Po prvem krogu, ši so ga prevozili s hitrostjo 38.900 km, so zabeležili prve zamude. Zaostala sta Romun Vasile n kolesar Maroka El Farouki, ki je celo odstopil. Kasneje je po vzponu na Badberg odstopil tudi Finec Saarelainen.
Kljub precejšnji hitrosti v tretjem krogu ni bilo nobenih spremimb in kolesarji so vozili v strnjeni skupini. Borba se začne praktično pri četrtem krogu na vzpetini Badberg, r/j je Vzhodni Nemec Hagen skušal zbežati. Poskus se mu pi» nesreči, medtem ko se beg posreči Italijanu Magnaniju, Fincu Wack Stromu in Jugoslovanu Valčiču. Pred glavno tribuno, kjer je tudi cilj, so ti trije privozili z 10” prednosti pred tremi rajbližnjimi zasledovalci in z 21” naskoka pred celotno skupino. Ob začetku petega kroga, in sicer na prvi vzpetini pa so morali bežeči kolesarji prenehati s poskusom.
Kljub številnim poskusom bega pa ni bilo ob koncu petega kroga nobenih sprememb is kolesarji so strnjeno privozili mimo tribun raze-n Danca Jorgen .ena, Šveda Hanssona in Avstrijca Masche, ki je vozil s 3-minutno zamudo. V tem delu rtirke sta odstopila Luksemburžan Micheli in Romun
Vasile.
V šestem krogu pride ponovno do bega, tokrat po zaslugi Angleža Holmesa, katerega pi v naslednjem krogu, — seveda na vzpetini Bedberg — dohitijo nekateri kolesarji, med katerimi je bil tudi Italijan Ma-gnani in Belgijec Van Den Ber-ghen. Vsi ti so nadaljevali skupno pot in so si nabrali 33” naskoka. V naslednjem krogu je glavnina dohitela bežeče kolesarje in na vzponu tik pred ciljno Črto je Italijan Trape sprožil napad in vozil 30 m pred ostalimi. Kmalu za tem so Trapeja dohiteli in na čelo skupine se premakne Hagen, ki skuša zbezati. Italijan Sara-sin in Jugoslovan Valčič pa mu nista dopustila poskusa in sta ga kmalu dohitela ter prisilila, da je klonil.
Prvih 10 krogov so kolesarji prevozili v 2.19’32” s povprečno hitrostjo 35.543 km na uro. Medtem se je ob straneh krožne proge nabralo okoli 150.000 gledalcev in to kljub hladnemu vetru. Med 11. krogom so Italijan De Rosso, Francoza Gestruud in Simon, Rusa Pavlov in Kapitonov ter drugi dohiteli štiri kolesarje, ki so si v begu nabrali nekaj sekund naskoka. Vsi ti so skupno vozili dalje, medtem ko je Van Den Berghen diktira] tempo.
dirke je
skupina, v kateri je bilo nekaj Italijanov, dalje Belgijec Van Den Berghen in drugi, zbgžala in si je nabrala čez minuto naskoka: V ozadju pa je sedanji diletantski prvak Scbur postajal nervozen in čakal trenutka, da bi sprožil ofenzivo. Toda bil je stalno pod strogim nadzorstvom, posebno Italijanov, ki ga niso pustili, da bi se odcepil od glavnine. Dva kroga pred koncem dirke je Van Den Berghen ostro potegnil in pustil za seboj kolesarje prve skupine. Medtem je tudi Schur sprožil ofenzivo in je skupno z F.cksteinom ne samo prehitel vodilno skupino, temveč tudi samega Van Den Ber-ghena. Ko je manjkalo le nekaj kilometrov do cilja, je Eckstein, medtem ko je Schur pazil na Van Den Berghena, pobegnil in si nabral nekaj naskoka, kar mu je zadostovalo, da je privozil na cilj prvi. Takoj za njim je prispel Schur, tik pred glavnino pa Van Den Berghen.
Vrstni red na cilju:
1. BERNARDT ECKSTEIN (Vzh. Nem.), ki je prevozil 174 km v 4 urah 43’31” s povprečno hitrostjo 36,264 km na uro;
2. Gustav Schur (Vzh. Nem.) z zaostankom 7”;
3. Willy Van Den Berghen (Bel.) 17”;
4. Melikov (SZ);
5. Nentche Christov (Bolg.);
6. Roland Lacombe (Fr.);
7. Jacques Simon (Fr.) itd.
Predolimpijski košarkarski turnir
Poljska premočno
premagala^
Ostali rezultati: Suriname-Sudan 61:51, Izrael-Grčija 65:43
BOLOGNA, 13. — Danes zjutraj se je nadaljeval predolimpijski turnir v košarki s srečanjem med Poljsko in Avstralijo. Poljaki so bili premočni za avstralsko reprezentanco, zaradi česar je tudi rezultat temu primeren.
Poljaki so zmagali s 115:65
točkami, medtem ko se je prvi polčas končal z manjšo razliko v koših in sicer 58:52.
Reprezentanci sta se predstavili sodnikoma Reverberiju (I-talija) in Miniču (Jugoslavija) v naslednjih postavah:
Poljska:	Wichowski (22),
Swierczewski (18), SitkowsKi (7), Dregier (4), Pstrokonski (12), Przywarski, Piskun (8), Pacula, Olszesvski (10), Nartovv-ski (18), Mlynarzyk (8), Lopatka (8).
Avstralija:	Whitehead (2),
Charlton (4), Heard M.. Frei-denfelds (20), Hughes, Graham (4), Dancis (16), Wyatt (3), Hvaeard J. (8), Dawe (2), Ha-re, Gaze (6).
V današnji drugi tekmi je Suriname odpravil Sudan z 61:51 (32:25), Borba med ekipama B skupine je bila bolj izenačena, vendar so bili igralci iz onkraj Oceana bolj hitri, prodorni in tudi točnejši pri metu na koš.
Moštvi sta igrali v sledečih postavah:
Suriname: Zaal (1), Van Eych (16), De Sanders (5), Šibilo O. (2), Petriči (8), Nelson (4), Nijman, Šibilo H. (4), Pangat-jak (4), Krieger, Van Wilgen (4).
Sudan:	Atia Mohamed (6),
Mohamed El Sayed (7), Abdel-moneim Ghalander. Farouk Moani (12), Assan Khoal (24), Eli Izac, Eltayeb Havdan, Ab-bas Khogali (2), Hassein Baroni.
Sodnika: Czmoch (Poljska), Errington (VB).
Popoldanska tekma med Grčijo in Izraelom pa se je končala v prid drugih z razliko 22 točk. Končni rezultat srečanja je 65:43, medtem ko se je prvi polčas zaključil 26:28 v korist grških košarkarjev.
Spored turnirja
14. avgusta:
ob 9.00 Avstrija - Švica ob 10.30 Belgija - Nemčija ob 16.00 V. Britanija-Avstrija ob 17.30 Sudan - Španija ob 21.00 Suriname - CSR ob 22.30 Poljska - Izrael
15. avgusta:
ob 9.30 Madžarska - Avstrija ob 10.30 Jugoslav.-V. Britanija ob 15.30 Španija - CSR ob 17.00 Izrael - Švica ob 20.00 Poljska - Grčija ob 21.30 Sudan - Taiwan ob 22.30 Tajlandija - Kanada
16. avgusta:
ob 9.00 Izrael - Avstralija ob 10.30 Španija - Suriname ob 16.00 Švica - Grčija ob 17.30 Madžarska-V. Britanija ob 21.00 Belgija - Kanada ob 22.30 CSR - Tajlandija
17. avgusta:
ob 9.00 Nemčija - Tajlandija ob 10.30 Avstrija - Jugoslavija ob 16.00 CSR - Sudan ob 17.30 Švica - Poljska ob 21.00 Grčija - Avstralija ob 22.30 Taiwan - Suriname
V zadnjih krogih
  Himni n   milini  ......................................................................................................................................
Dva tedna pred začetkom olimpijskih iger
S fantastičnimi rezultati Američani izboljšali štiri svetovne rekorde
Boston je skočil v daljino 8.21 m, Nieder je vrgel kroglo 20.06 Connolly kladivo 70.33, dve štafeti pa sta pretekli progo 4x440 jard s časom, ki je boljši od svetovnega rekorda - Nekaj izenačenih rekordov
WALNUT, 13. — Dva tedna pred začetkom rimskih olimpijskih iger so Američani dosegli nič manj kot štiri svetovne rekorde, med katerimi je brez dvoma najbolj fantastična znamka v skoku v daljino, Ki je z 8,13 vztrajala 25 let. Dave Sime je nadalje izenačil uradni svetovni rekord v teku na 100 m, medtem ko je Rink Babka izenačil rekord v metu diska, ki ga je z znamko 59.91 m branil Poljak Piatovski.
Na svetovni lestvici v skoku
v daljino je sedaj Ralph Boston, ki je sledil Jesseju Owen-su. Ta črnopolti atlet je v prvih skokih dvakrat preskočil 7.92 m. nato pa je s skokom 8.21 m dosegel nov svetov, li rekord.
Nekaj minut kasneje je Bill Nieder izboljšal lastni svetovni rekord v krogli z metem, ki je še[ prvič v zgodovini preko 20 m. Prejšnji rekord je bil 19.99 m, a kljub temu se Nieder ti mogel kvalificirati za olimpiado v ameriški ekipi. Sedaj pa je še enkrat presenetil in je dosegel znamko 20.06 m
Točno uro prej je Hall Con-nolly .zboljšal rekord tudi v metu kladiva, ki ga je osebno branil od 1958. leta z 68.68 m. Sedaj pa je Američan vrgel kladivo 70.33 m daleč. Poleg tega sta dve štafeti v teku na 4x440 yard izboljšali prejšnji rekord, ki je s časom 3 07”3 pripadal ameriški ekipi. Prva ekipa v postavi Eddie Southern, Earl Young, Otis Davis in Jack Terman je bila prva s časom novega svetovnega rekorda 3’05”6, medtem ko je tudi druga ekipa, v kateri so bili Cliff Cushman, Ted Woods, Jer-ry Siebert in Glenn Davis, boljšala prejšnji rekord s 3’06”1.
Rink Babka pa se je z meti vedno bolj približeval rekordu Poljaka Piatkowskega, dokler
ni z dvema metoma dosegel svetovno znamko 59.91 m.
Končno je Dave Sime izenačil priznan svetovni rekord v teku na 100 m s časom 10”1. V tej panogi ni tekel Ray Nor-
BILL NIEDER
ton, Ki se ne počuti dobro. Kot je znano pripada nčUTadni svetovni rekord Nemcu Harryju in Kanadčanu Jeromeju, ki sta progo pretelda v 10”.
Conollyja njegov met ni presenetil. Bi] je prepričan, da ga bo izboljšal, vendar ni mislil. da se mu bo posrečilo v taki meri. Tudi Boston je bil prepričan, da bo prekočil 26 čevljev (7,92 m), vendar ni upal, da bo šel preko Owenso-vega rekorda. Z druge strani pa je Owens izjavil, da je njegov rekord trajal predolgo in da je bil že «truden».
Boston je res vreden naslednik najboljšega športnika vseh časov Owensa in vse kaže, da bo dosegel še več uspehov. Črnopolti atlet je star 21 let in študira biologijo in kemijo v Tenessyju. Spočetka se ie govorilo ,da je med Bostono-vim skokom pihal veter, vendar ne tako močno, da zaradi njega lit bi moglj priznati rekorda. Kasneje pa so prired:-telji lahkoatletskega tekmovanja preklicali prvotno vest n izjavili, da ni bilo med rekordnim skokom nitj najmanj vetra. Ta je pihal samo med tekom na 100 m.
V metu krogle je drugo mesto zasedel Dallas Long, tretje Parry 0’Brien, četrto pa Dave Davis. Vse kaze, da bo trener zamenjal ekipo metalcev kro-gle in aa bo Nieder nadomestil v olimpijski vrsti Davisa. Vse kaze, da bo prišlo do nekaterih sprememb tudi v teku na 400 m in 400 m z Ovirami.
V tekmovanju na 100 m si je Stone Johnson pretegnil m,-
•■•••: V-
HALL CONNOLLY
ni preveč rožnato. Zaradi tega predvidevajo, da bo Bobby Morrow odpotoval v Rim namesto ) oškodovanih atletov, ki so se kvalificirali za olimpijske igre.
Poleg Simeja se je tudi Mor-row izkazal v teku na 100 m in je dosegel čas 10”2. Mor-row je izjavil, da bi bil v treh tednih v takšni formi kot .e bil v Melbournu, ko si je priboril tri zlate kolajne. V teku na 1.500 m je Dyrol Burlesou dosege] s časom 3'41’3 nov ameriški rekord. John Thomas j« skočil v višino 2.18 m, medtem ko sta John Faust in Charles Dumas -dosegla le povprečne rezultate.
Brez dvoma bo ostalo lahkoatletsko tekmovanje v Walmu-tu tako	po	kvaliteti	tekmovalcev kot	po	izrednih	rezultatih
v zgodovini. Tekmovanje ie tudi pokazalo, da so za olimpiado določeni atleti v izredni formi. Ameriško lahkoatletsko moštvo bo odpotovalo 18. t. m. iz New Yorka in se bo ustavilo v Bernu, kjer se bo udeležilo zadnjega predolimpij-šice, zaradi česar je njegova | skega mitinga, ki bo 20. in 21. prisotnost	v Rimu	v	dvomu.	Tri dni	kasneje pa bo moštvo
Tudi	stanje drugih	sprinterjev	I prispeto	v	Rim.
MATEVŽ HACE
Komisarjevi zapiski
Druga knjiga mmmmmmMB
Tiskali so Kajuhove pesmi
10.
bo
o
o
o
8
o
8
o
OOOOOOOOGOOGOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOO
1* Ost
Ootavtan retn vrhu je imel kurirsko postajo ali karavlo Jak«1 Uašoi 1® h,iei|lako hraber in hiter. V gozdu in na gozdnih it 31 Poštr! kot doma. V veliki nevarnosti je vedno sam pre-ši£uprenašal jo je v rjavem nahrbtniku. Gubaneil Ir.°ki in rrWi	ter	eovoril:	«Nič	se	ne	bojte;
kn-i has r -** lueui ouruz. ici	■
b nkriva-» Borci so ga ogledovali in poslušali. Njegova C^gi n! Je tekla na eni strani od Ostrega vrha do Junic
„ r Pa.* - Pa. rin P-A ; Drvv-tr-lAš rta	n»Vfl.dnn hodi
hodil
SttLcez lj?Ldo Gornjih Poljan. Ponoči pa je navadno h( it T® :n k? dolino, čeprav so tam krožile nemške patrole, »a 'H sw.e. Kardistični obveščevalci. Svojo kurirsko hišico Uloi, arm0r,tu° v gostem smrekovem gozdičku. Igral je tudi hi ivT °: Vedno je bil dobro založen s krompirjem, z Pomagali so mu še trije hitri kurirji.
Rjirance je imel kurirsko postajo nad Gornjimi Po-iwjh zna ‘ Je	domačin in je	tudi	pozna,	vse poti,	steze,
ih ™enia- Bil je srednje	velik	in suh,	ostrega pogleda,
&owtega Previden. Tudi njegova družina ie ze enainšti-h živi* elovaia z OF in dala cele vozove krompirja m s hdriai k,“e notranjskim četam in odredom Kordiš France sC3aJama skc vezo z Jako na Ostrem vrhu na em strani, V*1' s rjottna KozJem vrhu in Gorskem Kotaru na drugi kat 5fti t.;taj°	na Travni gori	nad	Ribnico	na tretji	strani,
H vekaksnaani	Pa s kurirsko postajo na Križni gori,	ki leži
teh
neprecenljivih kurirskih postajah so živeli
in delali noč in dan silno predani kurirji, borci. Notranjci, ki se niso ustrašili nobene zasede. Po teh kurirskih zvezah si najlaže prišel iz Dolenjske na Primorsko.
Tisto jutro 7. novembra nas je kurir Jaka zelo razveselil. Med potjo je ujel patrolo dveh nemških vojakov iz 173. regimenta. Vzel jima je brzostrelki, porezal gumbe pri hlačah in ju gnal pred seboj v divizijski štab. Naš obveščevalec Bojan Kamnikar-Viki ju je začel takoj pestiti.
Ta mrzli zimski dan so tiskali na zelo lep papir Kajuhove pesmi. Papir za tiskanje prvih Kajuhovih poezij je nosil hrabri in požrtvovalni borec Tone. Propagandist Drenovec Franc je naštel 38 izvodov. Kulturniki in kurirji Štirinajste divizije so bili prvi, ki so prebirali v tistem zimskem dnevu v notranj; skih gozdovih, prve tiskane Kajuhove poezije. Bili so jih vsi veseli, najbolj pa Kajuh sam in kakor vsak pesnik je bii tudi on zaljubljen v svojo prvo tiskano knjižico poezij. Komisar divizije Stane Dobavičnik-Krt, je obljubil, da bo nekoč napisal oceno Kajuhovih poezij.
Zvečer smo postrojih na nekem lazu vso šercerjevo brigado in divizijske odseke. Proslavljali smo 26-letnico Oktobrske revolucije. Kajuh je recitiral svoje pesmi in pevski zbor je zapel. O Velikem oktobru sem spregovoril z upanjem, da bomo drugo leto Veliki oktober in dan naše revolucije praznovali v svobodi in v krogu domačih. Proslava je trajala eno uro. Kraška burja je vrtinčila nad nami debele snežinke, v širokih krošnjah debelih jelk je mrmralo, piskalo in šumelo.
»Glej no,» sem rekel Bračiču in Krtu, »Notranjci pravimo, da lisica išče mlade, če tako piska, šumi in zavija v vrhovih starih dreves.«
Zvečer so kuharji kuhali čaj v enajstih kotlih. Čaj je bil brez ruma in brez sladkorja. Vsak ranjenec je dobil poleg čaja skodelico redkega ječmenovega močnika. Kulturniki pa so dobili za lepo petje vsak po tri kekse.
S kurirske postaje na Ostrem vrhu smo zvedeli, da so Nemci zajeli pri Babnem polju precej partizanov, med njimi tudi Toneta Poljca, zelo skrbnega divizijskega intendanta. Vedel je, kje so skrite zaloge živil naše divizije, toda prepričan sem bil, da ne bo Nemcem ničesar izdal.
Z Bračičem sva obšla šotore in taborne ognje šercerjeve brigade. Našla sva Staneta Dobavičnika-Krta, k- je ležal v svojem šotoru. Bil je nekam bolehen in je kar naprej kašljal.
Neki četni intendant je imel v svojem nahrbtniku več tisoč cigaret. To je bilo veselja v brigadi! Intendant pa je žalostno vzdihoval: »Bog oče je najprej sebi brado ustvaril, kaj se hoče.»
7. novembra. Prišla sta borca iz Drugega bataljona Tomšičeve brigade in povedala, da je štab celo brigado razdelil na bataljone in da je eden izmed bataljonov odšel v Belo Krajino. Bračič je bil zelo hud. Pa bi vendar prej povedali! Kaj bomo sedaj počeli z bataljončki?
S komisarji smo govorili o morali v vojski, o pomenu borbe za naše ljudstvo.
Kurir Levčkov Vinko je pripovedoval zbrani četi, kako je dolga leta poganjal konje skozi gozdove in kako je leta 1933 pretepel osem Italijanov; trem italijanskim financarjem je polomil zobe, rebra in glavo, da so morali dva meseca ležati v bolnišnici, nakar so jih upokojili; niso bili več za mejo. Takrat so na Levčkovega Vinka razpisali 80.000 lir.
Pozno popoldne so kurirji prinesli vest, da je Trinajsta brigada nekje pod Nanosom in da je zelo skrčena, ker so nekdanji beli povečini dezertirali. Namestnik komisarja Trinajste brigade France Habe mi je poslal dolgo pismo; dosti zanimivega in med drugim tudi, da se v štabu ne razumejo in da se komisar in komandant že po značaju ne ujemata. Nato je obširno razlagal, da je imel čez sedemdeset sestankov po četah. Habe je bil zelo sposoben pomočnik brigadnega komisarja. Takrat se je takemu reklo, da je »železna hrbtenica brigade«.
Tiho in rahlo je snežilo. Okrog Jurjeve doline so lajale lisice. Krt je rekel, da lisice prinašajo srečo. Kurir Ludvik pa je zamrmral: «Se preden bo preteklo pet let, bom umrl. Tudi takrat bodo lajale lisice.« čez taborišče je letela jata kalinov z rdečimi trebuhi.
9. novembra. Mrzlo je bilo. Cela brigada, spremstvo in štab smo šli mimo Juriše čez Kraške gmajne, kjer je strahovito brila burja, da nas je zeblo skozi debele suknjiče; hodili smo
hitro in nihče ni zaostajal. Kraški borovci so žalostno moleli svoje kratke veje. Iz grmovja smo prepodili štiri zajčke. Kurirji so se zapodili za njimi in enega ujeli. Bil je velik in star. Kurirja Ludvika, ki ga je ujel, je vsega popraskal po desni roki. Kajuh je pristopil bliže in dejal: »Daj no, Ludvik, pusti zajčka živeti, pusti ga skakati po gmajnah,«
«0 ne,» je odvrnil Ludvik, «to ni zajček, ampak stari zajec, ki tehta najmanj štiri kilograme. Pojedli ga bomo!«
štabna četa iz divizije je šla naprej na cesto šent Peter— Knežak, da bi pripravila prehod. Prehod topniškega diviziona šercerjeve brigade smo zavarovali z dvema protitankovskima puškama in z osmimi mitraljezi. Bračič je bil zelo vesel, ko se je naša štabna zaseda sama javila, da bo zavarovala šercerjevo brigado. Za nami so ostale kraške gmajne, zavite v oblake pršečega snega, ki ga je nosila kraška burja v hrbet; še visoko v hrib nas je pehala. Tudi progo šent Peter—Ilirska Bistrica in cesto Bistrica—Gornje Vreme smo prekoračili, ne da bi srečali Nemce. Ko smo lezli v strmo brkinsko pobočje, smo bili zelo presenečeni, ker so stale ob poti velike vreče sladkih jabolk. Planili smo po njih. Vsak borec si je napolnil žepe in nahrbtnik. Aktivisti iz Brkinov so rekli, da so to pripravili ljudje, ne da bi jim bil kdo naročil. Vsa dolga vrsta je hrustala. Osemindvajset vreč jabolk je bilo kmalu praznih. Vsak borec se je sadja do sita najedel. Ko smo hodili v temni noči skozi brkinske vasi, so spet molele ženske cele košare jabolk skozi okna. Borci so jih v hipu izpraznili. Brkinski kmetje so tudi opremili našo saniteto s slivovko za ranjence. Žiga je bil tega zelo vesel.
Videl sem premnogo krajev v slovenski deželi, prehodil ponoči na stotine slovenskih vasi in naselij, a nikjer nisem srečal tako radodarnih ljudi kot v Brkinih V mladih letih sem bral pravljice, kako so stale ob potu vreče iabolk in hrušk. Glej, tukaj pa to ni bila pravljica. V Brkinih ni bilo tako mrzlo kakor na kraških gmajnah; samo narahlo je deževalo in poti so bile razmočene. Ko smo prišli v Preearie £ kurir Ludvik vzdihnil: »Kaj b, dal, če bi me pustili v Ostmžno brdo, kjer sem svoje dni toliko preplesal.«
/Nadaljevanje sledi).
Poštnina plačana v gotovim Abb postale 1 gruppo
Cena 35 lir
Leto XVI. - Št. 195 (4658)
TRST, nedelja 14. avgusta
1960
Da bi premostili zastoj med skupnim tržiščem in EFTA
V pozni jeseni med zahodnimi
vrhunska konferenca evropskimi deželami
Fanfanijeva vlada nasprotuje «protiangleškemu» zadržanju de Gaulla - Liberalna levica okrog revije «Democrazia libe-rale» podpira pobudo PSDI na Siciliji, KD pa jo odklanja v pričakovanju izida bližnjih upravnih volitev
(Od našega dopisnika)
RIM, 53. — V rredišču zanimanja rimskih političnih krogov so predvsem razgovori, ki sta jih imela de Gaulle in Adenauer, po drugi strani pa predsednik angleške vlade Mac Millan in Adenauer. Vprašanja, ki sc. se jih dotaknili ti evropski državniki zanimajo tudi Italijo, ki ni nikoli skrivala svoje naklonjenosti politiki politične in gospodarske solidarnosti med državami evropske celine.
V bonnskih vladnih krogih imajo za zelo verjet-
no, da se bo Fanfani sestal z Adenauerjem, ko bo ta na tritedenskih počitnicah v Cadenabbii, in podčrtavajo, da taki dvostranski razgovori med zahodnoevropskimi državniki spadajo sedaj v okvir normalnih odnosov med državami. Predvideno je tudi, da se bo Fanfani sestal v septembru z de Gaullom v Parizu
V teh krogih se hkrati dodaja, da bi tj dvostranski razgovori utegnili služiti kot priprava za (»evropsko konferenco m najvišji ravni«, ki bi se mogla vršiti {»rotj koncu jeseni, jn na kateri naj bi skušali najti formulo »a zahodno evropsko po litično sodelovanje, hkrati pa neko obliko za sodelovanje med šestimi deželami skupnega tržišča in sedmimi deželam' svobodnega trgovinskega področja (EFTA).
S 'em v zvezi se v rimskih krogih, ki so zelo blizu Fan-fanijevi vladi, poudarja, da je glavna novost v razgovorih med Mac Millanom in Adenauerjem v tem, da se z večjo vztrajnostjo in dobro voljo ponovno načnejo pogajanja, da bi premostili zastoj, ki je nastal med deželami skupnega tržišča in EFTA. Glede francoske zamisli o «evropskem stalnem ‘ainištvu« se v istih krogih poudarja, da je treba opustiti vsakršno podobno zamisel o «direktorijih» in »tajništvih«, in da je treba vsmeriti vse napore, da bi našli pot k vedno tesnejšemu in resničnemu sodelovanju med zahodnimi ue-želami, ki je «to!iko bolj nujno po neuspehu pariške konference in spričo poostrene hladne vojne SZ«. V takem položaju — se poudarja v omenjenih krogih — je nemogoče misliti na take evropske pobude, ki izključujejo Veliko Britanijo.
Taka je v glavnih potezah koncepcija, ki jo bo Fanfani
Načrt zakona za slovenske šole
(Nadaljevanje s 1. strani)
jeti v stalni stalež v smislu čl. 12 zakona od 13. 3. 1958 št. 248.
Čl. 12. Potrjuje se ustanovitev kontingenta posebnih prehodnih stalnih mest v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju, ki jo je odredil z veljavnostjo od 1. oktobra 1958 vladni generalni komisar za Tržaško ozemlje na podla-g dejanskega stanja, kakršno je bilo omenjenega dne, z merilom člena 1 zakonskega dekreta od 7. maja 1948 št. 1127, in za poverjeni pouk z merili, ki jih določa tabela, priložena dekretu predsednika republike od 8. 6. 1949 št. 405.
Z dekreti ministrstva za prosveto se bodo prav tako potrdile sposobnostne lestvice, ločene po predmetih, ter imenovanja za mesta posebnega staleža, za katerega gre, ki jih je podelil isti vladni generalni komisar nestalnemu učnemu osebju v srednjih šolah v slovenskem jeziku Tržaškega ozemlja, ki imajo pogoje, katere predpisuje zakon od 13. marca 1958 št 248.
čl. 13. Pri prvi uveljavitvi pričujočega zakona bo učno osebje rednih stale-žev, ki bo izločeno, da službuje v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom nameščeno na podlagi prošnje in v mejah stolic in staležnih mest za vsako šolo, ki so predvidena za vsako šolo, pri stolicah in na mestih, omenjenih v čl. 1, odst. 2, in v zvezi z njihovim učnim predmetom,
zagovarjal v svojih bližnjih razgovorih z De Gaullom in Adenauerjem, zunanji minister Segni pa v svojih razgovorih s holandskim zunanjim ministrom Lunsom 16. t. m. v Benetkah. Spričo tega se tudi vedno bolj vztrajno vzdržujejo glasovi o bližnjem sestanku med Fanfanijem in Mac Millanom, ko ni nobena skrivnost, da so pogledi Fanfanija na te probleme mnogo bliže stališču Mac Millana, kot pa stališču de Gaulla in Adenauerja.
Drugi politični argument, o čimer st v rimskih političnih krogih mnogo ugiba, je položaj na Siciliji, kjer je tajnik tamkajšnje federacije PSDI Bino Napoli predlagal KD štiristran-karsko vladno koalicijo s socialdemokrati. socialisti in Mi-lazzovimj krščanskimi socialisti, da bi tudi na Siciliji od-pravli sedanjo desničarsko koalicijo, v kateri imajo fašistični glasovi odločujoči pomen. S tem v zvezi je zanimivo stališče liberalne levice, ki izdaja svoje glasilo ((Demokracija .i-berale«, in ki zagovarja potrebo, da se tudi položaj na Siciliji normalizira skladno z normalizacijo v vsekržavnern merilu. Po stališču liberalne levice, k je naklonjena pobudi socialdemokrata Bina Napolija, so tudi odv. Orsello v Rimu in njegovi somišljenki dali pozitivno oceno teženj, da se tudi na Siciliji uresniči podobna politična platforma, z izključitvijo cbeh skrajnih kril italijanskega političnega življenja. Sprememba sedanjega položaja na Siciliji je tembolj nujna, ker je sedanja vladna formula v kričečem nasprotju s politično linijo Fanfanijeve vlade, ki jo zlasij liberalna levica ocenjuje pozitivno.
V svojem odgovoru na predlog socialdemokratskega poslanca Bina Napolija, je tajnik sicilske organizacije KD, D’An-gelo, zavzel v bistvu negativno stališče, češ da nekatere stranke, ki jih Napoli predlaga v vledno koalicijo s KD »ne dajejo zadostnega jamstva glede njihove privrženosti demokraciji« in da se še niso odrekle »podlozništvu KPI«. D’Ang.rlo sicer poudarja, da se KD hoče osvoboditi zavezništva z misovci in da je to »izven debate«, da pa KD ne more »z dežja pod kap«. Po vsej verjetnosti bo sicilska KD skušala poiskati novo večino po upravnih volitvah, ki bodo 23. oktobra, če bodo te volitve prispevale k izboljšanju precej zapletenega političnega položaja na Siciliji.
Razumljivo je, da socialis’1 ne morejo biti zadovoljni z od-
govorom D’Angela in pravijo, da s svojim stališčem D’Ange-lo ne prispeva k izboljšanju položaja na Siciliji, hkrati pa poudarjajo, da bodo o tem stališču tajnika sicilske KD morali izreči sodbo predvsem Sicilski vclivcj na bližnih upravnih volitvah.
A. P.
ZDA izgnale prvega tajnika poslaništva SZ
WASHINGTON, 13. — Sovjetski poslanik Menšikov je imel danes kratek razgovor s pomočnikom ameriškega državnega tajnika za politične zadeve.
Ameriški državni departma
je pozneje sporočil, da je wa-shingtonska vlada zahtevala od Sovjetske zveze, naj odpokliče prvega tajnika sovjetskega poslaništva Valentina Ivanova zaradi kršitve diplomatskih običajev Ivanova obtožujejo, da je ponudil nekemu ameriškemu državljanu neke materialne koristi, če bi od njega dobil podatke o »ameriški nacistični stranki«.
MOSKVA, 13. — Moskovska »Pravda« kritizira danes Hanama rskjoelda, ker se je sestal s Combejem. ((Ravnanje glavnega tajnika OZN postaja vsak dan bolj čudno, da ne uporan-ljamo drugih besed, piše list. Ločena pogajanja, ki jih je začel Hammarskjoeld s Čombe-jem, so potisnila Združene narode v sramotno vlogo prosja-ča, ki prosi usluge lutko belgijskih kolonialistov«.
Pogajanja v Laosu
TOKIO, 13.	— Agencija
• Nova Kitajska« javlja, da je kapetan Kon Lee, ki poveljuje revolucionarnemu odboru, ki je prevzel oblast v Vientianey, pozval predsednika prejšnje vlade Somsani-t«, ki je v Luang Prabangu, naj se vrne v Vientiane in naj odstopi. List dodaja, da jc Somsanit sprejel poziv za prihod v Vientiane, ni pa znano, ali misli odstopiti.
Tudi iz Tailandije prihajajo vesti v tem smislu. Pripominjajo, da se je odposlanec revolucionarnega odbora, ki je obiskal Luang Prabang, vrnil včeraj v Vientiane. Vlada Srmsanita bi morala priti v Vientiane že včeraj, vendar pa pričakujejo njen prihod vsak trenutek. Princ Suvana Puna, ki ga je revolucionarni odbor imenoval za ministrskega predsednika, je izjavil, da ne ve, ali bo vlada Som-sanita prišla v Luang Prabang, zato da bi odstopila. Izjavil je. da bo sprejel mesto ministrskega predsednika, samo če bo to zahteval kralj Savang Vitana. Potrdil je, da je poveljnik vojske odpotoval v četrtek v Luang Prabang, da bi dosegel sporazum med revolucionarnim odborom in prejšnjo vlado. Rekel je tudi, da je prisostvoval podpisu »dokumenta o kompromisu« med generali, ki so v hišnem zaporu, in kapetanom Kong Leejem. Pripomnil je, da je gibanje bilo izraz nezadovoljstva proti vladi. »Kapetan Kong Lee, je nadaljeval princ, je začel akcijo povsem na lastno pest in poz-
neje je vprašal generale, ki jih je dal aretirati, kaj naj zatem stori.« Princ je tudi izjavil, da je edina nevtralnost, ki jo Laos potrebuje, »oborožena nevtralnost«.
V poučenih krogih izjavljajo. da je revolucionarni odbor poslal vladi Somsanita ultimat, katerega glavne točke so baje naslednje: 1. Princ Suvana Puna bo moral postati ministrski predsednik. 2. Vlado bo morala legalno imenovati narodna skupščina. 3. Bataljon padalcev, ki je izvršil državni udar, bo moral medtem prevzeti nadzorstvo strateških točk. 4. Ta bataljon se bo moral premestiti s sedeža ministrskega predsednika v obrambno ministrstvo, da izvrši najboljšo koordinacijo z glavnim štabom. 5. Do sestave nove vlade se ne sme dovoliti noben premik čet. 6. Razglasitev amnestije. 7. Jamstvo za varnost vlade, ko bo prišla v Vientiane.
V poučenih krogih pravijo, da je Patet Lao poslal revolucionarnemu odboru svoje odposlanstvo in da je ta odbor baje zavrnil ponudbo za pomoč. Patet Lao razpolaga baje z vojsko 500 mož v gozdovih.
Minister za obrambo v Somsanitovi vladi gen. No-savan, ki je včeraj odpotoval n? jug, se je včeraj vrnil v Luang Prabang. Domnevajo, da je poizvedoval ali so vojaki južnih področij pripravljeni bojevati se za Somsa-nitovo vlado.
ItflllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHMIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Domneve švedskega znanstvenika
izstrelitev
V SZ pripravljajo
prvega satelita s človekom?
Novi uspeli poizkusi s telefonskimi pogovori preko satelita «Echo»
STOCKHOLM, 13. — Neki strokovnjak za raketne izstrelke, ki pravi, da je delal v Sovjetski zvezi, je danes izjavil, da bi utegnili v Sovjetski zvezi izstreliti v ponedeljek zjutraj svoj prvi satelit s človekom v njem, in sicer ob priliki mednarodnega medplanetarnega kongresa, ki bo v Stockholmu.
Strokovnjak, Šved Nils Wer-ner Larson, ki trdi. da je zelo
podrobno študiral sovjetsko raketno tehniko, je izjavil, da je za «75 odstotkov« gotov, da se bo ne<aj zgodilo. Izjavil je tudi, da je dobil informacije .z zelo zanesljivih virov, ki jih ne more omeniti.
HOLMDEL, 13. — Znanstveniki laboratorija v Holmdelu so davi sporočili, da so dosegli prvo »vezo «v obeh smereh« s pomočjo umetnega satelita «Echo». Predstavnik laboratorija je izjavil, da so danes zjutraj oddajali preko satelita izjave piedsednika Eisenhowerja in izjave voditelja demokratske večine v senatu senatorja Johnsona. Znanstvenik; so ponovno oddajali govor Eisenhowerja. ki je registriran na magnetnem traku in ki so ga oddajali ze včeraj. Tudi govor Johnsona je bil registriran na magnetnem traku.
Predstavnik laboratorija družbe »Bed Telephone« je pozneje sporočil, da so imeli kratek telefonski pogovor preko satelita.
Iz Johannesburga javljajo, da
so sinoči ob 18.45 fotografirali satelit «Echo», ko je ta letel nad Deihrandom.
Powersovi sorodniki dopotovali v
MOSKVA, 13. — Oče in mati ameriškega pilota Powersa sta danes dopotovala z letalom v Moskvo. Z njima sta dospela tudi dva ameriška odvetnika, ki bosta prisostvovala razpravi kot opazovalca, in osebni zdravnik Povversove matere. V hotelu, kjer so se nastanili, je Povversov oče imel tiskovno konferenco, na kateri je le poudaril, da je prišel v Moskvo le, da bi koristil svojemu sinu in da bi govori) s Hruščevom. ki mu je bil obljubil, da mu bo pomagal. Upa tudi, da mu bodo dovolili obiskati sina še pred »azpravo. Njegova žena je bolana in se zato ni udele-
  i n  ......................................................................................................................................  im......
Jutri nove čete v Katango
(Nadaljevanje s 1. strani)
nikal obstoj gibanj za razdelitev Konga v drugih pokrajinah in je predstavil časnikarjem voditelje pokrajinskih vlad v Kivu, Kasai, v Ekvatorski pokrajini in v Vzhodni pokrajini. Poudaril je, da so ti voditelji vsi trdno na strani osrednje vlade in so pripravljeni boriti se z njo, da se osvobodijo kolonialnega jarma. »Belgijci, je nadaljeval, so organizirali gosto vohunstvo mrežo po vsej naši državi in skušajo kupiti izdajalce, ki so nripravljeni delati proti naši vladi.«
Zatem je Lumumba sporočil, da so nekateri častniki kongoške vojske opozorili, da so pripravljeni vkorakati v Katango, če ne bo vlada naglo nastopila proti Combeju. Izjavil je tudi, da hoče, da se v Katango pošljejo samo u-friške čete. »Samo afriški vojaki, je nadaljeval Lumumba, lahko preprečijo prelivanje krvi v Katangi. Prebivalstvo te pokrajine nima zaupanja v švedske vojake. Toda Hammarskjoeld je hotel poslati v Katango samo bele čete pod pritiskom Belgijcev. Ne razumem tudi, čemu ni glavni tajnik OZN, ki se je vrnil pred dvema dnevoma v Kongo, stopil v stik z mano, pre-uen je odletel v Klisabethvil-le. Namesto da bi razpravljal z našo vlado o perečih vprašanjih, je odšel in začel pogajanja z izdajalcem Combejem.«
V zvezi z notranjimi vprašanji je Lumumba poudaril nepomembnost zahtev stranke Abako za ustanovitev avtonomne pokrajine in je poudaril, da bodo pravice prebivalstva Bakongo v celoti spoštovane. Zanikal je tudi trditve zahodnega tiska, da so bili
nekateri voditelji stranke A-bako aretirani, ter je predstavil časnikarjem Gastona Dionija, o katerem je zahodni tisk pisal, da je bil aretiran. Ponovil je tudi, da ni nobenega spora med njim in predsednikom republike Ka-savubujem.
 «»-------
ZDA o poljskih mejah
WASHINGTON, 13. — Vlada ZDA je včeraj odgovorila na noto poljske vlade o končni določitvi poljsko-nemških meja in zanikala vesti, da bi vlada ZDA ali katere druge članice atlantskega pakta podprle kakršen koli morebitni poskus Zahodne Nemčije, da bi se sedanja poljsko-nemška meja pred sklenitvijo mirovne pogodbe z Nemčijo spremenila.
V noti je poudarjeno, da vla-oa ZDA odločno vztraia na stališču, da je nujen pogoj za dokončno določitev zahodne meie Poljske sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, kakor so se tri zavezniške sile sporazumele na potsdamski konferenci.
Vlada ZDA je izrazila prepričanje, da bodo vse zainteresirane sile razumele potrebo po ponovni združitvi Nemčije in da bodo vzpostavili reprezentativno in odgovorno nemško vlado, ki bo v Imenu vsega nemškega naroda lahko sklenila mirovno pogodbo in zagotovila uveljavljenje pogodbe J dokončnih mejah.
Vlada ZDA je tudi zagotovila Poljski, da Zahodna Nemčija nikoli ni zahtevala in tudi ne dobila kakršnekoli pomoči od svojih zaveznikov v atlantskem paktu, da bi ure-
sničila nekatere teritorialne zahteve.
Gledišča, ki sta jih v vprašanju nemških meja zadnje čase navajala kancler Adenauer in zabodnonemška vlada, so pojasnjena v noti kot prepričljivo vztrajanje na pozicijah, da se meje določijo s pogodbo.
Odgovor zunanjega ministra ZDA so izročili veleposlaniku Poljske v ZDA.
Indijski protest v Pekingu
žila 'i-kovne konference.
V pc-poldnaskih urah je prispela v Moskvo tudi žena ameriškega pilota Povversa. Tudi njo sp:emlja osebni zdravnik.
V noti. ki jo je sovjetska vlada izročila ameriškemu ve-leposliniku v Moskvi, sporočajo, da ne bo mogel nihče govoriti s Powersom pred raz-
pravo, ampak le po njenem zaključku.
WORTHINGTON. 13. — V Worthingtonu v ameriški državi Minnesota je zgubilo danes življenje devet ljudi pri hudi- cestni nesreči, ko sta se trčila dva avtomobila.
Sedem dni v svetu
(Nadaljevanje z 2. strani)
centristične vode. Na ta poskus so takoj reagirali tako socialdemokrati, kakor tudi republikanci in poudarili, da imajo Fanfanijevo vlado le za prvi korak k nadaljnjemu političnemu razvoju, ki ne more pomeniti absurdnega povratka kcentrizmu, ampak mora nujno voditi k uresničenju tiste politike na socialnem in gospodarskem področju, zaradi katere je bil Fanfani pripravljen sestaviti vlado levega centra, ko je Tambronijeva vlada naletela na prvo oviro v poslanski zbornici. Po julijski krizi bi Fanfani prav gotovo ne bil privabil v sestavo nove vlade, če ne bil bil prepričan, da so zaradi te krize nastopili novi elementi, ki tej vladi dajejo poseben pečat, in ker more samo zaradi tega računati ne le s podporo socialdemokratov in republikancev, poleg podpore liberalcev, ampak hkrati še z vzdržanjem socialistov in monarhistov. Vse to je razvidno tudi iz Fanfanijeve programske izjave, ki je izrazito proticentristična. Ce so v to izjavo privolili, tudi liberalci, to dokazuje le, da so tudi oni končno razumeli, da se proti usmeritvi v levo danes ne more več, če hočejo v italijanskem političnem življenju še kaj veljati. S tem seveda še ni rečeno, da je desničarskega odpora proti napredni socialni in gospodarski politiki naprednejših krogov KD za vedno konec; vendar pa drži, da more ta odpor, v sedanjih pogojih, priti vedno teže do izraza in v končni analizi le popuščati pred nazadržnim pritiskom zahtev delovnega ljudstva.
Mac Millan-Adenauer
Kakor je bilo svoj čas napovedano, je Mac Millan obiskal te dni Bonn, kjer se je razgovarjal z Adenauerjem o «tesnejšem sodelovanju med zahodnimi zahodnoevropskimi državami». Ti razgovori so bili v zvezi z nedavnimi razgovori kanclerja Adenauerja z de Gaullom, Tedaj je de Gaulle sporočil Adenauerju nekatere svoje načrte, na podlagi katerih bi Francija dobila vodilno vlogo v skupnosti kontinentalnih zahodnoevropskih držav.
Razgovori Mac Millana z
Adenauerjem so se zaključili brez posebnih konkretnih sklepov. Oba državnika sta se samo sporazumela, da so potrebni novi skupni koraki, da se ublažijo nesoglasja med gospodarskima blokoma šestorice in sedmo-rice. Podrobneje se bodo o tem razgovarjali strokovnjaki britanske in zahodnonemške vlade. Se prej pa bodo o vsem obveščene ostale zahodnoevropske države članice obeh gospodarskih blokov. Predstavnik zahodno-nemške vlade von Eckardt je izjavil, da je treba «vprašanja dveh gospodarskih blokov reševati v splošnem okviru svetovne politike».
Očitno je, da Mac Millan ni sprejel poziva, naj se pridruži rednim konferencam predsednikov vlad šestih držav skupnega tržišča, ki sta si jih zamislila Adenauer in de Gaulle.
Adenauer si je od Mac Millanovega obiska obetal, da bo imela Zahodna Nemčija možnost doseči to, česar Hitler ni mogel: zagotoviti popolno podporo Anglije za pripravljanje in u-resničevanje načrtov nemškega militarizma. V Bonnu so želeli, da bi si zagotovili popolno podporo ali vsaj privolitev Mac Millana za odstranitev še zadnjih formalnih omejitev za oboroževanje zahodnonemške vojske. Da bi dosegli uresničenje tega cilja, so začeli v Bonnu širiti govorice, da bo v najbližjem času spet oživela kriza okrog Berlina. Tisk je začel kampanjo, ki naj bi prepričala svet, da Bonn nikakor ne želi oborožitve in da so u-stanavljanje divizij ter oporišč in zahteve po atomskem orožju rezultat zatrjevanih priprav Sovjetske zveze za napad proti Zahodu.
Toda Mac Millan je po razgovorih izjavil, da o reformi atlantskega pakta ter o raznih »načrtih« sploh niso govorili.
Značilno je, da je prav med bivanjem Mac Millana v Bonnu zahodnonemški list «Deutsche Zeitung», ki je zelo blizu bonnski vladi, objavil nemško-francoski načrt o reformi NATO. Na podlagi tega načrta bi morala kontinentalna os Pariz-Bonn postati novo težišče v atlantski skupnosti. Od Američanov in Angležev pa se zahteva, naj priznajo dve spremembi, v atlantskem paktu, t. j. dvig Francije na stopnjo atom-
HOTEL «TURIST» ANKARAN
Tel. Škofije 13, sporoča vsej svoji cenjeni klien teli, da bo tudi v letošnji posezoni izvajal popust na ceni v višini 30%. Odlična kuhinja, domače pijače, moderno urejene sobe, lepa plaža z mivko.
HOTEL	«GALE B»
K	OPER
	Tel. 243
UDOBNE	SOBE. LEP VRT
■HOTEL POSTA*
nudi udobne sobe po znizanih cenah. Trst, Piazza Oberdan št. 1, tel. 241574
HOTEL bTRIGLAV«
K O P E H Tel. štev. 16
nudi domače in tuje specialitete in domača vina.
Moderno urejene sobe,
cene ugodne
X
AVTO-TURISTIC-NO PODJETJE
v	v,v ';
«SLAVNIK»^
KOPER - Tel. 282, 77 Opravlja turistično službo in tovorni promet - Vzdržuje domače in mednarodne avto-, bušne proge
«H0TEL BELIEVUE
LJUBLJANA — tel. 21200
»e gostom toplo priporoča
NEW DELHI, 13. — Predstavnik zunanjega ministrstva je v parlamentu sporočil, da je indijska vlada odločno protestirala v Pekingu proti vdoru kitajske patrulje na ozemlje Indije.
V odgovoru na interpelacije c tem incidentu je Nehru izjavil, da je po njegovem mnenju treba ta vdor obsoditi. Rekel je. da se je kitajska patrulja takoj potem umaknila in da oo oboroženega spopada ci rrišlo.
Močan potres v Čilu
HOTEL PALAČE
PORTOROŽ
s kavarno in restavracijo JADRAN Vabi goste na razne specialitete, ribe in odlična istrska vina. Vsak dan ples
HLAD 0SVE2UIE
Obiščite svetovno znano
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30	13.30,	16,—	in	17.30
Izredni ob!tki po dogovoru z upravo.
BI®
— s svojimi naravnimi lepotumi vas vabi.
Priporoča se «GRAND HOTEL TOPLICE« z dependan-sami, «JADRAN» in »KOROTAN«, «PARK HOTEL« «HOTEL JELOVICA«, «HOTEL KRIM«
SAP TURIST BIRO Središka 4
vzdržuje vsakodnevno avtobusno progo Bled-Ljubljana-Trst m nazaj. Priporoča obisk Krvavca v Kamniških planinah z žičnico Nudi turistične usluge v svojih poslovalnicah: Ljubljana Miklošičeva 17, tel. 30645 in 30647, Koper, nasproti avtobusne postaje, tel. 298, Piran, Trg Tartini, tel. 5112, Portorož, nasproti hotela Central, Ankaran v kopališču Turist Ankaran
Hotel CENTRAL Portorož
tel 6138, s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno godba in ples.
SANTIAGO, 13. — Danes ob 17,07 po krajevnem času so čutili, precej močan potresni sunek v Valdivii in Osornu, t. j. na področju, ki ga je nedavno potres razdejal. Tudi seizmološki zavod v Westonu v dr. žavi Massachussetts je registriral močan potres 8.500 kilometrov južno od Bostona.
Kakor je sporočil po radiu guverner pokrajine Valdivie, je potres bil na področju med Talgo in Puerto Montt. Za sedaj ni vesti o žrtvah,
PALAČE HOTEL, Zagreb
V SREDINI MESTA OB CENTRALNEM PARKU NUDI svojim obiskovalcem: 100 sob, prvorazredno udobje in usluge. Nova vrtna restavracija, zimska m poletna, s premično kopalnico, z bazenom ln vodometi — s prvovrstno domačo In tujo hrano in pijačo ter z najvlšio ravnijo postrežbe nudi izreden užitek vsa kemu našemu gostu Aperitiv-bar Dvorane za počitek - Obedu i ca in dvorana za bankete sta cenjenim gostom
vsak trenutek
BOHINJ
Hotel aZLATOR OG»
z depandansami
Hotel iPOD VOGLOM«
z depandanso
Hote] aBELLEVHE JEZERO« z depandanso
Znižane cene v predsezoni in po sezoni. V vseh hotelih prvorazredna postrežba. Vsak dan ples. Nastopi folklor, nih skupin. Lepi sprehodi.
. .IS
Obme MARIBOR, POHORJE, PTUJ, SLOVENJ GRADEC
in ostale turistične pokrajine na Štajerskem in Koroškem. Vse informacije daje MARIBORSKA TURISTIČNA Z F,ZA. Maribor Trg svobode št. 1, tel. 26-68
ske sile in vedno v®jj|odik
N*
jaški prispevek
Nemčije atlantskim
teh elementih
ttetit
nadaljnje francosko
ško kontinentalno nje na ta način; **	0j(
Francozi investirajo v atomske načrte, ..°nll it se morajo naslanjati ^ j hodnonemške diviziJe> 0
da zahodnonemška
prevzame vlogo zas Francije.
Zamišlja se tudi rer vodilnih položajev v ^ skem paktu, in sicer verzijah:	ali da r* 0
direktorij, ki ga je o . • j< lagal de Gaulle, raz
na četrtega član.a'^JaU *
bi izmenoma predsta^ hodni Nemci in ItaliJ > ^ pa druga verzija, tsfcej» shingtonski stab atla 0, pakta pridejo razren ^ z„f nov, Angležev m )'
še zahodni Nemci.	J
Britanski tisk je	•
vidno spremljal raz^° da t«1 Bonnu. Res je sicer, ,^0
tri zahodnoevropske	d
kažejo veliko zanimanj možnost medsebojneg	,
ga diplomatskega in .##4 ga sodelovanja. AOi ^ med Bonnom in H0	. il
vodi preko skupne oc j, so odnosi med Vzhodo^^ Zahodom zašli v knz > sl)#jr A meričani
zaposleni jr<j»
mi vprašanji, in da ) ^ storiti vse, da bi s p0jit tovila politična in 9 pit ska enotnost Zahodu :e0-pe. Britanci sicer sp <|i jo Adenauerjevo . . Jj# m.	 hiti	izlc.J it
Anglija ne sme biti
na iz politične en? n,a0i'f hodne Evrope. Toda -tj«-jo, da tudi drugi r
da ima gospodarska
litev med šestimi ,n 0It1
mi tv eohi V)P.Hk& P inf
mi v sebi velike
nevarnosti. Zato so ^oeoIt
donu sprejeli z
stvom uradno P°ro^jlsja0^
poudarja predvsem ctr o ureditvi spora
•ma gospodarskima
in ne govori o kafc'n yflit' vojaških obveznostih Britanije.
Upor v Laosu
V Laosu je te d	jr*
do državnega udara-	,d
gič je letos vojska Pjgeir oblast v tej državi-	0il'
1.2	—	n	Ja	««/141 dri! (.1
ki so jo generali	gl-
izvedli takoj po n° 01 f ni v ničemer sprem	t«
ložaja v tej državi i , ( ; nekaj dni je bila °ii*t j njena kralju. Po d	.ji
vesteh je še tezko P jjj , obseg sedanje akcij ' £jl® pa je uspel samo je c,	\
nici Vientiane,	# v
čina ministrov ,-,»i 1.1 t kraljem bila v krd£L. stolnici Luang PrabffV
pomiki so ustanov	e	^
lucionarni odbor, k	< o»|
povedal, da bo zah-te^d:	,
hod vseh tujih čet iz ^
(1UU vseit lujiii	.g	r
da bo uvedel bor*# f korupciji in da oo M
litiko nevtralnosti.
* 8
kor poročajo, so * od^'
pogajanja med člani ^ m in kraljem, ki po ,.r ”
šc zaključena.
iržave «««*# sinjo vesti, da
lucionarni odbor v°-t:ico, komunistično»	vol,..--n
P° ,.Tj£»tl
sklenili so celo
s irč)
redno zasedanje SE fec^J Na vsak način 1 j.
cionarni odbor m	■
je treba končati	p
sko vojno v dežeh^	pjl
pogajanja z gibanj Lao.	....	i
Najnovejša poroči ^ sa pravijo, da so še vedno neurejeno	l
baje še bijejo b0,x'„ret^Jjt ze z Laosom so P . j , tako da je vientia j« edini vir informacij, ^ ski list «Times oj 0 „ še, da bo vlada a0t j Prabangu najbrž	p fr
od OZN,
cete v Laos. Lisi s' . bi utegnila z dr 9 g fj revolucionarna v ■» Mjj tana Kong Lija,	0p'	j\
obdržala na krmi‘h> .:0 r mednarodno kom ^{t j » Laos. Tej komisU ,fl Vg ® Indija, članici P® je d J da in Poljska. P .jfldč :,(■	!>
hodu naklonjene	/t	11
se upirale prihod" jut 'it češ da je njen	.>
tekel in da bi P°*%?f no nadaljnje bivam su vmešavanje v n	i
dene države. -, Ameriška vlada J f»o» (i la, da ne prizna (isth.J druge vlade razen 0 j) je v kraljevi v p i j Luang Prabangn * jtfCjjH z vojaškim udarom ^ J vili. To je P°vse!lvset/ vo. sni ie Laos P g l*'J\
vo, saj je Laos V y Irif zahodnim vplivom0^
vojski so francos ijj torji in ameriški • npA.if Kakor rečeno, so $1 j pobudo za sklican J v in na tem izr? mii» jf danju bodo nedv j„ J nili, da ne P”*??0 P</ vlade, ki bi '} hoio K/ komunizem«, in D. jp vse, da bi novo V glavili.	j
BANGUI, 13..^
\»i ajtUi| 1	...	„	*
ve srednjeafrisk*
opolnoči od Petlc® epita - '
upoinuci ou	epiP>	-j)
pozdravili s . st°e skim strelom in *nv. nenjem vseh *von° „ f J Kratki proslav alaf‘ sitvi republike v - ja kega komisarja »o P o<U» razen predstavni* .gg publike tudi fdri»V” cija, predstavnik* 'eis ske skjpnosti H* drugih držav.