.0 3 R E 0 N J A K N J IZU I C A P.P. 126 66001 KOPER - t, 8 e Jk? i •S™ JHi JHh JUiJBL JHi ^^rJMI^LiJBfc Hi Poštnina plačana v gotovini r 1fA .. Abb. postale I gruppo v^CIia. JL5U llF Leto XXXIII. St. 1 (9609) TRST, nedelja, 2. januarja 1977 ? PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v (Sovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenlja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KAKŠNO BO LETOŠNJE GOSPODARSKO LETO? dv v I K/ ; ITALIJANI $0 V VEČINI ČRNOGLEDI STRAH PRED BREZPOSELNOSTJO Zanimive ankete zavodov Doza in Gallup ■ Samo v Zahodni Nemčiji je več optimistov kot črnogledov - Več davkov in višje cene MILAN, 1. — Kakšno bo gospodarstvo 1977? O tem so dali v zadnjih dneh izjave in predvidevanja številni politiki in gospodarstveniki. Najbolj zanimivo pa je vedeti, kaj mislijo preprosti ljudje. To znajo statistično povedati samo strokovni zavodi. Za Italijo je takšno anketo napravil milanski zavod Doxa, za nekatere druge evropske države pa zavod Gallup. Zavoda sta vzela za vzorec dva tisoč oseb od 15. leta naprej, ki pripadajo vsem socialnim slojem. Povedati je treba, da je bila večina anketiranih v Italiji, kot v ostalih zahodnoevropskih državah, razen v Zahodni Nemčiji, zelo pesimistična glede gospodarske rasti v letu 1977. Na vprašanje, ali bo leto 1977 boljše ali slabše od leta 1976. je Doxa dobila za Italijo sledeči odgovor: boljše (23 od sto), slabše (53 od sto), ne boljše ne slabše (24 od sto). Predvidevanja za letos so torej slabša, kot so bila za lansko leto, za malenkost boljša pa od predvidevanj za leto 1974, ki je bilo za italijansko gospodarstvo katastrofalno. Podobno so na to vprašanje odgovorili v Veliki Britaniji, kjer je 48 od sto menilo, da bo letošnje leto slabše, a samo 21 od sto, da bo boljše; v Franciji so bili sicer odgovori nekoliko boljši: 22 od sto oseb je odgovorilo, da bo boljše, 35 od sto, da bo slabše, kar pomeni, da je pri zahodnih sosedih manj pesimistov, kot v Italiji in' Veliki Britaniji. Večina Francozov pa ni povedala svojega mnenja. V Zahodni Nemčiji pa je polovica odgovorila, da bo leto bolj- •IMIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIII Manj šampanjca več skrbi... Koliko šampanjca je steklo letos za Silvestrovo noč? Prvi podatki pravijo, da v Trstu le steklenica na družino, seveda v poprečju. Ta Podatek sam po sebi še ne pove mnogo, vsaj ne toliko, da bi mogli na njem graditi kakšne povsem zanesljive zaključke. Novo leto je Pač enkrat na leto in takrat si da človek duška na novo upanje in ob tem pozabi na marsikatero težavo, ki je šla že mimo ali pa se grozeče napoveduje. Toda nedvomno je res, da je letos mnogo več družin, kot prejšnja leta, silvestrovalo kar doma. Miza zaradi tega ni bila mogoče nič manj založena, toda doma Je vendarle ceneje kot v lokalih,^ kjer je bilo treba za poprečno šti-v rlčlansko družino odšteti kar tam okrog 100.000 lir ali raje še več. Precej bolj zanimiv in značilen Pokazatelj pa utegne biti tisti, ki govori o porabi letošnje 13. plače. V trgovskih krogih ugotavljajo, da so bili ljudje tokrat zelo previdni ppl nakupih in da so posli znatno zaostajali za lanskimi. Družinski proračuni niso dopuščali nobenega odvečnega trošenja, kajti računic« je preprosta: toliko več za davke, toliko več za avtomobilsko zava-rovanje, toliko več za javne storit-ve (telefon, elektrika, prevozi), toliko več za goriva v pričakovanju zanesljive podražitve nafte, bencina itd., toliko več za višje alikvo-te IVA na potrošno blago, toliko več, več ... Vsaka lira v družinskem budžetu bo poslej še mnogo bolj dragocena, kot je bila že doslej ln stiskanje pasu bo še kako potrebno. Novoletne napovedi državnikov in gospodarstvenikov niso prav ničesar prikrivale. Nasprotno, brezobzirno so vsem najavile nove obremenitve •n z njimi črne čase, z nadaljevanjem inflacije, ki tolče najbolj po fnvnih žepih, in z upadanjem ravni zaposlitve z vsemi hudimi posledicami. ' Gospodarska kriza je v večji ali manjši meri zajela domala ves svet. Bogatejše države jo bodo premagovale lažje, revnejše težje. In med temi poslednjimi |e tudi Italija. Toda zdaj gre tudi zato, da se s pravičnimi notranjimi ukrepi zagotovi pravičen delež vsakega državljana pri prenašanju bremen premagovanja krize, da se s pravilnim gospodarskim ravnanjem zmanjša inflacija, s smotrnimi investicijami ustvarijo nova delovna mesta, s korenitimi reformami zmanjšajo o-gromni stroški za birokratski aparat. Novo leto bo v tem oziru velika preizkušnja za vse, a v prvi vrsti za tiste, ki upravljajo z denarjem, ki so ga z novimi davki in dajatvami pobrali iz žepov državljanov. (Jk) še, 40 odstotkov, da bo slabše in samo 10 odstotkov ni dalo točnega odgovora. Še bolj pesimisti pa so ljudje glede življenjske ravni v letošnjem letu. Tako v Italiji, kot v Veliki Britaniji in Franciji velika večina oseb, ki so jih vprašali glede cen, je izjavila, da se bodo zelo zvišale. Prav tako se ljudje bojijo velike brezposelnosti, v Italiji pa so prepričani, da bo prišlo tekom letošnjega leta do večjih socialnih sporov in večjega števila stavk. Podobno so tudi odgovorili glede davkov, o katerih je 83 odstotkov Italijanov izjavilo, da se bodo povišali, v primerjavi z lanskim letom. Davki delajo skrbi tudi drugim prebivalcem v Evropi, ki so prav tako v večini prepričani, da se bodo znatno povišali. Po drugi strani pa je večina ljudi v zahodni Evropi prepričana, da bo letošnje leto v pogledu mednarodnega položaja sorazmerno mirno. V bistvu torej večina prebivalcev pričakuje, da bo letošnje leto gospcxiarsko zelo slabo, v Italiji pa vzbuja veliko zaskrbljenost nevarnost večje brezposelnosti, o kateri že nekaj časa vztrajno govori minister za industrijo Donat Cattin. Včeraj je ponovno poudaril, da so njegove ocene točne, da pa so jih nekateri »slabo tolmačili*. Donat Cattin pravi, da predvideva, da se bo v letu 1977 število zaposlenih v Italiji zmanjšalo za 500 do 600 tisoč. Njegov pesimizem osporavajo drugi ministri, zlasti še ministrica za delo Anselmi, ki pravi, da je vlada že sprejela ukrepe, da ublaži brezposelnost in da se s sindikati pogovarja, kaj bi bilo treba storiti, da se najdejo sredstva za nove naložbe. POSLANICA PREDSEDNIKA GIOVANNUA LEONEJA V novo leto z zaupanjem v solidarnost in pravičnost v boju za premostitev krize Obsodba fatalističnega sprejemanja negativnih pojavov iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliimiiiiiiliiiiiiiitimiiNiuiHiiiiiiHimmMiiiimiliiiiiliiiiimillililliliiiiiiuiiHillHIll SREDNJEROČNI NAČRTI VLADE Andreotti se odpravlja v ZR Nemčijo in Libijo RIM, 1. — Predsednik vlade da-•je občutek, da se čuti trdno v sedlu in ne namerava razjahati. Zato načrtuje na daljši rok. Odpotoval bo na uradne obiske v Zahodno Nemčijo in v Libijo, da bi se dogovoril o posojilih in o odnosih z državami proizvajalkami naf-' te. Tudi boj proti inflaeiji načrtuje na daljši rok v upanju, da bo parlament odobril ukrepe za u-smerjanje industrije, s sindikati pa išče sporazuma o ceni delovne sile. Obenem pa je Andreotti okrcal preveč blebetavega ministra Donat - Cattina in druge njegove kolege, ki se javno kregajo. O vsem tem je namreč dal izjavo po radiu in s tem dopolni svoje izjave izpred novoletne noči. V Nemčijo bo Andreotti odpotoval 17. in 18. januarja na uradno povabilo kanclerja Schmidta. Njegovo mnenje, je dejal Andreotti, ima veliko težo pri dajanju posojil EGS, ki jih Italija potrebuje. Za obisk v Libiji pa ni bil še dokončno določen datum, vendar domnevajo, da bo februarja ali marca. Z Gedafijem bi se rad pogovarjal o italijanskih odnosih do proizvajalk nafte. Upa namreč, da mu bo uspelo vsaj ublažiti deficit zaradi večje cene »črnega zlata*. V tem pogledu je Andreotti pozitivno ocenil potovanja ministra Ossole v Iranu in v Libiji, da o nedavnem sporazumu med Libijo in turinsko tovarno FIAT sploh ne govorimo. Govori se tudi o možnosti Andreottijevega obiska v Iranu, kjer naj bi izpolnili že sklenjene dogovore z italijansko energetsko družbo ENI. Ossola pa se medtem že odpravlja na potovanji v Saudovo Arabijo in Nigerijo. ' Vsekakor pa je glavna skrb o-stala inflacija. Andreotti upa, da mu bo uspelo v letu 1977 skrčiti inflacijo za 4 odstotke. Prav glavne gospodarske teme bodo tema razgovorov med vlado in sindikati 5. januarja. Zelo oster je bil Andreotti z ministri, ki javno šibijo pozicije vlade z nasprotujočimi in spornimi izjavami. Ni se namreč pomirila polemika med finančnima ministroma Stammatijem in Pandolfi-jem o davkih za leto 1977, ko se je oglasil Donat - Cattin s črnogledo napovedjo o novih 600 tisoč brezposelnih. S temi številkami se ne strinja minister za delo Tina Anselmi, ki jo je podprl tudi Stam-mati. Andreotti je v svoji izjavi zelo pikro pozval ministre naj raje govorijo »tam, kjer je treba*, misleč na seje vlade. Pozval jih je predvsem k previdnosti. Toda Donat - Cattin noče prenehati. Tokrat je pozval politične in gospodarske strokovnjake, ki so ga kritizirali (to pa so komunist Peg-gio, republikanec Mamml, socialist Manca ter demokristjana Prodi in Anselmi), naj se pomerijo z njim pred televizijsko kamero. Komunist Eugenio Peggio je rade volje sprejel izziv in dejal, da »nima problemov javno razpravljati o gospodarskih programih*, končno se je KPI vedno zavzemala za »vrh* o gospodarski politiki, ki ga pa vlada ne mara. Vsekakor pa bo do srečanja in primerjanja stališč med gospodarskimi strokovnjaki demokratičnih strank prišlo sredi januarja na pobudo KPI. CANDIDA CURZI RIM, 1. — Na Silvestrovo je predsednik republike Giovanni Leone naslovil tradicionalno novoletno voščilo vsem državljanom. V, tem voščilu se je dotaknil nekaterih ključnih problemov Italije in skušal izraziti želje najširših družbenih slojev za 1977. Predvsem se je dotaknil vprašanja nasilja. Omenil je »nasilje prirode* v Furlaniji in katastrofo v Sevesu, nato pa še zločinske napade na sodnike, policiste in navadne državljane. To je povezel s splošnim vprašanjem družbene varnosti. Ljudje pa se čutijo varni, je dejal, samo v pravični družbi. S tem v zvezi je obsodil zadržanje tistih slojev, ki se vedejo razuzdano kljub dejstvu, da so (predvsem v velikih mestih) množice mladih ljudi brez dela in brez perspektiv. Osnovno vprašanje je torej zaupanje ljudi v državo in njene demokratične organe. Ljudje lahko sprejmejo tudi nadaljnje odpovedi, pripravljeni so se žrtvovati, vendar samo pod pogojem, da bodo odpovedim sledili konkretni rezultati. Kako je to možno? Leone je najprej dejal, da vlada dela dobro in uživa »primerno zaupanje* parlamenta ter »bistveno zaupanje* družbenih sil. Toda njeno delo, kakor tudi napori parlamenta, ne bodo zalegli brez korenite reforme državnega birokratskega aparata, ki je — po mnenju predsednika republike — neučinkovit, počasen. Končno pa bodo ljudje sprejeli s konstruktivnimi čustvi zahtevane odpovedi, če bodo pravične in enakovredno razdeljene. Govoreč o gospodarski krizi je Leone opozoril na nevarnost pretiranega zaupanja na pomoč iz tujine. Naše probleme, je poudaril, moramo predvsem rešiti sami, če hočemo, da nam zaupajo tudi v/tujini. Lebne se je dotaknil nato vprašanja Juga. Pozval je politične sile h kritični presoji preteklih izkušenj in izrazil upanje, da bo sedaj nerešeni problem vendarle pre-moščen preko dežel. Končno je omenil tegobe mladih in njihove vključitve v proizvodne strukture. O tem je vlada pripra- vila zakonski osnutek, je dejal predsednik republike, vendar pa ostaja na stežaj odprto vprašanje šolstva in njegove vloge pripravljanja na to vključitev. Govoreč o gospodarski problematiki je Leone najprej opozoril na glavni problem: inflacijo. »To je zverina*, je poudaril, »ki žre predvsem revnejše sloje*. Ni ga davka, ki bi težje vplival na dohodke ljudstva kot inflacija. Zato pa mora biti prva skrb prav boj pioti inflaciji. To je mogoče z ukrepi, ki naj zadevajo predvsem dva a-spekta: industrijsko obnovo ter pocenitev delovne sile. Glede druge, se pravi cene delovne sile, je Leone ponovil vabilo družbenim silam, naj najdejo skupno pot dogovarjanja, kajti gre za »naša gospodarska ravnotežja*. Leone se je na koncu vprašal, ali lahko ljudje zaupajo v leto 1977. Odgovoril je pritrdilno ter obsodil tiste, ki bi radi prikazovali negativne plati italijanskega družbenega in gospodarskega dogajanja kot usodne. V resnici, je zaključil predsednik republike svoja novoletna voščila, ima Italija v sebi zadosti moralnih sil, da premosti z dobro voljo tudi te težave. (st.s.) Daiuko-čllska baletna skupina »Sllhuettes* Je v hamburškem gledališču tako simbolizirala prehod v 1977 Na 7. strani objavljamo program letošnjega tradicionalnega izleta: »S PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO NAJBOLJ SLIKOVITIH POTEH JUGOSLAVIJE* iitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiimvfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiHNiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNa NOVOLETNE POSLANICE IN VOŠČILA DRŽAVNIKOV SPLOŠNA ŽELJA PO MIRU IN BLAGOSTANJU , j, r - t a«, '4 i<*Jlt • f ' 'm. - ' ■ .**7' / *' '1*»« »** .- • »* J* * ~ . iV - 'r rf-vj '1 “ T" t !>,<'. ; 1* ■ ,Y v*' V*. * V yJ ’ • ^' Optimizem Jimmyja Carterja, pesimizem Kitajcev ter realistična zaskrbljenost evropskih državnikov spričo gospodarskih težav WASHINGTON, 1. - Navada je že, da državniki ob novem letu voščijo svojim državljanom in v kratkih besedah poudarjajo pomen svojih načrtov za rojevajoče se leto. Zabeležiti pa moramo, da so tokrat kot še nikoli prej, novoletne poslanice neproblematične in kažejo na visoko stopnjo negotovosti v svetovni areni. Evropske države tare gospodarska kriza in tako državniki na »stari celini* govorijo predvsem o svojih notranjih problemih. Gotovo pa je, da bo novo leto 1977 polno vprašanj in perspektivnih možnosti, o katerih pa se državniki niso izrekli, verjetno iz previdnosti. Naj omenimo samo možnosti za zaključek pogajanj med SZ in ZDA o omejevanju stra- tniiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiaaliiiiiiliiiiiiiin CARRILLOVA OCENA SKLEPA O OSVOBODITVI Prvi koraki do priznanja KPS Zaskrbljenost za usodo ugrabljenega bivšega ministra Oriola MADRID, 1. — S čustvi olajšanja so Španci preživeli novoletno noč. Tudi tajnik KPš Santiago Carrillo, ki je zaživel (kljub začasni svobodi) »zakonito* življenje. Ne gre namreč pozabiti, da je Carrillo bil doslej, od februarja lani dalje, v Španiji ilegalno. Anahronistično je njegovo bivanje legaliziralo »posebno sodi- šče* s svojim zadnjim aktom preden ga je Suarezova vlada razpustila. Sodišče je namreč ukazalo Carrillu, naj ne zapusti španskega ozemlja v pričakovanju sodne o-bravnave. Ni pa še jasno, česa ga dolžijo, niti ni jasno, katero sodišče mu bo moralo soditi, glede na to, da je posebno sodišče za javni red bilo razpuščeno. Tisti, ki so najlepše stopili v novo leto, so bili prav gotovo srečni starši novorojenčkov. V tržaški otroški bolnišnici se je prva rodila punčka. Ime ji Je Annumaria Altruda, svet je zagledala ob 12.22. Na sliki: tri bolniške sestre s prvimi rojenimi na Tržaškem. AnnAmaria je srednja Carrillo je dal intervju za jugoslovansko agencijo Tanjug in v njem poudarja, da je njegova o-svoboditev »prišla prej, kot jo je sam pričakoval*. Po njegovem mnenju je to velika zmaga in tudi prvi korak k legalizaciji komunistične partije v Španiji. »Upajmo,* je dejal, »da pas vlada ne bo več zavračala.* Tudi osvoboditev ostalih sojetnikov in razpust posebnega sodišča je komunistični voditelj ocenil pozitivno kot »akt visoke stopnje realizma V razgovoru za italijansko radijsko mrežo GR1 pa je Santiago Carrillo poudaril, da bi se dialog med vlado in opozicijo lahko takoj obnovil. KPŠ je pripravljena sodelovati z vsemi španskimi silami, ki si želijo napredka v »miru in svobodi*. Na izrecno vprašanje o privrženosti španske komunistične partije »evrokomuizmu* pa je Santiago Carrillo potrdil, da pomeni ta smer »uresničevanje socializma v evropski svobodi*. Ob novem letu so španske oblasti osvobodile tudi bivšega duhovnika in aktivista »comisiones obre-ras* Francisca Garcio Salveja, katerega so priprli med manifestacijami za osvoboditev tajnika KPŠ. Zaskrbljenost vlada medtem za »ultimat* doslej nepoznane skupine, ki je prejšnji mesec ugrabila bivšega pravosodnega ministra G riola. Ta skupina je namreč sporočila, da bo Oriol ubit, ako vlada ne bo do 2. januarja osvobodila vseh političnih jetnikov. Teh je približno 250, v glavnem pa to uporni Baski, (st.s.) tetke oborožitve in v tem okviru srečanje Carterja z Brežnjevom, nadalje izraelske volitve in perspektive za sklic ženevske konference o Bližnjem vzhodu ter rešitvi palestinskega državnega vprašanja, nadalje preverjanje rezultatov helsinške konference na predvidenem srečanju v Beogradu itd. Gotovo je najbolj optimist novoizvoljena ameriški predsednik Jim-my Carter. Njegov optimizem pa je takorekoč »dolžnosten*, saj še ni nastopil funkcije in mora torej še utrjevati zaupanje. Carter je zaželel »celemu svetu miru in blagostanja*. Carter priznava, da je še mnogo »težkoč in perečih mednarodnih in notranjih vprašanj*, vendar pa upa, da bo leto 1977 potekalo v novem duhu, ko bodo za nami stare razprtije in nastopa novo obdobje enotnosti v iskanju miru, blagostanja in pravičnosti*. Kot je že ustaljen običaj sta opolnoči sovjetski radio in televizija oddajala poslanico CK KP SZ, vrhovnega sovjeta in ministrskega sveta SZ. V poslanici so voščila »sovjetskemu ljudstvu in narodom bratskih socialističnih držav*, nato pa izrazi zadovoljstva za «u-stvarjalno vzdušje*, ki spodbuja nove dosežke na poti utrjevanja »demokratičnega značaja* sovjetske družbe. Leto 1977 je bito polno uspehov za mednarodno revolucionarno gibanje, za napredne sile in države, ki so ustvarile trdnejše pogoje na svetu, kljub agresivnim krogom, ki se temu upirajo. Poslanica se zaključuje z voščili delavcem, izobražencem in kmetom kapitalističnega sveta, narodom ne-ražvitih dežel Azije, Afrike in Latinske Amerike, vsem, ki se borijo proti imperializmu, rasizmu, reakciji in vojnohujskaškim krogom V Parizu je Giscard D'Estaing izrezil upanje, da bo novo leto vsaj nekoliko boljše od prejšnjega ni pa tajil, da bo Francija morala potrpeti še velike gospodarske težave Podobno je dejal britanski premier Callaghan. ki je zagotovil državljanom, da vlada ne bo zahtevala od njih novih odpovedi. V Pekingu je spregovoril vršilec dolžnosti kitajske vlade Li Hsien-nien, ki je ponovil uradne kitajske teze o neizogibnost? zaostritve konflikta med »supersilarha*. predvsem v Evropi, kar naj bi vodilo v vojno. Glede Kitajske je 12 Hsien-nien dejal, da je preživela hude nesreče — potres, smrti čuenlaja. Cu Dej* in Maocetunga — se je pa tudi rešila »more šanghajske tol pe». kar je po njegovem tudi edina pozitivna plat minulega leta. O merešenih problemih južnoafr! ških ljudstev, ki ječijo pod jarmom rasističnih režimov, je spregovoril Leopold Senghor, predsednik Senegala. Izrazil je upanje, da bo rešen sporni problem Zahodne Sahare, Izraelce je pozval, naj vendarle živijo »kot semiti med semiti* na svoji zemlji, (st.s.) Dobri obeti za liro? RIM, 1. — Ob koncu leta je Ura ohranila svojo vrednost, ki jo je dosegla v prejšnjih dneh, takoj po zmanjšanju na polovicq pristojbine na nakup tujih valut. V bistvu je bila njena vrednost v zadnjem tednu 875 lir za dolar. Menijo, da ima »Banca dltalia* dovolj deviznih rezerv, da v bližnji prihodnosti prepreči nadaljnji padec vredno- sti domače valute. Pri tem je treba omeniti. da se bo pristojbina na nakup tujih valut v ponedeljek ponovno znižala za pol točke, se pravi od 3,5 na 3 o^ sto. 10. januarja pa se bo pristojoina ponovno znižala na 2,5 od sto, dokler ne bo 18. februarja popolnoma odpravljena. RIM, 1. — Parlamentarna komisija za nadzorstvo nad RAI TV bo v petek poslušala poročilo ministra za pošto in telekomunikacije Vittorina Colomba o skorajšnjem začetku rednih odda j barvne televizije. -Obenem bo minister poročal komisiji tudi o novih višjih naročninah na televizijo, ki jih bo nato uradno določil medministrski odbor za cene. NCUSPtH STAVKI AVTONOMNIH ŽCUIHKARMV V sredo ponovno srečanje med vlado in sindikati RIM, 1. — Štiridnevna vsedržavna stavka avtonomnega sindikata železničarjev, ki se bo zaključila jutri ob 21. uri. je popolnoma propadla. Že prvi dan stavke je pokazal ,da ogromna večina železničarjev ni sprejela poziva avtonomnega sindikata in se je prilagodila navodilom sindikalne federacije, ki je stavko obsodila kot korporativno, ki nima nič skupnega s koristmi železničarjev in državnih železnic. Samo v noči med 31. decembrom in 1. januarjem ni prišlo na delo nekaj železničarjev, ki so tako onemogočili odhod nekaterih vlakov, zlasti na Jugu. V bistvu se stavke ni udeležilo o-krog 98 odstotkov železniških u-službencev. Ti podatki neizpodbitno dokazujejo, da so avtonomni sindikati, ki so jim preteklo noč priskočili na pomoč še fašisti, popolnoma zgrešili račune. Po zadnjih ocenah, se je v teku današnjega dne železniški promet skoraj popolnoma normaliziral, razen nekaterih izjem na Siciliji. Sindikati bodo imeli v prihodnjem tednu važno srečanje z vlado. V sredo bodo nadaljevali z obravnavo vladne gospodarske politike v letošnjem letu. Sindikalne organizacije zahtevajo, da vlada določi del višjih dohodkov od novih davkov za naložbe na Jugu. da se ustvarijo nova delovna mesta. Ta zahteva je povezana z bojem delavcev za zdravo gospodarsko rast, ki naj končno/odpravi vsako nevarnost večje brezposelnosti in omogoči gospodarski napredek Ju- ga ter utrditev gospodarskega položaja na Severu. Zato zahtevajo od vlade jasen odgovor, v kakšne namene bo uporabila višje davčne dohodke. O tem je v vladi nastal precejšen spor. Nekateri ministri optimistično gledajo na bližnjo prihodnost, minister za industrijo Donat Cattin pa vztrajno trdi, da obstaja nevarnost, da vlada ne bo mogla spoštovati svojih obveznosti o novih naložbah in da se bo v letošnjem letu število brezposelnih povečalo za 600.000. Ta polemika v sami vladi je zelo nevarna in jo sindikalne organizacije tolmačijo kot izraz neenotnosti v izvršnem telesu, ki ne zna najti skupnega jezika o vodenju gospodarskih zadev. Prihodnji sestanek sindikalne federacije z vlado bo za sindikate zelo važen, ker bo moralo sindikalno vodstvo nekaj dni po sestanku poročati o svoji politiki na vsedržavni konferenci delegatov sindikalnih strok. Poleg tega se mora sindikalna federacija pripraviti tudi na nadaljevanje pogajanj s Confindustrio o »ceni dela*. V okviru prihodnjega »sindikalnega tedna* naj še omenimo, da se bodo v torek nadaljevala pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe tiskarskih delavcev. Na dnevnem redu je predvsem vprašanji obnovitve tehnološkega proizvajalnega postopka, večje sindikalne pravice v podjetju in povišanje plače za okrog 30.000 lir mesečno za uslužbenca, (sl.) TRŽAŠKI DNEVNIK OB PREHODU V NOVO LETO V TRŽAŠKIH GOSPODARSKIH KROGIH VLADA PRECEJŠNJA ZASKRBLJENOST Temna prihodnost in vrsto industrijskih obratov - Tudi trinajsta plača ni razgibala trgovine na drobno - V pristanišču 36 milijonov ton prometa Nepričakovan zaključek četrtkove seje pokrajinskega sveta je nekoliko razburil sicer mrtve vode tržaškega političnega življenja v tem prazničnem obdobju. Michele Za-netti, ki že šest let vodi pokrajinsko upravo, je namreč v dvoumni izjavi v bistvu napovedal svoj odstop s ciljem, da omogoči sestavo širše večine in bolj trdne koalicije,. Sicer so prisotni na četrtkovi seji razumeli Zanettijeve besede bolj kot grožnjo z odstopom, sam Zanetti pa je naslednjega dne v intervjuju tržaški italijanski radijski postaji odkrito govoril o odstopu, kot da bi že formalno podal ostavko, kar pa se doslej menda še ni zgodilo. Zato je verjetno prava interpretacija Zanettijevih besed tista, ki govori o. «napovedi odstopa*. Toda kaj je Zanetti pravzaprav rekel? Ob koncu izredno dolge se- UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIiniHMlIlllllllHlinillllllllllllMflllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllU KAKO SMO PRIČAKOVALI NOVO LETO kljub temu ponovno poskočile. Nekaj več kisika so doprinesli turisti iz Jugoslavije, ki so tudi v zadnjih tednih starega leta' v lepem številu o-biskali naše mesto. Njihovi nakupi v lanskem letu naj bi — kakor smo že nekje zabeležili — dosegli okrog 100 milijard lir, kar res ni malo, če se na primer spomnimo, da znaša letni turistični iztržek v Vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini okrog 180 milijard lir. Tržaško pristanišče stopa v novo leto z optimizmom, ki izhaja iz doseženega prometa v letu 1976 (okrog 36 milijonov ton) in iz dejstva, da je število manipuliranih kontejnerjev preseglo 50.000 enot. Po drugi strani pa vzbuja precejšnjo zaskrblje- , • > | > * ’ j r f] f merju 30 odst.), ki je stopi) v veljavo z včerajšnjim dnem. Dejstvo, da so tarife poskočile tudi v drugih italijanskih lukah ne vliva posebne tolažbe, saj je znano, da tradicionalni klienti našega pristanišča niso nujno vezani na našo ali druge italijanske luke, temveč lahko prosto izbirajo tudi med tujimi lukami, ki so bolje opremljene, hitrejše in marsikdaj tudi cenejše. .J, Končno naj zabeležimo zaskrbljenost, s katero stopa v novo leto o-krog 500 rudarjev v Rablju. Državna finančn pomoč družbi EGAM (90 milijard lir) je le začasno odložila glavno vprašanje, se pravi vprašanje, kaj bu z rabeljskim rudnikom, če bo EGAM res razpustila družbo nost povišek tarif (poprečno v raz- | AMMI, ki ga upravlja. ZANETTI NEPRIČAKOVANO NAPOVEDAL ODSTOP NOVO LETO SE ZAČENJA S KRIZO NA POKRAJINI Poskus razširitve sedanje večine kot odgovor socialistični pobudi za sestavo levičarskega manjšinskega odbora Tokrat bolj skromno silvestrovanje Na Tržaškem se je prva rodila punčka - Izmenjava voščil in daril med obmejnimi organi Leto, v katero smo pravkar stopali, kaže precej Zaskrbljeno lice kar zadeva nadaljnji razvoj gospodarskih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Tudi če odmislimo velikanske naloge, ki jih bo treba rešiti v zvezi z naravno katastrofo, ki je najprej maja in potem še septembra krepko zamajala gospodarske strukture v deželi, je splošen gospodarski trend v glavnem neugoden. Predvsem bodo v tem letu še krepko občutili posledice lanske nekonjunkture, katere glavni pokazatelji so bili (in so še) napetost v plačilni bilanei, inflacija, upadanje produktivnih naložb, kreditne o-mejitve itd. Kar zadeva industrijske dejavnosti. so zadnje ankete v deželnem merilu pokazale, da prehajajo v novo leto z določenim optimizmom le tekstilne tovarne (pa tudi tu so določene izjeme, kakor bomo videli), industrije oblačil, proizvajalci kože in obutve ter lesna in pohištvena industrija. Znatno bolj pesimistično pa gledajo na leto 1977 papirna in grafična industrija, založniške dejavnosti, železarstvo, mehanična industrija in ladjedelstvo. Na Tržaškem preživlja industrija v tem prehodnem času precejšnje težave. Zadnji dogodki pri Grandi Motori Trieste, pri kateri je torinski Fiat zmanjšal svojo udeležbo na 25 odst., odpirajo vprašanje, kako bo Fincantieri odslej vodila to tovarno, za katero so sindikalne organizacije še pred nedavno 1. deželno konferenco o državnih udeležbah opozorile javnost, da je preveč vezana na Fiatove licence in gospodarsko politiko in da je zanemarila tako domače, kako” tudi tuja tržišča, na katerih bi lahko s primerno propagando in z navezovanjem primernih stikov lahko plasirala svoje izdelke. V hudi kriz1 je tudi obrat CMI, bivša Tovarna mostov in žerjavov, ki si je zadnje čase zaman prizadevala, da bi dobila del naročil za posodobitev opreme v tržaškem pristanišču. Nadaljnja tova-na v hudih škripcih je Slrt v žaveljski industrijski coni. Gre kakor znano za bivšo tovarno stekla Vetrobel, katere delavstvo (okrog 600 ljudi) je še vedno v dopolnilni blagajni in ki čaka na finančna sredstva (15 milijard iz državnih blagajn in 11 milijard iz -krožnega sklada), da bi lahko prešla na novo proizvodnjo (specialna jekla, cevi in podobno). Pri Domju je št vedno odprta vprašanje tovarne nogavic «Calza Rloch*, kjer je 540 -delavk in delavcev v dopolnilni blagajni in pri katerijag gad nji odlog nadzorovane uprave zapa del 14^ januarja. Zadnje vesti o 'nadaljnji 'usodi tovarne govorijo o dveh možnostih: ali da obrat prevzameta skupaj ljubljansko podjetje Tekstil in celjska tovarna nogavic Polzela, ali pa da omenjeni slovenski podjetji stopita v neposredno sodelovanje z italijansko firmo Ma-le-ba, in sicer na podlagi mešane družbe. Končno nai omenimo pivovarno Drehe" pri Sv. Ivanu v Trstu, . v kateri je danes zaposlenih okrog 130 ljudi in ki jim preti resna nevarnost, da bodo 15. jariuarja o stali brez zaslužka. Tržaška trgovina na drobno v glavnem stagni-a. Tržačani so v zadnem črsu postal; skrajno pre vidni pri nakupovanju najrazličnej šega blaga, kar se je pokazalo tudij v predprazničnih dneh, ki so sledili izplačilu 13. plače. Nekaj več prometa kakor običajno so trgovci sicer ! zabeležili, na splošno pa velja, da so se odjemalci obnašali kar se da vgrčno in da so omejili svoje nakupovanje le na najnujnejše stvari. Nekoliko več prometa so zabeležile trgovine s prehrano in pijačami (ne pa s šampanjcem, saj računajo, da so ob božičnih in novoletnih praznikih v Trstu odprli poprečno le po eno steklenico šampanjca na druži- _ , . no). Cene raznim vrstam blaga so I Carlo Ipavz sc ni odrekel novoletnemu skoku v morje ............................r........mu...mmmiumiaiitiiiiMiiiniiiiiimmmiiiHiimmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiujiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii PO SKLEPU VODSTVA PODJETJA 0 MNOŽIČNIH ODPUSTIH Delavci bivše pivovarne Dreber bodo branili svoja delovna mesta Tovarno so zastražili - Jutri srečanje s predstavniki tržaškega občinskega odbora Večina ljudi je novo leto pričakovala v družbi in zabavi. Ob polnoči so dvignili čaše in nazdravili na srečo in uspehe v leto, ki je pred nami. Nekateri pa so pričakovali nekaj pomembnejšega: rojstvo svojega otroka. V starem letu sč je na Tržaškem zadnji otrok rodil ob 12. uri in 14 minut. Priimek staršev je Tomasi, otroka je povila Maria Luisa; oče se imenuje Carlo, stanujeta v Miljah. Novorojenčku so dali ime Giuseppe, fantek tehta 2,570 kg. V letu 1977 se je prva rodila punčka Anna-maria Altruda Materi je ime Daniela, očetu Pasquale, stanujeta v Ul. sv. Marka pri Sv. Jakobu. Mati je otroka, ki tehta 2,900 kg, povila ob 12.22. Ob 13. uri 14 minut se je rodila še ena punčka: imenuje se Martina Flego. Materi je ime Elsa, očetu Stanko; 'hčerkica tehta 4,190 kg. Družina stanuje v Ul. dei Pelle-grini (Rocol). Prvi deček, ki je zagledal svet, je Gabriele Urban; rodil se je ob 13.36 in tehta 3,480 kg. Mati Oretta in oče Antonio stanujeta v Tržiču. Slovenske gostilne na tržaškem Krasu so bile skoraj popolnoma zasedene. Več društev je pripravilo zabavo za'Slane in "prijatelje, rršč znovali so v Ljudskem domu v Križu, v Repnu. (ŠK Krgs),],^ Nabrežini (Igo Gruden)', na Proseku (ŠD Primorje), v Bazovici (Gospodarsko društvo) in v Borštu (PD Slovenec). Skupina Opencev je novo leto pričakala na Bledu, člani Mladinskega krožka - Trst pa so šli za več dni v Bohinj, kjer so tudi silvestrovali. Več ljudi je novo leto pričakalo doma v družbi prijateljev. Zadnja leta je vedno več ljudi, ki ostanejo doma in povabijo prijatelje, Na splošno je bil promet zadnji dan preteklega leta in tudi včeraj pod pričakovanjem. Na blokih so zabeležili malo prehodov. Redki so bdi Tržačani, ki so se odločili za silvestrovanje v Istri ali drugih je, -ki je bila sicer posvečena pretežno tekočim vprašanjem, je pa zadobila tudi politični značaj zaradi vrste glasovanj, do katerih je prišlo, je predsednik pokrajinske u-prave zaželel vsem srečno novo leto, nato pa dodal še željo, da bi bi la pokrajinska uprava z novim letom sposobna, da se z večjo učinkovitostjo loti hudih in zapletenih problemov na dnevnem redu. Marsikdo je bil presenečen, ko je Zanetti napovedal, da ne mara več voditi pokrajinske uprave, ko bi se sedanje razmere nadaljevale. «Zato želim — je zaključil — in skupaj s kolegi iz odbora bom deloval v to smer, da bi bila današnja seja ne samo zadnja v letošnjem letu, ampak tudi zadnja s sedanjim začasnim in neustreznim političnim okvirom.* Prav zaradi prazničnega obdobja ni bilo doslej uradnih reakcij na to Zanettijevo iniciativo, ki pa jo v političnih krogih ocenjujejo kot odgovor na pobudo socialistov za sestavo manjšinske levičarske UDrave na pokrajini. V skladu s stališčem pokrajinskega tajništva KD, ki vztrajno nasprotuje vsakršnemu direktnemu sodelovanju s komunisti, naj bi Zanetti nameraval pritegniti v odbor ali vsaj v večino socialdemokratskega in republikanskega predstavnika, po možnosti pa še zastopnika PLI. Taka koalicija bi sicer bila še vedno manjšinska, vendar pa za en glas močnejša od alternativne. levičarske rešitve. Izmenjava novoletnih voščil na bloku pri Fernetičih krajih onstran meje. Nedvomno se občuti težka roka vse globlje gospodarske krize V kroniki prvega dne novega leta ima že tradicionalno mesto vest o izmenjavi novoletnih čestitk, voščil in daril m^d obmejnimi stražniki' in cariniki naše dežele in republike Jugoslavije. Še bolj kot v preteklosti je bilo letošnje srečanje prisrčno in v duhu velike odprtosti Tradicionalen za Trst postaja, tudi novoletni skok v morje 63-letnega Carla Ipavza, doma z Lonjerske ceste. Ko se je Ipavz včeraj opoldan pripravil pa skok v ne ravno toplo vodo, se je v Barkovljah zbralo več občudovalcev, ki so toplo pozdravili pogumnega in zdravega možaka. Kakorkoli že, obrnili smo zadnjo stran dnevnika preteklega leta in pred nami je 1977 — leto upanja v bolj mimo in bolj brezskrbno Gledališča VERDI V torek, 4. t.m., ob 20. uri, premiera Massenetove opere «Werter». Dirigiral bo Bruno Bertoletti, delo je režiral Giulio Chazalettes. V glavnih vlogah bosta pela Carmen Gonzales in Alfredo Kraus. AVDITORIJ Od 4. do 9. januarja bosta v gledališču «Auditorium» gostovala RIC in GIAN s predstavo «Zares čuden par*. Delo je režiral Emilio Bruzzo, pripravila pa sta ga Garinei in Gio-vannini. Cena vstopnic je 2.500 in 5.000 lir. Rezervacije sprejemajo v osrednji prodajalni listkov. Abonenti bodo imeli posebne popuste. Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) INAM - Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; AlTEsculapio, Ul. Roma 15; Alla Maddalena, Istrska ulfca 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Corso. Korzo Italia 14; Serra-vallo, Trg Cavana 1; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m EN PAS od 22. do 7. ure; telet, št 732-627. V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627. Priznanje slikarju Te dni je prišla iz Rima vest, da je tržaški likovnik Emilio Primossi -Primožič dobil še eno priznanje. In sicer nagrado «Leonardo da Vinci» v znak priznanja za uspehe na u-metniškem področju. Na univerzi v Ljubljani je diplomirala DAŠA JANEŽIČ Novemu inženirju kemije iskreno čestitajo napa, nono, stric Slavko, in teta Mira z družinama. Razna obvestila Delavci bivše pivovarne «Dreher» so se zadnji dan leta sestali na skupščini, na kateri so skupaj s predstavniki pokrajinske federacije CG IL, CISL in UIL Burlom, Degras-sijem in Di Turom proučili položaj, ki je nastal po sklepu vodstva tovarne, da odpusti vseh 128 delavcev začenši s 15. januarjem. Kot je znano, je vodstvo podjetja skušalo zvaliti odgovornost za ta sklep na tržaško občinsko upravo, ki da ni pravočasno odobrila variante regulacijskega načrta za področje, kjer stoji pivovarna. Delavci so na petkovi skupščini sklenili, da zavrnejo odpuste in da zastražijo tovarno v obrambo delovnega mesta. Prav tako so delavci zahtevali takojšnje srečanje s pred Otavniki občinskega odbora, da bi pojasnili vprašanje variante, katere odobritev vodstvo Dreherja postavlja kot pogoj za obnovitev produkcije — sicer ne več piva, pač pa mesnih izdelkov. Končno pa so de- lavci zavrnili tudi motivacijo, s katero je vodstvo podjetja opravičilo odpuste, češ da je bila seja občinskega sveta, na kateri naj bi odobrili varianto, odpovedana v zadnjem trenutku zaradi nenadne obolelosti župana. Po skupščini so delavci priredili protestno demonstracijo pred tovarno, zaradi česar je bil promet po Ul. Giulia za dobro uro otežkočen. Pokrajinsko tajništvo CGIL, CISL in UIL je sporočilo, da bo srečanje sindikalistov in članov tovarniškega sveta Dreherja s predstavniki tržaškega občinskega odbora jutri zjutraj ob 11. uri. Urnik trgovin za praznike Danes, 2. januarja: vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (od 8. do 13. ure) ter mlekarn in pekarn (od 7.40 do 13. ure). Sreda, 5. januarja: trgovine bodo odprte po normalnem umiku, razen trgovin s sadjem in zelenjavo, ki bodo odprte tudi popoldne od 16.30 do 19. ure in pekam, ki bodo odprte tudi od 17. do 19. ure. Četrtek, 6. januarja: trgovine bodo zaprte, razen pekam, ki bodo odprte od 7.40 do 13. ure. V ponedeljek, sredo in soboto bodo trgovine odprte tako dopoldne kot popoldne. življenje. Vendar mora biti to u-panje osnovano predvsem na prepričanju, da je potrebno zavihati rokave in se lotiti dela z idejo, da gospodarstvo tetnelji na trudu Smučarski klub Devin priredi danes, 2. januarja, ob 14. uri smučarsko tekmovanje na Pesku. Zbirališče pri gostilni Bak. V Prosvetnem domu na Opčinah se delavca' in da mora zato on začrtatffzaključi danes izredno lepo uspela , ------ ' razstava najnovejših Hlavatyjevih a- kvarelov Ariston 16.30—21.30 «11 deserto dei tartari*. V Gassman in G. Gemma. M imuni 15.00—21.45 «La scarpetta e la rosa*. Nazionale 14.30—22.15 «11 libro della giungla*. Walt Disney. Barvni risani film. Grattacielo 15.00—22.15 «Quelle strane occasigni*. Nino Manfredi, Stefania Sandrelli, Alberto Sordi in Paolo Viilaggio. Fenice matineja ob 10.00 in 11.30 «La gang dei doberman colpisce ancora* Fenice 14.30—22.15 «King Kong*. Barvni film Dina De Laurentiisa. Excelsior matineja ob 10.00 in 11.30 «Le tredici fatiche di Ercolino*. Barvna risanka. Evcelsior 15.30—22.00. «H Casanova* Federica Fellinija. Igra Donald Su-therland. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 15.00—22.15 «Histoire d’0». Co-rinne Clery. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 14.30—22.15 «11 signor Robinson*. P. Viilaggio, Zeudj Araya. Aurora 15.30 «0 Serafina*. R. Pozzetto Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 15.00—22.00 «Safari express». G. Gemma. Barvni film. Cristallo 15.30—22.00 »Spogliamoci co-sl senza pudore*. Johnny Dorelli, Barbara Bouchet. Barvni film. Pre. povedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 «Toccarlo... porta for-tuna*. Roger Moore. Barvni film. Filodrammatico 15.00—22.00 «Notti e donne proibite* N. 2. Prepovedano mjadini pod 18. letom. Impero 15.30—22.00 «11 soldato dl ven-tura*. Bud Spencer. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00—22.00. «Com-plotto in famiglia*. Karen Black, Bruce Dem. Ideale 15.00 «La rossa ombra di Raita*. Abbazia 15.00 «Anche gli angeli tirane di destro*. Giuliano Gemma, Ricky Bruch. Barvni film. Radio 14.30—22.00 «Lo squalo». Astra 15.00—22.00 «Paperino e com-pagni nel Far West». Volta 15.00 «11 ladro di Bagdad*. June Duprez Sabu. Barvni film. pot nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja. - si*- miiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiMiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiniuiiiiitiiiiilUfiiiiiHiiniiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiininmiiiiiinii NENAVADNA DOMISLICA 30-LETNEGA TRŽAČANA '____________________________________ * Odpeljal je avto preko meje v Trstu pa je prijavil tatvino Zavarovalnica, ki je še izplačala odškodnino 1.940.000 lir, ga je prijavila kvesturi zaradi slepa rije Obvestilo staršem Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča starše otrok, ki zimujejo v Zgornjih Gorjah pri Bledu, da je njihov povratek predviden za ponedeljek, 3. januarja, ob 13. uri pred železniško postajo v Sežani. 104 leta stara ženska padla v stanovanju Staro leto 1976 se je slabo končalo za 104 leta staro Mario Persico iz Ul. Boccaccio 1, ki je v noči od 30. na 31. december nerodno padla v stanovanju in si zlomila levo stegnenico. Z rešilnim avtom Rdečega križa so jo prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so zaključili preiskavo v zvezi s prijavo, ki jo je vložila zavarovalna družba «Lloyd Adriati-co» proti 39-letnemu Sergiu Rapi-sardi iz Ul. Pitacco 2, zaradi hlinjenja kaznivega dejanja in sleparije. V prvih dneh novembra je jugoslovanska policija sporočila tržaški kvesturi, da .je v neki mehanični delavnici v Rovinju že dalj časa avto alfa romeo 2000 TS 185780 in da ga bo puljska carinarnica prodala na dražbi, če ga do konca leta nihče ne bo odpeljal. V Trstu so ugotovili, da je lastnik avta Rapisarda, slednji pa je dejal, da so mu avto ukradli v noči med 26. in 27. julijem lanskega leta in da je prijavil tatvino karabinjerjem v Kolonji. Ker avta ni našel, mu je zavarovalnica Lloyd Adriatico izplačala 1.940.000 lir odškodnine, avto je torej last zavarovalnice, zato je inšpektor zavarovalnice odšel v Rovinj, a ni prevzel avta, ker je ugotovil, da je jugoslovanska milica našla avto v bližini Lim-skega zaliva že 24. julija, to je dva dni preden je Rapisarda prijavil tatvino. Inšpektor Alceo Braz-zati je zato prijavil Rapisardo tržaški kvesturi. Slednji je dejal, da je nedvomno žrtev pomote in v dokaz pokazal potrdilo o plačilu popravila avta v delavnici Livia Torresana v Lignanu, ki je bilo izdano 25. julija. Torresan je sicer potrdil, da je izdal potrdilo 25. julija, dejal pa je tudi, da je izročil avto Rapisardi 23. julija in izdal potrdilo dva dni kasneje na njegovo izrecno zahtevo, ki jo je utemeljil s trditvijo, da so mu avto ukradli in da namerava zahtevati od zavarovalnice tudi povračilo stroškov, ki jih je imel s popravilom (skupno 360 tisoč lir). Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so v prijavi še pripomnili, da je .neizpodbitno gotovo, da je milica našla avto 24. julija in ga odpe ljala v delavnico, ker je oviral promet. Nenavadno je tudi dejstvo, da je imel Rapisarda pri sebi za varovalno polico in prometno knjižico. ki jih vozniki vedno puščajo v avtu. Končno pa so na kvesturi mnenja, da bi tatovi raje odšli 7 ukradenim avtom v Italijo, kajti potovanje preko meje z ukradenim sv tom, brez prometne knjižice in brez zavarovalne police, bi bilo zelo tvegano. Končno pa se je agentom zdelo zelo nenavadno, da je Rapi-sorda 23. julija zahteval potrdilo o popravilu, češ da so mu ukradli avto, tatvino pa je prijavil šele naslednjega dne. iz vseh teh razlogov niso verjeli Rapisardi in so ga prijavili sodišču zaradi hlinjenja kaznivega dejanja in sleparije. Mali oglasi LAKU VIKGILIO vas vabi, da obl ščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi rabljene 500 68, 70, 850 coupe 69, 127 71. 75. 128 71. 72. o pel 1000 71. 1300 66. 124 69. simca 1000 70, mercedes 220 D 69. capri 1500 71, 124 coupe 69. Obiščite nas v Ul. Giulia 10. »CITROEN* —, mehanična delavnica Cavalli. tud/ drugih avtomobilov " Ul. Rittraayer 4/a. ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija « Conoscersi », Ul. Pellicce rie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah do Doldan. Tel. 65-923. IŠČEMO hišno pomočnico trikrat tedensko od 8. do 13. ure. Telefonirajte v ponedeljek dopoldne na štev. 53-0-50. Včeraj - danes Danes, NEDELJA, 2. januarja MAK ARIJ Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33. — Dolžinh dneva 8.47. — Luna vzide ob 14.27 in zatone ob 4.47. Jutri, PONEDELJEK, 3. januarja GENOVEFA Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,2 stopinje, najnižja 4, ob 19. uri 6,8 stopinje, zračni pritisk 1015,4 pada, brezvetrje, nebo pooblačeno, vlaga 95-odstotna, fnorje mimo, temperatura morja 10,3 stopinje, dežja je padlo 2 mm. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. decembra 1976 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 73-letna Eli.^betta Depase por. Meli, 77-letni Renato Tamburin 80-letna Angela Giraldi por. Castro, 81-letni Giorgio Varda basso, 74-letna Anita Curto 'vd. Benussi, 82-letrIi Pietro Gelsi, 74-letna Maria Dolenc, 69-letna Ro-milda Bolzan, 58-letni Giacinto Co-valero, 77-letni Francesco Bon-massar, 51-letna Giuseppina Antoni KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 . VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEI. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/IH por. Fiuman, 88-letni Antonio Pa-gnini. OKLICI: učitelj Salvatore Sicilift-no in učiteljica Dorotea Marino, delavec Sergio Ferula in gospodinja 'Enrica Cerquenich, mehanik Tullio Valenta in gospodinja Lilijana Ni-1 kolic, šofer Atjtilio De Marco in go- j spodinja Francesca Marsiglia, u-radnik Edoardo Rodriquez in učite- 1 Ijica Patrizia Iaschi, tiskar Dario Rustia in otroška vrtnarica Arella Cresevich, električar Marino Giraldi in uradnica Antonella Ragaii, ] tehnični uradnik Roberto Bemi in | scenografka ' Maria Zacchigna. zdravnik Giorgio Nider in učitelji ca Loredana Maraspin. geometer Pietro Porro in fotolitografka Anna Ličen, zdravnik Carlo Rizzo in u-čiteljica Maria Teresa Grillo, tehnik radiolog Marino Mezzani in u-radnica Miranda Bonin, uradnik Alfredo Cuoco in delavka Claudia Vicenzino, slaščičar Giorgio Serra in trg. pomočnica Nives Blasina, u-radnik Calogero Butticč in učiteljica Maria Vincenza Costanza, tr govec Claudio Cesarellorin trgovka Marzia Turato, uradnik Silvano Mis-siaia in učiteljica Patrizia Span-ghero. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200 121: Se sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213 137 Milje: tel. 271 124. Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi METOD MAVER Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 3. januarja, ob 13.30 iz mrtvašnice na pokopališču pri Sv. Ani v boljunsko cerkev. Žalujoči: žena Alojzija, sinova Evgen in Klavdijo z družino, hči Alma z družino, brat Vincenc, sestra Bernarda ter drugo sorodstvo Boljunec, 2. januarja 1977 Za vedno nas je zapustila naša draga EGLE MACAROL vd. BABIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 3. t.m., ob 11.15 na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: oče, sin Albert, hči Sandra ter drugo sorodstvo Trst, 2. januarja 1977 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) Dne 31. decembra nas je zapustila naša draga REPKA ANTONI por. FIUMAN Pogreb bo danes ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev. . Žalostno vest sporočajo mama Marija, mož Giovanni, sestri in brat z družinami Gabrovec, 2. januarja 1977 ZAHVALA Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dobrega strica ANTONA KNEZA Posebna zahvali ,‘iJPWtfeilih,*ztIbfcl' F. -Brkšeren, č.g. župnikoma iz Boljunca in Ricmanj, darovalcem cvetja in sosedom. , Žalujoča, .družina Knez Boljunec, Log, Suhor, 2. januarja 1977 ZAHVALA Sestra in sorodniki se toplo zahvaljujejo vsem, ki so našo ELZO počastili in spremili na zadnji poti. Posebna zahvala vsem darovalcem cvetja, openski sekciji in federaciji KPI, liceju France Prešeren, Sindikatu slovenskih šol in SPD Tabor. Družina Antonac Opčine, 2. januarja 1977 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega DOMINIKA ŠTREKUA se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Družini Štrekelj in Guštin Božje polje, Trst, Buenos Aires, 2. januarja 1977 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob smrti naše drage mame J0SIPINE ŠTRAJN vd. KOCJANČIČ se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č.g. župniku, dr. Sal-viju, pevskemu zboru Valentin Vodnik, darovalcem cvetja ter vsem, ki so z nami sočustvovali. Družina Dolina, 2. januarja 1977 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi naše drage mame in none ANTONIJE ANTONIČ vd. SEMOLIČ se iskreno zahvaljujenio. Posebna zahvala č.g. Breclju in č.g. Tcnklu, pevskemu zboru »Fantje izpod Grmade*, darovalcem cvetja ter vsem, ki so z nami sočustvovali. Družine Semolič in Lavrenčič Sesljan, Ronke, Buenos Aires, 2. januarja 1977 / I PrTmorški^evnit GORIŠKI DNEVNIK 2. januarja 1977 Darovi in prispevki ZA ŽRTVJS POTRESA V BENEŠKI SLOVENIJI Miro Colja z družino (Prosek 365) 12.000, Adrijan Semen 10.000, dr. Žaromir Simonič 15.000, Jolanda Švab 10.000, Štefka Benčič 10.000 lir. V počastitev spomina drage Elze darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Vladimi-ra in Egle Babič darujejo Aljoša, Arkadijo in Marina 10.000 lir. # # # Za vzdrževanje spomenika padlim Križanom v NOB darujejo: Johanca Semec 2.000, Marcella in Guido Pelicon 10.000, Nora Bortolotti 5.000, Vida Švab 5.000, Anica Švab 2.000, Bruno (gostilna Alla Grotta) 2.000, Anica Štefančič (Križ št. 2) 2.000. Justina in Silvana Bogateč 5.000, Fani Sedmak 2.000, Grozdana Sulčič 2.000, Giuditta Gruden 5.000, Ivana Sosič 5.000, Latko Lozar 10.000, Gigi in Erminia Bogateč 5.000, Cvetko Stefančič 10.000, Mirko Kralj 10.000, družina Ukmar 5.000, Ermani Eno Meden (bivajoč v Avstraliji) 10.000 lir. V počastitev spomina Džičke Laharnar daruje Stanka Hrovatin 8.000 lir. Namesto cvetja na grob bratranca Jožefa Košute darujeta sestrični Gizela in Mimi 5.000 lir. Za ŠD Mladina iz Križa daruje Lojzka Purič 5.000 lir. Za skupnost handikapiranih na Opčinah darujejo: Namesto cvetja na grob Pavline Mahnič N. N. 4.000 lir. V spomin na Ivana Grgiča iz Bazovice N. N. 4.000 lir. Namesto cvetja na grob Viktorije Kalc N. N. 4.000 lir. Namesto cvetja na grob Josipine Sila N. N. 3.000 lir. Herminija Kalc 2.000 lir, Tončka Cesar 10.000. N. N. 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Janeza Hapeša daruje Lidija z družino 5.000 lir. V spomin na Antonijo Žagar roj. Križmančič daruje Justina Grgič z družino (Gropada 57) 6.000 lir. # # # Namesto cvetja na grob Dominika štreklja darujeta Vanda in Lojzka 10.000 lir za Kulturni dom Prošek Konto vel. V počastitev spomina drage Elze darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 10.001) lir za sklad Dela in 10.000 lir za SPD Tabor. Za TPPZ daruje podporni član Ri-ko Lorenzi (Lonjer) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Josipa Kocjančiča daruje družina Manin 5.000 lir za PD Valentin Vodnik. V spomin na soproga Marja Da- neua daruje Emilija Daneu 5.000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina prof. Elze Antonac darujejo Neva, Marjuča, Liča in Jole 40.000 lir za dramsko skupino PD Tabor. Namesto cvetja na grob Antonije Žagar daruje dr. Grgič (Padriče 17) 5.000 lir za TPPZ. V spomin na svojo mater darujejo Gizela, Silvestra in Pepka 10.000 lir za TPPZ, 10.000 lir za ŠZ Gaja in 10.000 lir za ŠZ Sloga. V počastitev spomina nepozabnega moža daruje Štefanija Kalc 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na prerani grob Elze Antonac darujeta družini Karla in Riko Malalan 5.000 ter Valerija in Bruno Sosič 10.000 lir za SPD Tabor — Opčine. » Erino Fabrizzi daruje 10.000 lir za ŠD Primorec. V počastitev spomina prof. Elze Antonac darujejo bivši učenci iz Gro. pade in Padrič: Marta Guštin, Avguštin Kalc, Klara Grgič in Adrijan Kalc vsak po 3.000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah; Ana Kalc, Gabrijela Grgič, Edi Žagar, Anita Milkovič in Ivan Gojča vsak po 3.000 lir za osnovno šolo Kajuh; Ana Grgič 3.000 lir za PD Tabor na Opčinah; Lidija Kralj in Zofija Kalc Žerjal vsaka po 1.000 lir za skupnost handikapiranih, 1.000 lir za šolo Kajuh in 1.000 lir za PD Tabor ter Luciana Hrovatin 1.500 lir za skupnost handikapiranih fn 1.500 lir za šolo Kajuh. Zdravstveni urad tržaške občine je v obdobju od 20. do 26. decembra zabeležil 34 primerov nalezljivih obolenj. Med temi je bilo kar 20 primerov nalezljivega vnetja priušesne slinavke. šest primerov noric, pet primerov škrlatinke in po en primer srbečice in gastroenteritisa. Specializiran tehnični servis za popravila pralnih In pomivalnih strojev — hladilnikov — štedilnikov TELEFON : 763 663 Ul. ■ Molino a Vento 10- B TRST HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH M rAzPisujč‘Natečaj \ ZA DVA USLUŽBENCA 1. KATEGORIJE Pogoji za pripustitev k natečaju: 1. Diploma slovenskega trgovskega tehničnega zavoda; 2. Opravljeni vojaški rok; 3 Starost ne preko 30. leta. Prošnje s priloženo kopijo diplome, je treba predložiti najkasneje do 15. januarja 1977. TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽARARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi i inozemstvo AUTCRALLV • Nadomestni deli ta: fiat. • austin - renault - peugeot • ford volksvvagen - nsu -opel • Oprema za rally 9 Gume: Michclin • (Jniroval - Kleber Dunlop 9 Originalni nadomestni deli: Lucas - Marelli Ferndo -Aharth VIDO PAHOR G I O R G I O Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250 sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek. ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CR EMC A FFŠ praži kavo vsak dan in ju sprali vsak dan dostavlja C REMCA F F it Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS P R A 2 A R JV A i UL PIGAFETTA 6/1 • lel 820-747 • lnduslrl|ska con* PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel 29-210 DEGUSTACIJA: TRG CARIO GOLDONI 10 - TEL 793-735 • 750-57.* SKUPNA POBUDA KULTURNIH DRUŠTEV IN ZVEZE EMIGRANTOV Tradicionalni dan beneških emigrantov bo letos v nedeljo, 9. januarja, v Čedadu Na sporedu dialektalna drama Izidorja Predana ■ Pozdravna nagovora nadškofa Battistija in prof. Viljema Cerna - Začetek ob 15. Dan emigranta, ki ga slovenska kulturna društva in Zveza slovenskih izseljencev iz Benečije z uspehom prirejajo že več let, bodo priredili tudi let»s prve dni po Novem letu, torej v času, ko se največ izseljencev vrne v rojstni kraj o-biskat svojce ter skupno praznovat novoletne praznike. Ponavadi so ta praznik prirejali 6. januarja, letos pa so izbrali nedeljo. 9. januarja. Za ta dan so se zato odločili, ker po ukinitvi nekaterih praznikov ni bilo povsem jasno, če bo šesti januar še praznični dan ali ne, medtem ko so vedeli, da je 9. januar kot nedelja zagotovo prost dan. Za letošnji emigrantski dan so sestavili bogat kulturni program, ki ga bodo izvedli izključno le domači prosvetni delavci. Osrednji dogodek tega dne bo dialektalna drama Izidorja Predana Emigrant, ki jo bodo izvajali člani lani ustanovljenega Beneškega gledališča. Vse vloge bodo pod režiserskim vodstvom Adri-jana Rustje odigrali beneški Slovenci sami, torej tisti naši rojaki, ki so se doslej že pojavili na deskah gledališča Ristori v Čedadu ter s svojo pojočo in sproščeno govorico osvojili občinstvo. Program emigrantskega dne bosta izpopolnila pevski zbor Nina Špeko-nje Pod lipo ter zabavni ansambel Lojzeta Hledeta iz Števerjana. Prireditev bodo z recitacijami povzdignili beneški otroci. V skladu z dobro staro navado pozdravljajo beneške izseljence na njihovem vsakoletnem srečanju u-gledni predstavniki javnega življenja. Letos pričakujejo prihod videmskega nadškofa msgr. Alfreda Battistija, kar dokazuje občutljivost videmskega nadškofa za vprašanja izseljencev iz Beneške Slovenije, vprašanja, ki niso samo gospodarskega, ampak tudi narodnostnega značaja. Nadškof Battisti je svojo odprtost do naše narodnostne skupnosti na Videmskem pokazal s svojim slovenskim nagovorom letos na Višarjah v Kanalski dolini ter jo bo potrdil v Čedadu, ko bo poleg govora v italijanščini imel tudi slovenski pozdrav. V imenu prirediteljev bo spregovoril predsednik kulturnega društva Ivan Trinko profesor Viljem Černo. Letošnji dan emigranta v Čedadu, ki bo 9. januarja, ob 15. uri.v gledališču Ristori, bo opozoril na nekaj pomembnih vprašanj, navzočih v življenju izseljencev kakor tudi v življenju vseh beneških Slovencev. Na prvem mestu je omeniti ogromne napore, ki jih beneško prebivalstvo vlaga v obnovo porušenih domov, da bi se vrnilo življenj? in slovenska govorica v vasi, ki jih je potres smrtno ranil. Ob tej veliki nalogi, v kateri se kaže toplina iskrene in globoke solidarnosti vse zamejske slovenske skupnosti in matične domovine Slovenije, pa imajo beneški Slovenci visoko zastavljen še drugi cilj: priznanje tiste svoje narodnostne identitete, ki jo izpovedujejo v neštetih oblikah in ne nazadnje tudi z dnevom emigranta. Priznanje narodnostnih pravic našemu življu v Benečiji izhaja tudi iz do/ločil osimskega sporazuma, od katerega mi vsi pričakujemo ob vstopu v novo leto začetek novega razdobja tudi za naše brate na Videmskem. Podaljšana dovoljenja tovornjakom za Jugoslavijo Goriška trgovinska zbornica obvešča vse lastnike tovornjakov, da so dovoljenja za prevoz blaga s tovornjaki v Jugoslavijo podaljšana do uri 15. januarja. Do tega je prišlo, ker se je zakasnilo izdajanje tovrstnih dovoljenj s strani pristojnega ministrstva v Rimu. Zaradi tega je bila prejšnji teden delegacija goriških avtoprevoznikov pri prefektu in zahtevala njegovo posredovanje. Jutri v Gorici seja vodstva CISL Jutri se v Gorici sestane širše pokrajinsko vodstvo sindikata CISL. Preučili bodo sindikalna in politična ter gospodarska vprašanja, ki zadevajo državo v tem trenutku. Govor pa bo tudi o nedavnih davčnih ukrepih vlade in o splošnih navodilih e-notnega sindikalnega gibanja. UMRL JE JOŽEF GRAVNER V Ljubljani je v 69.letu starosti umrl Jožef Gravner, po domače Pepe. do kraja zemlji predan kmetovalec z Oslavja, ki je vse svoje življenje posvetil ustvarjanju trdne materialne podlage svoji družini in s tem zgradil in utrdil močno narodnostno postojanko na prvih gričih goriških Brd. Gravner se je rodil na Oslavju, v hiši, kjer sta imela s soprogo Frido Figelj pet otrok, štiri hčere in sina s sedmimi vnuki. Kot dober gospodar se je ravnal po načelu, da mora imeti kmet najprej zemljo, zakaj zemlja mu daje kruh in zemlja mu daje zaslužek. Tako si je ustvaril zgledno posestvo, na katerem prideluje Grav-nerjeva družina izvrstna, večkrat z .....................................mn ■um...„ NA PODROČJU GORIŠKE IN NOVE GORICE i . — -..... 1 Veselo slovo od starega leta in sprejem novega leta 1977 Izmenjava voščil med županoma Goriee in Nove Gorice - Štiri Gorici, en deček pa v oni v Šempetru - Malo hotelih in restavracijah, pa tudi v štandreškem porodnišnici Silvestrovanja v deklice rojene v prometnih nesreč prosvetnem domu Silvestrovo so Goričani in Novogoričani preživeli v veselem vzduš ju. Gostilne, restavracije, hoteli, kjer so priredili večerje, plese in vsakovrstne zabave, so bile natrpane do zadnjega in ljudje so se za bavali do jutranjih ur. številni so preživeli prehod iz starega v novo leto doma. večinoma v družoah prijateljev, marsikdo je sledil televi zijskim novoletnim programom, ki jih je bilo na vseh pri nas dose gljivih postajah kar precej. Prav zaradi tega je bilo mesto včeraj zjutraj prazno, le tu pa tam si srečal kakšnega posameznika, ki se je ojunačil in šel na ulico popit kavico v maloštevilne kavarne, ki so bile že predpoldne odprte. Včeraj so počivali tudi prodajalci ča sopisov, kajti dnevniki niso včeraj izšli in so imeli tudi ti naši vsakdanji sodelavci, skupno z našimi raznašale!: dela prost dan. Običajno delo pa so imeli obmejni stražniki in carinarji na mejnih prehodih, skozi katere so se domov vračali ljudje, ki so bili na Silve strovanju. Iz Jugoslavije v Italijo so se vračali predvsem naši ljudje, ki so preživeli prvo noč novega leta v novogoriških hotelih, zjutraj pa so šli v obratno smer smučarji, ki so bili namenjeni na Lokve ali v Črni vrh. Voščila so si jugoslovanski in italijanski obmejni organi SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Izvoljena predstavnika v deželno komisijo za šole Svetovalca Bukovec in Bratina zastavila vprašanje glede šolskega okraja in trgovske šole - Agatijeva voščila tudi v slovenščini . Na zadnji seji pokrajinskega sve ta v Gorici, ki je bila v četrtek zvečer, niso izvolili komisij in kori-, zult, ki so bile na dnevnem redu (predvidena je bila ustanovitev komisij za psihiatrijo in druge pokrajinske dejavnosti, komisije za ošini ski sporazum in konzulte za gospo darstvo), pač pa so izvolili goriško predstavništvo v deželno komisijo za slovenske šole, ustanovljeno po zakonu Belci-Škerk. Pokrajinski svet je izvolil dva svoja predstavnika, Davida Sossoua in Rozalijo Lojk. Sossoua sta predlagali levičarski sranki, Lojkovo — tako je na seji izjavil predsednik Agati - pa Slovenska skupnost. Svetovalca Štefan Bukovec (PSI) in Ivan Bratina (KPI) sta v začetnem delu seje vprašala predsednika Agatija za stališče pokrajinske u-prave v zvezi s slovenskim šolskim okrajem ter zahtevala njeno posredovanje, da se uresniči zahteva po spremembi slovenske trgčvske šole v zavod, ki so jo šolska telesa poslala ministrstvu za vzgojo. Seja se je zaključila z novoletni mi voščili ki jih je predsednik Agati izrekel tudi v slovenščini. Šalrisli v Novi Gorici počastili praznik JLA Že ,več let orireja šahovsko društvo v Novi Gorici v decembru odprte hitropotezne šahovske turnirje, ki so posvečeni prazniku Jugoslovanske ljudske armade — dnevu JLA, ki ga praznujemo 22. decembra. Te šahovske prireditve so postale med goriškimi šahisti zelo priljubljene in dobro obiskane. Tudi letos je to bilo tako. Gostoljubje je tokrat nudil šahlstom hotel »Sabotin*, ki je dal na razpolago prijetno dvoranico v prvem nadstropju. V nedeljo. 19. decembra, se je zbralo tu vse, ki zna «hitro in dobro premikati* šahovske figure. Tudi predstavniki JLA so bili ob otvoritvi prireditve prisotni in dva pripadni ka JLA sta se prireditve tudi udeležila. Vse to je dalo temu šahovskemu turnirju, ki se ga je udeležilo kar 24 šahistov, še poseben svečani značaj. Prireditelj — šahovsko društvo v Novi Gorici — je pripravil kar pet lepih pokalov in več medalj za najboljše. Čeprav je trajalo tekmovanje polnih pet ur, so vsi nastopajoči vzdržali do konca. Kljub precejšnjemu naporu sodelujočih — vsega je bik) odigranih v tem času 552 hitropoteznih partij — pa je vsa prireditev potekla športno, brez zastojev in je bila brezhibno in dobro vodena tako, da so nastopajoči po končani prireditvi bili zelo zadovoljni. Kot prejšnje leto, je tudi letos zmagal z 19 točkami in pol in si priboril lep pokal Ljubo Ipavec iz Anhovega. Drugo mesto je zasedel Anton Stanič iz Kanala, ki je dosegel 18 točk, tretji je bil z enakim številom točk Rusjan iz Nove Gorice. Četrto mesto je dosegel s 16 točkami Flavij Nardin, peto mesto s 16 točkami in pol pa Marjan Kragelj. Navedenih pet igralcev je prejelo pokale. Sledijo Jovan, Petrovič in Jože Šuligoj s po 15 točkami in pol, ki so dosegli peto, šesto in sedmo mesto, za kar so prejeli medalje. Tudi Jovanovič, Tinta in Železnik so za osvojena mesta od osmega do enajstega, prejeli medalje, kot znak priznanja za uspešno sodelovanje. izmenjali na mednarodnem prehodu Rdeča hiša že v četrtek, na malih mejnih prehodih pa so si voščila izmenjali na predvečer novega leta. Voščila sta si izmenjala tudi prva meščana sosednih mest. t.j. gori-ški župan Pasquale De Simone in predsednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj. Na delu pa so bili v silvestrski noči tudi zdravniki in pomožno o-sebje v bolnišnicah, agenti prometne policije, gasilci, policisti letečega oddelka. Marsikdo jih je telefonsko poklical, češ da na cesti ali v sosednem stanovanju ljudje dvi gajo glas bolj kot običajno, ven darle, kot nam je povedal včerai zjutraj službujoči agent, ni bilo nič hudega. Edino kar je treba omeniti. je to, da je iz kakega okna prifrčal na cesto kak star ‘krožnik ali prazna steklenica. Precej dela so imeli-v goriški po rodnišnici. V tej noči so se y Gorici rodile štiri ,deklice in službujoča načelnica porodniškega oddel ka nam je dejala, da je to rekord za to noč. Rekord v številu porodov in rekord tudi v tem, da so bili vsi novorojenčki deklice. Dve sta se rodili neposredno ored doI-noč.jo, t.j. ob 23.50 in ob 23.52. Mati predzadnje novorojenke v orejšnjem letu .je 21-letna uslužbenka goriške bolnišnice Liana Cocco Pallavicini por. Chiarion iz Gorice, Ul. Ristori 14, ki je rodila deklico s težo 3,100 kg. Dve minuti kasneje pa je v sosedni sobi deklico rodila 24-letna Graziella Paravan Dor. Bor-ghes iz Gorice, Ul. F.Ui Cossar 16. Njena deklica telita 2,770 kg. Prvi porod v novem letu pa je bil ob 3.40 tako da so novemu letu usluž benci porodnišnice lahko mirno nazdravili. sicer pa z upravičeno za mudo 2,970 kg tehta deklica, ki jo je povila Doretta Ottogalli por. Merlo. iz Kraške v ulice 52. Uro in pol kasneje, ob 5.10 pa je spet de klico povila Ede s Gregorin por. Donda iz Ronk. Njeno dete tehta 3,450 kg. Nič, novega pa niso v tej noči zabeležili v porodnišnicah bolnišnic v Krminu in v Tržiču. V šempetrski porodnišnici pa je prvi rojen v tem letu deček, ki tehta 3,550 kg. Mati je 28-letna Vojka Rožman, ekonomski tehnik iz Nove Gorice. To je že njen drugi otrok Naj povemo še, da so v šempetr ski porodnišnici, ki služi potrebam vse severne Primorske, imeli v lanskem letu 1.560 rojstev, kar je doslej največ. V prejšnjem letu se je v tej bolnišnici rodilo 1.348 otrok Opažajo tudi. da se na Primorskem družine večajo in da imajo v mladih zakonih povprečno po tri o-troke. Mir so imeli na Silvestrovo gasilci. tega pa ni moč reči o agentih prometne policije in bolničarjih službe prve pomoči goriške bolnišnice. Malo po dveh ponoči je 22-letni Italo Fiorini iz Tržaške ulice šel z avtom s ceste in zadel v drevo. Do trčenja je prišlo v Ul. Brigata Pavia, na križišču z Ul. Boschetto. Fiorini. ki bo ostal v bolnišnici deset dni. je policistom dejal, da je izgubil oblast nad vo zilom zaradi nerodne vožnje šoferja, ki je privozil njemu nasproti. Ob 8.20 pa 6e je na ovinku ceste med Pevmo in Oslavjem pone- srečil domačin iz Štmavra, 26-letni Franc Valentinčič. Vozil je oroti domu s svojim fiatom 128. GO 76428. ko mu je na ovinku počila guma in je zato izgubil oblast nad vozilom in zadel ob obcestni drog. Na vozilu je precej škode, mladenič pa bo v bolnišnici ostal dvajset dni zaradi poškodb na glavi in na levi roki. Na področju Nove Gorice pa so zabeležili deset manjših prometnih nesreč. Omenili smo v začetku našega članka vesel potek silvestrovanja v gostiščih in po domovih. Ne moremo mimo silvestrovanja v štandre škem domu Andreja Budala, ki ga je letos, prvič v tem domu. priredilo domače prosvetno društvo «0 Župančič*. V pritlični!? prostorih pa tudi v, prvem nadstropju doma se je nabralo nad 220 ljudi, ki so vsi večerjali in se zabavali ob zvokih orkestra Briški slavček. Čeprav je bilo plesišče v dvorani so se doma čim zabavali tudi v drugih prostorih, ker so ;bili vsi ozvočeni. Po večerji jo bila na vrsti tudi loterija. Naj omenimo še to, da so bili na tem silvestrovanju prisotni pred vsem Štandrežci z družinami, prišli pa so tudi ljudje iz drugih kra jev, med temi tudi nekateri Vrhovci, čigar prosvetno društvo je pa brateno s štandreškim. zlatim in srebrnim odličjem ovenčana vina. Svoje bogato znanje je prenašal na sina Jožkota ter ga že kot mladega moža vključil v vse odga vomosti, ki jih prinaša vodenje tako velikega posestva. Žal mu ni bilo dano, da bi dočakal izgradnjo novega doma, in da bi v zasluženem počitku užival sadove svojega dela. Jožef Gravnar se je že 1942. leta priključil Osvobodilni fronti slovenskega naroda ter se je marca 1943. leta. ko so ga hoteli mobilizirati v italijansko vojsko, umaknil v Brda, na področje, kjer je deloval Briško - beneški odred. Opravlja! je funkcijo kurirja med ilegalnim osvobodilnim gibanjem in partizanskimi odredi, katerim je prinašal informacije in blago. Doživel je nemško ofenzivo jeseni 1943 ter skupno s celotnim gibanjem sodeloval pri reorganizaciji in učvrstitvi osvobodilnega gibanja. V tem času je delil težave in veselje z vsem slovenskim ljudstvo/n na območju Gorice in Brd. Po osvoboditvi se je ves posvetil kmetijstvu, predvsem vinogradništvu, in pokazal u-spehe, ki jih upravičeno lahko dajemo za zgled. Gravner je bil eden izmed tistih vinogradnikov, ki je u-stvaril perspektivno kmetijo in s tem v gospodarskem pogledu prispeval dragocen delež k rasti naše narodne skupnosti. Soprogi Fridi, hčerkam Idi Vida, Nadji Benedetič, Sonji Petarin, Jožici Gravner in sinu Jožku Gravner-ju izreka uredništvo iskreno sožalje. Dovolj snega na Lokvah in ,v Črnem vrhu Goriški smučarji se bodo za novoletno smuko lahko podali tudi na najbližja smučišča, na Lokve in v Črni vrh. Snega je dovolj, saj je snežna odeja debela okrog 50 cm. Naprave redno obratujejo. Na Črnem vrhu pa je bilo že včeraj zelo živahno. Zavarovali števce za vodo Mestno podjetje za vodo opozarja prebivalce, naj zavarujejo števce za vodo pred mrazom. Podjetje opozarja. da so naročniki odgovorni, če pride do okvare na števcu. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ved dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Corzo Italia 244, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Alla Salute* Ul. Cosulich 117, telefon 72480. V Ogleju je umrl prof. G. B. Brusili V četrtek je v Ogleju v starosti 93 let umrl arheolog prof. Giovanni Battista Brusin. Vest so sporočili šele včeraj dopoldne po pogrebu, kot je želel pokojnik. Brusan je bil edeh največjih italijanskih arheologov. član akademije »Accademia dei Lincei*. znan pa je bil tudi na mednarodni ravni. Pred upokojitvijo je bil univerzitetni profesor in nadzornik za spomeniško varstvo treh Be* nečij. Kino Gorica VERDI 15,30—22.00 «Quelle Strane oc. casioni*. N. Manfredi, A. Sordi. P. Villaggio, S. Sandrelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 14.45A-22.0« »King Kong* Brid-ges J Lange. MODERN1SSIMO 15.00-22.00 «11 giom* del Trifidi* Barvni film. CENTRALE 14.00—21.30 «Mary Pop-pins*. W. Disney. J. Andrews in D. 'Van Dyke. VITTORIA »Atti inipuri alfitaliana*. D. Lassander. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Irzic EXCELSIOR 14.00-22.00 «La terra ctt-menticata dal tempo*. Barvni film. D. Hoffman. Barvni film. PRINCIPE 14.00—22 00 »Tunti gH uo-mini del presidente*. R. Redford, D. Hoffman. Barvni film. Nnva Gorica in nkolicn SOČA »Avanture šitrih mušketirjev — I del*. Francoski film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Vrhovi Zelengore*. Jugoslovanski film. Ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Ognjeni obračun*. Ameriški barvni film. Ob 17.00 in 19.30 Prispevki V spomin na profesorico Elzo rtii-tonac daruje družina Tomažič 20.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. Družina Colotti se pridružuje bolečini svojcev ter sočustvuje z njimi ob izgubi gospoda Alojza Stante Gorica, 2, januarja 1977 Priznano mednarodno avloprevozniško podjetje GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tal. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA —______________ Informacije SIP _ JAVNA TELEFONSKA GOVORILNICA Obveščamo, da bo služba javne telefonske govorilnice v Gorici delovala od 1. januarja 1977 s sledečim urnikom: SIP- — Ulica Crispl 7 Kavarna Tricorno — Korzo Italija 21 Kavarna Teatro — Korzo Italija 1 Bencinska črpalka AGIP — Ul. IX Agosto 8. - 20. 20. - 23. 20. - 23. 23. — 8. 9F S0CIETA ITAUANA PER LESERCIZI0 TELEF0NIC0 KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA Moški loden 3><0 L. 23.500 Jeans platno SKIN Jeans >f^00 L. 9.500 Moške in ženske majice L. 4.??0 L. 9.500 OB KONCU SEZONE OSREDNJI ORGANIZACIJI KOROŠKIH SLOVENCEV PRED NOVIMI NALOGAMI Koroška po propadlem preštevanju Za obnovitev kontaktnega komiteja proti manjšinskim sosvetom - Povezovanje z demokratičnimi silami v državi CELOVEC, Decembra -r- Dober mesec je minil odkar je 14. novembra klavrno propadel poskus osrednje dunajske in koroške deželne vlade, ki sta sramotno klonili pritisku nazadnjaških in re-vanšističnih sil, da bi slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem odmerjali pravice na osnovi njene številčne moči. Mesec dni je prekratka doba, da bi bili družbeni premiki lahko zaznavni, zlasti še če gre za vprašanja, katerih rešitev bi zahtevala odpravo stoletnih usedlin in miselnosti, ki je kljub vsemu globoko zakoreninjena v nekaterih plasteh nemškega življa na Koroškem. Propad štetja posebne vrste, mobilizacija sil, ki je bila za to potrebna, pa je kljub vsemu zaorala globoko brazdo v nemški konformizem, Slovencem pa vlila veliko samozavest, da zahtevajo svoje pravice odločneje in bolj bojevito kot kadarkoli po vojni. V Celovcu, ki si je nadel bleščečo predpraznično obleko in se odel • sicer tankim belim plaščem, življenje na videz mimo teče po starih kolesnicah. Lepaki, ki so pozivali na bojkot, so izginili in ljudem je nakup božičnih in novoletnih daril ter komentiranje zadnjih smučarskih tekem, na katerih so Avstrijke dosegle velike uspehe, na prvi pogled edina skrb. Pred bogato okrašenimi in razsvetljenimi izložbami se zbirajo kar v trumah, sledijo neposrednim televizijskim prenosom tekem, se navdušujejo nad svojimi atleti in se za trenutek otresejo svoje tevtonske hladnokrvnosti in ravnodušja. Rezultati tekem so glavni predmet pogovora tudi zvečer in ponoči, ko luči ugasnejo in ko je v gostilnah In barih opazen še edini utrip tega provincialnega mesta, ki leže sicer rano v posteljo in razen javnih lokalov ter maloštevilnih kinodvoran ne nudi drugih možnosti razvedrila. In vendar se tudi v tem prazničnem vzdušju nadaljujč soočanje med Slovenci in nemškimi nacionalisti in, vzporedno, med zdravimi in nazadnjaškimi silami v nemški d-užbi. »Fašistične in nacionalistične skupine — pravi tajnik Zveze slovenskih' organizacij Feliks Wieser — še vedno usmerjajo delo v parlamentu zastopanih strank. Poraz, ki so ga doživele na preštevanju, jih ni naučil ničesar. Po prvem trenutku, ko so začele zvrača-ti krivdo druga na drugo, so se Stranke domenile in si enakomerno porazdelile poraz, tako da se sedaj ne izigravajo v parlamentu In vseh ostalih izvoljenih telesih z manjšinskim vprašanjem. Poleg tega pa so si tri stranke pridržale pravico veta glede pogovorov z nami v kontaktnem komiteju, na katere je kancler Kreisky pristal, čeprav s pridržkom * »Po drugi strani pa — nadaljuje VVieser — se je naš položaj pre-oej okrepil. Z bojkotom preštevanja so Slovenci potrdili svoje zaupanje v osrednji organizaciji, obenem pa sta se znatno okrepili sa moža vest in borbenost naših ljudi. Zato lahko upamo, da smo s to uspelo akcijo ustvarili tudi ka drovsko jedro, na katerega bomo lahko računali v boju, ki bo dolg in težaven.* Prva poteza slovenskih organi-»acij, da bi premaknili položaj z mrtve točke, je bil predlog o obnovitvi starega kontaktnega komiteja, v katerem sta biii — kot- pojasnjuje tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip VVarasch — enakopravni vsem ostalim članom (zastopnikom osrednje vlade, deželne vlade in strank) in odločna zavrnitev sosvetov, ki so dejan-»ko le poskus razdvajanja manjšine in vzburjanja spo-ov med silami, ki so po dolgih letih končno našle akcijsko enotnost. Kot rečeno pa n! pričakovati, da bi stranke in vlada sprejele ta predlog, saj bi to pomenilo odstop od njihove dosedanje politike zatiranja in germanizacije manjšine. Potrebni so Večji premiki, večja akcijska enotnost z demokrat čnimi silami v avstrijskem in mednarodnem merilu. da bo uradna Avstrija prisilje: na ubrati drugačni politiko in stopiti na pot sporazumnega dogovarjanja s prizadeto manjšino, ki je •dina pravilna pr: reševanju manjšinskega vprašanja. Kako to doseči? Glavni cilj, ki So si ga zastavili koroški Slovenci je v dolgoročni perspektivi okrepitev manjšinske gospodarske osnove in korenit poseg v družbeno gospodarske razmere, saj je bila prav njihova šibkost na tem področju eno od glavnih orožij raz-narodovalcev. Južni del Koroške, na katerem pretežno živijo Slovenci, zaostaja v industrializaciji sa drugimi avstrijskimi deželami. Gospodarsko tkivo sestavljajo mala in srednja obrtniška podjetja ter trgovine, ki so, zlasti ko gre sa drobne dejavnosti, močno pove-sane in odvisne od turizma. Kmetijstvo obremenjuje majhna nerentabilna posest, ki po večini ne more preživljati kmečkih družin, zaradi česar avtohtono slovensko prebivalstvo opušča svoje kmetije, doseljuje pa se alohtono prebivalstvo. ki najpogosteje pripada višjemu sloju in nemški narodnosti. Industrija na Koroškem ima v veliki meri načaj montažne industrije, v kateri so na razpolago delovna mesta samo za nekvalificirano delovno silo. Specifične po teze deželnega gospodarskega in družbenega razvoja zarisujeta zato razdrobljena posest, ki kmečkemu prebivalstvu n j zagotavlja eksistence, ter počacen razvoj indu: Strije, ki zaposluje sorazmerno majhen del aktivnega prebivalstva. Leta 1970 je bilo v industriji in večjih obrtniških obratih zaposlenega le 27.7 odstotka dela sposobnega prebivalstva, kar je za polovico manj kot na Predarlskem, kjer živi od industrije 50,8 odst. aktivnega prebivalstva. Zaradi tega se stara agrarna struktura pre-slojuje. Kmečko prebivalstvo opušča' obdelovanje zemlje ali pa išče dodatnih virov dohodka v turizmu. Vendar pa so motnosti zaposlitve v industriji zelo skromne in število delovnih mest v zadnjih letih stagnira ali celo upada. K temu gre dodat; še, da je industrija, ki zaposluje v glavnem nekvalificirano delovno silo. osredotočena v glavnih središčih nemškega dela Koroške, to je v Beljaku in v Celovcu, kamor vodijo u-godne prometne žile. Tako je prebivalstvo* prisiljeno premikati se vsak dan od b:vališča do delovnega mesta, pri čemer zapravlja precej prostega časa. Leta 1971 je na primer iz okraja Velikovec, kjer prevladuje slovensko prebivalstvo, potovalo vsak dan v mesta 41,18 odstotka prebivalstva. Druga negativna plat. ki prav tako bremeni družbeni položaj zaposlenih, je sezonski značaj dobrega dela delovnih mest, zlasti v turizmu in v gradbeništvu, naraščanje štev la delovnih mest pa znatno zaostaja za naravnim prirastkom prebivalstva. V teh razmerah se je izoblikovala delavsko -kmečka struktura, ki je tesno povezana s turizmom. Velik del družin si mora ustvarjati dohodke iz treh virov: zemlje, turizma in zaposlitve zunaj doma. če to daje po eni stran; videz višje življenjske ravni, zahteva po drugi strani od prebivalstva veliko energije in prizadevnosti, delovni čas se občutno podaljša z vsemi posledicami, ki jih ima to na druž:nsko in družbeno življenje. Pomanjkanje delovnih mest, zlasti za kvalificirano delovno silo, pa ima.kot posledico znatno izseljevanje, ob katerem se znatno spreminja narodnostna slika Koroške. V razdobju 1951 - 61 se je namreč izselilo kar 29.000'prebivalcev. Spremeniti te razmere in globoko zaorati v to socialno in gospodarsko neenakopravnost bi za Slovence pomenilo tudi odpraviti vrsto pogojev in vezi, ki preprečujejo normalno družbeno mobilnost :n oblikovanje socialno - demografske strukture sodobne družbe. Druga akcijska smernica, ki so si jo začrtali Slovenci, je obrnjena v manjšino samo z namenom, da. se poveča njena borbenost in samozavest pa tudi kulturna raven in poznavanje lastne specifike. Predvsem gre za izobraževalno dejavnost. namenjeno predšolski m šolski mladini, pa tudi odraslim. Glavno vlogo bo na tem področju odigrala Prosvetna zveza kot množična organizacija, ki je prek društev lesno povezana s terenom. Njena dejavnost se je v zadnjih letih znatno okrepila (v 4 letih so i-meli okrog 1.000 prireditev) in je, če lahko tako rečemo, prešla iz zgolj obrambne v ofenzivno fazo. Letos so koroški prosvetarji imeli več gostovanj v matični domovini in na tržaškem, kot pa je bilo gostovanj kulturnih ansamblov iz Slovenije na Koroškem. Vložen napor se je bogato obrestoval predvsem na kulturnem področju, saj je zlasti rlovenska ustvarjalna beseda, k: se je čudežno prerodila po več kot polstoletnem premolku, pokazala jasno življenjsko moč. Ob tem pa se tudi vse jasneje kaže, da že stopa v novo razvojno fazo. Po prvem zanosu, ki je spremljal prero>nje, po žlahtnem veselju nad nepokopano besedo, bo morala zdaj s kar se da kritičnim odnosom do same sebe, z novimi iskanji in dejanji dokončne ujeti korak s sodobno literarno kvaliteto kot splošnim merilom svojega obstajanja. Pri tem ji bo brez dvoma v pomoč prastari žlahtni čut koroškega človeka za minljivost vsega tudi najhujše zlobe irt najbolj grenke ztiske. Če je kulturna raven, tako v ustvarjalni besedi kot na likovnem področju, zadovoljiva, je šola še vedno najbolj boleča in šibka točka manjšinskega razvoja, ker je prav v šoli — če izvzamemo delovno mesto — raznarodovalni pritisk najmočnejši. Po sorazmerno kratkem obdobju, ko so skušali ''peljati dejansko dvojezično šolo, sta koroška deželna vlada in za njo zvezni parlament, klonila pritiskom Heimatdiensta. Leta 1959 je parlament sprejel tako imenovani manjšinski šolski zakon, ki je odpravil slovenščino kot drugi obvezni jezik in sprejel načelen dvom o tem, ali slovenska manjšina sploh obstaja. Obenem se je »zaostril tudi pritisk na starše, naj zlasti v ljudski šoli, ne prijavljajo svojih o-trck k pouku materinščine, zaradi česar ostaja slovenska gimnazija v Celovcu zadnji valobran, ki ščiti slovenski jezik pred poplavo nemščine. Ni naključje zate), da se je občutno povečalo število dijakov na tej šoli, vprašanje pa je, do kakšne mere je to manjšini koristno. V sodobnem svetu, kjer bi potrebovali vse bolj tehničnega kadra, zlasti še, če hočejo postavid na noge lastno gospodarsko osnovo, je manjšina za ohranitev lastnega jezika in kulture prisiljena ustvarjati predvsem humanistično usmerjene kadre, kar ima kot posledico tudi intelektualno brezposelnost. In položaj se bo še poslabšal, če bo vlada, kot kaže, uresničila šolsko reformo, po kateri bo ukinjena večina tistih šol, v katerih je prijavljeno sorazmerno veliko število otrok k pouku slovenščine. S svojim odločnim nastopom proti štetju posebne vrste so koroški Slovenci letos končno prebili zid molka, ki jih je obdajal, ter seznanili avstrijsko in mednarodno javnost s svojo problematiko. Obveščati svoje ljudi / in o-benem iztrgati avstrijsko javno mnenje monopolu pristranskega in izkrivljenega obveščanja nemških listov, je eden od glavnih ciljev manjšine. Prav zato razmišljajo, da bi z vso težo navalili na vlado, da bi dobili dovolj prostora v avstrijskih občilih (predvsem na radiu in televiziji), seveda pa je uspeh možen le v dolgoročni perspektivi. Zato bedo v Celovcu izoblikovali agencijsko mrežo, katere’ cilj bo predvsem informirati avstrijske liste in avstrijsko javnost o sebi in o svoji problematiki. Glavni temelj politične ofenzive osrednjih slovenskih organizacij pa je vsekakor krepitev akcijske enotnosti ob podpori matične domovine in seveda v povezovanju z vsemi zdravimi in demokratičnimi silami v Avstriji. »Enotni nastop — pravi tajnik ZSO Wieser — je glavno jamstvo, da bomo čimprej prišli do pra,vic, ki nam pritičejo.* »Enoten nastop — pribija tajnik NSKS VVarasch - je odločilnega pomena za obstanek vsakršne manjšine prav zaradi razlike med manjšino in večinskim narodom. Sedaj smo se dokopali do akcijske enotnosti, prizadevamo pa si, da zgradimo permanentno enotnost. Pričakujemo pa tudi, da nas bosta SRS in SFRJ še nadalje podpirali tako vehementno kot doslej in ne bosta pristali na nobeno rešitev, na katero ne bomo pristali mi kot manjšina.* V tem naporu pa se osrednji organizaciji soočata s sredobežni-mi silami, ki so po eni strani posledica različnih svetovnonazorskih gledanj in po drugi strani rovarjenja osrednjih oblasti, ki bi rade zasejale razdor po starem rimskem načelu »divide et impera*. Glavno vjogo vnašanja zdrah in elementov razkola ima v tem trenutku bivši predsednik NSKS dr. Valentin Inzko, ki je jel javno pozivati Slovence, naj vstopijo v manjšinske sosvete. Dr. Inzko, zastopnik Slovencev v škofijskem koordinacijskem odboru za sporna vprašanja na jezikovno mešanem področju, v bistvu samo nadaljuje z vlogo pete kolone v slovenskem življu, ki jo, je sprejel, ko je pristopil k študijski komisiji za manjšinska vprašanja (slednja je izdelala zakone, ki predvidevajo štetje posebne vrste kot osnovo za priznavanje pravic manjšini), v katero osrednji organizaciji nista hoteli. »Iskreno rečeno — se s tem v zvezd razvnema Filip Warasch — dr. Inzka ne ra- zumem, saj so sosveti dejansko le past, poskus razbijanja enotnosti. Če bi sprejeli njegov predlog, bi se dejansko predah na milost in nemilost zvezni vladi. Njegove pobude zato res ne razumem, razen seveda, če ne gre za poskus osebnega uveljavljanja ne glede na koristi naše narodnostne skupnosti.* »Slovence skušajo pridobiti za sosvete — nadaljuje predsednik ZSO dr. Franci Zwitter — le da bi zmanjšali vpliv osrednjih organizacij in bi speljali manjšinsko vprašanje na pot postopnega reševanja kot ga predvideva pred nekaj meseci odobren zakon. To pa je nesprejemljivo, zlasti še, ker so v tzakcnu členi, ki so v odločnem nasprotju s 7. členom državne pogodbe, ki je za nas edina dejanska osnova reševanja manjšinske problematike Prepričan sem tudi, da se naše vprašanje lahko reši samo celovito v obliki južnotirolskega »paketa*. Če bo vlada na to pripravljena, smo tudi mi pripravljeni na nekatere kompromise, očitno pa je, da od osnovnih načelnih zahtev ne moremo odstopiti.* Konfrontacija med vlado in o-srednjima organizacijama koroških Slovencev je zaenkrat na mrtvi točki, vendar pa sta ZSO in NSKS dosegli v zadnjih dneh pomembno zmago, ki bi lahko i-mela kot posledico določene premike tudi na političnem področju. Gre za vprašanje gradnje kulturnega doma v Celovcu, ki jo skuša deželna vlada na vsak način preprečiti. Prvi korak je bil zavrnitev kupne pogodbe za zem- ljišče, na katerem naj bi stala osrednja kulturna ustanova, češ da je bilo po mestnem regulacijskem načrtu zemljišče namenjeno drugačnim objektom. Zadevni odlok deželne vlade pa je ustavno sodišče zavrnilo tako iz formalno - pravnih razlogov kot tudi zaradi dejstva, da je vlada dejansko kršila osnovno ustavno načelo enotnosti pred zakonom. «Za nas Slovence — poudarja dr. Zwitter — je to velik političen uspeh. Vprašanje je, kaj bo sedaj. Ne verjamem, da bo vlada šla znova po isti poti, saj si je že enkrat opekla prste. Verjetno je zato, da bo kupna pogodba o-dobrena, težave pa bodo nastale nato pri gradbenem načrtu * Takšen je položaj na Koroškem ob koncu leta 1976, ki je bilo — kot pravi Feliks Wieser — z vidika manjšinske zakonodaje skrajno negativno. Kakšne pa so perspektive za novo leto? «Nače!no sem optimist — pravi Filip Warasch — kajti v nasprotnem primeru se ne bi sploh zaposlil pri manjšinski organizaciji. Zavedati se pa moramo, da bo naš boj v prihodnjem letu še težji, ker bo vlada skušala na vsak način zavlačevati pogajanja in nas prelisičiti. Pri dolgotrajnem boju pa je najtežje zdržati.* «Naš boj pa bo uspešen — pripominja dr. Zwitter --kolikor bomo Slovenci enotni in vztrajni ter se bomo naslanjali na avstrijske demokratične sile, na napredne sile v svetu, predvsem pa seveda na matično domovino.* VOJMIR TAVČAR Horoskop OVEN (od 21.5. do 21)4.) Vedno izberite najbolj stvarno rešitev za dosego ciljev. Čuvajte pa se nepremišljenih pobud BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekatere informacije bodo zelo Koristne za izvedbo nekega načrta. Posebno skrb posvetite odnosom s starejšimi sorodniki. Glavobol. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Gospodarske perspektive niso najboljše, toda vztrajajte. Pričakujte srečanje z nekem. RAK (od 236. do 22.7.) Bedite bolj zadržani glede nekaterih sicer zanimivih predlogov. Rešili boste odprte probleme. Tudi kar se tiče ljubezni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Prišlo bo do boljšega sodelovanja s sodelavci in predstojniki. Neka simpatija se bo spremenila DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Važno je, da pridobite na ča u, nakar se boste izognili neka erim napakam. V čustvenih odnosih ne bo nič novega. TEHTNICA (od 28.9. do 23.10.) Odkrili bošte odiično metodo za obvladovanje poslovnih težkoč. Družinske razmere se bodo izbolj šale. Prejeli boste važno novico. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Živčno vzdušje, vendar bedo vaše sposobnosti prišle db izraza. U-deležujte se družabnega življenja. Pazite na zdravje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Z dobro izpeljano improvizacijo si boste zagotovili dober zaslužek. Znašli se boste v nevšečnem položaju. Prijetno presenečenje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izboljšane možnosti bodo v oporo vašim stremljenjem. Ne otepajte se prijateljev, VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite bolj preudarni in ne dovolite, da bi se di-ugi vmešavali v vaše sklepe. Skušajte omejiti izdatke. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pazite, da ne bi sprejeli kake smešne pobude, ki bi vam odvzela zau panje predstojnikov. KRIŽANKA... z našim krajem r 2 3 r" r- 1 7 r- 9* 10 ' rT 12 ir U r 15 ■ 16 1 r ZJ iir 19 B w 21 22 23 24 25 ■ r C jž7 " 28 ■ 29 30 31 32 33 34 35~ (Rešitev križanke v sredo) VODORAVNO: 1. »naš kraj*, I grenak, 14. deli teles, 15. očka, 7. važno pristanišče ZRN, 13. ni | 16. danes zjutraj, 17. Ottorino Respighi, 18. brez besede, l9. o-snovni sestav načrtno šolanih stalnih, vodilnih delavcev, 20. Split, 21. kitajska hrana, 22. športna nagrada, 23. oblika glagola biti, 24. Ancona, 25. prosjak, 26. dolinski občinski odbornik, 27. Daneu Ivo, 28. hitro hlapljiva tekočina, 29. domača žival. 31. visoka šola, 33. obtoženec, 34. znani ital. nogometaš (Gianni), 35. raznobarvna. NAVPIČNO: 1. konica, 2. plan-šariti, 3. slovenski kraj, 4. isti, isto v latinščini, 5. nekako na pol, 6. Edvard Kardelj, 7. človek z dolgo brado, 8. moško ime, 9. arabski knez, 10. osebni zaimek, / 11. preprost, 12. moško ime, 16. glavno mesto Senegala, 19. država v Aziji, 21. elektronska naprava za daljinsko' - odkrivanje predmetov, 22. ime filmskega i-gralca Ustinova, 23. športna . .. prognoza, 25. slavni nogometaš ČSSR, 26. načrt, 29. življenjska tekočina, 30. Nikoličevo ime, 32. Edo Verdonik, 33. Kozak Primož. . (lako)' niiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiv Novo leto nam je prineslo kupico novih, zanimivih in «drugač-nih» plošč. Z izjemo prve. ki spada v meje, ki jih predstavljata rock in jazz glasba, so vse ostale težko opredeljive, le pomislite, da obravnava druga plošča japonsko glasbo. Se je novo leto že pričelo norčevati? MARK - ALMOND »To the heart* (ABC RECORD - ABC 448) »Ploščo poklanjava prijateljem širom po svetu, ki so naju spodbujali na zopetno združitev. Hvala vsem, zopet sva to. Mark - Almond...* ...tako sta John Mark in Johnny Almond zapisala na o-vojnico tega odličnega albuma, ki seže, kot podčrtuje sam naslov, 'globoko v srce. Toda kdo sta Mark in Almond? Prihajata kol že nešteto drugih iz dvora kralja angleškega blue-sa. Johna Mapalla, in to še enkrat potrjuje, da je bil beli blues-man enkraten proizvajalec talentov. Leta '70 sta Mark in Almond zapustila Mapallov «band* in začela nastopati z lastnim ansamblom. Svetovnemu občinstvu sta se predstavila z odličnim prvencem «f». Se boljši je bil drugi album Mark Almond H*, da ostalih treh sploh ne omenim. V tem zlatem obdobju je sodelovalo z njima veliko dobrih glasbenikov, eden teh je bil neutrudljivi Nicky Hopkins, stlna člana pa sta bila Tommy Egre in Roger Sutton. Po odhodu teh sta Mark in Almond posnela patetični album *Songs for a friends* in končala z delovanjem. Tu se konča preteklost. Sedanjost pa predstavlja ta odlični album, ki še enkrat potrjuje prefinjenost, uigranost, sposobnost in pristnost tega dua, ki ga zal premalo poznamo. Kot že v preteklosti. nista fanta niti tokrat poskušala novih poti. kot je danes zelo v modi. Tudi to delo nadaljuje nit govora, kateremu sta fanta sle- dila nekoč. Da je do tega prišlo, se moramo zahvaliti tudi nekdanjemu «izgubljenemu sinu» Tom-myju Agerju, ki se je po dolgem odmoru vrnil med prijatelje. Poleg povratka Tommgja Aperja moram poudariti tudi prisotnost izrednih batčristov, to sta Billy Cobham in Jim Gordan, ki sta se vljudno odzvala vabilu. Album vsebuje osem skladb, večino teh je napisal John Mark. ki med drugim tudi igra na kitaro in poje, vse ostalo, se pravi na bas, na vse saksofone in flavto pa igra izredni Almond. Če bi hotel podčrtati ka(ero od posnetih skladb, bi bil primoran napisati vse naslove. Tega pa mi uredništvo ne dopušča. Kaj več jutri. HERBIE MANN tGagaku & Beycmd* (FINNADAR W 59602) Metamorfoza», tako najlepše lahko opredelimo glasbenika in delo, ki je pred nami. Izredni in nadarjeni Herbie Mann. ki nas je že v preteklosti velikokrat presenečal, ni te navade opustil niti tokrat, Album *Gagaku & Beyond» je hvalevreden poizkus zbliževanja japonske glasbene umetnosti našim na pol komercialnim okusom. To podčrtuje tudi spremna beseda na ovojnici. Izredni flavtist nam nudi enkratno priložnost odkriti japonsko nu jemo instrumentalna glasba, shomyo pa opredeljuje petje, predvsem zborovsko in je budističnega izvora. Združitev teh dveh komponent je dala temelje za nadaljnji razvoj japonske glasbene u-metnosti v teku stoletij. Če ni bilo napisano dovolj prepričljivo, se bom jutri več potrudil. ANGELO BRANDUARDI Alla fiera delVest (POLYDOR 2448 051) ; fSSSm. narodno glasbo ter japonske instrumente (Koto, Samisen, Gaku So, Riu Teki, Shoko itd.). Vse te podatke lahko dobi morebitni kupec na lepo opremljeni plošči. Med drugim je veliko napisanega o najvažnejših komponentah japonske glasbene umetnosti, to sta gagaku in shomyo. Gaggku, ki je kitajskega ,izvo-ra, je v bistvu to, kar mi ime- Alla fiera delVest je že tretji Branduardijev glasbeni poizkus, ali bolje rečeno - album. Poslušali smo ga že v prvem - «Angelo Branduardi*, ki je bil, kot vsako začetno delo, nepopoln. Sam avtor ga danes označuje kot album, kateremu manjka izrazni prostor. *La luna» je bil njegov drugi, boljši album S tem je pričel Bran-duardi poseben zvočni poskus, zamišljen kot skupek glasbe, besedila in instrumentov. Bil je poskus novega načina izražanja. Prišli smo do obravnavanega albuma *Alla fiera delVest*, kjer Branduardi nadaljuje s tem načinom izražanja. Album izraža njegovo poetično žilico in njegovo ljubezen do pravljic, bajk in starih instrumentov kot so harfa, flavta in klarinet. Popolnoma manjkajo pri tej plošči električni instrumenti. Zakaj to? Zato, ker je, kot pravi Branduardi sam, z akustičnimi glasbili lažje obseči preteklost in pretekle izkušnje Po mojem ima Branduard. prav: bajke in pravljice s časom ne izgubijo svojih vrednot, te pa se opirajo prav na dejstvo, da skušajo obrazložiti neko moralo, ki izvira iz preteklih izkušenj. V o-bravnavanem albumu zna Brdn-duardi vse to zliti skupaj v pri- jetno celoto. Skratka, opravka imamo z dobrim in okusno, opremljenim albumom. Vabim Čitatelje, da se o tem prepričajo v torek. ARLO GUTHRIE Amigo (W.B. Rec. W 54077) Kadar govorimo o ameriški ljudski glasbi, moramo kot prvega omeniti Woodija Guthrija, velikega človeka, ki je pripomogel h glasbeni obnovitvi (in ne samo k tej) večjega dela Severne Amerike. Razglašal in pripomogel je k uveljaviivi bojev delavskega razreda in sindikatov, ki so se začenjali tvoriti v tistem času Toda ni se omejil samo na to. Pel je o skritem obličju velike ameriške celine, o revščini, o tistem obličju Amerike pač, na katerega ne more biti ponesen noben Američan. Woodija ni več. po njegovi poti pa se je v zadnjih časih usmeril njegov sin Arlo. Ta pa naleti na dve vrsti težav.Kot je sam priznal, mu je bita še do nedavnega velika težava prav ta, da je njegov priimek Guthrie. Bal se je namreč, da ne bo na višini očeta, bal se je, da mu bodo očitali: glej ga, kaka zlorablja slavno očetovo ime. To težavo je zdaj nekoliko premagal. Ostaja pa, po mojem, še druga: da je danes ljudska glasba vsesplošen pojav. Woodie je tako znan prav zaradi tega, ker je njegovo petje zahtevalo v tistih časih življenjsko izbiro in mnogo poguma. Zdaj je zatekanje k ljudski glasbi postalo skoraj moda Zato bo Arlo potreboval veliko talenta, da bo lahko izstopal iz množice več ali manj »lažnih* folk pevcev. Z albumom «A-migo» je nakaj že dokazal, toda po mojem še ne dovolj. Zato ga pričakujem ri njegovem naslednjem albumu. V torek boste pa poslušali tega. . Sandi Pertot in Pavel Ujuin NEDEUA, 2. JANUARJA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša in v nedeljo ob 12. uri 12.15 Enciklopedija prirode: Sedaj ali nikoli 13.00 TV ob 13. uri 13.30 TV 1 — Vesti 14.00 Tekom nedelje . .. 14.05 — 15.20 in 16.35 Športne vesti 14.10 Nagradno tekmovanje 17.00 CIRKUS BILLY SMART 18.15 Ital. nogometno prvenstvo 19.20 TV film «Festa in costhme» 20.00 DNEVNIK 20.40 Don Giovanni in Sicilia 21.45 Švortna nedelja Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Ona druga nedelja . . . 15.00 Hokej na ledu: Italija - Madžarska 17.00 Koncert pop glasbe 18.05 Vesolje 1999: PEKLENSKI STROJ 19.00 Ital. nogometno prvenstvo 19.50 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.00 ŠPORTNA NEDELJA 22.00 Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI 22.15 Dnevnik 2 - DOSSIER JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.35 POROČILA 9.10 A. Diklič: PRISTAVA V MA-T.EM RITU 10.05 Sejalci plevela v pravljični deželi 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 POROČILA 13.05 Hruške gor, hruške dol, lutke 14.05 Novoletni ples 17.40 T\ žehtnik . 18.20 POROČILA 19.30 DNEVNIK 20.00 UŽIČKA REPUBLIKA, nada- 21.00 V razpoloženju 21.30 Zgodba o zlatu 18.25 W. Holtby: «SIVA OBALA* 22.00 Sedem mladih 22.00 TV DNEVNIK Koprska barvna TV 19.30 Otroški kotiček 20.15 »SEDEM NEVEST ZA ENEGA MOŽA», film 21.50 ŽIVE VEZI, prvi del Zagreb 14.50 Nedeljsko popoldne 21.35 Priše1, videl, prebledel TRST A 8.00, 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Maša; 1C.00 13.00 Praznična matineja, Mladinski oder. Glasba po željah; 13.00-15.00 Ljudje pred mikrofonom, Slov. ljudske pesmi, Orkestri; 15.00-19.00 Šport, Glasba, Odskočna deska. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20*30 ,Poročila; 7,40 Jutranja glasba; 9.15 Poskočne; 10.00 Z nami je; 10.15 Orkester; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.15 Prisluhnimo jim; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Gershwinove skladbe; 15.00 Koncert na trgu; 16.00 Srečanje s skupino tržaških umetnikov; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 1C.0O Od Triglava do Jadrana; 18.30 Vedri zvoki; 18.30 Lahka glasba; 20.00 Orkestri; 20.35 Športna nedelja; RADIO 1 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 10.20 Program z Delio Scalo; 11.55 Na živo; 12.25 Najnovejše plošče; 14.45 Vesti in zanimivosti; 15.20 Nogomet cd minute do minute; 10.30 in 17.30 Mille bolle blu; 18.15 Ogenj Marsovcev, R.M. De Ange lis; 19.30 Koncert; SLOVENIJA 7.00, 8.00, ,9.00, 13.00, 19.00 Po rodila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Marjan Marinc; Okulistična zadeva: igra za otroke; 8.47 Pesmi o zimi; 9.05 Še pomnite, tovariši . . . ; 10.05 Koncert; 13.20 N. Pengov; Jugo slavija v malem; 14.05 Nedeljsko popoldne: športni dogodki; Gost oddaje ter Športni spomini na leto 1976; 16.00 Humoreska tedna; 16.20 Glasbeni trim; 16.40 Brez niih ni športa; 17.05 Slovenski Olimp 76; 18.00 Zunanjepolitični magazin; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; PONEDELJEK, 3. JANUARJA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Obisk v muzeju 13.30 DNEVNIK 17.00 Program za najmlajše 18.30 Argumenti: Za kulisami 19.20 Jaz in moji trije sinovi 20.00 DNEVNIK 20.40 TOPKAPI, fili- 22.40 Neposredna srečanja — Bon-ta loro — Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim: prireditve 13.00 Dnevnik 2 —vOB 13. URI 13.30 Otroštvo v današnjih dneh. 17.00 Ri sani film HITLERJUGEND 18.35 Rubrike Dnevnika 2 18.45 Van der V alk: OSUMNJENI DENAR. Film, 19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.55 Črna puščica, 22.05 Človek in znanost: ,tPrehod-nlk v kletki* 22.55 Vidim, slišim, govorim: Knjižna oddaja. Ob koncu DNEVNIK 2 — zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.10 POROČILA ■ 9.05 Mladinski zbori 10.00 M. Achard: Hočete igrati z mano, mlad. igra 11.55 Pustolovščine z Blasiusom 12.55 POROČILA 14.00 Mini show z G. Jovanovič 14.30 črnogorske narodne pesmi 14.50 TV Skopje za novo leto 15.50 Skrivnosti globin 16.15 Tega nismo obravnavali, 17.55 POROČILA 18.00 ŠPORT V LETU 1976 19.30 DNEVNIK 20.00 P. Božič: BARAKARJI, 22.00 DNEVNIK 1 Koprska barvna TV 20.15 DNEVNIK 20.35 Izumirajoči svet: šiluki 21.35 ANN MARGRET SHOW Zagreb 20.30 iivljSnje je koledar 21.10 LEPŠE OD SANJ TRSI A 7.00, 8.00, 11.30, 12 45, 17.00, 19.15 Poročila; 7.20 Dobro juti o; 8.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Obletnica tedna; 9.40 Koncert; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Kul turna beležnica; 14.05 Z glasbo po svetu; 14.30 V zrcalu časa; 15.45-16.30 Slov. g’asbeni mojstri; KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.00, -17,30,0* 18.30, 20.30 Poročna; 8.30 Strani iz albuma; 10.10 Oddaja za mladino; 10.30 Poje E. Nanis; 11.45 Orkester Kiessling; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče: 14.35 Pismo iz . ; 15.00 Rsdijska šola; 15.30 La Vera, Romagna; 16.30 Koncert: 17.00 Primorski športniki v 1977; 18.00 Glasbeni koktajl; 18.30 Dva zbora; 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Naši pevci; RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19:00 Po ročila; 7.30 in 8.40 Kronike in popevke; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.30 Folklorna glasba; 13.30 Ita lijanske in tuje plošče; 15.35 in 17.35 Glasbeno-govorni spored; 19.40 B. Bacharach; 20.15 Zdrav stvene novosti; 20 35 Dva glasova in ena kitara; 22.05 Sodobni glasbeniki. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po .ročila; 8.08 »Dan zimskih sanj«; 9.05 Pisan svet pravljie; 9.20 Glasba za mladi svet; 10.45 Tu ristični napo.ki; 11.05 Nina Prešeren: Pota planiranega razvoja; 11.45 Pihalna godba iz Trbovelj; 12.10 Opoldanske melodije; 13.20 Zunanjepolitični dogodki v letu 1976; 14.05 Pesmi osvobodilnih gi bani; 15.15 Trenutki z Mozartom; 15.50 VI. Kocjančič: Tespisov voz; 17.35 Slov. zemlja v pesmi; 18.05 Idile in romance; 18.25 Zvočni signali: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zadovoljni Kranjci; 20.00 J. Laforgue: Hamlet; 20.40 Operni koncert; JUG. TELEVIZIJA OD 4. DO 8. JANUARJA 1977 TOREK, 4. januarja 10.00 in 12.00 TV šola; 15.05 Smučarski skoki; 17.05 »Volk delal za lisico* (zverinice iz Rezije); 17.25 Debelinko; 18.10 Glasbena oddaja; 18.45 Po sledeh napredka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Diagonale; 20.35 Balzac; Blišč in beda kurtizan; 21.35 A. Berg: Woz-zek; 22.25 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik; 20.35 Fredš, film; 22.00 Aktualna tema; 22.35 Slov. oktet. SREDA, 5. januarja 10.00, 12.00 in 14.00 TV šola; 17.10 Z besedo in sliko; Dedek ježek; 17 25 Ital. muzeji; 18.10 Od zore do mraka; 18.45 O glasbeni umetnosti; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Veliki diktator, film; 22.10 Smučarski teki v Bohinju; 22.35 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19,55 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik; 20.35 Simplicissimus; 21.25 Od Sutjeske do Gačkega polja; 22.00 Jazz festival. ČETRTEK, 6. januarja 10.00 in 12.00 TV šola; 15.20 Smučarski skoki; 17.20 Čar gozda, prvi del; 18.10 Obzornik: 18.30 Čebelica se prehladi; 18.45 Jole, Jole, nadaljevanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Že dobite, nadaljevanka; 20.35 Koncert v Prevaljah; 21.50 Mehiške maske; 22.05 Smučarski teki v Bohinju; 22.20 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 18.30 Smučarski skoki; 19.55 O-troški kotiček; 20.35 Divja griva, film; 22.05 Socializem v svetu; 22.40 Zabavno glasbena oddaja. PETEK, 7. januarja 10.00 in 12.00 TV šola; 17.10 Kri- žem kražem; 17.25 Pisani svet; 18.10 Ansambel M. Dovžana; 18.45 Deliblatska pustinja; 19.15 Risan ka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Notranjepolitični komentar: 20.05 H. Turunen: Vetrnjak; 21.05 Jedi so zdravilo za zdrave: 21.35 Ulice San Francisca; 22.25 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanke; 19.15 Dnevnik; 20.35 Premišljen zločin, film; 22.05 Glasbeni nokturno. SOBOTA, 8. januarja 8.00 Mala čebelica; 8.30 Jole, Jole, nadaljevanka; 9.00 Zverinice iz Rezije; 9.15 Skrivnosti globin. 10.00 H. Turunen; Vetrnjak; 10.55 Slalom za moške, prenos; 12.00 Po sledeh napredka; 15.55 Obzornik; 16.10 Košarka: Kvarner Brest; 17.45 Charlottina pajčevi na; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.00 Moulin Rouge, film; 22.05 Dnevnik; 23.00 Kvartet EJvin Jones. KOPRSKA BARVNA TV 1C.10 Košarka; Kvarner Brest. 18.30 Smuški spust za moške; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Maščevalci, film; 21.25 Bojevnikov počitek, film. PRIMORSKI DNEVNIK 5 m mm Hi ■ M. ,Embargo na uredništvo' Na Madžarskem prepovedali zaposlovanje nove administrativne delovne sile — Diplomiranci naj opravljajo svoj poklic — Usmerjanje na podeželje BUDIMPEŠTA, decembra — Svoboda ponudbe ln povpraševanja po delovni sili na Madžarskem je zdaj deloma okrnjena, še bolj pa bo okrnjena prihodnje leto, čeprav ostaneta ponudba delovne sile in povpraševanje po njej še nadalje načeloma svobodna. Nekaj mesecev že velja popolna prepoved zaposlovanja administrativne delovne sile v katerikoli obliki, od novega leta pa bo veljala uredba, po kateri se pet kategorij diplomi ranili strokovnjakov — pedagog), pravniki, zdravniki, zobni tehniki ln lekarnarji — ne bo moglo zaposlovati tani in tako, kjer ln kakor kdo želi, marveč na podlagi razpisov, ki jih lahko pripeljejo v službo tudi tja, kamor sami ne bi želeli. Ne glede na to, kako kdo te omejitve tolmači, bodo očitno obveljale, in ker na Madžarskem doslej na tem področju niso urejali stvari na ta način, se javnost za nove rešitve močno zanima ln razpravljal o njin. »Uradniški embargo«, kot so nekateri imenovali prepoved zaposlovanja administrativne delovne sile, je po uradnem zatrjevanju pokazal svoje prednosti, zato so pri tzj ideji z nekaterimi prilagoditvami — v bistvu ostali tudi naslednja leta. Ker pa v zadnjem času nikakor ni bilo mogoče zapolniti izpraznjeno mesto uslužbenca z novo delovno močjo, niti v primeru smrti ali upokojitve, temveč so jih razmeščali v okviru podjetja ali ustanove, so zdaj namesto prepovedi zaposlovanja uvedli prepoved povečevanja administrativne delovne sile. To je torej prožnejši ukrep. Praktično to pomeni, da mislijo za zdaj obdržati število na tej ravni, hkrati pa ga do leta 1980 zmanjšati za 5 od. stotkov. Tista podjetja in ustanove, ki bodo to znižanje dosegle že do konca leta 1978, bodo imele pravico s tem ustvarjeni prihranek v denarju izkoristiti za dodatno zvišanje plač svojim delavcem in uslužbencem. Kdor bo to storil do konca leta 1979, bo lahko izkoristil samo 50 odstotkov od ustvarjenega prihranka. Vsi tisti, ki bodo to dosegli pozneje, se pravi do postav, ljenega roka, pa bodo izgubili pravico do tega zneska. To je ukrep, si spreminja prejšnje precej toge uredbe o popolni prepovedi zaposlovanja administrativne delovne sile, hkrati pa vpliva tudi stimulativno. Morali so ga sprejeti med drugim tudi za. to, ker so se že docela zaprla vrata pred deset.tisoči tistih, ki končajo administrativne srednje in druge podobne šole in ki nimajo nobene druge kvalifikacije kot za »uslužbenca«. Mnogo več kot ta ukrep pa Je vzbudila pozornosti v |av-nosti uredba o obveznih raz. piših za pet omenjenih strok na pedagoškem, pravnem in zdravstvenem področju. Praktično jo tolmačijo kot administrativno usmerjanje delovne sile. Vpeljana je obvez- nost vsakega diplomiranega študenta, da se prijavi na razpis iz njegove stroke s pogoji, ki jih postavi resorno ministrstvo in ki upoštevajo potrebe te stroke. Razpisi največkrat ponujajo zaposlitev na deželi, zunaj Budimpešte in velikih mest, saj je predvsem v manjših krajih čutiti največjo potrebo po strokovnjakih. Težava Je edino v tem, da večina diplomantov noče na deželo. Gre za oceno oziroma pogoj, da bo s tremi razpisi, kolikor jih ponudijo na izbiro enemu kandidatu, vprašanje njegove zaposlitve rešeno. Ce pa se kandidat ne prijavi na noben razpis, do katerega ima formalno pravico, bo moral leto dni čakati doma, ker ga nobena usta. nova in podjetje v državi nima pravice zaposliti. S tem bodo nedvomno napravili konec dokaj razširjeni praksi, da pedagogi, zdravniki, zobni zdravniki, lekarnarji ln pravniki, ki doslej niso mogli dobiti mesta v svoji stroki, kakršnega so želeli, ali pa so se mu izogibali zaradi nizkih plač (zlasti pedagogi) — bežijo iz svoje stro- „Škandal Freitas" Portugalski socialni demokrati branijo terorizma obtoženega oficirja — Spet nova ofenziva proti socialistom Portugalska je bogatejša za novo politično afero. Ljudska demokratična stranka, ki se je preimenovala v socialnodemokratsko, se je namreč z vso svojo politično težo zavzela za nekdanjega komandanta policije v Oportu, ki so ga pred nekaj meseci aretirali pod obtožbo, da Je bil vpleten v vrsto terorističnih atentatov, ln so ga sedaj uradno odstavili z njegovega službenega mesta. Vodstvo socialnodemokratske stranke za severni del države, kjer je stranka najmočneje zasidrana, je uradno sporočilo, da »mora jaWio lzJ raziti priznanje vojaku' k5v-10 bil nepremagljivi braWflf’Jffoj ti totalitarističnih!'" silafti,' iti so ga hotele zrušiti...« Afera je doživela več senzacionalnih preobratov, značilnih za portugalsko stvarnost v današnjih dneh. Poleti, po parlamentarnih in predsedni-ških volitvah, je Portugalsko, predvsem severni del države, zajel val terorističnih akcij, naperjenih proti levičarskim organizacijam in posamezni- kom. V bombnih atetantih je nekaj ljudi izgubilo življenje, še več je bilo ranjenih, pa tudi gmotna škoda ni bi-MnWftaJftna.'GMiganl centralne sodne poliči je so v zvezi s 'h j,čiskkW'Bl teh atentatih are-jimfe 1 tildi šfefa policije v Oportu majorja Moto Freita-sa zaradi utemeljenega suma, da je podpiral teroristično nasilje in ščitil teroriste. Freitas je bil tri mesece v preiskovalnem zaporu, potem so ga izpustili, očitno na podlagi kompromisnega sporazuma v vrhu revolucionarnega sveta, nenadoma pa se je novembra pojavil na javni Lovci in rakete Ali naj Avstrija nabavi za svojo armado lovce-pre-strezmke ali naj raje poveča rezervno vojsko (Land-wehr — domobranstvo) za 150.000 ljudi? Druga zadeva, ki se je ravno pred prazniki zavila v nov zaplet, pa je »slučaj brigadirja Tomschitza« z vprašanjem: ali se je Bundesheer res hotel opremiti z raketami? Rakete ima dandanes seveda katerakoli armada, za avstrijski Bundesheer pa še zmeraj velja omejitev po 13. m 17.) členu državne pogodbe, ki v Avstriji izrecno prepoveduje »specialna orožja«. Sem spadajo tudi rakete (točka c) 13. člena govori sicer o »projektilih na lastni pogon«). Zadeva z brigadirjem ičdn med polkovnikom in generalmajorjem, ki so ga medtem že odpravili) Tomschitzem se je začela dokaj nedolžno: brigadir naj bi bil zapleten v ne docela jasne kupčije z manevrskimi naboji (vsekakor v častitljivi vsoti 50 milijonov šilingov). Ko je hotel Tomschitz, šef nabavne službe Bundeheera podtakniti akt o nakupu svojemu ministru LUtgendorfu v podpis, je bil naglo suspendiran. Toda baje silno neprijetni brigadir (»čisti primer shizofrenije«) je naredil izpad v javnost preko ljudski stranki naklonjenega tednika »Wochenpres-se«. Pokazalo se je, da ni šlo le za manevrske naboje, temveč za več tisoč granat za tanke »Klirassier«, ki Jih izdeluje domača firma Steyr-Daimler-Puch in najbrž za trikotno kupčijo med francosko firmo (SOFMA), izdelovalko granat, Tomschitzem (ali Bun-desheerom, tu Je zadeva nejasna) ter neko tretjo državo ali državami (verjetno arabskimi ob Zalivu). In še več — tik pred božičem je dobro obveščeni vojaški komentator »Die Presse« Posanner, sam bivši oficir, razkril, da Je Tomschitz pravzaprav pripravljal domačo produkcijo (prepovedanih) vodenih Izstrelkov. Brigadir je to tudi potrdil. Tu se najbrž začenja strankarska politika — desničar Tomschitz je bivši član ljudske stranke, zdaj pa vpisan pri »svobodnjakih«. Vendar si je s tem podatkom mogoče razlagati le njegovo zgovornost za opozicijska tisk (vladi naklonjena glasila se v zadevo ne spuščajo dosti). Zadeva služi najbrž za novo netivo kritike celotne obrambne politike vlade SFO kot jo vodi (nesocialistični) šef resora LUtgendorf. V tak ovir spada tudi zadeva s prestrezniki (najverjetnejši izbor je izraelski »kfir«). Nabava 25 letal terja ogromno vsoto okrog 5 milijard šilingov (k temu pa še 20 odstotkov vsote letno za vzdrževanje) in je zato za vse stranke dokaj vroče železo, pn čemer dolžijo socialisti opozicijo, da zavlačuje odločitev. Tako Je prišlo do predložitve na čas po 18. Januarju, ko naj bi o tem odločal svet za državno obrambo, v katerem je zastopana tudi opozicija, ki si rada lasti »resnično« skrb za obrambo republike. Iz teh virov (in v glavnem desno usmerjenega oficirskega zbora) prihajajo tudi alternative o uporabi milijard za okrepitev rezervnih potencialov. Docela drugo vprašanje, ki ga zastavlja izvenparlamentama opozicija (t. j. KPO) pa je, ali mala Avstrija res potrebuje prestreznike zase, ali v prid koga drugega in jih povezuje z že postavljenimi, izredno dragimi radarskimi opazovalnicami in napravami za vodenje letal. J. S. slovesnosti in sicer v sprem, stvu poveljnika severnega vojaškega okrožja generala Pi-resa Velose, ki ga štejejo med močne osebnosti vojaške desnice. Te dni je notranje ministrstvo končno sklenilo, da majorju Freitasu dokončno od-vzame položaj, s katerega je bil dotlej le suspendiran. Major je sedaj »na razpoloženju« nadrejenemu vojaškemu poveljstvu, ker je uradno še vedno član oficirskega zbora. Vodstvo socialnodemokratske stranke je z javnim sporočilom protestiralo prav proti temu sklepu notranjega ministrstva, in s tem se-veda tudi proti enobarvni socialistični vladi premiera So-aresa, ki je v parlamentu v manjšini. Poteza je torej le sestavni del ofenzive, ki jo socialni demokrati in desnica iz CDS vodijo proti Soare-su, da bi omajali njegovo že tako krhko pozicijo in izsilili od predsednika republike, da bi se odločil za razširitev vlade s socialnimi demokrati in kako vojaško osebnostjo. Pred občinskimi volitvami so v Lizboni kot verjetnega predsednika takšne vlade, če bi do nje prišlo, omenjali ime generala Piresa Velose. V določenem smislu pa je sporočilo socialnodemokratske stranke tudi defenzivno. Ukrep notranjega ministrstva je namreč močno prizadel ugled in politično pozicijo Piresa Velose, ki je tako demonstrativno vzel v zaščito terorizma obtoženega majorja in pokazal, da »ne pušča na cedilu prijateljev v sili«, kar je podprl z grožnjo njemu nenaklonjenih časopisov, češ, da »jih bodo sežgali takoj, ko bodo izšli«. General Veloso je bil namreč politično prizadet že ob nekem drugem ukrepu, ki ga je sprejel revolucionarni svet: da bi preprečili koncentracijo oblasti so namreč sklenili, da člani revolucionarnega sveta (vsi so oficirji) ne morejo hkrati obdržati tudi svojih operativnih funkcij v vojski; odločiti se morajo za eno ali drugo. Tudi general Veloso je bil postavljen pred to izbiro in se odločil, da odide iz revolucionarnega sveta in obdrži poveljstvo severnega vojaškega okrožja. Skratka, odrekel se je vzvodu političnega odločanja in obdržal vzvode moči in pritiska. V »aferi Freitas« Je doslej ostal diskretno molčeč, njegov štab pa je pojasnil, da je »njegova molčečnost le začasna«. Afera Freitas je torej samo eden od simptomov konfrontacije na političnem in vojaškem vrhu Portugalske, ki je z opravljenimi občinskimi volitvami dokončno stopila v areno parlamentarnega političnega boja. M. S. ke in se zaposlujejo v drugi, konjunkturni stroki. Na Madžarskem ni redkost, da se najdejo ljudje s strokovno izobrazbo med poklici, kot so natakarji, taksisti, receptorji, turistčni vodniki itd. Madžarska pa nima toliko delovne sile — pravijo tukaj — da bi si lahko privoščila to razkošje, zato si jemlje pra. vico, da z usmerjanjem delovne sile na teh področjih zboljša pogoje za normalno funkcioniranje posameznih služb. To velja zlasti za pedagoge. Na Madžarskem je danes okoli 350.000 diplomiranih strokovnjakov, kar bi bilo glede na število prebivalstva docela zadovoljivo. Na 10.000 prebivalcev pride npr. 26 zdravnikov, kar je tudi v evropskem merilu precejšen dosežek. Toda težava je v tem, da so tako zdravniki kakor tudi drugi zelo neustrezno razporejeni in jih je treba z intervencijo bolje razmeščati. Po demografskih prognozah bodo čez petnajst let na tem, da ravno iz kroga najboljših strokovnjakov odide v pokoj v enem samem desetletju toliko ljudi kot v dvajsetih minulih letih skupaj, zato mora biti dolgoročna politika glede delovne sile, kot ugotavljajo, že danes veliko bolj načrtovana, pa četudi bi ji bili primešani nekateri elementi prisile. MILOŠ COROVIC Spodrezani frak Na podlagi dekreta, ki ga je 20. januarja posredovala domači in tuji javnosti radijska postaja Bangui (Centralnoafriško cesarstvo) je cesar Boka-sa I. sklenil preseliti prestolnico iz Banguija v Be-ringo, od koder so njego-vi predniki. Na podlagi tega dekreta je cesar, utelešenje centralnoafriške nacije, obvezan stanovati v svoji cesarski rezidenci v Beringu. Cesar se — tako pravi dekret — lahko pojavi v . javposti t samo ob posebnih priložnostih, na primer ob velikih nacionalnih slovesnostih. Vse manijestacije, vštevši diplomatske sprejeme in sprejemanje šefov tujih driav, vodi ministrski predsednik, cesar pa lahko sprejme tuje osebnosti, če mu čas to dopušča. Drug cesarski dekret pa je vsem institucijam cesarstva naložil, da po svojih najuglednejših predstavnikih uradno in kar najbolj slovesno 21. decembra čestitajo njegovemu cesarskemu veličanstvu ob prevzemu cesarskih dolžnosti. Dekret se nadaljuje takole: »Ob izrekanju čestitk je predpisana naslednja garderoba: spodrezani frak in bele rokavice za člane vlade in diplomatskega zbora. V primeru, da ni na razpolago fraka, je priporočljiva temna obleka s črno kravato.« Na hanojski zaslon projicirani Jug Podrobnejša razčlenitev TV. kongresa vietnamske partije dela, ki se je na tem kongresu preimenovala v komunistično partijo Vietnama, zaradi pomanjkanja avtentičnih informacij še ni možna; kongres se je končal 20. decembra. Na podlagi že dostopnih informacij pa je moč opozoriti na nekatere vidne značilnosti. Prva je vsekakor ta, da kongres kljub času, v katerem je bil sklican (po zmagi nad ameriško intervencijo in po združitvi dežele v enotno državo) ni posvetil veliko pozornosti, tako imenovani »visoki politiki«, marveč se je lotil predvsem praktičnih vsakodnevnih problemov. V tej zvezi Je vzbudil pozornost govor generala Gi-apa. Zmagovalec v Dien Bien Phuju in strateg zmage v Južnem Vietnamu ni govoril veliko ne o mednarodni politiki ne o vojaških zadevah, marveč predvsem o potrebi, da je treba deželo razvijati na podlagi znanosti in modeme tehnologije, medtem ko generalni sekretar Le Duan ni skrival, da je za tak razvoj potrebna tuja pomoč in se izrekel za »normalne odnose« in celo za sodelovanje z »vsemi državami z različnim sistemom«. Trenutno je še težko odgovoriti na vprašanje, v kolikšni tneri je Južni Vietnam zastopan v političnem vrhu v Hanoju. Na prvi pogled se zdi, da ta zastopanost ne ustreza mednarodnemu ugledu, ki sta si ga FNO in začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama pridobila med osvobodilnim bojem. V politbiroju, ki šteje 17 članov, so samo tri osebnosti z Juga: Pham Hung (nekdanji šef osvobodilne vojske), Nguyen Van Linh, sekretar partijskega komiteja v mestu Hochiminh (bivši Sa.igon) in Vo Chi Cong. Nihče iz nekdanje začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama ali iz bivšega vodstva FNO ni v politbiroju. Prav tako ni znano, kakšen vpliv so v Hanoju ohranile nekdaj legendarne osebnosti, katerih imena so bila neločljivo povezana z osvobodilnim bojem v Južnem Vietnamu. Tudi še ni znano, kako je revolucionarni Jug zastopan v novem centralnem komiteju, ki se je od 47 članov povečal za 101 člana. Pozornost pa je vzbudil nov organ kontrolne komisije pri OK, ki ga vodi general Song Hao. Naloga tega organa bo, »prečistiti članstvo partije na Jugu m politično ne dovolj osveščene člane partije zamenjati z novimi«. V tej zvezi kaže omeniti tudi personalno spremembo v politbiroju, v katerem so ostali vsi dozdajšnji kadri razen enega: Hoang Van Hoan, borec iz prvih dni vstaje proti francoskemu kolonializmu ni več na spisku članov politbiroja. M. S. Poseganje v tabu V ZDA sramežljivo priznavajo, da bi delavsko soodlo-Čanje utegnilo biti pomemben dejavnik pri storilnosti OD DOPISNIKA »OSLOBODJENJA« ZA »DELO« NEW YORK, 28. dec. — V Ameriki že davno ugotavljajo, da je obdobje tehnološkega napredka, ki je prineslo Izredne proizvodne rezultate, prišlo v fazo, ko tehnologija počasneje napreduje oziroma njen razvoj stagnira. Kako doseči, da bi ljudje In stroji več proizvajali — to .je zdaj poglavitna skrb strokovnjakov za spodbujanje poslovnih rezultatov, mena-žerjev in sindikalnih voditeljev, ki se vsi skupaj vključujejo v ameriški konglomerat busl-nessa, imenovan partnerstvo kapitala in dela. Pri teh poskusih, da bi našli nove, sveže ideje za večjo produktivnost, je zlasti značilno, da posvečajo večjo pozornost vlogi delovne sile v proizvodnem procesu. Vsa dosedanja ameriška izkušnja je slonela na tem, da organizatorji proizvodnje in tehnološki strokovnjaki natančno določajo ravnanje delovne sile, kot da je pripadajoči mehanični del naprav brez svojih, sugestivnih hotenj in drugih interesov. Nedavno je bil v Washing-tonu sestanek izvedencev, ki so razpravljali o »prihodnosti produktivnosti«. Konferenco je organiziral ameriški center za produktivnost in kakovost delovnega življenja, ki je sicer zvezna agencija. Na dvodnevnem posvetovanju je bilo izrečenih veliko predlogov, pa tudi opozoril, da ni mogoče tako hitro pričakovati rezultatov, kakršne so dosegali v nedavni preteklosti in za katere gre zasluga odkrivanju in uporabi cele vrste tehnoloških inovacij. Strokovnjaki predvsem poudarjajo, da mora ameriško gospodarstvo še naprej dajati precejšnja finančna sredstva za raziskave in raz- Odgrnjena tančica »Ljudem« odstranjeni deli so živalskega izvora — Posegi z golimi rokami dajejo pozitivne rezultate - Previdnost BRUSELJ, 27. dec. — Skrivnosti filipinskega načina zdravljenja, o katerih smo že poročali (»Delo«, 23. 11. 1976), še vedno burijo duhove v belgijskih medicinskih krogih. Nedavno je profesor primarij Mevvissen na posebni tiskovni konferenci razkril rezultate mikroskopskih analiz stotine vzorcev tkiva, ki jih Je padar Placido v Manili odvzel belgijskim pacientom. nih pričevanj se belgijski zdravniki strinjajo v tem, da še nikomur ni uspelo nesporno dokazati, da gre samo za nenavadno spretno rokohi-r- ' Pred objalvo rezultatov jih je primarij Mewissen primerjal z rezultati analiz primarija Maldaguea z louvainske univerze, Rezutate obeh je preveril šč primarij Broubers z veterinarske fakultete v Cureghemu. Primarij iMewis-sen je povedal, da so na podlagi znansttene, analize vsi trije prišli do zaključka, da gre za tkiva živalskega izvora, vendar niso mogli ugotoviti, od katere vrste živali. Za nekatere vzorce so celo ugotovili, da so bili vzeti te pred Placidovlmi operacijami, ker so s« že pričeli razkrajati. Zdelo bi se torej, da so belgijski zdravniki prišli do sklepa, da gre le za rokobitr-stvo, ne pa za čudežne metode zdravil eri ja. Zato preseneča zadržanost primarija Me-wissena, ki je dejal, da kljub temu še niso razjasnjene vse skrivnosti filipinskega zdravljenja. Njemu samemu se zdi na primer nerazumljivo, kako je Placido lahko uspešno operiral neko paoientko, ki je trpela zaradi zlate žile. Prav tako so nepojasnjena zanesljiva pričevanja o podobnih operacijah ali ozdravljenjih z golimi rokami, katerih pozitivni rezutlati so nesporni. Zaradi mnogih verodostoj- stvo. Opazovalci, ki so bili v Manili ali Baguiou, priznavajo, da sta zla^l Placido in Agpaoa delala v pogojih, kjer so bile možnosti za prevaro skrčene na najmanjšo možno mero: v praznih sobah, skoraj brez vsakega pohištva, padarji oblečeni v srajce s kratkimi rokavi in hlače brez žepov. Na zahtevo prič so pred operacijo pokazali prazne roke. Kar pa belgijske zdravnike najbolj bega, je pripravl,e-nost padarjev, da jim brez nadaljnjega izročijo vzorce odstranjenih tkiv. Čeprav je padar vedel, da bodo vzorce mikroskopsko analizirali, jih Je Placido vendar izročil primariju Mevvissenu. Isto velja tudi za druge padarje. To je še bolj presenetljivo, ker so medtem znanstvene analize pokazale, da domnevni tumor iz trebuha neozdravljivo bolnega 15-mesečnega Thierryja Iz Rocheforta, ki ga je odstranil Agpaoa, ni nič drugega kot drobovina nekega malega sesalca. Toda kako spet pojasniti, da se je zdravstveno stanje malega Thierryja izboljšalo, pogumnejši govore jo spoznanja zahodne psiho- celo o ozdravitvi, čeprav je bila zahodna medicina v njegovem primeru nemočna. Dr. Dierkens, profesor psihologije na bruseljski univerzi, meni, da gre v primeru prevare za psihosomatske mehanizme,,-ki deleč presegat . sP9ra?U111' izdelajo skup- procesu pa dati zdaj tudi no-voj, v celotnem proizvodnem vo vlogo zaposlenim delav cem. Vse to bistveno seveda ne spreminja družbenega položaja delovnih slojev, temveč Jih prilagaja sodobnemu proizvodnemu procesu z namenom, spodbuditi večjo produktivnost, tako da bi od tega tudi sami imeli nekatere materialne koristi. V prvi vrsti omenjajo nove programe, ki bodo tudi delavcem pri proizvodnem traku naložili več odgovornosti. Upajo, da jih bo to spodbudilo k večjemu delovnemu naprezanju. Drugič, omenjejo posebne nagrade za povečano proizvodnjo in dajejo možnost »prožnega delovnega časa«, ki bi bolj ustrezal sedanjemu načinu življenja zaposlenih. In tretjič, v načrtu imajo delavsko-menežer-ske skupine, ki bi pripravljale skupne projekte za dela. V ameriški proizvodnji je čutiti stagnacijo tako na industrijskem področju kakor tudi na širokem torišču raznih storitev in servisov (do leta 1966 je proizvodnost naraščala povprečno na leto za 3,8 odstotka, od 1966. do 1971. leta je ta stopnja rasti padla na 1,8 odstotka, od 1971. leta do letos pa je zdrknila na vsega 1,1 odstotka). Ta stagnacija je nevarna življenjskemu standardu in grozi, da bo iztrgala inflacijo nadzorstvu in da bo ameriško blago na svetovnih tržiščih po-staio nekonkurenčno. Predlagane inovacije niso zgolj zamisli, temveč so strokovnjaki s prvimi prak tičmmi primeri že dokazovali njihovo vrednost. Tako opozarjajo na izkušnjo iz nekega mesta v državi Michigan, kjer se je iz ekonomske krize leta 1971 zaradi velike stavke in grožnje prodajal, cev, da bodo zaprli vrata tovarn, rodil »projekt prednosti«. Tedaj so menežerji in sindikalni voditelji dosegli Zboljšati storilnost in zmanjšati proizvodne stroške. O teh sporazumih pravijo, da so ozračje nasprotij spremenili v ozračje sodelovanja. V tovarnah avtomobilskih delov in v neki tovarni roto papirja kot tudi v vrsti drugih obratov v Michiganu, ki so bili na robu bankrota, so poiskali proizvodne rešitve, s katerimi so ohranili popolno zaposlenost kot tudi konkurenčnost svojega blaga na trgu. Poleg skupin za proizvodne programe so poiskali še druge načine uspešnejšega dela (ve-čina ameriške proizvodnje je sicer organizirana tako, da ne daje posebnih spodbud za boljše delo, a tudi ne trpi, da bi proizvodnja zdrsnila pod predvidene proizvodne minimume), nadalje omogočajo delavcem, da se dogovarjajo o svojem delovnem času v okviru določenih meja, dajejo jim ugodnejše pogoje za letne oddihe, upoko-jitev itd. Dosedanji ukrepi so sicer še skromni. Vse to so šele začetki ali sramežljive napovedi. Vendar pa prvikrat priznavajo, da delavsko soodločanje lahko pripomore k večji produktivnosti. Z nagradami, ugodnostmi in drugimi spodbudami se proiz-vodnost zboljšuje. Toda to odločanje delavcev pri dogovarjanju in upravljanju je tista meja, pri kateri ameriški business najtežje še dalje popušča. To je v glavnem meja, kjer se lastniki kapitala ločijo od tistih, ki v proizvodnem procesu ponujajo svojo delovno silo. EFRAIM KURTAGIC ne programe za boljše na- somatske-medicine. Do razkri- 8ra,WW)e delavcev m večjo tja Sfcnvh6štl"je 'težko priti,Lprpduktjvjiost. ker se pacienti na nasvet fili- Prvikrat so delodajalci in pinskih padarjev nočejo pu- menežerji priznali, da je ve-stiti pregledati. liko delavskih žalitev upravi- čenih in da imajo delavci BORIS VERBIČ I svoje zamisli o tem, kako M dne Pril ivnik -morski dne vnik Priznanja dinarju Ugodne ocene zahodnonemškega gospodarskega tiska o obvladanju inflacije — »Dinar že skoraj konvertibilen« BONN, 28. dec. — »Beograd uspešno obvladuje gospodarstvo« In »Dinar je že skoraj konvertibilen« sta le dva značilna naslova številnejših poročil o stabilizaciji jugoslovanskega gospodarstva, ki smo jih v zadnjih tednih zasledili v zahodnonemškem tisku. Ce pa tako ugodno ocenjuje še osrednji specializirani gospodarski dnevnik »Handelsblatt« iz Dussel-dorfa (obe besedili sta njegovi) imajo njegove ugotovitve toliko večji odmev v gospodarskih krogih Zvezne republike Nemčije. Predlogi in molk Perujska ofenziva za začetek trojnih pogovorov o bolivijskem izhodu na Pacifik — Čilska hunta še molči o tem Po skoraj enoletnem molku so v Peruju siprožili pravo ofenzivo za začetek trojnih pogovorov o rešitvi domala sto let starega problema, ki Je najbolj žgoč za Bolivijo, neposredno pa prizadeva tudi Peru In Čile. Gre za staro bolivijsko željo, da bi spet dobila izhod na Pacifik, ki so jo sedaj posredno podprli tudi v Limi, najprej z objavo perujskih predlogov za rešitev tega vprašanja, zadnje dni pa tudi z uvodniki v časopisih, v katerih Je rečeno, da je Peru s temi predlogi ponudil pogajalsko roko Čilu, vendar pa da so se sedaj v Santiagu obdali z molkom. S to politično ofenzivo Je Peru pritegnili bolivijskim zahtevam, naj se predstavniki telj treh držav Čimprej vsede-jo za pogajalsko mizo m končno za vse tri strani zadovoljivo rešijo »gordijski vozel«, ki ovira navezavo boljših stikov med državami že od pacifiške vojne leta 1879. Takrat je namreč Ctle v spopadu z Bolivijo in Perujem po vojaški zmagi zavzel velik del perujskega in bolivijskega obalnega ozemlja (Peru je izgubil najjužnejšo pokrajino z mestoma Arico in Tacno, Bolivija pa jugovzhodno pokrajino Antofoga sta z istoimenskim glaivnim mestom, s tem pa tudi izhod na morje). Vse tri države so Ko ponazarja upadanje Ju-goslovanskega zunanjetrgovinskega primanjkljaja ln inflacijske stopnje, sklepa »Handelsblatt«: »Napori ju goslovanskc vlade, da bi zajezila večletno skokovito inflacijo ln kronični primanj kljaj v zunanji trgovini, so v zadnjih desetih mesecih letos prvič po letu 1974 obrodili vidne uspehe. Vse kaže, da se bo ta trend nadaljeval • Zaupanje v Jugosln. vansko valuto Je rezultat stabilizacije gospodarskih gibanj, ravno tako pa izvira iz dejstva, da Jugo. slavija kot pridružena čla niča OECD in polnoprav. na članica mednarodne banke oziroma mednarod nega monetarnega sklada objavlja — kot edina so ciallstlčna država nasploh — podatke o lastnih de viznih rezervah ter o za doižitvah v tujini. -udi v letu 1977«. Gospodarski strokovnjaki pa opažajo, da se povečuje »pritisk na proizvodne stroške podjetij« zaradi stalno naraščajočih davčnih dajatev in drugih ob remenitev, »ki pogosto niso v nikakršnem zdravem raz morju do stopnje, s katero narašča proizvodnja«. List imenuje absurdno stanje, da gre 45 odstotkov dajatev v javne proračune. V drugem članku prtmerjB ta gospodarski vestnik dinar z rubljem in zahodnimi k on vertlbilnimi valutami ter pra vi: »Presenetljivo Je, kako stabilen Je ostal dinar v zad njih dveh letih nasproti dru-gim konvertibilnim valutam sveta«. List ga primerja še posebej z marko ln ugotavlja da se menjalni tečaji za dl-nar na zahodnonemških ban kah gibljejo okoli uradnega včasih pa celo nad njim »Črna borza Je v Jugoslaviji sami nepomembna«, in to za,i radi liberalnih predpisov o devizah. ANTON RUPNIK \ PERU koridor Jez.Titicaca 150 300 oLA PAZ CHARANA BOLIVIJA Jez.Caipasa iPACIFIK ANTOFAGASTA ^ ClLE\ Co^I,pez 7 CHUO.UICAMATA ARGENTINA šele leta 1929 podpisale sporazum, po katerem je Čile vrnil Peruju del ozemlja z mestom Tacno, manjši del ozemlja pa tudi Boliviji, vendar brez izhoda na morje. vendar so bili ti predlogi nesprejemljiv) za Bolivijo in za Peru. Čile je namreč v zamenjavo za ozek koridor ob čilsko-perujski meji zahteval celo Poleg tega ta sporazum še j vrsto koncesij. Tako nai bi nroHvJfliflita >4 n e« /SJ1„ i_ TJ/-* ... J predvideva, da se Čile in Bolivija ne moreta brez perujskega soglasja dogovoriti o ozemeljskih nadomestilih Boliviji ob tromeji. Pred dobrim mesecem ie zato perujska vlada poslala Čilu predlog, v katerem soglašajo s tem, da Čile odstopi Boliviji ozek koridor ob čilsko-perujski meji, vendar z nekaterimi dodatnimi predlogi- Tako naj bi sedaj čilsko pristanišče Arica dobilo trojno čilsko-perujsko-bolivijsko upravo, pod trojno suverenostjo bi bil tudi ozek pas obale od Arioe do perujske meje, Boliviji pa bi v tem pasu dovolili zgraditi prista nišče, ki bi bilo pod njeno upravo. Dokaj verjetno je, da bi Bolivija z določenimi popravki sprejela ta perujski predlog, saj bi končno dobila izhod na morje, pa čeprav bi bila večina obalnega pasu pod trojno upravo, v drugi polovici decembra je po poprejšnjem negativnem odgovoru Čila na perujski predlog odpotoval v Santiago minister peirujske vojne mornarice Pa rodi Galliani, ki Je poskušal omečiti čilsko hunto, kaže pa, da za zdaj z bore malo uspeha. Po prvi zavrnitvi se je Čile pogreznil v molk, čeprav Je kazno, da bo moral na perujske predloge prej ali slej kaj več odgovoriti, saj tako Lima kot La Paz vztrajata, da se naj problem čimprej premakne z mrtve točke in na potezi je torej Santiago. Čilska hunta je dejansko že v začetku tega leta prišla na dan s predlogi, ki bi Boliviji zagotovili izhod na Pacifik, Bolivija dovolila Čilu izkoriščati rudna bogastva (predvsem premog in železo) na bolivijskem Jugozahodu ob meji med državama, Bolivija naj bi tudi na svoje stroške zgradila železnico od Arice do La Paza, ki pa bi To lahko brez odškodnine uporabljal tudi Čile, po drugi strani pa bi se morala Bolivija zavezati, da koridorja in obalnega pasu ne bo uporabljal« v vojaške namene, V La Pazu so takoj sprevideli, da bi po teh čilskih predlogih veliko več izgubili, kot pa dobili z izhodom na Pacifik, zato so jih zavrnili kot popolnoma nesprejemljive, podobno pa tu-di Peru, ki te ocenil, da M se po morebitnem sprejetiu teh predlogov čilski (vojaški in gospodarski) položai na tem območju samo še okrepil. Sedanji perujski predlog bi bil torej _ z določenimi korekturami — za Bolivijo neprimerno bolj sprejemljiv kot pa čilski, drugače pa je s Čilom. Trojna uprava v pristanišču Arica bi s čilskega zornega kota gledano pomenila, da Peru razširja svoje pravioe na tem ozemlju, ki jih ima že zdaj po sporazumu iz leta 1929 (perujski državljani lahko svobodno potujejo v Arico, poleg tega pa ima Peru pravico do uporabe železniške proge med Arico ln Tacno). Zato bo treba počakati na čilske »proti-predloge«, ki najbrž ne bodo mogli zaobiti perujskih želja po vsaj simbolični suverenosti nad nekdanjim perujskim ozemljem v obliki trojne uprave. AVGUST PUDGAR PRIMORSKI DNEVNIK 6 IZBOR IZ DELA SKULPTURA ZA VELENJE Kako nastaja Titov kip Model iz gline je končan — Nastal je v ateljeju profesorja Antuna Augu-stinčiča — Zamisel je nastala že med vojno v Jajcu — Vojak in vojskovodja OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA ZAGREB, 27. dec. — Vlodel iz gline predsednika Tita .je končan. V teh dneh hodo prišli livarji, ki ga hodo odlili iz mavca. Pri modelu je bilo treba popraviti nekaj malenkosti, na katere je opozoril v svojem ateljeju na Tuškancu v Zagrebu akademik profesor Anlun Augustinčič, ko smo ga obiskali in se pogovorili o tej njegovi skulpturi, namenjeni Velenju. Skulpturo si je dobro ogledal, jo obhodil in nato nekaj metrov proč od nje sedel. Akademski kipar in profesorjev asistent Vladimir Her-ljevič je sedel poleg njega in pričakoval njegove nasvete: »Sponka na jermenu čez ramena je preveč tesno oprijeta, škornji in hlače so malce preveč nagubane. Trše morajo biti izdelane,« je me nil profesor. »Vse drugo je dobro,« je rekel in se v spremstvu napotil v drugo dvorano svojega ateljeja, kjer je topleje, da bi ob kavici nadaljeval pogovor s svojim tajnikom in drugimi, ki mu dan sporočajo to in ono. Osem ton gline Model iz gline predsednika Tita so delali štiri mesece in pol od jutra do večera. V začetku jih je delalo šest, potem pa se je število delavcev zmanjševalo, tako da so pri izdelavi modela ostali trije: Vladimir Herljevič, akadem ski kipar in profesorjev asistent, Ivan Pavič, akademski kipar in sodelavec delavnice, ter mladi pomočnik, ki mu pravijo kar mladi Zagorec, ki je iz kraja, kjer je bil rojen Josip Broz. Na fotografijah je mogoče videti velikost skulpture Tita, vendar moramo vseeno omeniti, da je visoka 6,30 metra, širina prsnega koša je 2,10 metra, škorenj je visok pol drugi meter, stopalo je veliko en meter Sedanji model je trikrat večji od originalnega po količini materiala pa petnajstkrat večji. Kako veliko delo je bilo doslej opravljeno, pove tudi podatek, da so pri konstruk ciji potrebovali prek dva ku bična metra lesa, 23 kilogramov žice, nekaj manj kilo- gramov vijakov, žebljev in drugega materiala, da so lah ko iz osem ton gline oblikovali model. Antun Augustinčič se dobro spominja tistih dni, ko je opazoval predsednika v času drugega zasednja Avnoja v Jajcu, kako se je sprehajal po dvorišču sem in tja. »Za pomnil sem si ga in prav nič si nisem skiciral Njegov pes Tiger je ležal na dvorišču in budno spremlja, njegove korake. Skulpturo sem nato izdelal šele po vojni, in sicer leta 1947 v velikosti ?,09 me tra. Vse njegove poteze, dr ža, korak, prekrižane roke na hrbtu so mi ostali v tak šnem spominu, kot da bi bi lo to včeraj.« Iz časov v Jajcu se je profesor Augustinčič spomnil tudi anekdote, s katero je že lel podkrepiti, kako velik vpliv je imel Tito na partiza ne. »Nek ljubljanski arhi tekt, takrat je bil še študent, me je prosil, naj mu omogočim, da bi videl Tita. Ker sem stanoval v hiši, ki je bila poleg Titove, sem ga po klical k sebi in mu rekel, naj pogleda skozi majhno luknjico s črnim papirjem oblepljenega okna Josip Broz se je sprehajal po dvorišču Ko ga je zagledal moj zna nec, se je pred oknom mimo postavil in pozdravil Zakaj pozdravljaš, saj te on ne vidi, sem mu rekel, pa mi je odgovoril, da ni mogel drugače.« Lik človeka, misleca Vsi so si enotni v tem, da Je ta portret, ki bo stal v Velenju in ki je postavljen pred Titovo rojstno hišo v Kumrovcu, najboljši. Miroslav Krleža je, na primer, napisal v uvodu monografije Antuna Augustinčiča, ki jo je pred kratkim izdal zagrebški Privredni vjesnik v srbova-škem, angleškem, ruskem in nemškem jeziku, da ta Augu-stinčičev Tito v partizanskem vojaškem plašču ni prikazan v pozi komandanta na čelu svojih brigad. To je lik človeka, ki je razvil zastavo odpora v zgodovinskem trenutku, ko so se vsi politiki predali na milost in nemilost, kateremu se je glava nagnila zavoljo številnih skrbi, ko zamišljen hodi po dvorišču trdnjave v Jajcu. Vladimir Herljevič meni, da je to najboljši Titov portret, saj odseva vojaka vojskovodjo. državnika in misleca. V njem so zajete vse nje-gove vrline, pravi, tako da mu pri oblikovanju sploh ni treba gledati v model, ker ga čuti. Kljub temu pa ga je pri delu malce strah, ali bo naredil vse prav ali ne. S profesorjem pa imata precej podobne poglede, kar pa tudi ni tako čudno, če vemo, da je njegov asistent že dvajset let. Bil je tudi njegov učenec, v tem času pa je samostojno izdelal tudi enajst spomenikov, 26 doprsnih kipov, dve garnituri ligur dol-žine dva in pol metra itd. Za 85. rojstni dan Antun Augustinčič in njegov asistent sta si skupaj ogledala Trg maršala Tita v Velenju, kjer bo stala Titova skulptura. Prostor v Velenju sta ocenila za zelo lep za postavitev skulpture, ki bo skupaj s podstavkom visoka deset metrov. Ko je profesor videl trg, je takoj ocenil, da mora biti skulptu ra visoka šest metrov Kljub temu, da je glinasti model končan, bo še precej ____ ■■■■■■feS: OBSTRELJEVANJE RAKA — Novi obsevalni top v TRT (teleradioterapevtski) sUvbi Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki ga upravlja dr. inž. Primož Cevc. Foto: Svetozar Busič PRVI SPONTANI SAMOPRISPEVEK Kanon proti raku V enajstih letih 13.428 občanov in kolektivov darovalo 24,9 milijona din za novi »Rakov oddelek« v Ljubljani LJUBLJANA, 27. dec. — V enajstih letih, odkar je bil ustanovljen sklad za gradnjo in obnovo Onkološkega inštituta v Ljubljani, se Je na njem nabralo 24,9 milijonov dinarjev, ki jih je za naš »Rakov oddelek« prispevalo 13.426 občanov in delovnih kolektivov. To je bil prvi in povsem spontani samoprispevek za ustanovo republiškega pomena, v kateri so sodelovali in sodelujejo občani in delavci iz vse Slovenije, kot je na slavnostni seji sklada med drugim poudarila dr. Božena Ravnikar—Nataša, direktor Onkološkega inštituta v Ljubljani. 2e 1965. leta so posamezniki in delovne organizacije same začenjale pošiljati svoje prispevke za novi Onkološki inštitut- Prenekaterim osveščenim ljudem Je prešlo v navado, da so, namesto bogatega cvetja na grob bližnjega svojca, v spomin nanj začeli nakazovati denar na sklad. Zvrstile so se šolske akcije nabiranja papirja »Boj proti raku«, dinar, namenjen za proslave dneva žensk, 8. marca, ipd. številni obrtniki in kolektivi so SKladu priskočili na pomoč z denarjem za nakup najsodobnejših aparatur, pa tudi z različnimi gradbenimi materiali, ki so bili potrebni tako za obnovo starih bolni-tničnih prostorov kot za gradnjo nove TRT (telera- dioterapevtski ) stavbe. Posebej omembe vredna je akcija Ljubljanske banke, pri kateri se je 158 delovnih kolektivov, soustanoviteljev banke, iz ožje ljubljanske regije odpovedalo udeležbi na dohodku in ga prispevalo za Onkološki inštitut. Med darovalci je tudi množica posameznikov, ki so po več krat prispevali denar za boj proti raku, precej med njimi jih je iz drugih jugoslovanskih republik In celo iz zamejstva. Ves ta denar ni ležal v banki kot mrtev kapital, pač pa ga je sklad sproti obračal in občutno pomnožil. Delno ga je porabil za obnovo in modernizacijo starih bolnišničnih prostorov, delno pa za nakup modeme opreme za boj proti raku, med katero je za oko in tudi v praksi najpomembnejši ogromen pospeševalndk ali obsevalni top, ki ga angleški tehniki pravkar montirajo v novi stavbi TRT ob Ljubljanici za Onkološkim Inštitutom. Pred seboj imamo 6,5 ton težak obsevalni top, kije krog in krog obdan s poldrug me- ter debelim zidom, v katerega je na določenih mestih vzidana še 35 cm debela jeklena plošča (125 ton), zato da žarki ne bi uhajali. Top zaradi tega, ker gre za tri metre dolgo, na koncu »zlomljeno« cev, v kateri s pomočjo generatorja pospešujejo elektrone, ter jih kot v svinčnik ozkem curku usmerja ali razipršd na tumor, ki se skriva do deset centimetrov globoko v človekovem telesu. Novi obsevalni top velikan ima prodornejše žarke kot stari betatron, je uspešnejši ln predvsem hitrejši pri globinskem obstreljevanju raka-skih tvorb. V primerjavi z be-tatronom je kar dvajsetkrat urnejši ter ne nazadnje tudi zato učinkovitejši. V Sloveniji letno odkrijejo okoli 4-000 novih primerov raka. Po izkušnjah je kakih 2,500 zrelih za radioterapijo. Do 1. maja 77 bo novi velikan nared, nakar bodo na rakovem oddelku z vsemi topovi začeli obstreljevati zahrbtne rakaste celice. NIKO LAPAJNE dela pred postavitvijo skulpture predsednika Tita v Velenju za njegov petinosemdeseti rojstni dan. V januarju prihodnjega leta bo končan najprej negativni in nato pozitivni mavčni odlitek. Ko se bo mavec posušil, ga bodo razrezali na kose in jih odpeljali v livarno umetnin, ki se imenuje zadruga LIKUM. Tam bodo napravili odlitke iz brona, ki jih bo treba zvariti in patinirati. Vsa ta dela bo nadzoroval Vladimir Herljevič, pa tudi profesor Augustinčič, ki tudi sedaj, kljub svojim 76 letom, prihaja vsak dan v svoj atelje, kjer pozorno spremlja delo svojih sodelavcev pri iz. delavi te impozantne skulpture. BORKO DE CORTI ne tekma Tiskovna konferenca razgrnila nove načrte za vseslovensko srečanje pevskih zborov v Šentvidu pri Stični KIP VOJAKA IN MISLECA — Tako so skulpturo označili prvi kritiki, ki so jo videli narejeno v mavcu. Foto: J. Božič Težnja po kvalitetni zdravi množičnosti in še večji poudarek na udeležbi pevskih zborov iz zamejstva — to naj bi bili poglavitni značilnosti vseslovenskega tabora pev skih zborov v Šentvidu pri Stični v letu 1977. Na tiskov ni konferenci, ki je bila v ponedeljek v hotelu Turist s Ljubljani pod vodstvom predsednika upravnega odbora kulturnega tedna v Šentvidu Petra Šoštariča, so tudi povedali, da bo pokrovitelj te velike ljudske manifestacije v prihodnjem letu predsed nik republiške konference RK SZDL Mitja Ribičič. Kulturni teden v Šentvidu pri Stični letos poleti, ki je bil pod pokroviteljstvom tovariša Staneta Dolanca, je še posebej s svojo zaključno prireditvijo, s taborom pevskih zborov, na katerem so nastopili 103 zbori s 3300 pev RADENSKI VRELCI SLATINE Zle zgodbe o kisli vodi Ernest Markuš zbral vse, kar je bilo kdaj napisanega o naši radenski — Tudi cesar Franc Jožef jo je nekdaj pil — Obračun zaradi skrunitve vrelcev? RADENCI, decembra — Malokje na Slovenskem so ljudje spletli toliko zgodb o zlih duhovih In o neznanih silah, kot okrog grgrajočih vrelcev na območju Radencev. Demoni so hurlii domišljijo domačinov, sikajoči piski nakopičenih plinov in čudno klokotanje globoko pod zemljo so bili zanje tabu. Zato so vsakomur svetovali, naj se na veliko izogne teh »kotlov« in naj nikar ne vznemirja čarovnic pri njihovem rajanju. Ce ne — bognasvaruj! — hodo spet skuhale debelo točo, da bodo ledeni »cmoki« oklestili okoliška polja ln lepo obdelane vinograde. Kroniko o radenskih vrelcih slatine in zgodbe okrog njih že več let prizadevno zbira Ernest Markuš, arhivar zdravilišča Radenska. Skupaj z redkimi starimi dokumenti in predmeti, ki so kakorkoli povezani z vrelci mineralne vode ln z njihovim izkoriščanjem do današnjih dni. bo po njegovi zaslugi ostala zanamcem ohranjena v zdravi-liškem muzeju tudi zanimiva kronika. Lepa vedeževalka Zgodba o lepi vedeževalki In neizpolnjeni ljubezni viteza na radgonskem gradu med ljudmi živi še dandanašnji. Očanci vedo celo za gl ) boko jezerce, v katero Je skočila zlatolasa gozdna deklica na begu pred grajskim go spodom. Tu naj bi, pravi le genda, nastali radenski vrelci. Vrez-čudak (portal njegn vega gradu je krasil zlat n lignita. -x s i|yn hj< Chiltdr. : *t*PI «:*<./ - Prvi del svoje naloge so velenjski rudarji Izpolnili že minuli ponedeljek, 27. decembra, ko so v popoldanski tzmem uresničili letni delovni načrt. Kar 4,350.001) ton lignita pomen: največjo letno proizvodnjo rudnika lignita Velenje od njegove ustanovitve pa do danes. S tern, ko bo v četrtek izpolnjena še obveznost za dodatnih 50.000 >or\ lignita, se bo rudarski kolektiv z letošnjim izkopom lignita močno približal načrtovani proizvodnji 4,5 milijona ton lignita za leto 1977. Poudariti velja, da so rudarji delali ob znatnih težavah, do katerih je prihajalo med letom Posebno pereče je bilo prepočasno dobavljanje rezervnih delov lz uvoza, prav tako pa so |ih ovirah lamski požari in posledice vdora razmočene krovnine v vzhodnem delu jame Preloge, kar |e povzročilo, da so nakopali od 150 do 200 tisoč ton lignita manj, kot bi ga sicer. Ker je bilo torej delo ovirano, so rudarji redno prihajali na delo tudi ob sobotah, remonte in jam ska sanacijska dela pa so morali opravljati tudi ob nedeljah. Vse to zgovorno dokazuje, koliko se rudarji in drugi delavci rudarskega elektroenergetskega Kombina-ta Velenje zavedajo odgovornosti do širše družbene skupnosti. S tem, ko so nakopali več lignita, so omogočili tudi delavcem v proizvodnji sekundarne energije, da so lahko bolje delali, saj so v TE Šoštanj letos proizvedli kar 2,4 milijarde kilovatnih ur električne energije. Takšno delo daje upanje, da bodo velenjski ru darji tudi v prihodnjem obdobju, ko bo začel obratovati največji agregat za proizvodnjo električne energije v Jugoslaviji — TE Šoštanj IV., uspeli povečati Izkop lignita. SLOBODAN DUKIC ča. Poleg zborov lz neposrednega zamejstva, t. j. Avstrije, Italije in Madžarske, bodo skušali letos pritegniti tudi čimveč zborov naših zdomcev iz raznih dežel. Sam tabor pevskih zborov se bo po novem sklepu od enega dne, t. j. nedelje, raztegnil na dva dneva, tako da bo pevski tabor trajal od sobote do nedelje popoldan, ko bo glavna in zaključna prireditev, nakar bodo imeli pevci in dirigenti še dovolj časa, da se med seboj seznanijo, izmenjajo izkušnje in povežejo za nove akcije. Tako bodo zbori dejansko imeli več možnosti, da bodo skupno — taborili. V zvezi z dilemo, ali uvesti tekmovanje za kvaliteto ali pa se še naprej zavzemati za mno. žičnost, je odločno prevladala ideja, da ne gre v Šentvidu za tekmovanje, ampak za množični tabor zborovskega petja. Pri tem je pa razumljivo, da Je kvaliteta že v sami množičnosti, pa tudi v dejstvu, da zbori vsako leto prihajajo z zahtevnejšim sporedom. Tabor pevskih zborov 1977 v Šentvidu se bo hkrati vključil v splošno proslavo 85-let-nice tovariša Tita in 40-letnice srečanja KPS na Cebinovem, zaradi česar bo tudi tematika pesmi prilagojena tema obletnicama BOGDAN POGAČNIK Prvi doktorat na mariborski univerzi Dr. Miran Mejak obranil disertacijo o modelu mednarodnega trženja Na visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru )e včeraj uspešno zagovarjal svojo doktorsko disertacijo mgr. Miran Mejak, prvi doktorand na VEKS, za zdaj edini visoki šoli v sestavu mariborske univerze, ki ima zakonsko pravico podeljevati tudi najvičji znanstveni na slov. Tema Mejakove disertacije tij0 itModel mednarodnega trženja v odnosih z deželami v ršzv^ju«, im (1.ppmeni, Ka-K&r1 je rečeno' v mentorsk recenziji, enega prvih sis e matičnih znanstvenih posku sov, postaviti teoretični mo del menjave blaga, storitev snanja in kapitala z dežela mi v razvoju iz izhodišč sa moupravno socialistične druž be in iz zahteve po novih pravičnejših mednarodnih gospodarskih odnosih. Diser. -.acija je v tem pogledu kri 'ika meščanskih teorij med narodnega trženja, obenem pa poskus sinteze med po slovno teorijo in načeli ne uvrščene politike Prvi dok torand na mariborski um verzi je svojo doktorsko te. zo branil pred komisijo ki so )o sestavljali dr. Bogomir Deželak m dr. Danilo Vezjak z VEKS itn dr Roman Obraz z ekonomske ta-Kultece v Zagrebu Javnega zagovora disertacije se ie poleg predstavnikov mariborske univerze in nekaterih organizacij združenega de:a udeležil podpredsednik Izvršnega sveta skupščine Slovenije dr Avguštin Lah Na VEKS je prijavljenih že pet novih kandidatov za zagovor doktorske disertacije. F. F. Manj »ozkih grl“ Gospodarstvo BiH pred novim letom: prednost naložbam, ki se bodo hitro povrnile — Bitka za produktivnost SARAJEVO, 27. dec. — Gospodarska gibanja v Bosni in Hercegovini so bila letos zadovoljiva, kar se tiče zmanjševanja inflacije, počasnejše rasti cen, povečanja poljedelske proizvodnje, krepitve izvoza, zmanjševanja uvoza, Izboljšanja plačilne bilance Itd! Tega pa žal ni spremljala tudi delovna produktivnost. Na zmanjšanje delovne RAZUM JE ZMAGAL — Veliko let je preteklo, da so ljudje premagali predsodke o uporabnosti slatine iz radenskih vrelcev. produktivnosti so vplivali naslednji dejavniki: ekstenzivno zaposlovanje, prepočasna rast industrijske proizvodnje, slabo izkoriščanje zmogljivosti, manjše povpraševanje na trgu, slaba prodaja, slabo izkoriščen delovni čas, izgube zaradi bolniških in drugih iz ostankov, neustrezna organi zacija dela, preslabo izdelan sistem notranje delitve sredstev za osebne dohodke itd. Itd. Slaba produktivnost dela ni bila značilna le za gospodarstvo. Podobno je bilo tudi v tako imenovanem negospo darstvu, kar je prav gotovo vplivalo tudi na zaostajanje produktivnosti v materialni proizvodnji. Vse to so ocene bosanskohercegovskega go spodarstva, izrečene v okviru njihove zbornice. Kaj pa gospodarstveniki te republi ke pričakujejo od prihodnje ga leta? Z ukrepi tekoče gospodar, ske politike bi morali v letu 1977 zagotoviti takšne gospo- darske razmere, ki bodo TOZD spodbujale k poveče vanju produktivnosti, kajti to je temelj za povečevanje dohodka. S tem se bodo seveda povečala tudi sredstva za raz širitev gmotne podlage zdru ženega dela in za življenjsko raven zaposlenih. Zato bi organizacije združenega dela morale ukrepati ta ko, da bi dosegle gospodar nejše poslovanje, boljše izkoriščanje delovnih strojev in orodij in popolnejše izkori ščanje celotnih zmogljivosti. Na tej podlagi bi zmanjšali proizvodne stroške za pro izvodno enoto, kar bi omogočilo širjenje končne pro izvodnje ter spodbujalo po trebo po večji proizvodnji Kjer je le mogoče, naj bi organizirali delo v več izmenah, bolje naj bi se prilagodili tržnim zahtevam. V investicijski politiki bi morali dajati prednost tistim vlaganjem, s katerimi bi od pravili ozka grla v proizvod nji, torej tja, kjer bi se vla ganja najhitreje obrestovala. Onemogočati bo treba nastajanje zalog, investicije pa načrtno usmerjati tako, da bodo nastale možnosti za čim večje izkoriščanje zmogljivosti. Posebno pozornost moralo v BiH posvetiti pravočasnemu dokončanju investicijskih objektov in njihovemu usposabljanju za načrtovano proizvodnjo. V povečevanju produktivnosti imata velik pomen tudi raziskovalna in inovacijska dejavnost. Za povečanje produktivnosti Je tudi v letu 1977 pomembno organiziranje delovnih organizacij na ustavnih načelih in po zakonu o združenem delu. V teh okvirih je treba še posebej posvetiti pozornost boljši organiziranosti' delovnega procesa in s tem tudi delovnega časa. Dosledna uporaba načela delitve po delu in delovnih uspehih mora spodbujati delavce k večji ln boljši proizvodnji. Kadre je treba usposabljati ne le strokovno, temveč tudi za samoupravljanje. BOGDAN NOVAK LETOŠNJI TRADICIONALNI IZLET OD 6. DO 11. APRILA S posebnim vlakom iz Trsta do Beograda in potem po novi turistični progi skozi Sumadijo, mimo Bosne in Hercegovine skozi Črno goro do albanske meje, od tam pa z avtobusi skozi Cetinje, Kotor, Dubrovnik, Šibenik, Zadar in Reko do Trsta Leto je spet naokoli In z njim razpis tradicionalnega potovanja za naročnike in čitatelje Primorskega dnevnika. 2e iz naslova ste videli, da nas bo letos pot vodila po Jugoslaviji, vendar bo skoraj tretjina poti odpadla na predel, ki ga prav gotovo nihče od nas ne pozna. Mislimo na novo progo Beograd -Bar, ki je bila odprta konec maja 1976. leta in za katero upravičeno prbvijo, da ji ni para v Evropi, a tudi drugod po svetu ne. > Prav gotovo ste tudi v našem dnevniku sledili poročilom in novicam o izgradnji te proge, ki je v določenih trenutkih zahtevala skorajda nečloveške napore. Danes, ko je ta proga zgrajena in se po njej odvija normalen tovorni in potniški promet, pa je po zaslugi novinarjev, ki so prišli iz vseh držav Evrope na prvo vožnjo, postala najbolj iskana turistična proga. Zato je razumljivo, da so n. pr. zahodnonemške železnice že za prihodnje leto vključile v svoje turistične programe prav vožnjo po tej progi in da velike evropske turistične agencije v svojih programih za Jugoslavijo še posebej priporočajo vožnjo od Beograda do Bara. Ce bo torej vožnja od Beograda do Bara prava poslastica za še tako razvajene turiste (in seveda tudi za naše čitatelje), s tem ni rečeno, da tudi ostali del potovanja ne bo zanimiv. Predvsem se bomo u-stavili dovolj časa v Beogradu, tako da si bomo lahko ogledali vse največje zanimivosti glavnega mesta Jugoslavije, ki se je v zadnjih letih neznansko razvilo. Ogledali si bomo Črnogorsko primorje in videli vso dalmatinsko obalo — tokrat ne z ladje — temveč s ceste, ki vodi od Bara mimo Budve, Boke Kotorske, Dubrovnika, Splita, Šibenika, Zadra in Reke do Trsta. . Naše potovanje bo trajalo 6 dni in se bo začelo v sredo pred veliko nočjo, zaključilo pa na velikonočni ponedeljek. Potovali bomo s posebnim vlakom od Trsta do Bara in z avtobusi od Bara do Trsta. Potovanje ne bo utrudljivo, poskrbeli pa bomo, da ne bo samo zanimivo in poučno, temveč tudi zabavno in veselo. Kaj bo tako posebnega na tern potovanju pa naj za sedaj ostane tajnost, zato da bo presenečenje toliko večje. * Naj sedaj kratko orišemo našo pot od Trsta do Trsta, pri čemer pa moramo omeniti, da se ta program lahko do samega začetka potovanja nekoliko spremeni (iz organizacijskih razlogov), vendar ne bistveno. Kraji, zanimivosti in zgodovina ob 476 km dolgi progi do Bara amisel o povezavi Beograda z Jadranskim morjem z železnico je stara že več kot 120 let. Politične razmere na Balkanskem polotoku pa so bile take, da sta Avstro - Ogrska in Turčija nasprotovali vsakemu povezovanju Srbije in Črne gore. V času med obema svetovnima vojnama je bilo izdelanih več načrtov trase, vendar je bilo do začetka druge svetovne vojne narejenih le nekaj kilometrov proge od Valjeva preti Požegi. že leta 1952 pa so začeli graditi progo na odsekih Resnik -Valjevo in Titograd - Bar. Leta |"59 je bila odprta proga od Titograda do Bara, leta 1968 pa pro-Beograd - Valjevo. Titovo Uži-CP je dobilo širokotirno povezavo z Beogrgrio,,, |et8 1972. žaradi pomanjkanja denarja in tehničnih o-v'r pa je bila proga svečano odprta šele 29. maja lani. Širše področje proge Beograd -Bar ohs'ga površino veliko sko-rfj polovico Jugoslavije in tukaj živi tudi polovica vsega prebivalstva. To so gospodarsko nerazviti kraji s slabimi prometnimi povezavami Proga jim bo omogoča hitrejši ekonomski in kulturni razvoj ter vključitev v mednarodno razdelitev dela. Valjevo. V mestu in okolici je več zgodovinskih in kulturnih spomenikov. V neposredni bližini mesta, na nadmorski višini 1000 m so DIVČIBARE, znan klimatski center z mnogimi hoteli in počitniškimi domovi. POŽEGA (160 km od Beograda) je pomembno železniško križišče. Krak proge vodi preko čačka in Kraljeva do številnih zdravilišč (Vmjačka, Mataruška Banja). Tukaj so tudi znani srednjeveški samostani (ŽIČA, STU-DENICA, LJUBOSTINJA, LAZA-RICA, KALENIč). TITOVO UŽICE (183 km od Beo-gradh) —• leta 1941 središče ljudske vstaje in znane UŽIŠKE REPUBLIKE. Nad mestom je znani klimatski center in zdravilišče ZLATIBOR (danes najbolj znan turistični in smučarski center Sr-bile). Ti kraji so znani po borovih gozdovih (nekdaj je tukaj kraljeval «zlati bor* — danes pa beli in črni bor), po kajmaku, u-žiškem pršutu in žganju sklekova-či». Pod Zlatiborom je 6.160 metrov dolg tunel. Na tem 33 km dolgem odseku proge je 18 km tunelov. Proga prihaja v dolino Lima in se bliža PRIBOJU (znan po avtomobilski industriji) — 255 km od Beograda. Nekaj kilometrov naprej je kraj Bistrica — točno na pol poti do Bara. Sledi PRIJEPDLJE — m°sto z orientalsko arhitekturo, v bližini katere- -ga je samostan MILEŠEVO (13. stol.) z izrednimi freskami, Po kanjonu reke Lime prispemo v ČRNO GORO, kjer je prvi večji kraj BIJELO POLJE s cerkvico sv. Petra iz 12. stol., kjer so napisali MIROSLAVOV EVANGELIJ, najstarejšo ohranjeno srbsko knjigo izjemne umetniške vrednosti. MOJKOVAC pod planino Bjelasi-co leži ob reki Tari — eni najlepših jugoslovanskih rek. Pri KOLAŠINU doseže proga najvišjo nadmorsko višino 1032 metrov in se začne spuščati proti Iz nižinskega sveta okrog Save se prebija p>'oga skozi Topčider, (torno Rakovice, Resnika, Avale >n Bele reke v hribovito Šuma-d;jo. Proga se počasi spušča v do'ino Kolubare, ki je nastala v nekdanjem zalivu Panonskega morja To območje je izredno bogato z rudmmi bogastvi (zaloge lignita cenijo na štiri milijarde ton), mineralnimi vrelci ter sadjem in živino. LAZAREVAC je prva postaja brzega vlaka na poti v Bar. v okolici je umetno jezero, bo-d či turistično - rekreativci cen-tor. Po 93 km vožnje prispemo v morju. Od Kolašina do Titograda je 75 km. Na tem odseku še ni železniških postaj. Proga, cesta in reka Mcčača tečejo tukaj vzporedno. Na tem odjeku proge je most čez Malo reko (498 metrov dolg), 220 .metrov nad kanjonom. TITOGRAD — glavno mesto SR ČRNE GORE. Popolnoma novo mesto je zraslo na ruševinah Podgorice, ki je bila med vojno popolnoma porušena. Mesto ima danes 55.000 prebivalcev in je druž-beno - politično, ekonomsko in kulturno središče republike. Na področju današnjega mesta je bilo v rimskem obdobju mesto Dulkja s 40.000 prebivalci. Južno od Titograda vodi proga po nasipu Ska-darskega jezera (s 370 kv. km je največje na Balkanu) — bogatega po raznih živalskih in rastlinskih vrstah. VIRPAZAR — na o-bali jezera ima danes samo 400 prebivalcev, ki se ukvarjajo z ribolovom in pridelujejo znano crm-ničko črno vino. Od Crmnice do SUTOMORA na morju je najdaljši tunel na vsej progi — SOZI-NA dolg 6.970 metrov. Največja vrednost črnogorske obale so njene 28Q km dolge peščene plaže s turističnimi središči v Budvi, Sv. Štefanu, Petrovcu, Sutomoru in Ulcinju. Danes je BAft veliko pristanišče, ki pa se še širi. Tukaj je sedež «Prekooceanske plovbe*. Trajekt Bar - Bari prevaža že vrsto let potnike med Jugoslavijo in I-talijo. V okolici Bara so veliki nasadi oljk, med njimi tudi drevo zasajeno pred 2000 leti, ki velja za najstarejše v Jugoslaviji. Danes potrebuje brzi vlak od Beograda do Bara 9 ur, pred 50 leti pa je potreboval (preko Sarajeva in Dubrovnika) preko 40 ur! Proga BEOGRAD - BAR je dolga 476 km — na ozemlju SR Srbije 301 km in 175 km na ozemlju SR Črne Gore. Zanimivo je, da PISMO IZ MILANA CE BI CANKAR VEDEL... Sodelavec nam je za objavo odstopil zasebno pismo, ki mu ga je pisal iz Milana prijatelj neposredno po uprizoritvi Cankar-Tomizzo-vega «Idealista». Ker smo prepričani, da bo zanimalo tudi širše ob. činstvo pismo prav radi objavljamo, saj je morda, najbolj pristen dokaz moči umetniške besede našega kulturnega velikana. Milan, 14. decembra (o polnoči) Dragi moj! Pravkar sem prišel iz teatra in Se ves ozebel ti pišem še pod topli-ni vtisi, saj vem, da samo s teboj dam duška svojemu razpoloženju v tem trenutku: v Milanu je naš Cankar zmagal, tako prodorno in Prepričljivo, da brez skrbi lahko *opišerh, da sem bil prisoten njegovemu triumfalnemu uspehu, kar absolutno nisem, bodi odkrito povedano, pričakoval. Ko so igralci morali ob zaključku Predstave desetkrat pred zastor, sem jokal, in solze so mi zalile o-ei tako same od sebe, da se skoro nisem zavedel, da jočem. Večji u-•Peh kot na predpremieri v Trstu, ho si bil v Politeama Rossetti tudi tj- Ljudje kar niso hoteli iz teatra. Jaz ne bi rekel, da je uspeh pripisati dobrim igralcem, ki so neoporečni in bolj vigrani, kot so bili v Trstu: tistih pet, šest dobro oditi ramih vlog ni bilo nobeno izredno odkritje za milansko občinstvo, ki J* navajeno in razvajeno z izbranci in elito, kot nobeno drugo mesto v Italiji. Vžgal je tekst. Skoz vso predstavo izredno pazljiv avditorij, (to sem pa opazil že v Trstu; toda. .. Trst je, hočeš nočeš — Slovenija in Kačur bi bij prav lahko Tržačan) tri aplavzi na odprti sceni: po monologu dr. Brinarja v prvi sceni, po pridigi župnika v Blatnem dolu in ob slovesu Grajžarja v drugem delu predstave. Torej: Trst je Trst in če popraskaš skoraj vsakega Tržačana, je nekaj Slovenca v njem in tako se ni čuditi, če je v Trstu -(Idealist* zmagal; sam Tomizza je to nekje povedal, da so Cankarjevi junaki tudi ljudje vse Primorske, ne glede na njih poreklo. Torej: velik uspeh. Ves avditorij, absolutno vsi so navdušeno ploska-' li tudi v Milanu, ki ni več «Mitte-leuropa», pač pa zapad in, kot se tu radi pohvalijo, eno največjih kulturnih središč Evrope! Teater (Teatra delVarte) je zelo lep, prostoren, podoben našemu v Kulturnem domu, ima večji parter in galerijo, a za spoznanje manjši oder. V fojerju, ki pa je strašno majhen, je bila razstava, kot v Trstu s slikami Cankarjevih dramskih uprizoritev v Parizu, na Poljskem, Češkem in seveda v Jugoslaviji. Vsa čast tržaškemu Teatru stabile, ne samo, da se je potrudil za častno in nadvse dostojno uprizoritev, ampak tudi za vse 0-stalo, vštevši, se razume, za velik rešpekt do Cankarja. Danes je cCorriere* objavil zelo toplo poročilo o najavljeni predstavi (edini tCorriere*) z izjavimi Tomizze, Messine in Corrada Panija. Saj si lahko predstavljaš, kako pričakujem jutrišnji dan, da bom prebral kritike vseh milanskih dnevnikov. Vem, da sem napravil prav. da sem ti pisal takoj, še s toplimi vtisi o zmagi našega kulturnega velikana. Dva listka sem kupil pravzaprav za jutrišnjo predstavo, ker pojdem s svojim prijateljem. Danes ob misli na premiero pa sem hotel naravnost skočiti iz kože: Cankarjeva premiera v Milanu brez mene! O. to pa ne! Telefoniral sem in komaj dobil listek v galeriji, zadnja vrsta. Sedaj pa spat! če bi Cankar ve de, kako sem vesel! Tvoj L. proga prečka dvakrat ozemlje Bosne in Hercegovine a le v dolžini 8.810 rcetrov. Od 476 km proge je 114.437 metrov (24,1 odst.) pod zemljo in sicer v 254 tunelih; med njimi so SOZINA (6.970 m), ZLATIBOR (6.169 m), TREBEŠNICA (5.170 m), OSTROVICA (3 831 m), in MAJKOVAC (3.243 m). Na progi je 234 mostov v skupni dolžini 14.593 metrov. Najdaljši so MALA REKA (498 m), UUBOVIJA (450 m) in UVAC (308 m). Najvišja nadmorska višina na progi je 1.032 metrov (pri Kola-šinu), najnižja pa 3 metre (Bar). Program 6-dnevnega potovanja 6. april 1977 (sreda) Ob 8. uri odhod posebnega vlaka s tržaške glavne pOstaje s kratkimi postanki na Opčinah, v Sežani', Ljubljani in Zagrebu. Prihod v Beograd je predviden ob 19. uri. Z avtobusi se bomo odpeljali v hotel, kjer bo večerja (kosilo bo v jedilnem vagonu posebnega vlaka), po večerji pa prosto za nočno «potepa-nje* po Beogradu. 7. april (četrtek) Polni pension v hotelu. Dopoldne ogled mesta z avtobusi in vodiči. Ogledali si bomo vojni muzej na Kalemegdanu( sotočje Save in Donave), Novi Beograd, spomenik neznanemu vojaku na Avali itd.. Popoldne prosto. 8. april (petek) Po zajtrku v hotelu nas bodo avtobusi popeljali na beograjsko železniško postajo, odkoder se bomo okoli 9. ure odpeljali s .posebnim vlakom proti Baru. Potovanje bo trajalo do večera (prihod v Bar je predviden za 19. uro) in zato bomo imeli kosilo zopet v jedilnem vagonu. Kaj bomo na tem delu proge videli, je opisano v posebnem poglavju «Vodič po progi Beograd-Bar*. Po prihodu v Bar se bomo z avtobusi odpeljali v Budvo na Črnogorskem Primorju, kjer bo večerja in prenočišče. 9. april (sobota) Po zajtrku se bomo odpeljali v nekdanjo prestolnico Črne gore — Cetinje — kjer si bomo ogledali knežji dvorec, s Cetinja pa se bomo spustili po serpentinah nad Bo-ko Kotorsko v mestece Kotor, kjer bo tudi kratek postanek. Pot nas bo nato vodila vse do Dubrovnika, kjer bo večerja in seveda prenočišče. 10. april (nedelja velikonočna) Dubrovnik je tako lepo mestece, da se v njem splača zadržati nekaj ur. Zato bomo tu ostali vse do kosila, takoj po njem pa nas bodo avtobusi odpeljali proti Splitu in Šibeniku, kjer bomo spet prenočevali (in večerjali). 11. april (velikonočni ponedeljek) Iz Šibenika — potem ko si bomo ogledali katedralo in če bo dovolj časa, tudi slapove na Krki, se bomo odpeljali v Zadar, kjer bo zadnje skupno kosilo. Po njem se bomo odpeljali proti Reki,'in Trstu, kamor bomo prišli okoli 22. ure in kjer se bo naše potovanje končalo. t To je kratek opis našega letošnjega potovanja. Jasno je, da se v nekaj stavkih ne da povedati vsega, kar bomo videli na 2.000 km dolgi poti, toda z gotovostjo lahko rečemo, da bo to eno najlepših potovanj, ki jih Je organiziral naš dnevnik. CENE IN POGOJI Potovanje bo veljalo 143.000 lir na osebo, računano po današnji u-radni menjavi. V to ceno je vključen prevoz od Trsta do Trsta, vse hotelske usluge, vodniki in spremljevalci, vstopnice za muzej in podobno, skratka vse tudi napitnine (razen za šoferje avtobusov). V ceno niso vključene le pijače in seveda razni «extra> oziroma naročila po želji. Kdor bi želel enoposteljno-sobo (omejeno število!!!}, bo moral doplačati 15.000 lir, za vpis na skupni potni list pa 2000 lir. Vpisovanje sg,^a^y,pe^k. 7. običajno v prosto-ŠM* dnevnika v L nadstropju Ul. Montecchi 6>- in se januarja (kot rih uprave na: zaključi ob oddaji zadnjega prostora (lahko že čez dva ali tri dni), pač odvisno od vpisa. Vpisovanje bo od 8.30 do 12.30 in od 17, do 20. ure razen v sobotah, ko bo le dopoldne. Ob vpisu je treba vplačati akontacijo v znesku 50.000 lir, ostanek pa v dveh obrokih, in sicer do marca 1976, ko zapade tudi zadnji rok za morebitni izbris. Če bi se hotel kdo kasneje odpovedati potovanju, lahko svojo osebo nadomesti z drugo, v nasprotnem primeru pa izgubi akontacijo. Deset dni pred začetkom potovanja ni več možnosti odpovedi, ker nas tako veže pogodba s hoteli in prevozniki in se tako izgubi vse, ostaja pa še vedno možnost nadomestitve z drugo osebo. Ob vpisu prinesite s sabo potni list, kdor se pa želi poslužiti skupnega potnega lista, naj prinese s sabo VELJAVNO osebno izkaznico. Če je izkaznica stara več kot pet let (na dan 11. aprila) poskrbite takoj za novo izkaznico osebno. To je vse. Morebitne podrobnejše informacije boste dobili ob vpisu, za sedaj pa vam organizatorji in vodstvo potovanja želijo mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva v novem letu 1977! Viadukt preko Jablanice pri Golešu SiRiLEHIE ZACLApIlE 10% ZADOLZniCE 3UOIU DEL EEMHO 1981 Operacije za obnovitev devetletnih zadolžnic 1977, ki so zapadle 1. januarja, ter operacije za podpis novih štiriletnih zadolžnic po 10% so iT teku pri zavodu Banca d’ltalia, pri kreditnih podjetjih in zavodih, ter izključno za obnovitev zadolžnic pri poštnih uradih. Nove zadolžnice in ustrezne obresti so oproščene vsakega sedanjega in bodočega neposrednega davka, davka na dediščino, davka na darilni prenos pri pogodbah med živimi in pri ustvarjanju premoženja, davke na dohodek fizičnih oseb, davka na dohodek pravnih oseb in krajevnega davka na dohodek. Obnovitvene operacije se bodo zaključile 11. februarja 1977. DEJAllKi Doncft ElilDiZKA CEflA > ‘ ! '■ /v ■ 'V l ■ , jAvno vpftovAnjE do 21. jamarja ih::::::::::::::::::::::::::::::::::!:??!???!?! ZDRUŽENO K. G. P. KOČEVJE Mesnica štev. 1 LOKEV GOSTILNA «PRI GOMBAČU LOKEV 165 Znana po odlični domači kuhinji, kračah, specialitetah na žaru, kraškem pršutu in teranu ter po odličnih istrskih vinih je na novo odprta Vabljeni I I TOZD ADRIA ANKARAN TOZD TURIZEM A VDITORIJ TOZD GRAND HOTEL METROPOL TOZD HOTELI PALAČE TOZD PRALNICA IN ČISTILNICA LUCIJA V Želijo vsem srečno 1977 j TURISTIČNO HOTELSKO PODJETJE PORTOROŽ TOZD :::šiii:iU KOP E R PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO PRALNIH IN ČISTILNIH SREDSTEV Ljubljanska c. 13 ililiiiniii: :::::::::::::::::::::::::::::::::: Srečno in uspešno 1977 išHIR :::::::: GOSTILNA MUHA Pristno belo in črno vino Izvrstna postrežba z raznimi specialitetami LOKEV 138 GOSTILNA FILIPČIČ ŠMARJE PRI SEŽANI 19 TOVARNA MESNIH IZDELKOV ^ POSTOJNA MESNICA ŠT. 24 KOZINA KOZINA 24 - tel. 81-258 GOSTILNA Dobra kuhinja RAVBAR pristen klaski pršut in domač teran DOL POD RERENTABROM 5 - tel. 73-013 GOSTIŠČE ŠPACAPAN KOMEN 85 - tel. 74-73(5 vam nudi razne vrste divjačine, krače ter pristen domač pršut, teran in belo vino GOSTILNA PRI Specialiteta — divjačina JAZBECU TUPELČE 12 GOSIILNA IVAN UKMAR DUTOVLJE 61 — tel. 74-022 GOSTISCE J E Z Domača kuhinja — Pristna domača vina — Priporočamo se! L02E PRI VIPAVI 37 POTNIŠKI PROMET SLAVNIK KOPER Koper, Kidričeva 46 p p./p o. b. 130 telefoni: h c. 22 660 turist, posl koper 22 750 telegram: Slavnik koper telex: 341-24 yu slavkp tekoči račun: 514-1-872 f IsUa-fceruz koper BENCINSKE ČRPALKE Lazaret, Hrvatini, Škofije, Plavje, Osp, Lokčv, Gorjansko Želi srečno vožnjo v 1977 <@>iplas- KEMIČNA INDUSTRIJA 66001 KOPER i A C K VELETRGOVINA ADRIACOUMERCE KOPER UVOZ • IZVOZ JUGOSLAVIJA Vošči poslovnim partnerjem in prijateljem uspešno novo leto 1977 JnioAJLUSoflA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32 Tciefon: 21-830 Telex: 34-117, 34-140, 34-113 Opravlja preko vanjo združene TOZD ŠPEDICIJA KOPER n.sol.o. in TOZD transport KOPER n.sol.o. ter njunih Filial, izpostav in poslovalnic v vseh večjih mestih, lukah in mejnih prehodih Jugoslavije vse posle mednarodne špedicije in transporta doma in v tujini. S 47 filialami, izpostavami in poslovalnicami NUDI popoln špediterski servis, organizira prevoze po suhozemnih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno -špediterskih in carinskih zadevah; z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov. Specializirani dejavnosti sta blagovni .tranzit preko luk Reke in Kopra ter opravljanje špediterskih storitev na sejmih in razstavah doma in v tujini; vse storitve opravlja strokovno, hitro in zanesljivo. Zaupajte svoje blago organizaciji INTEREUROPE in prepričali se boste ljenem servisu. o našem strokovnem in skrbno oprav- ZALOŽNIŠKO GRAFIČNO PODJETJE primorski tisk n. sol. o. — KOPER tOZD ZALOŽBA LIPA n. sub. o. s poslovalnicami v Kopru, Izoli, Portorožu, Bernardinu, Piranu, Sežani, Ilirski Bistrici, Postojni, Pivki in precizno mehaniko Biro servis ) I TOZD TISKARNA JADRAN n sub o. TOZD PROPAGANDA KOPER n sub. o. LJ 20TU Trst - Ul. Montecchi 6 Pl ii i ::: Opravlja redne prevoze in organizacijo raznih izletov doma in v tujino z modernimi avtobusi. Se priporočamol KMETIJSKO PREDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT Priporoča obiskovalcem našega območja; Lastne proizvode — priznana vina: REFOSK, MERLOT, KABERNET, MALVAZIJA ■ brezalkoholne pijače EXCORADO ■ žgane pijače EXCORADO ■ meso in mesne izdelke ■ mleko in mlečne izdelke SOLIDNO POSTRE2BO v lastni maloprodajni mreži ■ marketi ■ mesnice ■ mlekarne ■ gostinstvo Postanite tudi Vi porabnik naših kvalitetnih proizvodov in uslug! VSEM VOŠČIMO SREČNO IN USPEŠNO 1977 i i I založništvo oglasni oddelek tiskarna ' kiišarna fotografski laboratorij uvoz - izvoz ekspedicija in razpečevanje graficenter agencija alpe adria tržaška knjigarna (ul. iv. irančiška Z0) voščimo poslovnim partnerjem dobaviteljem In strankam srečno in uspešno novo leto 1977 9 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 2. januarja 1977 V DRUGI PREIZKUŠNJI NOVOLETNE SKAKALNE TURNEJE DANNEBERG ZMAGAL V GARMISCHU IN PREVZEL VODSTVO NA LESTVICI Innauer je tokrat kljub boljšim ocenam v slogu zaostal - Katastrofa Jugoslovanov GARMISCH - PARTENKIRCHEN, 1. — Jochen Danneberg se je že v drugi preizkušnji krepko maščeval za poraz v Obersdorfu. Vzhodnonemški skakalec je bil tudi. tokrat s svojimi skoki daleč najdaljši, čeprav se ni približal staremu Raškinemu rekordu skakalnice (97 m). S skokom 93,5 m je kar za štiri metre premagal Duscheka, medtem ko je bil Innauer šele šesti. Avstrijskemu asu pa se je v drugem skoku le posrečil podvig, tako da se je prerinil na drugo mesto, Danneberg pa je bil še enkrat najuspešnejši in njegova prednost je narasla na 13 točk. S temi je seveda nadoknadil tudi zamujeno s prve skakalnice in prešel v vodstvo na skupni lestvici. Duschek je z tretjim mestom dokončno vstopil v 'izbor najboljših, med prvo deseterico pa sta se poleg predstavnikov Avstrije in NDR tokrat uvrstila le dva skakalca, Norvežan Saetre in Švicar Steiner. Jugoslovani po tradiciji niso uspeli na tej skakalnici, ki se jim od štirih očitno najmanj prilagaja. Norčič je bil znova najboljši, vendar na skromnem 44. mestu, torej povsem v drugi polovici. S skokoma 74 in 79,5 m in skupnim rezultatom 174,1 točke je zaostal za prvim kar za 64 točk. Še slabše je šlo ostalim. Lahko gladko rečemo, da so edino Japonci zanesljivo slabši ob Jugoslovanov, medtem Kb so bili Italijani tokrat enakovredni, saj je Tom-masi s skokom 82,5 metra v prvi seriji krepko prehitel vse Jugoslovane. Vrstni red v Garmischu: 1. Danneberg (NDR) (93,5; 94) 235,2 2. Innauer (Av.) (86,5; 90) 222,3 3. Duschek (NDR) (89; 89,5) 220,1 4. Glas (NDR) 219,3; 5. Saetre (Norveška) 213,5; 6. Steiner (Švi.) 212,7; 7. Lipburger (Av.) 211,9; 8. Pungg (Av.) 209,4; 9. Thomas (NDR) 208,6; 10. Weber (NDR( 208,3; 44. Norčič ŠK KRAS sklicuje dne 14. januarja 1977, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v gostilni v Repnu 13. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva Poročila Pozdravi in diskusija Izvolitev volilne komisije Razrešnica staremu’ oooora Volitve novega odbora Raznq DOMAČI ŠPORT NEDELJA, 2. januarja 1977 KOŠARKA MLADINCI 11.00 na Opčinah Polet Barcolana KADETI 11.00 na Kontovelu Kontovcl — Don Bosco * • « NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, Ul. della Valle Ricrcatori — Polet « • * DEČKI 9.00 v Trstu, Ul. della Valle Italsider — Polet # » * 12.30 v Trstu, Ul. della Valle Ricrcatori — Bor A NOGOMET 3. amaterska liga 10.30 na Opčinah Rozzol — Union * « * KADETI 10.30 v Bazovici Zarja — Fortitudo * * * PRIJATELJSKA TEKMA 14.30 v Doberdobu Mladost — Ronke » # # 14.30 v Dolini Breg — Gaja 174,1; 53. Loštrek 165,5; 63. Dolhar, 72. Demšar (vsi Jugoslavija). Lestvica po dveh tekmah: 1. Danneberg (NDR) 488,9 2. Innauer (Av.) 477,9 3. Duschek (NDR) 468,3 4. Steiner (Švi.) 465 ; 5. Glass (NDR) 458,7 ; 6. Lipburger (Av.) 488,5 ; 7. Saetre (Norv.) 443,5; 8. Toermenen (Fin.) 435,8; 9. Bachler (Av.) 435,4; 10. Meisinger (NDR) 430,6 Danes v Kappelu slalom za SP EBNAT KAPPEL, 1. - Po desetdnevnem premoru se bo jutri nadaljevalo tekmovanje za svetovni pokal: tokrat bo na sporedu slalom, v katerem se bo moral do sedaj uspešni «modri plaz* braniti pred Stenmarkom, ki se mora še maščevati za poraze, in Hemmijem in Mahrejem, ki sta bila presenetljiva protagonista prvih tekem. Pričakovati je tudi dober nastop jugoslo- vana Križaja, ki je bil 10. v prvem slalomu in sedmi po prvem spustu (v drugem je padel) v drugem. E-dini, ki gotovo ne bo mogel braniti svojega položaja na skupni lestvici bo Avstrijec Klammer, trenutno drugi s točko zaostanka za Grosom. NOGOMET 1. ITALIJANSKA LIGA Danes na sporedu enajsto kolo V 1. italijanski nogometni ligi bo danes 11. kolo. PARI TEGA KOLA Cesena - Catanzaro Fiorentina - Bologna Foggia - Genoa Inter - Roma Juventus - Perugia Lazio - Milan Sampdoria - Napoli Verona - Torino KOŠARKA V SOLKANU PRI NOVI GORICI Dom zanesljivo zmagal na novoletnem turnirju / . Domovci so v odločilnem srečanju premagali Solkan V novi telovadnici osnovne šole v Solkanu pri Novi Gorici je bil zelo zanimiv košarkarski turnir za mladince do 15. leta starosti. Turnirja so se udeležile štiri ekipe, in sicer: OŠ Solkan, OŠ Nova Gorica, OŠ Šempeter ter ŠD Dom iz Gorice. Kljub zelo okrnjeni ekipi (kar je zaradi počitnic tudi razumljivo), je Dom s precejšnjo lahkoto zmagal na tem turnirju. V prvem srečanju, proti moštvu OŠ Nova Gorica, je Dom popolnoma nadigral svojega nasprotnika, ki se mu je kolikor toliko upiral le v prvem polčasu. V drugem polčasu so se domovci še bolj razigrali ter z odlično obrambo popolnoma onesposobili nasprotnika. Le-ta je v celem drugem polčasu zbral le 7 tcčk, medtem ko so jih zamejski fantje dosegli 40. Dom — OŠ Nova Gorica 70:24 (30:17) DOM: Cantelli 8, Sošol 6, Kcšuta 10, Devetak 20, Semolič 8, Fajt 4. Dornik 16. ... P» ANKETI NOGOMETNIH DOPISNIKOV NAŠEGA DNEVNIKA Najboljši zamejski nogometaši v minulem letu na Tržaškem Idealna postava na Tržaškem: Štoka; Žagar, Krevatin; Rismondo, Race, V. Križmančič; B. Grgič, B. Kralj, P. Kralj, Vižintin in M. Kralj I. Ob začetku leta vsi delajo obračune o minulem letu in to velja tudi za športnike. V teh dneh sledimo raznim anketam o proglasitvi najboljšega športnika leta, ekipe itd. Ker na Tržaškem vlada veliko zanimanje za nogomet, v naših krogih pa posebno za amaterski nogomet, saj imamo štiri naše klube (Breg, Primorje, Vesna in Zarja), ki igrajo v 2. amaterski ligi. Gaja, Kras, Primorec in Union pa branijo naše barve v 3. amaterski ligi. Zato smo se odločili, da naredimo anketo za izbiro naših najboljših nogometašev, ki igrajo v zgoraj o-ij^egj^jih,,klubih. Pozvali smo naše nogometne dopisnike, saj so le ti vsako nedeljo «na terenu* in sledijo posameznim nogometašem. Način za sestavo ankete je bil e-nostaven. Vsak dopisnik je za po-saimezno mesto izbral tri nogometaše. Prvi je dobil pet točk, drugi tri, tretji pa eno točko. Takoj moramo povedati, da naloga dopisnikov ni bila enostavna, predvsem tudi, ker nekateri trenerji stalno spreminjajo mesta nekaterih nogometašev. Seznam nogometašev je bil precej pester. Odločili pa smo se, da sestavimo lestvico po mestih za tri prvouvrščene. Anketa dopisnikov je dala naslednje izide. VRATARJI 1. Štoka (Primorje 23 2. Kante (Gaja) 16 3. Košuta (Vesna) 9 DESNI BRANILCI 1. Žagar (Začja) 28 2. Rodella (Breg) 3. R. Križmančič (Gaja) 7 LEVI BRANILCI 1. Krevatin (Breg) 20 2. B. Tenze (Vesna) 12 3. M. Štoka (Primorec) 8 KRILCI 1. Rismondo (Gaja) 18 2. Germani' (Vesna) 14 3. S. Husu (Primorec) 9 SREDNJI BRANILCI 1. Race (Primorje) 22 2. Trampuž (Zarja) 13 3. Sovič (Breg) 11 .ČISTILCI* 1. V. Križmančič (Zarja 35 2. Bezin (Primorje) 21 3. B. Čuk (Primorec) 12 DESNA KRILA 1. B. Grgič (Gaja) 27 2. Brzan (Breg) 11 3. D. Grgič (Zarja) 8 DESNE ZVEZE 1. B. Kralj (Zarja) 35 2. Lovriha (Breg) 11 3. M. Kralj II. (Primorec) 9 SREDNJI NAPADALCI Ir P. Kralj (Primorec) 25 2. Metlika (Zarja) 23 3. Jež (Breg) 8 LEVE ZVEZE 1. Vižintin (Primorje) 24 2. Mikuš (Breg) 15 3. Bortolotti (Vesna) 10 LEVA KRILA 1. M. Kralj I. (Primorec) 35 2. Rustja (Primorje) 13 3. Strnad (Breg). 6 jem, ki sodi med boljše peterke tega prvenstva. DEČKI * Obe naši ekipi bosta zaposleni v telovadnici, v Ulici della Valle. Polet bo igral, z dobrimi možnostmi za zmago, z Italsidrom, Bor A pa se bo spoprijel s ■ favoritom Ricreato-rijem. Po tej lestvici je razvidno, da bi bila «idealna» postava, oziroma tržaška slovenska reprezentanca, po mnenju naših dopisnikov tale: Štoka, Žagar, Krevatin, Rismondo, Race, V. Križmančič, B. Grgič, B. Kralj, P. Kralj, Vižintin, M. Kralj I. Pri anketi so sodelovali naslednji dopisniki: Darko Grgič, Albin Kalc, Bruno Križmančič, Bogdan Rauber, Bruno Rupel, Ivo Strnad in Sandor Tence. T KOŠARKA V ZAOSTALIH TEKMAH Zaposlenih bo vet* naših ekip Košarkarska zveza je »kar čez noč* odločila, da se že danes odigra več zaostalih tekem v raznih mladinskih kategorijah. Vse zainteresirane ekipe (in tudi naše) so seveda v hudih težavah, da sploh dobijo zadostno število igralcev, saj je večina le-teh na počitnicah, MLADINCI Poletovci bodo danes igrali doma proti Barcolani, ki je še vedno na dnu lestvice brez točke. Če bodo Openci igrali s svojo najboljšo postavo, potem jim zmaga ne more uiti. KADETI Kontovelci jurišajo, pred svojim občinstvom, proti Don Boscu na novo zmago in na ohranitev drugega mesta na lestvici. NARAŠČAJNIKI Poletovci bodo pred težko nalogo: igrali bodo v gosteh z Ricreatori- OŠ NOVA GORICA: Eržen 8. Kikelj 8. Marjanov, Šaver 2, Žafran 2, Velikonja, Konjedic, Marušič 4. V finalni tekmi so se domovci pomerili z OŠ Solkan, ki je pred tem po podaljšku premagala OŠ iz Šempetra. Finalna tekma je bila daleč najlepša. Oba nasprotnika sta prikazala zanimivo in, za oko velikega števila bučnih navijačev, izredno lepo igro. Duhovite akcije so sc kar vrstile zdaj na eni, zdaj na drugi strani, vendar so domovci prikazali boljšo tehnično pripravljenost, tako da zmaga ni biia nikoli vprašanje. Domačini so se s srčnostjo in požrtvovalnostjo dokaj enakovredno kosali z zamejci le v prvih minutah srečanja, nakar so domovci prevzeli vajeti igre v svoje roke in po mnenju vseh prisotnih popolnoma zaslužili zmago na tem turnirju. Dom — OŠ Solkan 70:48 (27:16) DOM: Cantelli, Sošol, Košuta 1, Devetak 20, Semolič 24, Fajt 10, Dornik 15. OŠ SOLKAN: Zavrtanik 10, Oblo-kar 30, Jurkas, Hrovatin, Mržljak, Peršič, Vuga, Nanut, Planinšek, Žbogar, Kompara 8, Gorjan. Mišljenja smo, da bi morali biti taki turnirji čim pogostejši, saj si prav na takih srečanjih mladi i-gralci naberejo veliko novih isku-šenj, ki jim prav pridejo na zahtevnejših tekmovanjih. Poleg tega pa ta srečanja pripomorejo v vzpostavitvi novih prijateljskih stikov med slovenskim zamejskim športom ter onim iz matične domovine. Vili Prinčič KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA Pagnossin - Mobilgirgi Pall. Ts - Fernet Tonic V 4. povratnem kolu 1. italijanske košarkarske lige bo goriški Pagnossin igral proti Mobilgirgi, Pallaca-nestro Trieste pa prav tako doma proti vodečemu Fernet Tonicu. PARI DANAŠNJEGA KOLA A -1 liga: Canon - IBP Rim, Jol-ly - Xerox, Alco - Sinudyne, Pagnossin - Mobilgirgi, Forst - Sapori, Brili - Snaidero. A-2 liga: Pallacanestro Trieste - Pregled zamejskega športa v letu 1976 Leto 1976 je bilo za zamejski Šport dokaj uspešno. Vsa društva so se polnoštevilno udeležila raznih pokrajinskih, deželnih in tudi državnih prvenstev s spremenljiva srečo, a tudi s skupnim ciljem, da bi vzgajala čimvečjo število športni kov. Pregled, ki sledi, je torej le pregled najvažnejših domačih športnih dogodkov v letu, pa čeprav se zavedamo, da je še tako nepopoln, ker bi bili omembe vredni prav vsi, ki so se kakorkoli udejstvovali v zamejskem športu. Januar Nogomet V 2. amaterski ligi se je v tem mesecu zaključil prvi del prvenstva. Primorje in Zarja sta s sedemnajstimi točkami zasedli odlič no 2. mesto, kar je za obe pravična nagrada, saj sta celo 2. jan. v derbiju remizirali z rezultatom 1:1. Vesna pa je bila s 13 točkami na 6. mestfu. Uspešni sta bili v 3. amaterski ligi Primorec in Ju-ventina, ki sta v svojih skupinah osvojili naslov zimskega prvaka. Dobro sta se uvrstili tudi Breg (2) in Gaja (3), medtem ko sta Union in Kras delno razočarala. Na Goriškem sta, poleg Juventine, dobro igrala tudi Sovodnje in Mladost. V mladinski ligi sta Efimorec in Vesna postala finalista. Namizni tenis Na mednarodnem prvenstvu v Chlassu (Švica) so zastopnice ŠK Kras dosegle prestižne rezultate. Med posameznicami je bila Sonja Milič druga, v mešanih dvojicah pa je s Florentincem Malescijem osvojila celo prvo mesto. Dvojica Milič - Vesnaver je po petih nizih izgubila v polfinalu. \ Košarka Najvidnejši rezultat tega meseca so dosegli Borovi mladinci, ki so si že kolo pred koncem zagotovili nastop v finalu. Nastop v finalu pa so nezasluženo zapravili Konto velci v prvenstvu «pomlad». Kot posameznik se je uveljavil mladi košarkar ŠD Kontovel Livio Milič, ki je kot edini zastopnik slovenskih ekip nastopil za tržaško reprezen tanco na turnirju v minibasketu v Milanu. Odbojka Razen moške C lige so vsa pr venstva redno potekala. Na ženskem odbojkarskem turnirju, ki ga je priredilo ŠZ Bor so prvo mesto osvojile igralke Rijeke, druge so bile zastopnice tržaške Orne, tretje pa borovke. Februar Namizni tenis Mladinke in naraščajnice Krasa so v Vidmu na deželnem prvenstvu Fernet Tonic, Cinzano - Elerson, GBC] uspešno opravile svojo nalogo. Kra Lazio - Brina, Chinamartini - Vidal, sovkč so v štirih kategorijah osvo Dnllno P/vfi nl+A Dmnrliei _ Conita!ini Ul - J ______1 J-Z-l • I ________1'. f Roller - Cosatto, Brindisi - Scavolini. nogomet V 3. ITALIJANSKI LIGI TRIESTINA BO DANES GOSTOVALA V ALBI Tržačani bodo igrali z običajno postavo 1976 je bilo za Triestino izredno uspešno leto. Najprej so Tagliavi-novi varovanci v velikem slogu o-svojili prvo mesto v prvenstvu D lige, in to kar z desetimi točkami prednosti nad drugouvrščenim. Tako se je Triestina po dveletnem premoru ponovno vrnila v C ligo. Tudi v tretjeligaškem prvenstvu so bili doslej Tržačani uspešni. Triestina je v zadnjih tekmah končno zaigrala tako, kot zna, in je na pravi poti za osvojitev letošnjega cilja, to je obstanek v ligi. V novo leto stopajo torej Tržačani z mimo vestjo in v prepričanju, da bodo naslednje prvenstvene tekme le priprava za bodoči naskok v elito italijanskega nogometa in za uveljavitev mladih domačih talentov. Vseeno pa se bodo morali Tržačani še pošteno potruditi: že danes jih čaka v Albi težka preizkušnja. Domača ekipa Albese je v lanskem prvenstvu zasedla odlično 13. mesto, letos pa je v zelo nevarnih vodah. Vseeno ne bo gostovanje lahko, saj je predvsem igrišče domačinov majhno in ozko ter za igro skoraj neprimerno, kar bo predvsem oškodovalo Triestino, ki se na takih igriščih sploh ne znajde. Tagliavini bo poslal na igrišče o-bičajno postavo: Bartolini; Lucchet-ta, Zanini; Politti, De Luca, Mon-ticolo; Andreis, Fontana, Peressin, Trainini in Dri. Na klopi za rezervne igralce bodo sedeli:, vratar Janža, vezni igralec Marcato in napadalec Furlan. A. K. Espadas ostal prvak TOKIO, 1 — Mehiški boksar Guty Epadas je ohranil svetoyni naslov mušje kategorije, s tem da je premagal Japonca Takado v šestem krogu zaradi odpovedi. Espadas je bil namreč očitno boljši od domačina, tako da je sam trener Takade v šestem krogu prekinil dvoboj. jile dva naslova deželnih prvakinj in tri druga mesta. V mladinski konkurenci je zmagala N. Rebulova, med naraščajnicami pa je bila Puričeva druga. Naslov mladinskih dvojic sta osvojili Vesnaverjeva in Žigonova pred Rebulovo in Štukljevo, ki sta bili drugi. Naraščajnika dvojica A. Rebula in V. Do-ljak je bila druga. Nogomet V prijateljski tekmi je beograj ski Partizan, član prve jugoslovanske lige premagal Primorje, katerega vrste so ojačili tudi igralci ostali, naših klubov, z izidom 6:0. V prvenstvu 2. AL je v derbiju na Preseku, Vesna po tradiciji premagala Primorje s 3:1. V 3. AI, pa se, je derbi med Gajo in Primorcem končal z zmago slednjega z 2:0. 8. februarja pa se je derbi med Bregom in Primorjem končal z 2:0. Smučanje Na pokrajinskem šolskem prven stvu v Piancavalhi sta bila najboljša slovenska predstavnika: pri dekletih Kristina Tomšič (Ciril Metod), pri fantih pa Andrej Don (Ci ril Metod). Namizni tenis Krasove naraščajnice so osvojile prvo mesto na deželnem ekipnem tekmovanju. Barve zgoniškega društva sto branili A. Rebulova in Doljakova. Druga Krasova postava je zasedla 3., mesto (Purič - Škrk). Marec Smučanje Na Nevejskem sedlu so bile 10. jubilejne zimske športne igre v or ganizaciji Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Za igre se je pri javilo kar 237 tekmovalcev iz 14 društev. Med posamezniki sta bila’ najboljša Andrej Udovič in Katjuša Ožbat, med društvi pa Polet pred SPD Gorica in SPD Trst. Košarka Kontovelovi dečki in tudi kadeti so se uvrstili v finalni del svojih kategorij. Tudi Borovi člani, ki so nastopali v promocijskem prvenstvu so zaključili tekmovanje na solidnem četrtem mestu, potem ko so večji del prvenstva celo vodili, pa čeprav so si kot cilj zastavili le obstanek v ligi. Odbojka Marca so se končali prvi deli skoraj vseh ligaških prvenstev. V moški C ligi je Bor zasedel 3. mesto, v ženski C ligi je bil Breg 3., Bor pa 6. V moški D ligi je Kras zasedel 3. mesto. V 1. ženski diviziji je Sokol osvojil 1 mesto: v 1. moški diviziji je bila 01ympia predzadnja, v 2. diviziji Dom 3. V tretji moški diviziji pa .je bil Dom B na tretjem mestu, 01ym-pia B pa mesto nižje. Namizni tenis Na državnem turnirju v Pratu je v mladinskem finalu Vesnaverjeva premagala soigralko N. Rebulovo, ki je tudi med tretjekategornicami dosegla 2. mesto. Na prvenstvu Treh Benečij v Trevisii so Krasov-ke žele celo vrsto uspehov. Med boljšimi uvrstitvami sodijo prvo mesto v mladinskem ekipnem tekmovanju, prvo mesto med mladinkami-posamezno in tretjekategornicami, drugo mesto med naraščajnicami. Kotalkanje Na Trofeji Jumbo, kjer so nastopala vsa tržaška društva sta Polet zastopali dve ekipi Ekipa do 11 let starosti je bila četrta, starejša pa druga. Bil je to prvi sezonski nastop kotalkarjev. Smučanje Na časnikarskem svetovnem prvenstvu v Suomotunturju (Finska) je odgoyorni urednik Primorskega dnevnika Gorazd Vesel postal svetovni prvak v kategoriji veteranov April Namizni tenis Krasove mladinke so na ekipnem tekmovanju v Riminiju osvojile naslov državnih prvakinj, potem ko so v finalnem spopadu premagale Cagliari s 5:1. Kras so zastopale Vesnaverjeva. Žigonova in Rebulo va. Vesnaverjeva in Žigonova sta si zagotovile državni naslov tudi v dvojicah, posamezno pa sta si priborili bronasto kolajno. Tudi na deželnem prvenstvu za 3. kategorijo so Krasovke dosegle dva deželna naslova. N. Rebula .je v finalnem srečanju premagala soigralko D. Blažinovo. Obe igralki pa sta si zagotovili., -pravico nastopanja na državnem turnirju. Naslov pri dvojicah sta osvojili Blažinova in Rebulova, štubljeva in škfljeva pa sta bili tretji. Nogomet V 3. amaterski ligi je Juventina osvbjila prvo mesto in tako napredovala v višjo. ligo. Na Tržaškem je zmaga pripadla Bregu, ki je prav v zadnjih tekmah prehitel Pri moreč. Aprila so odigrali kar dve prijateljski srečanji z jugoslovanskimi prvoligaši. Najprej je NK Rijeka premagala reprezentanco ZSŠDI z 8:0, kasneje pa je Vojvodina premagala ojačeno ekipo Primorja s 6:0. Tekmo med mladinsko reprezentanco ZSŠDI in pionirsko reprezentanco Slovenije se je končala pri izidu 0:0. > Atletika Na mednarodnem mitingu v Novi Gorici so atletinje Bora dosegle vrsto odličnih rezultatov. Loredana Kralj je v metu krogle zasedla 4. mesto. Sonja Antoni je v teku na 400 m dosegla 5. mesto in s časom 60"6 dosegla nov osebni rekord, kakor tudi Patrizia Padovan, ki je v skoku v daljino z rekordnim 5,33 m osvojila 6. mesto. Na tekmovanju v Trstu, ki ga je priredila tržaška Ginnastica, pa so atletinje ŠZ Bor dosegle enega svojih najvidnejših uspehov. Na 800 m .je v svojem krstnem nastopu Bruna Mahne zmagala, prvo mesto pa je osvojila tudi Sonja Antoni na 100 m in 200 m. Na krajši progi je Antonijeva dosegla čas 12"9. Na 1500 m je zmagala Alma Gruden. Košarka Na končni lestvici mladinskega prvenstva je Bor zasedel predzadnje mesto. Vseeno je že sam nastop na finalnem delu prvenstva pomenil enega najvažnejših uspehov zamejske košarke. Kotalkanje Na pokrajinskem tekmovanju v Trstu je Alan Oberdan (Polet) zasedel prvo mesto. Med dekleti se je najbolje uvrstila Mara Petaros, ki je bila 4. Šah Na 3. pokrajinskem ekipnem prvenstvu v organizaciji ŠD Kontovel in Tržaško šahovsko društvo je prvo mesto zasedel Polet v sestavi Filipovič, Bajc, Bellulovich in Fabjan. Maj Namizni tenis Na državnem prvenstvu v Fiug-giju so dekleta Krasa osvojila kar štiri državne naslove, kar je največji uspeh vseh časov ne samo društva, temveč sploh za ves manj šinski slovenski šport v Italiji. Najuglednejši naslov je dosegla Sonja Milič, ki je osvojila naslov absolutne državne prvakinje. Drugi o-sebni naslov je Miličeva osvojila v mešanih parih z Malescijem. Ostala dva naslova sta si priborili med tretjekategornicami dvojica Blažina - Rebula in pa Rebulova, ki je v posamezni konkurenci v »domačem finalu* premagala Blažinovo. Uspešen rezultat je men drugokategomicami dosegla Vesnaverjeva, ki je osvojila bronasto kolajno. Odbojka Zaključila so se skoraj vsa prvenstva. V moški C ligi ie Bor zasedel peto mesto in s tem napredoval v višjo ligo, v ženski C ligi je bil Breg peti, Bor pa šesti. V moški D ligi je Kras osvojil odlično tretje mesto in napredoval v višjo ligo. Predstavnice Sokola so prepričljivo zmagale orvenstvo 1. divizije (Kontovel 5., Sloga zadnja), medtem ko je moška ekina 01ympia izpadla. V 2. moški diviziji je Dom zasedel solidno tretje mesto, v 3. diviziji pa sta bila Dom B in 01ympia B četrta. Na Bledu so odigrali 10. turnir »Pokal prijateljstva* v moški odbojki: Prvi je bil Bled. drugi Kras, tretji pa Bor. Na istoimenskem ženskem turnirju v Poreču je bil Sokol tretji, Bor pa šesti. Košarka Poleg rednih prvenstev pri nas so odigralf v Murski Soboti »Male Olimpiade*, to je mednarodno prvenstvo šoloobveznikov. Potegovali so se v raznih panogah, Polet pa je v košarki osvojil presenetljivo prvo mesto. Atletika Mednarodni Borov atletski miting je zelo dobro uspel, saj se je na startu prijavilo kar 300 atletov. Najboljši rezultat Bora so dosegle tekačice na 4x100 m (Antoni, Semolič, Tretjak, Purič), na ekipni lestvici pa je bil Bor osmi. Prijavljenih je bilo 31 klubov. • Kolesarstvo Na dirki veteranov, v organizaciji tržaškega kluba »Cottur* v naselju Sv. Sergija, je član lonjer-skega kolesarskega kluba Adria Klavdij Marušič osvojil prvo mesto. Priredil: Aleksander Koren (Nadaljevanje sledi) ATLETIKA NA .SILVESTROVI CGRRID1* Italijan Fava odličen drugi SAO PAULO, 1. - Italijan Franco Fava se je uvrstil na odlično drugo mesto na tradicionalni »Silvestrovi corridi* v tem kraju. Tekmo je nepričakovano zmagal zastopnik Čila Edmund Wamke Bravo, ki je pretekel progo 8,950 km v 23'50"8. Franco pa je ))il le za 15” počasnejši. Na tretje mesto se je uvrstil Mehikanec Luis Her-nandez. Med ženskami pa je slavila zahodna Nemka Wahlensieck. ki je pretekla progo v 28”36”2. Druga je bila Švicarka Gustaffson (29’01’'6), tretja na Poljakinja Penlonowska (29'09”4). KAREL PRUŠNIK - GAŠPER Gamsi na plazu 105. Kljub temu smo bili previdni. Moja strojnica in Zalina rzostrelka sta bili nenehno naperjeni proti bližnjemu goz-lu. Cesta je bila samotna in je vodila tik ob Dravi. Res mo nenadoma zagledali na neki jasi gručo ljudi. Cevi nase-a orožja smo obrnili nanje. »Uniforme so nemške!* »Mogoče so njiši?!* .... Le Tavčmanov konj se ni zmenil za naše ugibanje in Irvel je dalje. Ni bil partizan in ni mogel slutiti nevarnosti, le ne bi bilo njega, bi že polegli v Jarek m pričeli z obicaj-tim partizanskim obredom: Kdo je, katera enota. Ali pa: Sedajte se! — Potem pa, kakor bi kazalo: Na juriš! ali pa aktični umik. ... , ,, Tavčmanov črni nas je pripeljal že tako blizu, da smo poznali nemškega orla na čepicah. Vendar se nismo bili >repričani, da so esesovci. »Kdo je tam?* sem zakričal. Tone je vendarle uspel »ridržati konja. " .. . «Patrulja!» je bil odgovor v ukrajinščmi. «Kakšna patrulja?* « Nemška d Drobec sekunde sem premišljeval, kaj storiti. Verjetno ne bi prav nič ugibal, če bi vedel, da Drago že leži «v zasedi* za hrbtom eth vojakov. Bilo mi je malo neprijetno pri srcu, ko sem zavpil: »Roke kvišku, sicer streljam!* Roke so se le počasi dvigovale, dva pa sta jih dvignila šele, ko sem ju prav odločno pozval. Ko smo jih razorožili, se je prismejal k nam Drago Z brzostrelko jim je meril v hrbte in opazoval sleherni gib. Bilo jih je kakih trideset — dovolj, da bi nas pohrustali. Odpeljali smo se dalje in šele tedaj smo pomislili, da bi se srečanje lahko končalo drugače. Drago je sicer smuknil s kolesom mimo njih, toda prav lahko bi ga ustrelili, še preden bi mu prišli na pomoč. Pa tudi naše «junaštvo* je, bilo bolj dvomljive narave, kajti zaslug pri njem je imel pravzaprav Tavčmanov konj. Pred Grabštajnom smo srečavali fante in možakarje, ki so odnašali orožje iz skladišča. Večinoma so imeli prav kratke puške, italijanke in manliharice — pripravne za «divji lov*. Res redka priložnost za koroške divje lovce! Še sami smo zavili v skladišče, ki je bilo- prepolno brzostrelk, pištol, streliva, oblek in orožja. Kmetje in meščani, otroci in žene so brskali po razmetanih kupih. Naš pogled pa je pritegnil osebni avto, ki je stal na dvorišču in nam hotel odpeljati prav pred nosom. Ustavili smo ga: mlada dama je bila uradnica v skladišču, »gospoda* pa smo prisilili, da je bil naš šofer do Celovcu. Tavčmanov črni je odslužil. Z vozom vred ga je sprejel v oskrbo gostilničar Žnidar. Brzeli smo mimo dolgih vrst razoroženih nemških vojakov, ki so utrujeni ležali ob cesti, odmetavali zelene uniforme in načenjali zadnje konzerve. Ob njih, v cestnem jarku, pa so jih delali druščino razbiti ali ožgani tovorni avtomobili. Osamljeni smo se počutili sredi tolikega števila sovražnih vojakov in vozil. Prav lahko bi zapeljali med nerazorožene čete! \ «Morda smo nekoliko prehitro vozili?* smo govorili pol v šali, pol resno. _ Tedaj smo zagledali oklopni voz, ki je brzel nasproti po cesti iz Celovca. Izostrili smo pogled in ugotovili: naša zastava z zvezdo. «Nismo prezgodnji!* je olajšano vzkliknila Zala, mi pa smo ji z veseljem pritrdili. V celovškem predmestju smo zagledali prve uniforme zahodnih zaveznikov. V mestu pa je bilo zelo pisano: mešale so se partizanske in angleške uniforme. Zavili smo k jezuitski kasarni, k našemu štaba,. V mestu ni bilo nikakih sledov borbe, Angleži in partizani so vkorakali vanj brez odpora. Zato pa so težke borbe vodile naše partizanske brigade z esesovskimi divizijami, četniki, ustaši in belogardisti pri Pliberku, na Jezerskem, Ljubelju in drugod ob meji. Tri leta nisem videl Celovca od blizu. In ko sem zagledal sprehajajoče se partizane po mestnih ulicah, se mi je zdelo to tako naravno kakor le kaj. če bi videl še nekje Hitlerjevega vojaka v nemški uniformi, bi začuden vzkliknil: «Kaj pa ti vendar tu, v Celovcu?* V jezuitski kasarni sem najprej našel Miha Rigla - Petra. Ta me je peljal v drugo nadstropje, v Matjaževo pisarno. Komaj me je Matjaž zagledal, je že zavpil: v , «Gašper, v Celovcu sem bil pred teboj! Pa tudi stavo si izgubil! Kje si pa bil tako dolgo?! Mislil sem, da se boš šele okrog 30. maja prikazal v mesto, kajti za takrat si napovedal osvoboditev!* «Prava reč, če si bil pol ure pred menoj v Celovcu! Spat pa bomo le šli v tisti hotel, kakor smo se domenili!* BOROVELJSKA TRAGEDIJA Medtem ko smo v Celovcu vneto politično in organiza cijsko delovali, ko smo vršili priprave na volitve v občinske in okrajne odbore OF, so naši borci še vedno bili težke boje z esesovci in njihovimi pomagači. Zlasti težke borbe so bile okoli Borovelj. Tam sta bila naša tovariša Kostja in Mile. Pripovedovala sta nam podrobnosti. Bili smo ogorčeni, poskušali smo pomagati našim borcem, toda vse zaman. Usodni dogodki so se razvijali z izredno naglico takole... Začelo se je nekako 8. maja... Nekdo izmed nas še ni vedel za tragični dogodek prejšnjega dne. Preživeli, mladi Korošec iz Apač Jože Volte, se je tedaj šele plazil raztrgan in obnemogel skozi grmičevje ob Dravi. V štab drugega bataljona Koroškega odreda so se prejšnjega dne namreč pripeljali višji nemški oficirji. Z njimi je odšel namestnik komisarja Štefan Trbovšek - Zdravko ter spremljevalec Jože. Na dvorišču hotela Just v Borovljah, pa je Trbovšek namesto pogojev predaje prejel zahrbten strel v tilnik. Spremljevalec pa je v zmedi pobegnil. Podobna usoda je doletela našega parlamentarca v Beljaku. Zločinski trinajsti SS-regiment je nato naslednjega dne pobegnil iz Borovelj, v mesto pa je vkorakal bataljon, član pokrajinskega odbora Stane Bizjak - Kostja je svečano predal" oblast zavednim boroveljskim možem. Toda ta uvodni akord, ta intonacija napeva svobode in napredka je sprožila plaz... široka cesta z Ljubeja pa vse dd boroveljskega mostu čez Dravo je bila zatrpana z vozili, tanketami in topovskimi oddelki umikajočih se nemških divizij. Na ravnici pred samim mostom je tej dolgi kači sekal glavo domači partizanski bataljon V njem so bili selski uporniki, koroški fantje — ubežniki iz nemške vojske, boroveljski puškarji in obirski drvarji Zbrala ce je vsa «najemniška, brezzemljaška grofovska soiliga*, — kakor bi dejala celovška gospoda. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnice Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir', za naročnike- brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Uubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000 Finarično-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir beseda IVA 12% Oglasi za tržaško in gorlško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Postni tekoči račun- za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 2. januarja 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzdaiaL JzTT in tiska f Trst Član Italijanske zveze časopisnih lk||lf| založnikov FIEGvlV « : — — — SILVESTROVANJE V ZNAMENJU GOSPODARSKE KRIZE SLOVO ITALIJANOV OD 1976. LETA ZMERNEJŠE IN MANJ HRUPNO KOT V PREJŠNJIH LETIH «Botti» zahtevali tudi letos dve človeški življenji - Veliko prometnih nesreč v Liguriji RIM, 1. — Prehod iz starega v j ki so jo posneli na filmski t-ak kot novo leto je potekal letos v Italiji. | eno glavnih scen filma «Taxi girl kot v marsikateri drugi evropski dri ver* z Edvige Fenech. Resnejši je bil samo incident na Trgu Navona, kjer je zaradi nerazsodnega ravnanja zgorel drag elektronski računalnik. Umetni ognji so državi, v posebnem vzdušju, ki ga je pogojevala predvsem gospodarska kriza. V primerjavi s prejšnji mi lefi so Italijani tokrat silvestro- __________________J .......... vali pretežno doma in marsikdo, pa ' padli na plastično streho ene od čeprav ni vraževeren, si je pošteno stojnic kramarjev, ki so se zbrali na oddahnil ob koncu 1976. Zaključilo i znanem rimskem trgu za tradicio- se je ^prekleto* prestopno leto. v katerem je gospodarska kriza dosegla višek, v katerem je potres opustošil Furlanijo in Beneško Slo venijo in v katerem je tudi politični terorizem dosegel izredno ostri no. Res je sicer, ,da nam prihod nost verjetno še za dali časa ne obeta Veliko dobrega, trobiča upa nja, da ne bo država drsela taka nezadržno nasproti bankrotu, pa je vendarle umestna. Zadovoljstvo ob koncu prestopnega leta Ln začetku novega oa ni bilo izraženo z običajnim veseljače njem in s prekomernim trošen lem v javnih lokalih, letošnje silvestro vanje je imelo pečat intimnejšega doživljaja v ožjem družinskem kro gu. To potrju-e tudi dejstvo, da je vsaj ob koncu leta občutno padlo povpraševanje po šampanjcu in francoskih vinih ter po tujih žganih pijačah. Prav tako je imela znatno manjši obseg tradicionalna »eksplo . zija» umetnih ognjev, čeorav je zahtevala dve človeški življenji in naci 170 ranjenih. V Neaplju, ki od nekdaj velja za italijansko prestolnico umetnih ognjev. je letos povpraševanje po *bot-tih* padlo za 50 odstotkov. V tem sološnem okviru zmernosti pa seveda ni manjkalo tudi nekaj izjem kot je na primer silvestrovanje, ki ga je na svojem gradu organiziral znani frančiškan Eligio: vsak od 35 izbranih gostov je odštel milijonček lir, da je iahko dočakal novo leto v družbi patra in njegovih varovancev. Prav tako poročajo tudi o ljudeh, ki so globoko segli v žep, da so lahko nudili gostom izbrana vina in Jedila. Vzdušje zmernosti je bilo opaziti predvsem v Rimu, kjer so z razliko od preišnjih let zabeležili samo 23 manjših nesreč, posled c neveščega ravnanja z umetnimi ognji. Gre za izreden korak naprej, saj do p"ed nekaj let! ni bilo silvestrovanja brez tragičnega obračuna mrtvih in ranjenih. Šele s strahovito nesrečo, ko je 1972. leta eksplozija v skladišču umetnih ognjev zahtevala 17 življem, 52 ljudi pa je bilo ob streho, so Rimljani uvideli, da razstreliva ne gre istovetit-' z razvedrilom pač pa s tragedijo in s smrtjo. Prav tako se postopoma zgublja stara navada, da se ob novem letu znebiš vse stare šare tako, da jo enostavno zmečeš kar skozi okno. Edini primer takeea nekulturnega izživljanja so zabeležili v četrti Tor di Nona, šlo pa je za namensko uprizoritev. nalni Silvestrov sejem, in povzročil požar, ki je «pogoltnil» dve stojnici. V eni od teh je bil tudi elektronski kompjuter za analizo pisave. Lastnik stojnice se je hudo opekel v posku- su, da bi pogasil požar. Veliko bolj dramatično je bilo za Silvestrovo v Lombardiji, kjer si navadni in politični kriminalci niso privoščili trenutka oddiha niti zadnji dan v letu. V Monzi so trije ali štirje še neidentificirani teroristi streljali proti orožniški vojašnici, na srečo pa niso zadeli nikogar. Preden so jo pobrisali so še od vrgli torbo, v kateri je bil peklenski stroj. Stražar je prisebno posegel in brcnil proč nevarno torbo, ki je trenutek pozneje počila. Eksplozija je poškodovala nekaj parkiranih avtomobi- iHiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiitiiiiiliiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiimiiiiinimuiMiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiimii Silvestrovanje po svetu BELFAST. 1. - V vsem 1976. letu je bilo na Severnem Irskem ubitih med bombnimi atentati 296 oseb. V primeri z letom poprej je števi lo žrtev lažnoverskega. vsekakor pa političnega nasilja, ki va podpihujejo razne tuje sile, naraslo kar za 50 odstotkov. Podatek prihaja iz belfaških uradnih virov, ki pripominjajo, da je končni obračun o-krutnih spopadov od avgusta 1969 ko je izbruhnila kriza, dosegel 1.687 človeških žrtev^ Položaj v Ulstru mnogo bolje o-svetljuje razmere, v katerih so milijoni ljudi prebili lansko leto, kakor pa na primer podatek, da so Francozi za Silvestrovo odnrli nad 12 milijonov steklenic šampanjca. Giscard D'Estaing je sicer ob Ira dicionalni letni prelomnici res obiskal tako imenovano »promocijsko naselje* Herblay v Dolini Oise, ki ga je pred nekaj leti pater Joseph namenil skupini najsiromašnejših družin iz revnih in smradečih mestnih četrti vse Francije, toda vsi ljuje se vprašanje, v kakšno tolažbo je pravzaprav bil njegov in njego ve soproge Anne - Aymone prihod tamkajšnjim ljudem, ki drugega ne poznejo kot bedo in žalost. Čemu tako turoben uvod k sestavku, ki naj prikaže, kako so ljudje pričakali novo leto v tujini? Preprosto zato. ker osveščenemu človeku ni dana pravica, da, četudi samo za trenutek, pozab/ trpljenje milijonov in milijonov soljudi po svetu: otrok, ki pom rajo za lakoto in kužnimi boleznimi v nerazvitih deželah, Palestincev na Bližnjem vzhodu, ki jim je po hotenju politikantov vsaka zemlja tuja, sinov in hčera italijanskih delavcev, ki so se zastrupili z uničujočimi kemikalijami, desettisočev žrtev političnega neonaefašističnega in rasističnega nasilja od južnega dela afriške celine prek dežele Baskov v Španiji do Latinske Amerike in Pinochetovega Čila, od severnoameriških po krivici na dosmrtno ječo obsojenih zamorcev ter v rezervate potisnje- •mmmilllllHHMIIIIIIimtlimillHHIIIIMIIlMUllHHUnMIIIIIIIItllllllHIIMIMIIIIIIIIIIIIklllllllllimMIIIIIIIIIIMI SARINI UGRABITELJI SE ŠE NISO OGLASILI Franc« Geloso 1« Edgardo Domini sta v Alasslu v «gradu Geloso* doslej aaman čakala, d« bi it oglasili ugrabitelji njune 4-letne hčerke Sare. Tudi včeraj ata zakonca naslovila ugrabiteljem povlz, naj čimprej osvobodijo dekletce, ki je pravkar prebolelo hudo grlpp in je alergično na Itevilna zdravila. Obenem sta zaprosila tisk, naj umolkne, da bodo mo-pogajanja z banditi lažja. Na sliki: mala ugrabljenka nih Indijancev do zatrtja obsojenih Eskimov, od podložnikov Ugandca Idija Amina in treh drugih krvoločnih mednarodnemu kapitalfašizmu udinjajočih se črnskih glavarjev do brazilskih indijanskih plemen, ki jih namerava riodejaneirska oblast odtujiti njihovi lastni zemlji, jeziku in kulturni dediščin-' in do milijonov delavcev, ki zaradi ogabnih »gosposkih* špekulacij ostajajo na cesti 'Kot rečeno, vsega tega ne gre pozabiti, prav pa je, da ljudje prestopijo orag novega leta optimistično, z vero v boljšo prihodnost, hkrati pa s trdno voljo, da tudi sami po svoiih močeh prisuevaio k uravnanju današnjih krivičnih procesov, ki so značilni za družbeni razvoj v medna-rod-em merilu. Poglejmo torej, v kakšnem vzdušju je bilo silvestrovanje v nekaterih tujih državah. V Istri in na območju Kvarnerskega zaliva — tako poroča agencija Ansa — se je v hotelih dobesedno gnetlo praznično razpoloženih ljudi, sicer ne le domačinov, temveč in celo v prvi vrsti Italijanov. V Malem Lošinju se je poleg njih nabralo tudi nič koliko drugih tujcev, tako tudi iz bližnjevzhodnih dežel: udeležili so se 16. mednarodnega tekmovanja v podvodnem ribolovu (na prvo mesto se je uvrstilo ljubljansko, na drugo italijansko, na tretje pa francosko moštvo). Posebno pozornost pa velja posvetiti predsedniku Italijanske unije za Istro in Reko: v okviru novoletne voščilnice je prof. Luigi Ferri med razgovorom s predstavniki jugoslovanskega tiska med drugim zaželel,-naj čimprej pride do dokončne ratifikacije osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo ter pripomnil, da bo uresničenje tega sporazuma odprlo vsem nova obzorja. Angleži so pričakali novo leto dokaj mimo, sicer predvsem po krivdi nepovoljnih vremenskih razmer; za božič so imeli obilo snega, pa tudi ledu, tokrat je presneto deževalo, tako da ljudem pravzaprav ni bilo do daljših tur. V Frankfurtu (Zvezna republika Nemčija) so družine, ki stanujejo pri katoliški katedrali, dočakale 1. januar ob plapolanju štirih zastav s kljukastim križem, simbolom nacizma; neznanci so jih čez noč pritrdili k zvoniku, razen tega pa porisali pročelje cerkve z raznimi zloglasnimi nacističnimi parolami. Za zaključek naj omenimo, kakor smo z njo tudi začeli, Severno Irsko. Kakih 200 žena, katoliških in protestantskih, ki pripadajo »gibanju za pomiritev*, se je ponoči zbralo pred županstvom v Belfastu, kjer so pele božične pesmi ter z enominutnim molkom počastile spomin vseh dosedanjih žrtev nasilja. Zgled torej, Iti bi,ga bilo potrebno posnemati tudi drugod. (dg) lov in razbila okenske šipe bližnjih stanovanjskih blokov. Doslej si še nobena teroristična organizacija ni prevzela odgovornosti za atentat. Znaten krvni davek so zahtevale tudi zasnežene ceste. V zadhjem dnevu leta so zabeležili v Milanu in o-kblici nad sto prometnih nesreč, v katerih je ena oseba izgubila življenje nad 50 pa je bilo ranjenih. Kot rečeno ni manjkalo tudi navadnih kriminalnih izpadov. Najbolj značilen je morda rop v gostilni »Lagliettb* kamor so nekaj minut pred polnočjo vdrli trije mladi banditi. Nepridipravi, stari po pričevanju prisotnih od 16 do 18 let so z orožjem v roki prisilili ljudi, da so jim izročili denarnice, ogrlice prstane in drug nakit. Eden od banditov, ki je hotel očitno podkrepiti grožnjo z dejanji, je nekajkrat ustrelil v zrak in pri tem ranil nekega fanta. Ko so nagrabili za nekaj milijonov lir plena, so jo mladi roparji pobrisali. Tudi v Liguriji je slabo vreme zahtevalo težak krvni davek: osem mrtvih in 5 ranjenih Najhujše nesreče so bile na avtocesti Savona—Turin in na pokrajinski cesti za Ceriano (Irr.peria), kjer je izgubilo življenje pet ljudi. Splošno vzeto pa je vsekakor tokratna slika silvestrovanja v Italiji manj krvava kot v prejšnjih letih. Tradicionalna navada pozdravljanja novega leta z umetnimi ognji in s streljanjem je zahtevala dve smrtni žrtvi. 173 ljudi je bilo ranjenih. Od teh se jih bo 15 moralo zdraviti v bolnišnici več kot štirideset dni. Za primerjavo: lani je silvestrovanje zahtevalo eno človeško življenje in 223 ranjenih. Smrtni nesreči sta se pripetili v Palermu in v S. Eugemii (Reggio Calabria). V Palermu je izgubil življenje 18-leten fant, katerega je smrtno ranil brat, ki se je pri mizi igračkal s samokresom. V S. Eugemii pa je bil 22 letni zidar Salvatore D’Angelo žrtev lastne nerodnosti: ko je ob polnoči segel po puški, da je pozdravil novo leto z nekaj streli, mu je orožje padlo iz rok. Ob udarcu ob tia se je puška sprožita in krogla je zadela nesrečneža v srce. Ob koncu naj omenimo še težave nekega mehanika iz Forlija, ki je bil spričo kričanja v sosednem stanovanju ob živce. Potem ko je večkrat zaman prosil veselo druščino, naj nekoliko tiše pozdravlja novo leto, je možakar zgrabil za samokres misleč. da bo z orožjem ugnal nepoboljšljive silvestrovalce. Svoj cilj je dosegel, ker so sosedje umolknili (neka ženska se je ob pogledu na orožje onesvestila), vendar pa je uspeh drago plačal: malo pozneje so se na njegovem domu zglasili karabinjerji, ki so ga aretirali in odvedli-v zapor, z obtožbo nedovoljene posesti orožja in nasilnega ravnanja, (vt) Denar privablja denar BUENOS AIRES, 1. — Huber Ric ciardi (očitno italijanskega porekla), ki velja za najbolj znanega argentinskea draguljarja, je prejel prvo nagrado ob novoletni loteriji. Gre za 36 milijard pezov, se pravi približno milijardo Ur. Srečnež je že kar 30 let neprestano igral eno in isto loterijsko številko — 3856, ki mu je nazadnje prinesla srečo. Ricciardfijevi znanci vedo povedati, da bo dobitelj nagrade razdelil tako lahko prislu-ženi denar med svojih 140 uslužbencev. iiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimfiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiimiiii V KAZNILNICI V PIACENZI Domneven napist ubit med uporom zapornikov Okoliščine smrti 36-letnega Marchettija niso Mie še pojasnjene PIACENZA, 1. - Mlad jetnik, 36-letni Venanzio Marchetti, domneven napist in pred nedavnim vpleten v ugrabitev nekega sodnika v kaznilnici v Volterri, je bil ubit to noč v še nepojasnjenih okohščinah med u-porom v kaznilnici v Piacenzi. Po nepotrjenih vesteh naj bi bil nesrečnež smrtno ranjen s strelnim o-rožjem. Upor v kaznilnici je izbruhnil nepričakovano to noč malo po polnoči in se je zaključil okrog 14. ure. Vzrok demonstracije ni bil še ugotovljen tudi zaradi molčečnosti policije, sodstva in ravnatelja zapora, prevladujejo pa vsekakor tri domneve. Po prvi naj bi vstaja sledila neuspešnemu poskusu bega, po drugi domnevi, pa naj bi bil vzrok upora veliko bolj banalen: jetniki naj bi se spuntali, ker ravnateljstvo kaznilnice ni ugodilo njihovi zahtevi, da bi nazdravili novemu letu s šampanjcem in ne z navadnim vinom. Končno gre omeniti še domnevo, da je vstaja dokaj prozorna krinka, s katero naj bi nasprotujoči si tolpi skušali prikriti medsebojno obračunavanje. Jetniki pa, ki so malo pred predajo izročili časnikarjem svoj dokument, trdijo, da so se povzpeli na streho, češ da zaradi solzilnih bomb v celicah ni bilo mogoče dihati. Okoliščine Marchettijeve smrti so zaenkrat še nepojasnjene. Po doslej zbranih informacijah kaže, da so o-koli 3. ure nekateri zaporniki prosili za zdravniško pomoč, ker je bil en jetnik hudo ranjen. Z rešilnim avtom rdečega križa so umirajočega Marchettija nemudoma odpeljali v bolnišnico, vendar pa je nesrečnež izdihnil med prevozom. Kaže — vest pa uradno ni bila potrjena — da je bil Marchetti ranjen s strelnim o-rožjem. Jetniki s tem v zvezi poudarjajo, «da niso odgovorni za smrt kolega*. Domnevnega napista naj bi ubili policisti, »ki so obkolili kaznilnico in neupravičeno streljali na upornike*. Zaporniki so se vdali šele danes popoldne. Med vstajo so bili nekateri oddelki povsem opustošenj in gmotna škoda je znatna. Zaradi tega naj I ravnatelj kaznilnice zahteval premestitev nekaj desetin jetnikov, saj naj bi bile nekatere celice povsem neuporabne, (vt) < ' i J Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je dočakal Novo lelo v Novem Sadu v družbi soproge Jovanke in najvišjih voditeljev Vojvodine. Na sliki: tovariš Tito in soproga med silvestrovanjem POLITIČNO NASILJE ZAHTEVALO PO URADNIH PODATKIH 1.380 ŽRTEV ARGENTINA 1976: LETO TERORJA IN KRVI ZA DEMOKRATIČNE SILE . 1 General Videla napoveduje še ostrejši boj proti levičarskim silam BUENOS AIRES. 1. - Leto 1976 je bilo za Argentino leto nasilja. Toliko človeške krvi kakor lani je bilo prelite le v 1970. letu, ko se je v deželi pričela gverila. Samb v preteklih, torej zadnjih dneh izteklega leta je bilo v raznih krajih, predvsem pa v okolici glavnega mesta u-bitih 29 gverilcev, Poslednji spopadi so se odvijali v buenosaireškem predmestju, v Rosa-riti in mestecu Bahia Blanca. a naj-okrutnejše »bitke* so zahtevale v» sami neposredni okolici Buenos Airesa smrt 20 gverilcev. Po podatkih vojaških oblastev se je prelivanje krvi začelo zjutraj v Mun-roju 20 km od velemesta; padlo je osem montonerov, to je pripadnikov skrajnolevičarske peronistične organizacije. Kaže, da so ti forsireli cestni blok na hitri cesti Pan Američan: agenti so jih začeli zasledovati in prišlo je do streljanja, pip katerem so ubežniki podlegli policiji. Nadaljnjih sedem montonerov, med katerimi so bile štiri ženske, so policisti skupaj z agenti varnostne službe ustrelili v buenosaireškem predmestju Boulogne: po uradnih vesteh naj bi možje postave obkolili barako, v kateri je bilo skrivališče gverilcev ter je pričeli divje obstreljevati z brzostrelkami, katerih krogle so kar skozi deske, iz katerih je bila sestavljena baraka, pokončale montonere. Uradno sporočilo pripominja, da so agenti gverilce najprej pozvali, naj zapustijo skrivališče, ker pa tega niso storili, so policisti začeli streljati. Prav tako včeraj dopoldne je poli cija s pomočjo cestnega bloka ubila pet montonerov v južnem predmestju Buenos Airesa Vitla Madero, a v Ro-sariu 212 km severno od glavnega mesta je prišlo do štiriumega oboroženega spopada med vojaki in sestrico gverilcev. Ti so bili zabarikadirani v stanovanju v osmem nadstropju dvanajstnadstropnega poslopja. Pet montonerov je padlo pod sovražnim ognjem, gverilka pa. ki ni bila niti ranjena, a se ni hotela za nobeno ceno predati, je skočila kar skozi okno. Zadnji' spopad je bil pa v kraju Bahia Blanca 680 km od Buenos Airesa. Peterica gverilcev naj bi iz avtomobila streljala na policijske a-gente: troje montonerov so ti ubili, dvema pa je uspelo pobegniti. Z ustrelitvijo teh poslednjih »prevratniških elementov*, ki so generalu Videli huje kot tm v peti, se je število vseh gverilcev padlih lani v boju proti »stražarjem argentinske demokracije* povzpelo na 991. Vseh žrtev političnega nasilja pa je bilo po uradnih podatkih okoli 1.380, od tega 1.195 po vojaškem državnem u-daru, s katerim je bila odstranjena Maria Estela Peron. Vodja vojaške hunte Jorge Videla je prevzel oblast, kakor znano, v marcu 1976 in ob tej priložnosti napovedal brezkompromisen in kar najbolj okruten boj proti gverili. Lansko leto je bilo iz izrazito političnih razlogov hladnokrvno pomorjenih kakih 400 oseb, od tega 33 poslovnih mož, 28 sindikalistov, 15 študentov oziroma univerzitetnih docentov, 9 duhovnikov in več parlamentarcev, političnih predstavnikov, domačih in tujih, pa tudi bivši bolivijski predsednik. Videla je v intervjuju nekemu cor-dobskemu dnevniku obrazložil cilje, ki jih namerava doseči vojaški režim. «Glavni cilj*, je med drugim poudaril general »je korenita reorganizacija državnega aparata, in to z uresničitvijo izrazite moderne demokracije, republikanske, parlamentarne in zvezne demokracije*. Visokodoneče besede torej, ki nikakor niso usklajene z dejstvi, kb Pa ič$, genti zverinsko pobijajo prednje straže resničnega demokratičnega gibanja. General, ki se pri upravljanju države očitno ravna po Pinochetovem vzoru, je še dodal, da bo njegov režim skušal v prvi vrsti dati zagona gospodarstvu, z druge strani pa bo še okrepil, če je tega sploh treba, sredstva za zatiranje prevratniških poskusov ter »ideoloških skrajnosti* z namenom, da zagotovi spoštovanje o-snovnih človečanskih pravic... (dg) SVOJEVRSTEN REKORD Čeprav je Italija država, lici je skupno z Veliko Britanijo v največji meri občutila posledice gospodarske krize, je vendar med največjimi uvozniki razkošnih avtomobilov. Lani namreč je znana britanska avtomobilska tovarna 'Rolls royce*, ki proizvaja skorajda obrtniško svoja vozila (v enem letu proizvedejo okrog 3.000 avtomobilov), prodala na italijanskem tržišču dvakrai več vozil kot leto prej. V osmih mesecih si je kar 48 Italijanov privoščilo trolls roycea», medtem ko si je 1975. privoščilo to vozilo «samo» 28 Italijanov. Najbolje gre v prodajo najbolj 'cenen* model britanske tovarne, za katerega je treba odšteti 47 milijonov lir, marsikdo pa si je privoščil tudi kupe 'camargue». ki stane skoraj' osemdeset milijonov. Največ teh britanskih avtomobilov, pravih potujočih zakladov, so prodali v Milanu (17) in v Rimu (14). Sledijo Brescia (4), Turin, Benetke in Modena (2) ter Pavia, Verona, Bologna in Fcrrli (1). V tej lestvici so povsem odsotna mesta italijanskega Juga z e-dino častno izjemo Mesine, kjer so prodali en trolls rogce*. Kot rečeno si uprava britanske tovarne zadovoljno mane roke ob uspehu, ki so ga dosegli na italijanskem tržišču, tudi ostali proizvajalci razkošnih vozil pa se nad prodajo v Italiji ne pritožujejo. «Mercedes» je v prvih osmih mesecih lanskega leta prodal 350 svojih vozil modela «350» in «450» (cena od 18 do 20 milijonov lir), 'Jaguar* 161 svojih vozil, BMW 381 (modeli 3.000 in 3.300) Por-che pa 98 svojih kupejev 'tur-bo». Gre za avtomobile, za katere je treba odšteti najmanj 15 milijonov lir, marsikdaj pa tudi čez 20 milijonov. Brez dvoma je razveseljivo dejstvo, da si kljub hudi krizi toliko Italijanov lahko privošči razkošne avtomobile, zlasti še če pomislimo, da je vzdrževalnim premo sorazmerna začetni ceni. Zanimalo pa bi ms — priznamo, nekoliko škodoželjno — pokukati v davčno prijavo teh 'srečnežev». Morda bi odkrili, da si v taki čudni državi kot je Italija, lahko privošči arolls rogcea*, mercedesa* ali 'jaguarja* celo «revež», ki komajda shaja brez državne podvore. (vt) TOKIO, 1. — Ministrstvo za so--! cialnp skrbstvo je sporočilo, da je I bilo v vsem 1. 1976 naštetih na Japonskem 124.000 razporok. Dejansko je prišlo do razporoke vsakih pet minut. •—■* MONHEIM, 1. — Med silovitim požarom v tukajšnjem konjskem vzrejališču je poginilo enajst dirkalnih konj. v- 0Šp > m p-' |ia mm m m. iSif., . i ; -5:?r' p! te ii It! mm m- Rezervacije: PiancavaHo 0434 - 653173 ■ ii' »p I mi TVOJ SMUČARSKI TEDEN SMO OBARVALI Z RDEČO, RUMENO IN MODRO: Z BARVAMI PIANGAVALLA za spremembo: zajamčen sneg po meri s «snow making-om», z edinim sistemom za umetno zasneženje v Italiji kadarkoli ga želiš ga začneš kdajkoli v tednu od 10. januarja 1977 dalje s kontroliranimi cenami , , 62 tisoč lir (postelja v apartmaju s 4 posteljami) i 96 tisoč polni penzion (v koči CAI) 100 tisoč polni penzion v hotelih Bornass, Pra de Plana, Amarcord • 110 tisoč polni penzion v hotelih Regina, Edelwei$s 120' tisoč polni penzion v Park Hotelu Monte Ce/vallo vključuje izkaznico «Joly» za vožnjo na žičnicah, bazen, sauno, drsanje, nočni pohod z baklami Na razpolago; smučarski tečaji Sci Cluba Plancavallo in vrhunski tečaji pod vodstvorr\ Helmuta' Schmaltza, baby Club, diskoteke, nlght club, kino In' kongresna dvorana, umetnostne galerije, restavracije, plzzerie, slaščičarne, midi market, parkirišče za prikolice Za ljubitelje smučarskega teka še program po meri: smučarski tedni v Padoli (Comelico)' mr. .