Poitnina piaeana v gotovini Leto LVII. V Ljubljani, v sredo, dne 9. oktobra 1929 Št. 230 St. 2 Din Naročnina Dnevno Izdnjn za državo SHS mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeltslca Izdalo celoletno vJugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 14Q D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ceneoglaso-v l stolp. petlt-VTSta mali oglasi po l°SO In 2 D,ve£f I oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2*50, veliki po 3 In 4 Din, \ uredniškem delu vrstica po IO Din n Pn vetlem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko in dneva po oraznlku Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici St. 61111 Rokopisi se ne vraCafo, netranklrana pisma se ne spretemafo * Uredništva telefon it. 20S0. upravnlStva St. 2328 Mirotvorno delo Politični sistem, ki so ga zmagovite države z velikimi žrtvami zgradile na razvalinah stare Evrope, je, četudi ne v vseh potankostih in razmejitvah pravičen, vendar velika vrednota. Državnik, ki bi hotel ta sistem porušiti, bi nevarno ogražal svetovni mir in bi tudi svojo lastno državo poganjal v življenjsko nevarne temine. Zato mora vsak trezno misleč in odgovornosti tehtajoč politik priznati, da je tista skupina držav, ki v Mali antanti združena varje nad nedotakljivostjo sedanje srednjeevropske politične zgradbe, pravi čuvar mednarodnega miru na najbolj težavnem ozemlju Evrope. Ta veliki konservativni smoter Male antante se v širokem mednarodnem svetu še premalo vpošteva, četudi treba ugotoviti, da vpliv te skupine držav vprav radi nje učinkovito mirovne in konsoli-datorne funkcije iz leta v leto raste. Pri teh uspehih za utrditev miru in za tesnejše sožitje podonavsko-balkanskih držav je, to moremo s treznim zadoščenjem ugotoviti, veliko zaleglo daljnovidno in pretehtano delo gosp. Marinkoviča in njegovih sodelavcev. Mirovno delovanje Male antante je toliko bolj pomembno, ker se mora vršiti na terenu, kjer se več narodnosti dotika, in ker v vseh treh državah bivajo odlomki tujerodcev. Za te narodne manjšine so vse tri članice Male antante prevzele mednarodnopravne obveznosti, dočim so se mnoge druge države, ki tudi imajo v svojih mejah narodne manjšine, le moralično obvezale, da bodo manjšinam dale kulturnonarodne pravice. Delovanje mi-rotvornih .držav gre za tem, da se te zgolj moralične — zato pa brezoblične in malo veljavne — obveznosti za vse države spremenijo v polnovredne določbe občega mednarodnega prava. Na tej črti stoje skupaj z vsemi poborniki svetovnega miru tudi države Male antante, ki zahtevajo, da poniževalna ločitev med državami prve in druge stopnje izgine. Države Male antante se vedno resneje in globlje pečajo z manjšinskim vprašanjem. V prvem desetletju je stvarilno delo pri organizaciji novih držav pač zaprečilo, da bi se bilo to zapleteno vprašanje v vsem obsegu in z najboljšimi sredstvi rešilo. Prva se je lotila pod širokimi vidiki reševati ta kompleks Češkoslovaška. Sedaj se v Romuniji pripravlja široka in sistematična preureditev manjšinskih razmer — v smeri, da se upravičene želje manjšin zadostijo, tudi preko okvirja mednarodnih obveznosti, in se država s tem okrepi. Jugoslavija, ki ima med trozvezo najmanj tujerodnih manjšin, je v praksi mnoga vprašanja, ki zadevajo interese narodnih manjšin, širokogrudno uredila; žal, da so včasih krajevni položaji in strankarski boji pred 6. januarjem t. 1. motili in izmaličili namere odgovornih državnikov. Bliža se čas, ko bo sedanja narodna vlada mogla po enotnih vidikih in z gotovostjo, da se nje odločitve izvedejo, sistematično in za dolgo dobo urediti ta vprašanja, da tako ustvari mirotvornemu delu naše države in nje mednarodnemu položaju še silnejše ozadje. Najvažnejša manjšina v naši državi je ona, ki je del nemškega kulturnega občestva in ki biva v Vojvodini, kjer predstavlja dokaj zrel in državotvoren element pokrajine. V interesu države je, da se položaj te manjšine, posebno glede šolstva in prosvetnih združenj, sistematično uredi po vidikih sožitja in miroljubnosti, ki so vodilni principi naše države. Država se je v tem letu notranje zelo utrdila, državna misel je v širokih množicah močno narastla ter pognala korenine tudi v narodnih manjšinah, zakaj močna, pravična avtoriteta, poštena uprava in požrtvovalni idealizem najvišjih činiteljev narodu imponi-rajo in dvigajo v njem državljansko zavest in ponos. V tem procesu ozdravljenja in okrepitve dozoreva tudi vprašanje o manjšinah, posebno o nemški, in gotovi smo, da bo naša vlada tudi to vprašanje, — kakor je v tako kratki dobi tudi druga, še težja — zadovo-J ljivo in sistematično uredila, ne samo po določbah mirovnih pogodb, ki so pri nas že itak izvedene, ampak tudi v duhu širokogrudnega čuvstvovanja, ki je lastno našemu narodu, ki je v vseh svojih delih stoletja krvavel za svojo svobodo. Zakaj tudi to bo važen korak naprej pri konsolidaciji nove Evrope. Belgrad, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Danes se je v državnem svetu kot disciplinskem sodišču nadaljevala razprava proti uradnikom gozdarskega ministrstva. Kot strokovnjaki so govorili zastopniki ministrstva, Citanjc spisov se bo nadaljevalo jutri. Manifestacije in navdušenje po državi Osijek, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila seja občinskega sveta, na kateri je imel župan dr. Šengl svečan govor o pomenu kraljevega akta z dne 3. oktobra t. 1. Izjavil je, da se je sedaj izpolnila želja vseh Hrvatov. Nj. V. kralj je z novim zakonom zedinil Srbe, Hrvate in Slovence tako, kakor je kralj Tomi-slav pred 1000 leti zedinil Hrvate. Po njegovem govoru je priredilo navzoče občinstvo prisrčne ovacije Nj. V. kralju in Jugoslaviji. Zagreb, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Akt Nj. V. kralja z dne 3. oktobra je izzval v vseh vrstah hrvatskega naroda navdušeno odobravanje. Brzojavne čestitke Nj. V. kralju in predsedniku vlade, generalu Peri Živkovifiu je poslala med drugim tudi Jugoslovanska zveza mlinarjev, mnoge občine, kol Brdovec, Sesveti, Sv. Kfera, Zaprešič, Vrabce, Stenjevec, Nova Gra- diška, Karlovac, Oroslavje, Donja in Gornja Slubica, Marija Bistrica, Bistra itd. Belgrad, 8. oktobra. AA. Predsedništvo vlade je dobilo nadaljnje pozdravne brzojavke k novemu zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevine na banovine. Brzojavke so dospele iz Višegrada, od sokolskega društva v Crikvenici, od Ričice, občine Rogatice, dalje od mesta Korčule, občine Muc, dalje od občine in prebivalstva Višegrada, Ohrida, Imot-skega in Bolja. Obširni brzojavi, ki so izrazi manifestacije prebivalstva, so prispeli iz Splita in Senja, zlasti s strani Narodne odbrane. Iz Slovenije je dospela med drugimi brzojavka od Ivana Vesenjaka, ministra v p., iz Maribora. Pozdravi so prišli nadalje iz občin Ota-čac, Topola, Bela Gorica, Jastrebarskega, in to od sokolskih društev ter Narodne odbrane ter končno tudi od mnogih posameznikov. Narodna banka kraljevine Jugoslavije Belgrad; 8. oktobra. AA. Upravni odbor narodne banke je imel danes sejo pod predsedstvom guvernerja Bajlonija. Na seji se je prečital statistični pregled bančnega poslovanja. Nato je guverner Bajloni javil članom pismeno ostavko člana dr. Gjorgje Gjuriča, našega poslanika v Londonu. Dr. Gjurič je verjetno dal ostavko na podlagi čl. 110 zakona o podaljšanju odredbe finančnega zakona z dne 19. julija 1929, po katerem državni uradniki ne morejo biti člani uprave državnih monopolov niti Narodne banke. Na seji se je nadalje sklenilo, da se izda 25.000 Din za spominsko zbirko vojvode Mi-šiča v selu Aleksandrovo v skopeljskem okraju. Nato so se obravnavala tekoča vprašanja. Med ostalim se je sklenilo na podlagi novega zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na nova upravna področja od 3. oktobra 1929, spremeniti naslov banke, tako da se bo odslej imenovala »Narodna banka kraljevine Jugoslavije«. Za enoino ureditev tujskega prometa Sklepi mednarodnega kongresa v Varšavi Belgrad, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Iz trgovinskega ministrstva smo dobili glede zborovanja mednarodne tujskoprometne konference v Varšavi sledeče obvestilo: Na dnevnem redu so bila v prvi vrsti vprašanja, ki v vseh državah otežkočujejo tujski promet. Govorilo se je o tem, kako odstraniti carine, nadalje o vprašanju, kako spraviti v sklad železniški, avtomobilski in zračni promet, da bi bile vsem, ki se zanimajo za Evropo, vse države čim lažje dostopne. Sklenilo se je, ustanoviti stalno tajništvo kongresa, ki bi skrbelo za to, da se prometne možnosti zboljšujejo. Nadalje se je na kongresu izdelal tudi skupen mednarodni vozni red, v katerem bo na pregleden način mogoča informacija o vseh važnejših prometnih linijah Evrope. Nadalje se je sklenilo, v propagandne svrhe prodajati v Ameriki skupno propagandno brošuro. Nadalje se je izdelal načrt, kako zahtevati uvoz carin prostih materijalij. Odločilo se je tudi, izdati ponovno brošuro Evropa kliče« v 200 tisoč izvodih. Predložilo se je kongresu, da naj sestavi skupni načrt dosedanjih društev in naj ugotovi, katero izmed njih je bilo najbolje organizirano. Na podlagi skušenj pri organizacijah prometnih društev v različnih banki ! Belgrad, 8. oktobra. AA. Danes ob 10.30 dopoldne je predsednik ministrskega sveta in notranji minister, general Pera Zivkovič, sprejel deputacijo kmetov iz okolice Zagreba, 15 po številu. Deputacija je prišla, da se pritoži proti postopanju posameznih članov io muftija izročil pravosodnemu ministru predlog o zakonu muslimanske cerkve, ki sta ga izdelala skupno s sarajevskim muslimanskim poglnvarfbni, s prošnjo, da bi vrhovni zakonodajni svet vzel čim preje zakon v pretres. it Belgrad, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Od 12. do 13. t. ni. se vrši v Parizu konferenca, tia kateri se bode razpravljalo vprašanje o tonaži tržaškega prometa Kakor znano, se bodo te konference udeležile vse šliri države, po katerih je tekla bivša južna železnica. Uprava /e vKopllar/evI ttl.šl.ti — CcHovni račun: C/ubl/ana Stcv. tO.GSO In 10.34» xa Inserate, Sara/evošt.7563, Zagreb it. 39.011. Vraga In Dima/ it t. 24.797 Kaj je z Sjudskošolskim zakonom Belgrad, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor do-znavamo iz prosvetnega ministrstva, se je objava osnovnošolskega zakona odložila radi tega, ker je v tem času bil na dnevnem redu zakon o razdelitvi države na banovine in bodo imeli bani precej veliko kompetenco tudi v šolskih vprašanjih. V zvezi s tem se pripravlja v prosvetnem ministrstvu velika pravopisna reforma. Reorganizacija prometnega ministrstva Belgrad, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor so je doznalo v prometnem ministrstvu, bo v najkrajšem času podpisan velik ukaz, s katerim se bo obelodanila uredba o reorganizaciji ministrstva. Kaikor znano, je bilo svojočasno na skupni vladni seji sklenjeno, da se principi-elno odpravijo vse generalne direkcije. Ukaa o vpokojitvi dosedanjega generalnega direktorja Gjurioiča bo izšel v par dneh. Vpokoje-na bosta tudi načelnika Mudrinio in Gajič. Mesto generalnega direktorja se ne lx> zasedlo. pač pa se l.o imenoval pomočnik ministra. Za najresnejšega kandidata pride v poštev Vaso Markovič. Do podpisa ukaza o vpokojitvi glavnega ravnatelja in imenovanju pomočnika ministra bo vodil posle ravnatelj Franič. Sklepi ženskega kongresa Split, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Danes se jc končal kongres jugoslovanske ženske narodne zveze. Zboroval ke so sprejele nekaj resolucij, izmed katerih je najbolj važna resolucija o emigraciji in imigraciji, kjer pravijo, da bi morala na parobrodskih komisijah biti vsaj ena ženska, ki bi lažje nadzirala ženske. Nato je bila tudi sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo jugoslovanske žene delo vseh mero-dajnih činiteljev za dosego svetovnega miru. V tretji resoluciji se obračajo ua časnikarje in zahtevajo, da posvetijo ženskemu vprašanju več pažnje, in naj se v listih izpuščajo članki, ki kvarilo vplivajo na javno moralo in vzgojo mladine. V čet rt i resoluciji zahtevajo, da bi bile žene v državnih službah enako plačane kakor moški. Nadalje zahtevajo od vlade delo na zakonu o zaščiti dece. Za pobijanje spolnih bolezni se zavzemajo za antivenerični zakon in poudarjajo potrebo ženske ženske policije za nadzorovanje žensk. Po končanem kongresu so je vršila na odprtem morju komemoraeija po onih naših ljudeh, ki so umrli na morju. Komemoracije so se udeležile tudi odlične osebnosti iz Splita. Jutri priredi jugoslovanska ženska narod na zveza skupni izlet v Dubrovnik. ceivmarmc Belgrad, 8. okt. (AA.) V zadnji tretjini meseca septembra so znašali dohodki posameznih glavnih carinarnic kakor sledi (v milijonih Din): Belgrad 8.7, Zagreb 11.8, Novi Sad 9, Ljubljana 10.3, Dubrovnik 3.65, Skoplje 1.9, Split 1.1. Od 1. aprila 1929 do 30. septembra 1929 so znašali celokupni carinski dohodki 781 milj. dinarjev. V istem obdobju 1. 1928. so dosegli ti dohodki 819.7 milj. Din. Letos je bilo v proračunu za dobo od 1. aprila do 30. septembra predvidenih 739.15 milj. Din. Za pravice uradnikov Belgrad, 8 .okt. (Tel. »Slov.«l Na kongresu državnih uradnikov v Skoplju je Gjorgje Popovič, predsednik društva upokojencev in član uprave glavne zveze državnih uradnikov, imel govor, v katerem je iznesel \C3 historijat vprašanja državnih uslužbencev. Njegove izjave glede položaja državnih upokojencev so bile mestoma zelo ostre, zlasti tam, kjer je govoril o starih zakonih. Treba jc po njegovem mnenju izvršiti strogo revizijo tozadevnih zakonov, da pridejo vendar enkrat upokojenci do pravice. Priporočal je, dc se krivično ali partizansko upokojeni urad niki reaktivirajo, s čimer bi prihranila držav? znatno vsoto. Belgrad, 8. okt. (AA.) Minister za trgovino in industrijo razpisuje mesto upravnika in mesto strokovnega učitelja na kožarski šoli v Visokem. Za mesto upravnika se zahteva višjo strokovno šolo za kožarsko industrijo ali končano kemično tehnologijo, za položaj strokovnega učitelja pa končano srednjo obrtniško šolo s kožarskim oddelkom, v prvi vrsti s prakso. Po Tukovem procesu V soboto je bila proglašena pred bratislavskim sodiščem razsodba o procesu proti dr. Vojtehu Tuki, vseučiliškemu profesorju na bratislavski univerzi in poslancu Slovaške ljudske stranke. Resni, malobesedni mož je pogumno branil svojo čast. Toda kljub temu, da je Slovaška ljudska stranka in posebno njen voditelj Hlinka zasiavil ves svoj vpliv zanj, se vendar ni posrečilo doseči oprostilne, niti ue mile sodbe. Bil je obsojen na 15 let težke ječe in na izgubo državljanskih pravic /a tri leta. Obsojen je bil, ker da je hotel s tujo pomočjo Slovaško odcepiti od države. — Višina kazni je presenetila tudi vladne kroge. »Prager Presse«, ki je organ zunanjega ministra dr. B e n e š a , piše: Visoka kazen v Tukovem procesu je v političnih krogih na splošno presenetila Sicer se je računalo s tem, da bo Tulca obsojen, vendar tako visoke kazni ni bilo pričakovali. Poslej so politične posledice neizogibne. O tem bodo v prvi vrsti odločali v Slovaški ljudski stranki sami. Ali se stranka odloči, da se sedaj po izrečeni obsodbi loči od Tuke, ali pa še nadalje z njim drži. V poslednjem slučaju bodo seveda Slovaki stopili v opozicijo. Računati je treba z odstopom obeh ministrov, ki sta njihovo stranko zastopala v vladi.« Hlinka se je očividno odločil za opozicijo In listi že pišejo, da sta odstopila oba slovaška •ministra: Tis, minister za narodno zdravje in L a b a y, min. za izenačenje zakonov. Napetost, ki je bila koncentrirana dosedaj okrog sodnega dvora, se prenaša v volivni boj. Hlinka izjavlja, da bo politični proces proti Tuku in posebno še obsodba njegovi stranki le koristila. Tuka da je delal vedno le po nalogi 9tranke in v njenem imenu. »Tukova obsodba je obsodba slovaškega avtonomizma. Toda za njim stoji 500.000 volivcev.« Ako je to res, bomo hitro videli. Pri zadnjih volitvah jih je dobil 325.000. Dejstvo je, da je Hlinkova stranka kandidirala Tuko za nosilca liste v Košičkem volilnem okraju Hlinka misli, da bo Tuko ljudski plebiscit pornilostil in mu odprl vrata ječe, kakor jih je njemu 1. 1920. — Tudi v Pragi mislijo, da Tuka ne bo dolgo sedel v ječi. Ze so se pojavili glasovi, da bi bil izpuščen ob amnestiji prihodnje leto, ko bo predsednik Masaryk obhajal osemdesetletnico. Sicer se je pa Tuka proti obsodbi pritožil in je zelo verjetno, da bo druga instanca znatno korigirala višino kazni. Za slovaške volilce se v glavnem borijo agrarci, socialisti in Hlinkovi ludovci. Kakor je predvideti, bo volivni boj jako hud in grd. Derer, voditelj slovaških socialistov, ki je pravzaprav spravil Tuko na zatožno klop in v ječo, z odprtim pismom poziva v svojem glavnem organu ministrskega predsednika, da morajo slovaški minislri takoj demisijoni-rati, ker je Hlinkova stranka protidržavna. — »Češke slovo«, glasilo narodnih socialistov, zahteva, da se zapre Hlinka in uvede proti njeniu proces. Volilna gesla na Slovaškem bodo torej sledeča: Nasprotniki Hlinkove stran-bo bodo oprti na bratislavsko obsodbo skušali zavreti njegovo agitacijo s tem, da jo bodo označili za protidržavno. Hlinka in njegovi pa bodo vzeli obsojenega Tuko na ščit in ga ponesli kot mučenika med narod. 27. oktober, dan državnozborskih volilev bo pokazal, ali je justica napravila politiki uslugo, ali obratno. Odpustitev nčitehev Belgrad, 8. oktobra. AA. Minister pro-svete je podpisal rešenje, s katerim se odpušča večje število učiteljev in učiteljic v raznih banovinah iz državne službe brez pravice do odpravnine. Izstop slovaške ljudske stranite iz vlade Praga, 8. sept. (Tel. »Slov.«) Prve politične posledice procesa proti dr. Tuki so se pokazale danes. Slovaška ministra dr. Labay in Tiso sta podala danes svojo demisijo. Pri posvetovanjih Slovakov z zastopniki ostalih koalicijskih strank so izjavili Slovaki: Ker razsodba v dr. Tukovem procesu še ni pravo-močna, bo stranka ostala pri tem, da bo kandidirala dr. Tuko na prvem mestu v voliv-nem okrožju Košice. Ker so se ostale koalicijske stranke izjavile proti temu, sta izjavila oba slovaška ministra, da bosta takoj podala demisijo. To se je tudi zgodilo in predsednik Masaryk je demisijo sprejel in poveril upravo ministrstva za zedinjenje prosvetnemu ministru Stepaneku, ministrstvo za narod, zdrav- stvo pa ministru za socialno skrbstvo Šme-ralu. S tem svojim sklepom je dokumentirala slovaška ljudska stranka, da dr. Tuke ne pusti pasti ter da bo iz vlade odšla v opozicijo. S tem bi bila meščanska koalicija, ki bi ostala še dalje, če bi volitve 27. oktobra izpadle ugodno, razbita in bi postala prosta pot v vlado za socialiste, to je za češko narodno socialno stranko, zunanjega ministra dr. Beneša in za češko socialno demokratsko stranko. Razmerje med Čehi in Slovaki bi se s tem bistveno poostrilo. Hlinka je izjavil, da se bo sedaj šele začel pravi boj Slovakov za avtonomijo. Dr. Tuko ne bodo pustili pasti in bo v Koši-cah izvoljen. Ali bo mandat mogel izvrševati, pa je juridično vprašanje. • •• Težkoče v Romuniji Radi volitve tretjega člana regentskega sveta — Liberali za kraljico Marijo Bukarešt, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Ker sta liberalna in Avarescova stranka označili prevzem kraljevske oblasti po vladi za državni udar, se Maniu z voditelji teh strank ni prav nič pogajal o kandidatih za regentstvo, tako da se bodo oficijelne kandidature objavile šele na jutrišnji volivni seji. Kljub abstinenci liberalne in Avarescove stranke pa je za kulisami zelo živahno. Bukarešt. 8. okt. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Maniu je popoldne konferiral z obema članoma regentskega sveta, princem Nikolajem in patriarhom Cristeo. Kakor se čuje v političnih krogih, se je pri teh razgovorih sklenilo, da se na jutrišnji seji parlamenta predlaga kraljica vdova Marija kot kandidatinja za izpraznjeno mesto v regent-skem svetu. Bukarešt, 8. okt. (Tel. Slov.«) Profesor Jorga je danes zvečer izjavil zastopnikom listov, da si solidaren z onimi, ki vidijo v pre- vzemu kraljevskih pravic po vladi državni udar. Kar se tiče nove osebe kandidata za regentski svet, jo je zelo težko najti in on išče primerno osebo. Kar se tiče vesti o kandidaturi ženskega člana romunske dinastije, pozna on skromnost princezinje matere Helene, kakor tudi neinteresiran patriotizem kraljice vdove, in ne verjame, da bi ti dve prevzeli kandidaturo. Jorga je ponovno poudaril, da pač misli na vse Romune moškega spnla. Iz izjav Jorga je nedvomno, da je proti kandidaturi kraljice vdove. Jorga se bo jutri seje parlamenta udeležil. Bukarešt, 8. okt. (Tel. »Slov.«) V liberalnih krogih se vrši živahna agitacija za kandidaturo kraljice vdove Marije. Izvršni odbor stranke je danes načel vprašanje kandidatur. Razprava je bila zelo živahna ter se je po govoru bivšega notranjega ministra Duce sklenilo, da se stranka izreče za kandidaturo kraljice vdove. Liberalna stranka pa vztraja pri tem, da se jutrišnjih volitev ne udeleži. Posledice združitve dunajskih bank Hmelj Praga, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Ob mirnem, toda čvrstem razpoloženju je prišlo danes na žatskem trgu in v okolici do raznih nakupov. Po kakovosti blaga so bile cene za hmelj letošnjega pridelka od 550—750 Kč. Ntirnberg, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Tudi danes je bilo živahno povpraševanje po hmelju dobre barve vseh vrst, posebno po hallertau-skem. Cene so v splošnem sicer še nespremenjene, vendar se že opaža višje ocenjevanje za dobre kvalitete. Postavka izbranega hal-lertauskega hmelja se je plačevala danes s 95 markami, postavka izbranega tetnaškega zgodnjega hmelja pa s 110 markami. Danes je bilo pripeljanih na trg 250 bal, prodanih pa 200. Za I. tranzitno blago se je povpraševalo, do kupčije pa ni prišlo, ker ni bilo na razpolago takojšnjega blaga. Cene so bile za gorski hmelj I. 45—55, za srednji 30- 40, za hal-lertauski I. 75—90, srednji 50—70, za wiir-temberški I. 80—90, srednji 60—70, za pala-tinski I. 50—60, srednji 40—50 mark. Zaključno razpoloženje je bilo mirno. Tendenca čvrsta. DUNAJSKI PRAŠIČJI SEJEM. Poročilo tvrdke Edvard Saborsky & Co., Dunaj. Prignanih je bilo 5633 pršutarjev in 5542 špeharjev, in sicer iz Jugoslavije 216 pršutarjev in 2613 špeharjev. Cene so bile: za špeharje najboljše 2.15, I. 2.05—2.12, II. 1.90 do 2, kmečki 2—2.30, pršutarji 2.15—2.80. V splošnem je cena za špeharje narastla za 10 do 15 grošev, za pršutarje pa za 20 grošev. Dunajska vremenska napoved. Večinoma oblačno. Morda lahke padavine. Temperatura m -t 1 r\ cnramnnianti I»i,fr*Torvorl»-»« vnlrnt.i /-> ....«>,-» ' [' ■ v... vuj.uh. h" —k"—. w ,, u , 1> , 1 gotovo vreme. Dunaj, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Pred blagajnami centrale in podružnic Bodencreditanstal-ta so stale danes dolge vrste večinoma malih vlagateljev, ki so dvigali svoje vloge. Zneske do 1000 šilingov je zavod izplačeval v gotovini, višje vsote pa potom nakazil na Creditanstalt. Tudi po deželi se vrši likvidacija Bodencredi-ta na sličen način. O runu ni govora. Krščan-skosocijalni list »Neuigkeits\veltblatt«, ki je politično navadno dobro informiran, poroča, da je na Creditanstalt dospela po kablu brzojavka iz Amerike, v kateri ameriški finančni krogi izračajo svoje zadovoljstvo radi fuzije obeh zavodov in celo ponujajo Creditanstaltu svojo finančno pomoč. Dalje javlja imenovani list, da je po razčiščenju položaja pričakovati tudi hitre rešitve končnoveljavne zasedbe finančnega ministrstva, katero sedaj začasno opravlja zvezni kancler dr. Schober sam. Kot kandidat se navaja bivši staroavstrijski finančni minister dr. Spitzmiiller. Tudi na drugih visokih mestih v finančnem ministrstvu se bodo v kratkem izvršile izpremembe. V najbližjem času bo izgubil svoje mesto voditelj predsedstvene pisarne ministerijalni svetnik dr. Becker, zet bivšega predsednika Siegharta. Zvezni kancler dr. Schober je v nedeljo od Creditanstalta in Rotschildove liiše izsilil prevzem Bodencreditanstalta s tem, da je zagrozil s svojo takojšnjo demisijo. Izvršni od- bor upravnega sveta Creditanstalta je danes sklenil, da z dosedaj ugotovljenimi splošnimi pogoji izvede prevzem Bodencredita, da pa ostanejo v veljavi pridržki. Država mora dati pomoč, dasi se je treba izogniti videzu, kakor da bi vlada na državni račun prevzela del obveznosti Bodencredita, ker bi se v parlamentu za to ne dobil pristanek. Za enkrat si bodo pomagali s tem, da bo finančne menice Bodencredita, katere se cenijo na 180 milijonov šilingov, narodna banka začasno prolon-girala, da se s tem prepreči, da bi Creditanstalt moral priskočiti z visokimi zneski, katerih trenutno niti ne more pripraviti. Kreditni institut za prometna podjetja naj pridobi pakete slabih Bodencreditovih industrijskih podjetij in v to svrho lahko dobi državna sredstva, ne da bi bila potrebna parlamentarna odobritev. Dalje bi bilo potrebno, da se Creditanstaltu dovoli v načelu že odobrena popolna prostost pristojbin pri prepisih in da se ji zagotovi podpora, da bi mogla pripraviti uradnike Bodencredita do tega, da se deloma odrečejo odpravnini in pokojninskim zahtevkom. Čuje se, da se bo najstrožje uporabljal zakon o jamstvu bank, da se prisili upravne svetnike in ravnatelja Bodencredita, da bodo odgovarjali za veliko škodo. O višini zgub Bodencredita se j čujejo fantastične govorice, da znašajo 250 do 1 750 milijonov šilingov. Za prijateljstvo med Amerjko in Anglijo Miroljubne izjave MacDonalda v Washingtonu Ncwyork. 8. okt. (Tel. »Slov.«) Dočim je bil sprejem Macdonalda v reprezentacijski hiši zelo enostaven, ker poslanska zbornica sedaj nima rednega zasedanja, je bil njegov ! obisk v senatu radi skoro strastnega govora velika politična manifestacija. MacDonald je izjavil, da je prišel v Ameriko kot zastopnik svojega naroda, ue pa kot voditelj stranke ali kot voditelj strankarske vlade, in da je globoko prepričan, da se mnoga mala nespora-zumjenja med Ameriko in Anglijo lahko odstranijo. Podpis Kellogove pogodbe s svojimi nadnmi za mir je bil pravi povod njegovega obiska. Podpis Anglije ni za Anglijo papirna želja, temveč je zanj vodilna ideja njegove politike. Po podpisu pakta se lahko slovesno proklamira, da je med Anglijo in Ameriko vojna absolutno nemogoča, če obe državi izvršita svojo dolžnost, da omogočita Kellogo-vemu paktu učinkovitost. Noben del ne more niti na morju, niti na suhem, niti v zraku priti zopet do sovražnega konflikta. Na to je treba misliti pri pregledovanju mnogoštevilnih obojestranskih problemov, ki so problemi ljubosumnosti in strahu. Kaj pomeni vpitje o pariteti? To je edini pogoj, da se oboroževanje ustavi in ustvnri atmosfera, ki bi omogočala mirno sodelovanje, in rešitev tega problema je uspeh njegovega potovanja. Amerika in Anglija pa se morata vedno zavedati, da so tudi druge vlade veliko pripomogle do miru. On nima namena skleniti ekskluzivno alianco, ker taka filianca no bi pripomogla do blagostanja na svetu. London, 8. okt. (Tel. »Slov.«) »Times« poročajo, da se v povabilu petih držav na pomorsko konferenco navajajo točke, glede katerih sta Anglija in Amerika prišli do sporazuma in sicer: 1. Sedanja pogajanja so rezultat in direktni uspeh Kellogovega pakta. 2. Načelo paritete se je sprejelo za vse vrste vojnih ladij, kar se ni zgodilo že v \vashing-tonski pogodbi. Angleška vlada je po posvetovanjih z vladami dominijonov ugotovila, da je ladjevje britanskega imperija enotna celota- 3. Zeli se, da se načne vprašanje revizije sposobnosti trajanja vojnih ladij, da se prepreči izvedba popolnega programa nadomestnih zgradb po \vashingtonski pogodbi. 4. Obe vladi sta mnenja, da se morajo podmornice odpraviti, toda ne brez pristanka vseli udeleženih držav. Spopad med policijo in komunsfi Atene, 8. okt. (AA.) Komunistični delavci tobačne tvornice na otoku Tasos so se hoteli izkrcati v Kavali in demonstrirati proti določbi urada za zavarovanje delavstva, da se nezaposlenim delavcem ne izplača podpora. Ko je hotela policija preprečiti demonstracije, je došlo do spopadov med komunisti in policijskimi organi. Policija je kmalu vzpostavila red. En komunist je bil pri spopadih ranjen. Solun, 8. okt. (AA.) Danes je prispel semkaj predsednik grške vlade Venizelos, nakar je takoj nadaljeval pot v Atene, Naši ljudje se izseljujejo Zagreb, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je objavil statistiko izseljencev iz naše države v prekomorsko zemlje za me*ec julij. Izselilo se je 1232 oseb. Skupno število izseljencev znaša od 1. januarja do konca julija 10.521. Izselilo se je za 1945 oseb ali 15.6% manj kakor v istem času minulega leta. Izseljencev je bilo največ h Hrvatske in Slavonije, in sicer 505, iz Vojvodine 340., iz Dalmacije 170, iz Slovenije 121, iz Srbije 69, iz Bosne in Hercegovine 12, iz Črne gore 7. Od izseljencev je bilo 61.4% kmečkih delavcev. Največ jih je odšlo v Argen-tinijo, in sicer 325. V Ameriko se je izselilo 3510 oseb ali 630 več kakor lansko leto. Od teh je odpotovalo v Kanado 350, med tem ko jih je bilo lansko leto 855, v Združene države se je letos izselilo 346 oseb, v Brazilijo 54, v Urugvaj 51, v Avstralijo 10, v Čile 15, v Peru 4, v Mehiko 3. Julija meseca se je vrnilo iz prekomorskih dežel v domovino 612 oseb napram 641 v istem mesecu preteklega leta. Skupno število onih, ki so se vrnili nazaj, je znašalo od 1. januarja do konca julija 3353 napram 3984 lanskega leta. V evropske dežele je odšlo na delo julija meseca 1713 oseb, in to v Francijo 1419, v Belgijo 171, v Luksembur-ško 92, v Nemčijo 10, v Švico 10, na Nizozemsko 9. Od 1. januarja do konca julija se je izselilo v evropske države 6526 oseb. Zadnja poročila Angleški glas o razdelitvi Jugoslavije London, 8. okt. (AA.) Najnovejša številka londonskega tednika »Referee« objavlja v svojem provinčnem in kontinentalnem izda-nju članek, ki se bavi z najnovejšim upravnim zakonom v Jugoslaviji. List izvaja med drugim: »Izprememba imena in razdelitev Jugoslavije na 9 banovin je logična posledica celokupne posledice akcije kralja Aleksandra. Kralj si je stavil nalogo, da odvrne svojo državo in svoj narod od plemenske državne koncepcije in da ju usmeri k jugoslovanski nacijonalni ideji. Njegova metoda obstoja » tem, da prepušča lokalnim oblastem čim širšo oblast v okviru, ki naj učvršča državno strukturo. Ta metoda je brez dvoma najboljša, kar se je moglo izbrati. Obenem pa je tudi pogoj vsakršnemu ev. povratku k parlamentarizmu. Ekstremni in ozkosrčni politikastri v Zagrebu in Belgradu bodo brez dvoma s tem zakonom nezadovoljni, toda država, ki pomeni nekaj več, ga je sprejela z navdušenjem. Kralj Aleksander bo po tej poti previdno in postopno nadaljeval svoje delo dotlej, da postavi svojo državo na zdravo in solidno osnovo. Dolič obsojen na 6 let Belgrad, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je državno sodišče za zaščito države objavilo razsodbo proti Doliču, študentu filozofije in akademskem slikarju v Zagrebu, ter pTOti njegovi znanki Katarini Cvitanj, tipkarici v tiskarni »Narodnih novin«. Oba sta bila obtožena, da sta širila plakate komunistične vsebine, Katarina Cvitanj pa, da je te plakatfe tipkala v družbi z obtožencem Doličem. Sodišče je oba obtoženca smatralo za krive in obsodilo po točki 1 b zakona o zaščiti države in po § 320 kaz. zak. za Hrvatsko in Slavonijo filozofa Doliča na 6 let in 20 dni težke ječe. tipkarico Cvitanj pa na 6 mesecev. Obema se šteje v kazen čas, ki sta ga prebila v preiskovalnem zaporu. Ker je Cvitanj bila v preiskovalnem zaporu ravno šest mesecev, je bila takoj izpuščena iz zapora. Hlinka o Tuhovi obsodbi Praga, 8. okit. (Tel. »Slov.«) Poslanec Hlinka je dovolil intervju dopisniku »Prager Presse«, v katerem je izvajal: »Sodna raz-sodba nas ne more prepričati, da je res pravična. Izid volitev nam bo dal smernice, kako naj se obnašamo po volitvah. Dokler v Tukovem procesu ne bo spregovorila tretja in zadnja instanca, se naše postopanje ne bo spremenilo. Verujemo pa v pravičnost najvišje sodne instance. Zelo verjetno je, da bomo odpoklicali tudi svoje zastopnike iz sitalnega odbora koalicije, s čimer je meščanska koalicija prenehala obstojati. V njej se nikdar nismo prav dobro počutili. Osebno sein prepričan, tla je dr. Tuka nedolžno obsojen. Zato ga bomo kandidirali, da bo dobil sati fakcijo. Sicer pa ga ne bomo držali, če je v resnici zagrešil inkriminirane zločine, ker v stranki ni nikdar dajal merodajnih smernic.« Kot resume razgovora je navedel, da se bavi že tudi z mislijo, da hi s svojo stranko sploh izostal iz novo izvoljenega parlamenta, slično kakor je svojčas storil Radič s svojo selja-ško stranko. ASjehin Bogoljubov Heidclberg, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Dne 7. okt. po 40. potezi prekinjena 11. partija med Aljehinom in Bogoljubovom se je dane? nadaljevala. Bila je od početka do konca izredno zanimiva ter je končala remis po 63 potezah. Stanje je sedaj: Aljehin 5, Bogoljubov 2 dobljeni partiji, remis 4 partije. Tekma se bo nadaljevala 11. oktobra v Rerlinu. Galjevica - Žuljava vas Ljubljana, 8. oktobra. Pred ljudmi skritn životari v mestu beda — skrita v podstrešja, vlažne kleti, v dolge, temne hodnike. Premalo je vendar hramov v mestu za vso to bedo in stiska jo je pognala tudi na ulico. Ne v šelenburgovo ulico, ne na Aleksandrovo ali Miklošičevo cesto, tam javne ilustracije bede ne boš videl. Pojdi enkrat od šentjakobskega mostu naprej, na Prule in za zi-dovje prulske šole: videl boš, kako malo slabo skupaj zbitih desk lahko imenuje človek streho nad glavo. Pojdi na rob mesta, v jamo na Vodovodni cesti in videl boš še popolnejšo zbirko bede in revščine, ki jo ustvarja in množi stanovanjska stiska. Najbolj pa se ti izplača izlet na Galjevico. Težko prideš tja, saj koliko Ljubljančanov pa sploh ve, kje je Galjevica? Če izveš, da je to pod dolenjskim kolodvorom, obuj najslabše čevlje, zakaj ne boš hodil po samem asfaltu in tlaku. Pazi pri tem, da se ne zmotiš in bi jo mahnil morda kar preko železniških tirov — če je stražnik blizu, mu moraš povedati svoj naslov, kaznovan boš radi prepovedane hoje po železniškem tiru. To je tudi najpogostejši prestopek, ki ga zagreše prebivalci nove naselbine Galjevice. Iz tal je vznikla ta naselbina. Preko noči, bi rekel skoro. Saj lani je še ni bilo, letos pa šteje že toliko »hiš« in prebivalcev kot večja podeželska vas. Mogel bi reči tudi, da raste tam, na jugovzhodu Ljubljane novo predmestje. Ko se nisi v tej vasi, le nekaj korakov pred njo, občutiš nekaj takega, kakor dih mladosti in nezlomlijve življenjske volje. Ta utis si ohraniš, ko prehodiš Galjevico, si raztrgaš vrhnje usnje čevljev ob ostrem gramozu na stezi, pripeljanem iz Vegove ulice. Utis imaš, da se tu, na Galjevici bore revni ljudje z vso vnemo z življenjsko navdušenostjo za svoj prostorček na solncu in za streho nad glavo. Le dobra polovica teh petdesetih hiš je popolnoma dovršena, kakim desetim pa postavljajo sedaj temelje — pol metra betona, deloma v zemljo, deloma na vrh, ravno toliko, da krepko drži leseno ogrodje kvišku. Hiš sem rekel in ne reci barak. Lesene hiše so to, dobre so, pravijo »Galjevci« sami. Človek se boji vprašati tega ali onega tesarja, zidarja, krovca — večini se vidi, da to ni njihov pravi poklic — kako in kaj s temi zgradbami. Tako so vsi zaposleni. Sekire, žage, lopate, krampi, lopatice — te govore, ljudje ne govore, preveč so zaposleni z rokami. Le dobra stara mama daje pri nedovršeni zgradbi zadnje nasvete: »Ta tram bi bolj spadal tja, tisti pa sem!« »Čujete mama, ste vi lastnica te hiše?« »Ne, ampak tako pomagamo drug drugemu! Svojo hišo že imam, tam v prvi vrsti.« »Ste jo sami zgradili?« »Mož, jaz, otroci m pa nekaj naših prijateljev je pomagalo.« »In mestna občina?« »Niseim hotela nič prositi! Z lastnim delom, prihranki desetih let in z božjo pomočjo smo jo postavili. Dvajset tisoč dinarjev nas je veljala.« »Pa zemljišče je vaše?« »Ne, mestne občine, en kovač plačujemo na mesec. Ampak samo, da imamo mir pred hišnim gospodarjem, pred njegovo ženo, otroci, kuharico in psom. Poprej se je smel vsakdo ob nas obregniti, sedaj smo na svojem, hvala Bogu!« »Kako pa z imenom te vasi? Boste kar naprej rekli Galjevica?« »Eh, najbolje bi bilo: Žuljava vas, saj je menda res vsa zgrajena iz samih žuljev!« V sredi vasi postavlja hišo podjeten mož. Ne mara lesene, ampak zidano. In jo maže skupaj: iz cementa, ilovice, trsak. Iz te čudne zmesi rastejo sive stene, vse štiri je sezidal en sam mož. Pa bo le hiša kmalu skupaj — dasi sosedje majejo z glavo: »Ne vemo, če se ne bo to vse skupaj lepega dne podrlo!« Mož pa pravi kratko »Ne!« in naloži nov kup svoje nc-patentirane zmesi na steno. Na koncu vasi postavlja hišo delavcc Ju-van — oni znani z zmečkanimi prsti. Tu jc vesel prizor. Dva možakarja sedita na strehi in jo pokrivata s staro opeko. Podajajo pa jima Juvanove štiri hčerkice, najstarejši je menda osem let. Ti otroci bodo nujbrže lahko z večjim ponosom rekli: »Naša hiša!«, kakor pa razva- Blago potrebujete «a zimsko suknjo, za obleko, dalje rabite dežni plašč in drugo. Želimo Vam vse to nuditi prav usodno v najboljših kvalitetah. Vabimo Vas k tvrdki jeni sinček tega ali onega ljubljanskega posestnika vile. V naglici si oglejmo še tloris ene teh hišic. Cementna podlaga ga kaže prav jasno: tu bo vhod, na levi drvarnica, na desni shramba, za tem kuhinja in dve mali sobi. Tako so te enodružinske hiše na Galjevici. Kleti in podstrešja po večini nimajo. Najstarejše hišice je zgradila tukaj mestna občina za deložirance. Manjše so, ne tako »obsežne« kakor prve. Veljale so od 6000 do 10.000 Din. Sedaj stanovalci odplačujejo ta denar, čez nekaj časa pa bodo pravi, resnični »hišni posestniki«. Vedo: namesto, da plačujem v mestu draga stanovanja, plačujem raje tu obroke za hišico, ki bo nekoč moja. Še nekaj: Sedaj imajo ti ljudje priliko za vrtnarjenje. Pred vsako hišico je posajenih na par kvadratnih metrih nekaj solate ali korenja. »Na svojem smo!« ti govori vsaka ped, sezidana ali obdelana, ali s peskom pred hišo posuta, dasi ljudje molče. Nekateri že tudi ome-tujejo svoje hišice, da izgledajo tako kot zidane, pa so le lesene. Zime se ti ljudje ne boje, odpovedni termini, deložacije, sodne odpovedi, vse to izgublja v njih mislih svoj mučni, skeleči pomen. Vnovič se pregrešiš nad postavo, ko odhajaš bodrega srca iz te Žuljave vasi. Stopiš na tir in si ogleduješ to skupino malih, ljubkih, lesenih hiš pod seboj. Niti lastavice nc morejo z večjo ljubeznijo znositi svojih gnezd skupaj, kakor so si jih ti prebivalci Galjevico, ljubljanske Žuljave vasi. Požari na Dolenjskem Pomilovanja vreden kmet. št. j ernej na Dolenjskem, 7. oktobra. Včeraj okrog 4 zjutraj, ko so ljudje oddaljenih vasi vstali, da bi se odpravili k prvi jutranji sveti maši, .so zagledali ogenj. Misleč, da kdo peče kostanj za prodajo, se niso dosti za to brigali. Toda ogenj je v hipu posta! močnejši — gorel je hrani v Solnčniku, last posestnika Franceta Korošca iz Grobelj. Hram je popolnoma pogorel. Sreča je v tem, da še ni bil obral grozdja, čeprav je bil nameraval to storiti v soboto, ker sicer bi trpel še večjo škodo. Za požar jc zvedel Korošec zjutraj, ko je prišel v Št. Jernej k sveti maši. Kako je nastal požar, se ne ve, bržkone pa je zažgala zlobna roka. Mož, ki ima številno družino, je vreden in potreben podpore, zlasti, ker je bil letos že večkrat nesrečen: pozimi so radi mraza poginile vse svinje razen ene, katero je pa junija ubila strela. Poleti pa mu je vino zavrelo, tako da revež ni dobil letos prav od nikoder nikakih dohodkov. Požar v Gotni vasi in v Ločni. Novo mesto, 7. oktobra. „ v »odeljo zvečer okrog 8 je izbruhnil požar na Idinščini pri Štihovih. Požar jc upepelil dva poda, napolnjena z mrvo, koruzo ter drugimi poljskimi pridelki, živinski hlev in svinjake. Živino in prešiče so rešili. Ob pol 11 ponoči pa je izbruhnil požar v Ločni pri posestniku Jermanu, kateremu je zgorelo vse gospodarsko poslopje in hiša ter ni ostalo nič. Poginila je tudi živina. Domači so bili v gori. Doma jo bil samo otrok, ki se je pa k sreči rešil. Vlak mu odtrgal glavo Rakek, 8. oktobra. Grozna nesreča, ali pa bolj gotovo samoumor, se jc pripetil snoči med 6 in 7 na tukajšnjem železniškem tiru. Ko je odvozil s postaje vlak, je že na italijanskem ozemlju opazil strojevodja, da je vlak povozil nekega človeka. Vlak se je ustavil in strojevodja, slučajno je bil to g. R. K. z Viča, je spoznal v razmesarjenem truplu in odtrgani glavi 21 letnega Antona Trampuša, sina tesarja na Viču, Rožna dolina c. 17-6. Mladega Trampuša so videli še ob G v neki gostilni na Rakeku. Prosil je, naj izroče njegove dokumente policiji. Sam se je nato odstranil — šel je prostovoljno v smrt. Pri njem res niso našli nobenih dokumentov. Tudi nekemu dekletu je pisal, naj pozabi nanj, ker da bo zdaj itak vsega konec... Trampuš je bil brez ene noge. Že pred leti se je namreč vrgel v samomorilnem namenu v Rožni dolini pod vlak, prišel pa je tedaj le ob nogo. Sedaj pa ob glavo. Vzrok temu samoumoru je iskati v neuravnaneni življenju pokojnika. Dva rudarska shoda Laško, 7. oktobra. Včeraj, v nedeljo, se je vršilo tu zborovanje rudarjev iz rudnika Hudajama, last Trboveljske prernogokopne družbe. Zborovanje se je vršilo ob 8 zjutraj v dvorani hotela »Savinja«. Shod je sklical koalicijski odbor vseh rudarskih strokovnih organizacij in II. skupine rudarske zadruge, ki se je pred nedavnim časom osnoval v Trbovljah. Prostorna dvorana je bila popolnoma polna, tako da se je zbralo na shodu preko 300 rudarjev, torej skoraj vsi, ki so bili ta dan prosti. Navzoč je bil tudi zastopnik oblasti, sreski poglavar v Laškem g. dr. Maršič. Na dnevnem redu so bila poročila o dosedanjem delovanju koalicijskega odbora vseli strokovnih organizacij in obravnavanje mezdnih zahtev, ki naj se predlože v imenu vseli rudarjev, zaposlenih pri TPD. Kot glavni poročevalec je nastopil predsednik koalicijskega odbora g. Jurij A r h. V izčrpnih izvajanjih je obrazložil delo koalicijskega odbora in smernice, ki so bile pri tem delu vodilne. Ugotovil je takoj v početku, da postopanje strokovnih organizacij ni hujskaško in deniagoško. Njih enotnost dokazuje, da so stvarni interesi rudarjev resnično edini cilj gibanja, ki ni nastalo pred par dnevi, ampak se pripravlja že par let sem in je izšlo iz vrst rudarjev samih. S številkami je dokazal, da je realna povprečna plača rudarja-samca ali oženjenega največ 35 Din na šiht in ne kot se trdi v javnosti 51 Din. Nadalje je navajal stalno naraščanje produkcije na leto in moža in enako dviganje tečajev TPD. Iz vseh izvajanj je bilo na dlani dejstvo: Dobiček TPD se vsako leto zvišuje, rudarske plače so pa globoko pod eksistenčnim minimoin. Obrazložil je nadalje zahteve in jih dal na glasovanje. Vsa dvorana jih je z gromkim pritrjevanjem eno-dušno odobrila. Pojiolnoma solidarnim z zahtevami se je izjavil za Jugoslovansko strokovno zvezo na-čelstveni tajnik g. Vilko Pit a ko. — Narodna strokovna zveza ni bila zastopana. Hrastnik, 7.oktobru. Ob pol 4 popoldne je bil tu shod vsega rudarskega delavstva TPD, zaposlenega v hrast-niškem revirju. V dvorani Konzumnegn društva se je zbralo do 300 rudarjev. Dasi je bila istočasno sokolska prireditev, so bili veidar navzoči menda vsi, kar jih je ta dan ni delalo. Poročevalec g. Jurij A r h je obrazložil sedanji položaj rudarjev v vseli revirjih TPD v gospodarskem in socialnem pogledu. Nazorno je prikazal, primerjajoč odstotek dobičkov TPD in rudarskih plač na celotni produkciji, da je med predvojnim in današnjim stanjem rudarskih plač razlika za 14 o d s t o t k o v. Predložil je navzočim v izjavo od koalicijskega odbora strokovnih organizacij izdelane zahteve, ki so bile z odobravanjem vzete na znanje z dodatkom, da se sporoči TPD, da so to najminimalnejše zahteve rudarjev. Načelstveni tajnik JS7. V i 1 k o Pita ko je s številkami ilustriral sistem, ki vlada v obratih TPD. Navajal je, da plačajo rudarji letno nad 250.000 Din kazni. Ugotovil jc, da je izmed vseh državnih in privatnih rudnikov pri nas upeljano najhujše kaznovanje baš v rudnikih TPD. Tako je znašala 1. 1928. kazen v revirju Hrastnik na moža letno 75 Din. Storitev rudarja stalno narašča. Družba pa deli 35odstotne dividende svojim delničarjem. Dalje je navajal število nesreč v rudnikih. Letos jih je že dosedaj 9 smrtnih. Ognjevitim izvajanjem zastopnika JSZ so vsi navzoči pritrjevali. Ker Narodna strok, zveza ni bila zastopana, je bil dnevni red izčrpan in je bil shod zaključen s sklepom, da vsi neorganizirani rudarji zahteve svoje ročno podpišejo. Zboljšanje položaja rudarjev bi bilo koristno tudi za druge, zlasti pa za trgovce in obrtnike. Zato je pač široka javnost zainteresirana na tem gibanju rudarjev in jim samo želi, da resnično dosežejo to, za čciner stremijo. Sršeni požgali hišo Koprivnica pri Rajhenburgu, 7. okt. Čudno in vendar resnično. Za slemenom nekje pod streho v Koprivnici št. 1 so si sršeni preskrbeli svoje ognjišče; je precej mnogoštevilna družina teh hudih živali. Ko pa so v noči od ponedeljka na torek hoteli pregnati in zatreti vso rumeno rodbino vešči pokončevalci škodljivih žuželk — z najhujšo elementarno silo I. j. z ognjem, so begajoči sršeni s svojimi gorečimi perutkami na več mestih pod streho v krmi zanetili ogenj, ki .je upepelil hišo in shrambo do tal. Prebivalci hiše, v sladki nadi, da so se oprostili sovražnikov, so si rešili komaj golo življenje; vse drugo jim je zgorelo; škoda znaša nad 50.000 dinarjev. Kdo je sedaj kriv? •Alfi ®HC3W®Ddo na ta način prisiljeni, da bodo brali res zrelo grozdje — ne tako, kot dosedaj, ko so vsako leto vsaj 14 dni prezgodaj —, ga sortirali in gojili samo žlahtne trte. Kakor pa je po nekaterih goricah te dni veselo, tako je po drugih, kjer je toča uničila, žalostno. Zlasti na Tolstem vrhu. »Kako kaj, oče?«, poprašam zuanega očanca. »Slabo, gospod,« mi odgovori in se žalostno ozre po vinogradu. »12 kopačev, komaj ga zmore en dan, pa ga bo komaj 50 litrov.« Zopet drugi toži, da je imel nesrečo: 20 lil je zavrelo, letos pa še za domače potrebe ne bo pridelal. Res. bridko je to. »Pa 1» že drugo leto zopet obrodilo,« jih skušam tolažiti. Koledar Sreda, 9. oktobra: Dionizij in tovariši, mučeniki. Osebne vesii — poroka. V ponedeljek se je poročil na Brezjah agilni delavcc na prosvetnem polju v Dol. vasi taruošnji obč. tajnik g. Ivan M a r i n č z gdč. Julko Knol, priljubljeno liačelnico Orlic v Ribnici. Poročil ju je bivši nar. poslanec, duh. svetnik g. Škulj. Bilo srečno. = S pošte. Napredovali so: za inž. 1-8 Rafael Eržen, priprav. 1-9 pri oblastni poštni upravi; za pb. ur. 11-4 Hinko Fajdiga na kolodvorski pošti v Ma-brioru, Joško Cucek na poštni podružnici št. 3 v Ljubljani in Natalija Koroščeva roj. Kiiglerjeva na glavni mariborski pošti, vsi pripravniki 11-5; za ma-nipulanta III-3: Anica Kokolova v Apačah. Cilka -A- Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtja črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti povzroči čaša naravne »Franz-Josef«-grenčice točno poživljenje v zastali prebavi- Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo s>Franz-Josei«-vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Mežanova na Bledu, Miroslava Klemenčičeva na ljubljanski glavni pošti, Vladislava Mikuževa pri oblastni poštni upravi, Stanislava Buričeva v Cakov-cu; Mihaela Gačnikova, Romana Peitlerjcva in Jožica Pistorjeva na glavni mariborski pošti, Kristina Mirtičeva na poštni podružnici štev. 3 v Mariboru, Karla Knolova v Velikih Laščah, Marija Lovšinova v Prevaljah, Klara Mekovčeva v Cakovcu in Hedvika Ebberjeva v Celju. — Premeščeni so: zvan. 3. skup. Matevž Lorenčič iz Metlike v Žalec; služ. 2. skup. Srečko Kos iz Žalca v Metliko in Fr. Supančič s kolodvorske na glavno pošto v Mariboru. — Služ. 2. skup. Fr. Jerala v Cerknici in pb. ur. III.-3 Ivan i Tratnik v Mariboru sta bila odslovljena. — Poroke: zvan. 1. skup. Joško Jereb ua ljubljanski glavni pošti se je oženil z Elizabeto Svetovo. Novi grobovi -f- V Hrašah pri Smledniku je v ponedeljek .miri ondotni posestnik in lesni trgovec g. Franc itirn. Pokojni, ki je dosegel starost 63 let, je bil dolga leta odbornik prosvetnega društva v Smledniku ter istotako dolgoletni član načelstva smledniške Hranilnice in posojilnice. Pogreb bo danes ob 10 dopoldne. ■f V celjski bolnici. Dne 7. oktobra je tukaj unvrk 7 letna Pilili Marija, hči zidarja iz Zagrada 85, občina Okolica Celje. — Dne 8. oktobra je izdihnil ob pol 1 ponoči Valentin Navržnik, o katerega težki nesreči smo prošli teden obširno poročali. Pri lomljenju kamonja za novo cesto Polzela —Sv. Andraž mu je priletel kamen v vrat in iztrgal grlo ter goltanec. Vse do danes je mož, ki so mu vstavili umetna dihala in požiravnik, živel pri popolni zavesti. Seveda govoriti ni mogel. Umrl je kot pravi mučenik dela. -J- Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Elv, Minnessotta je izvršil sanioumor z revolverjem 40-letni Anton Klančar. Vzrok — večni zakonski prepiri. — V Clevelandu so umrli 15-letni stavbenikov sin Albert Satkovič; 33-letni Josip Turk, doma iz Smrečja; 39-letni Tomaž Oreškovič; 30-letni Anton Leskovec, doma iz Žirov. Avto je v Clevelandu do smrti povozil Edverda Kolenca. — V South Chicagu je umrl 57-letni John Cerne, doma iz Brezja pri Reki. V Forest City, Pennsylvanija je umrl Josip Konun, 54 let star, doma iz Čateža pod Zaplazom. Zapušča vdovo in osem otrok. — V Jolietu je avto ubil 18-letnega Petra Barnika. — Umrla je v Jolietu Francka Franetič, ki zapušča vdovo in osem otrok. — V državi Jova je bil obsojen na dosmrtno iečo Gregor Damiančič radi umora. V zaporu v Fort Madisonu pa si je Damjančič z britvijo prerezal trebuh. N. p. v m.! Mata kronika -A- Nov naslov »Uradnega lista«. V zvezi z velikimi političnimi reformami v naši državi je moral spremeniti svoj naslov tudi »Uradni list«. Dosedanji naslov lista je bil do 98. številke z dne 4. oktobra: »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti.« St. 99. od 7. oktobra pa ima že naslov: »Kraljevina Jugoslavija. Uradni list dravske banovine.« Vojna muzička šola v Vršcu. V to šolo se letos sprejme še nekoliko učencev, ki so dovršili z dobrim uspehom štiri razrede osnovne šole. Prošnje je treba poslati komandi šole do 25. okt. 1 1. Kandidati naj se takoj javijo pri kapelniku Dravske divizije ob uradnih urah v vojašnici Vojvode Mišiča, Metelkova ulica 2, Ljubljana. ~k Požar v zagorskem rudniku. K včerajšnjemu poročilu o rešitvi petih rudarjev iz objema smrti v rudniku Kotrcdežu pri Zagorju omenjamo še to: Samo ob sebi je umevno in tudi iz poročila je bilo razvidno, da ni gorel ves rudnik Kotredež, temveč, da se je vnela samo na enem mestu plast premoga in oddajala dušljive pline. Vestnemu in skrajno napornemu delu rudarjev se je posrečilo, kmaJu po rešitvi onih petih rudarjev zadušiti ogenj, nevarno mesto pa zaliti z vodo ter zasuti s peskom. I ako je prenehal požar v Kotredežu in je nevarnost s te strani za rudarje zaenkrat odstranjena. •k Oddaja glavnih tobačnih zalog. Dne 19. okt. t. 1. se vrši licitacija zakupa glavnih tobačnih zalog. Ponudbe za zaloge v Sloveniji se morajo do tega dne vložiti v zaprtem in zapečatenem pismu pri Oblastnem monopolskem inšpektoratu v Zagrebu. Pogoji, po katerih se dajejo v zakup glavne zaloge, potem obrazci ponudb, se dobijo tudi v Glavnem skladišču tobačnih izdelkov pri Tobačni tovarni v Ljubljani proti plačilu 10 Din. Pogoji se pošljejo tudi na pifmeno naročbo po pošti. it Novi slovenski ameriški državljani. Na zvezni sodniji v Clevelandu se je dne 20. septembra vršilo veliko zasliševanje za ameriško državljanstvo. Zaslišanih je bilo nad 600 prosilcev za državljanstvo, med njimi nad 100 Slovencev in Slovenk ter nekaj Hrvatov. Naslednje zasliševanje se je vršilo dne 4. oktobra, prihodnje pa se bo vršilo dne 15. prih. meseca. Slovenski gostilničar v Ameriki zaklan. Žrtev gostilniškega pretepa je postal prejšnji teden v Milwaukee v Zedinjenih državah 25-letni Jožef Lakota, slovenski gostilničar. Morilec je neki 45-letni Peter Kish. Oba, Lakota in Kisli sta bila v neki drugi gostilni. Tam se je neznan gost spri s svojo spremljevalko in jo pričel grditi. Lakota se je zavzel zanjo in spremljevalca vrgel ob tla. Kish je hotel pomiriti Lakoto, toda ta je vrgel ob tla še Kisha in mu zbil dva zoba. Ta se je radi tega tako razburil, da je potegnil nož in udrihal z njim po Lakoti. Prizadejal mu je težke telesne poškodbe, za katerimi je Lakota tri ure zatem v bolnišnici umrl. Kisha so oblasti zaprle. •fc Slovenske hiše v Clevelandu bombardirane. Prebivalci develandskih cest E 31 in St. Clair Ave, kjer prebivajo večinoma Slovenci, so doživeli dne 18. septembra zjutraj precej strahu. Vsi so se prebudili radi silne eksplozije, ki jo je bilo čuti zelo daleč. V nevarnosti je bilo deset človeških življenj. Dve bombi sta eksplodirali pred hišo Johna Gnidca. Tega je eksplozija vrgla iz postelje. Bombi sta napravili veliko luknjo v steni njegove spalnice. Ob istem času so se nahajali v hiši Josip Barič, Mike Krivec in Mike Cič. Poškodovan ni bil nihče. Druga hiša, ki je bila bombardirana, je last Jakoba Korvina in v tretji bombardirani hiši so stanovali Viktor Kovač, njegova žena in 9-letni sin Viktor. Tudi tem se ni pripetilo nič hudega, bombe pa so seveda zelo C oškodovale hiši. Policija je stanovalce vseh bom-ardiranih hiš odvedla na stražnico, da izve podrobnosti o napadu. Policija sodi, da je bombardiranje hiš posledica prepira med sosedi. Škoda, ki so jo bombe povzročile, znaša 1500 dolarjev. V Službenih novinah št. 234 od 7. oktobri 1929 je objavljen »Zakon o konvenciji o suženjstvu«. "A" Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je zabranjeno uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Deutscher Schutzbund« 10. Bundestagung, Salzburg 14 bi-s 16—V—929, ki je izšla v nemškem jeziku v Berlinu in jo je izdal Deutscher Schutzbund Verlag — Berlin W—30, ter knjigi »Az Elsodord falu, a trianoni Magyarorszag, ve-res vajudašanak tertenete« od Salx> Dežea in »Enek a buzamezekrel, a Muguar felnek, a Ma-dar parastnnk es a Madjar erenek hatalmaš eposa« od Moro Ferenca, ki sta bili izdani v Budimpešti, ker pišejo zoper koristi naše države. if Mlinar in njegova hči. Ljudska igra v štirih dejanjih (11 slikah). Spisal E. Raupach, za slovenske odre priredil A. Robida. Ljudski oder VII. zv. Igra je pri nas splošno znana in jo dandanes že igrajo na Vse svete skoro povsod. — Ostali zvezki Ljudskega odra, kakor: Lumpacij Vagabund, Skopuh, Zapravljivec, Scapinove zvijače, Revček An-drejček, Krivoprisežnik ali Miklova Zala so dosedaj dosegle neverjetne uspehe na vseh odrih. Posebnost te zbirke je ta, da je vsaka igra tako prirejena, da jo zmore sleherni, še tako majhen podeželski oder. Vsak zvezek Ljudskega odra stane 18 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. •k Primorci, Jugoslovani. Izšla je 15. številka »Primorskega Glasa«, ki je tokrat izredno bogata na dopisih iz raznih krajerv z onstran meje. Zanimivi so tudi članki in zlasti poročilo o nameravanih »dnevih primorske kulture«, ki bi se imeli vršiti dne 5. in 6. t. m. List je naprodaj po vseh voojili trafikah v Ljubljani, Mariboru in Celju. Nove naročnike sprejema založba »Jug« v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7-II. KINO HUBLIANSKI OVOiH Premijera iz nižin življenja Podzemski suet Evelin Brent Ob 4., >/< na 7., »/„ 8., 9 uri. I. v, SteruberO Telefon 273g ('eregrin: Kal pa že Madjari? (Spomini z mojih potov.) (Konec.) Ponosni Madjari! — A ta ponos je globoko uklonjen. Kraljevi grad sameva. Parlament je napol prazen, nekdanje Madjarske, ki je oholo gospodovala Slovakom, Romunom, Srbom, Ukrajincem in si podvrgla Hrvatsko tja do — »ma-djarskega morja« — do Adrije — ni več! Na pet delov je razkosana nekdanja Ma-djarska. Ne veste, kako jih to boli! Na »Trgu svobode« stoji pet kipov, celih skupin, ki izražajo bolečino nad odtrganimi deželami. Sredi trga vedno visi triatlonska zastava na poldrogu, v znamenje žalosti. Da jim je žal za svojimi manjšinami, tega jim nihče seveda ne sme zamoriti, toda oni menijo, da morajo žalovati tudi in predvsem za izgubljenimi slovanskimi in romunskimi deželami. Madjarski velikaši so bili vedno vajeni samo vladati podjarmi jenim rn na novo Evropo kar ne morejo privaditi. Njihovo žalovanje za rojaki, ki so morali ostati v novih državah, nam more biti v zgled — veliko bolj čutijo bol za njimi kakor Slovenci /a primorskimi in koroškimi brati! — Kar se pa tiče žalosti za prejšnjo na krivici zgrajeno madjar-sko osvajalno državo, to pa bodo hočeš-nočež morali preboleti, čeprav upajo, da se l>o enkrat še kako obrnilo. Drugim na vsak način ne bodo \cč gospodovali! Sicer pa somi, da na vojsko ne mislijo. Če se ne motim, je sam kardinal-prinnas rekel, da na vojsko ni misliti. p- ......*:... - »Jjfjt^i nnn in n,..,,.^ „ l u - i U puttlijtiv, jnnnmi, ^»ilv uigitffiu ,,uiin- jajo praznik sv. Štefana, »vojega kralja, ki ga | imajo v veliki časti. Poštne znamke morajo no-| siti zdaj njegovo podobo. 20. avgust je cerkven j in narodni praznik prvega reda. Veličastna pro-' cesija se vrši ta dan, v kateri nosijo nestrohnje-no desnico sv. Štefana in pri kateri je zbran cvet vsega naroda pa tudi ogromna množica ljudstva. Z dežele je prišlo ta dan v glavno mesto kakih 200.000 oseb. Procesija gre iz kapele kraljevega gradu po Budi v cerkev sv. Matije — cerkev kraljevega kronanju — kjer ju slovesna božja služba, in od tam po cestah naokoli nazaj v kapelo (ki jc velika kakor cerkev), kjer je nato osemdnevna pobožnost. Kardinal-primas in papežev nuncij korakata v procesiji in cappa magna. Za njima državni upravitelj Horthy in par nadvojvodov, vsa vlada in vsi veliki župani s svojim spremstvom, ccla armada krasno uniformiranih mož. To se mora priznati. Madjar sc zna obleči, da ga je kaj videti! Dočim je sicer moška obleka silno enolična, d očim poznajo drugod za galo samo dolgočasni frak in cilinder, vidiš pri Madjarih vsakojake uniforme v vseh mogočih barvah, krasne kožuhe in surke, ali kako bi jih imenoval vse prešite in prepletene s trakovi, pentljami, por-tomi — ves je v portah, ves je zlat — na glavi pa mogočne kape ali čake, da ga je vesolje pogledati. Ves ta sijaj se je razvijal in pomikal ta dan po širokih budinskili ulicah mimo sto-tisočev glodavcev iz mesta in dežele. Ker smo že pri procesiji, pa poglejmo še po cerkvah — kakšno jc versko življenje med Madjari! Da ne boste rekli, da vse, kar je tujega, hvalim, naj povem, da v tem oziru nisem pričakoval v Budimpešti prav nič dobrega: malo cerkva in te prazne, verski indiferenti-zem, liberalizem, k ni vinsko in judovsko go-spodstvo. Res, da judov in kalviiiccv v Budim- pešti ne manjka — a glede življenja med katoličani, kako sem bil presenečen! Ko stopim prvo jutro, na delavnik, v cerkev, sem rekel: Oho, tega pa v Budimpešti nisem pričakoval! In ko sem šel ravno opoldne inimo frančiškanske cerkve, ki stoji sredi mesta, ko je vratar vrata zapiral, sem kar gledal, kako so se ljudje vsipali iz cerkve. V nedeljo pa cerkve vse polne. V Budimpešti — mi je rekel P. Bangha — je moda hoditi v cerkcv; in ne samo preprosto ljudstvo hodi, ampak tudi gospoda, srednja, visoka in najvišja. Sploh so mi zagotavljali, da je madjarski narod veren in pobožen. Kmet-skoga ljudstva ne poznam natančneje, zdi se mi pa, da ima precej 'podobnosti s hrvaškim; videl sem ženske iti tudi že kakega moškega bose jx> mestu hoditi. V mestu pa je drugače, kakor sam pričakoval. Povedal sem možem, s katerimi smo govorili: jaz sem slišal vedno le o Judapešti, o Kalvincih, o madjarskem liberalizmu in o civilnem zakonu. Po tem sem sodil Madjarsko. Saj je vse to tudi res bilo in je deloma še. Vendar se je mnogo na bolje obrnilo. Že prej sem nekje bral, da se po vojni katoliško življenje nikjer ni tako dvignilo, kakor na Ogrskem. Deloma je to povzročil komunizem — saj pravim, boj je potreben; malo kresali se je treba, potem se naredi ogenj — največjo zaslugo za duhovni prerod pa ima pokojni škof Otokar Prochazka, ki ga je j>red dvema letoma na prižnici kap zadela. Mož, izredno simpatičen — videl in slišal sem ga dvakrat — ženijalen in jx>l>ožen, da je vse potegnil nase. Rodom je bil, kakor pove iuie, Slovak; oče njegov je bil oficir, rekli so mi, da je rad govoril slovaško. Še ko ni bil škof, so rekli, da jc neposvečeni priinns Ogrske. Kot škof jc bil pravi ajiostol. Radi bi gu spravili na oltar. A poleg njega, kakor se mi je zagotavljalo, je v Budimpešti še mnogo pridnih delavcev na jKjlju duhovne obnove. Zanimivost Madjarske je tudi ta, da na v parlamentu nobene pomembne prolicerkvene stranke. Parlament je sestavljen tako-le: 1.' Vladna tranka, ki je krščanska, obstoječa deloma iz katoličanov, deloma protestantov. 2. Tudi krščanska, bolj katoliška stranka, ki vlado podpira, 3. 22 socialistov, 4. kakih 5 ali 6 demokratov, ostankov stare liberalne stranke, 5. nekaj divjakov (nestrankarjev). Kardinal Se-redi, častita postava, a čisto domač, mi je rekel, da nima drugih težuv od vlade in poslancev, kakor da časih ne znajo ločiti cerkvenega pa državnega prava, da jih je treba poučiti, a se poučiti dado. Letošnjo pomlad je 32 poslancev delalo skupno duhovne vaje. jeseni pa gre sto poslancev v Rim častitat papežu k njegovemu jubileju in k njegovi novi državi. Stanoval sem pri redovnicah, katerih duhovni oče je škof Prochazka. Najmodernejša redovnice, kar si jih morete misliti. Doma živijo po reguli sv. Ignacija, po mestu hodijo oblečene kot elegantne dame, s klobukom na glavi in pajčolanom preko njega. Izvršujejo vsa dela socialne pomoči. Pot jih stanuje v sami kaznilnici, do vsak dan obiskujejo kaznjence po celicah — sam sem virlel — in skrbijo za njih družine. Kdaj boste imeli na Slovenskem take? Marsikako zanimivo podrobnost bi še lahko povedal — a bojim se, da Vam bo že to preveč Splošen vtis, ki sem ga dobil na svojih potih po svetu, je ta-le: Da je na svetu veliko slabega, smo že davno vedeli; dn ie tki vendflt še dosti dobrega, tega ua vsaj jaz — še uisem vedcL Prve posledice prehlada so hri-pavost in kašelj. Te neprijetne pojave odstranite brzo s IKRE SI VAL | Se je čas, da se pevski zbori, pevci in pevke (rtročite na letošnji letnik glasbene revije Zbori, ki jo že peto leto izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon in ki nudi zborom dovolj zanimivega materi-jala za njihove prireditve. Prvi letniki so pošli. Naročnina 50 Din, plačljiva lahko v dveh obrokih. -jfc- Album slovenskih narodnih pesmi, ki jih je priredil za en glas s klavirjem Zorko Preiovec, se dobi v Jugoslovanski knjigarni. Cena zvezku 30 dinarjev. * it Prvi družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani se vrši danes v sredo, dne 9. oktobra 1929 v prostorih reslavracije »Zvezda« ob pol 9 zvečer. Na red pride predavanje g. dr. Blaža Svetela, proi. na Trgovski akademiji o aktualnem predmetu: Napoleon in Slovenija. Vstop je brezplačen in so gostje dobrodošli. Družabni večeri Merkur-jevi prineso ponosno vrsto zanimivih predavanj naših odličnih mož. Postanejo naj zbirališče osobito naših trgovskih in obrtniških krogov. Združena bo izobrazba z razvedrilom. -ft Kdor nima teka, naj jemlje pred obedom in pred večerjo žličko okusnega Energin železna- j tega kina-vina. Daje izvanreden tek in zvišuje moč prebave. V lekarnah in drogerijah 1 steklenica % litra 40 Din. * CE SI ŽELITE res dobro in trpežno kolo i jamstvom, si naročite le »PUCH« kolo pri tvrdki IGN. VOK, Ljubljana, Tavčarjeva nliea 7 ali: v podružnici Novo mesto. Dobite ga tudi na mesečne obroke. Nesreča ne počiva — Nesreča i avtomobilom. V ponedeljek ine 7. oktobra zvečer so pripel jali v bolnico 23 letno služkinjo Nežo Bezenšek, zaposleno pri gostilničarju Lovrenčiču v Gaberju. Avtoizvošček Drofenik jo je povabil v avto in peljal proti Savinjski dolini. Blizu levškega mosta je pri približni hitrosti 50 km, « katero je vozil šofer, ali padla ali skočila iz avtomobila ter dobila težke, najbrže smrtnonevarne notranje poškodbe. Iz nosa in ušes se ji je vlila kri in vso krvavo jo je avtoizvoiček pripeljal v celjsko bolnico, kjer pa je ni bilo kar nič volja »topiti v oskrbo. Morali so jo skoro s silo spraviti iz avtomobila. -t- Smrtna nesreča male Slovenke v Ameriki. V Ely v Minnessotti se je pripetila mali, 11-letni Mariji Koprivnikovi težka nesreča, ki je zahtevala njeno mlado življenje. Bila je sama doma v kuhinji. Videč, da mleko kipi, je hotela odstaviti mleko z ognja. Po nesrečnem naključju se ji je posoda z mlekom prevrnila na sprednji del telesa, kar je mlado telesce skuhalo do čreves. Prepeljali so jo v najbližjo bolnišnico, kjer je malo za tem umrla. Ljubljana Kaj bo danes? »jrama: Fausf. C. Začetek ob 8. Opera: Zaprto. Kino Ljubljanski dvor: Podzemski svet. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška. Papež Pij VI. v Ljubljani Prijatelj našega lista nam piše: V današnjem »Slovencu« čitam, da se bo na ikofiji vzidala spominska plošča »Napoleonu«, ki se je mudil leta 1797. za en dan v Ljubljani in je stanoval tedaj v škofiji. Ker smo, vsaj zdi se tako, nekako v času, ko se obnavljajo spomini na slavne dogodke, ki jih je doživela Ljubljana, naj se spomnimo še enega, ki je že precej pozabljen. Malo let pred Napoleonovim obiskom, je imela Ljubljana še en obisk, toda mnogo imenitnejši od Napoleonovega. Gost Ljubljane je bil namreč leta 1782. sam tedanji papež Pij VI. O tem imenitnem dogodku nas podrobnejše pouči Grudnova »Zgodovina slovenskega naroda« (str. 999). Tam čitamo, da je papež Pij VI. leta 1782. odpotoval na Dunaj k cesarju Jožefu II., da bi ga pregovoril, naj ne izvede nameravanih preosnov v smislu »jožefinizma«, ker se te preosnove niso strinjale z načelom cerkvene samostojnosti. V Ljubljano je Pij VI. prišel 10. marca 1782 in se je nastanil v hiši nemškega viteškega reda. Nepregledna množica ljudstva je ves teden naravnost oblegala hišo in čakala njegovega blagoslova. Odpotoval je dne 17. marca 1782. Še isti dan je prišel v Celje, naslednji večer pa je prenočil v Mariboru. V Ljubljani je bil takrat knezoškof grof Karel Herberstein, janzenist, cesarja Jožefa II. najboljši pomočnik pri cerkvenih reformah. Jožef II. mu je bil zato zelo naklonjen. Sedaj, ko se uravnava in regulira Valvazorjev trg., bi bilo morda prav umestno, da se spomin na tako imeniten dogodek, kakor je bil papežev obisk v Ljubljani, — edini, kar jih je bilo dosedaj v zgodovini, — oživi s primerno ploščo na Križankah. Ce bo Napoleon dobil v Ljubljani kar dva spomenika — na Valvazorjevem trgu in pa škofiji, bi bilo prav, da ga dobi tudi tako slaven papež, kakor je bil Pij VI., eden najbolj pogumnih vrhovnih pastirjev katoliške cerkve, kar jih pozna zgodovina. v © Vreme je včeraj bilo v Ljubljani pol oblačno. Temperatura 20 stopinj C. © Kostanjarji. Že nekaj dni sem so utabor-jeni na oglih ljubljanskih ulic kostanjarji. Ljubljančani, še vedno živeči v sladki iluziji, da so še vedno poletni rinevi, so se naenkrat spomnili: Saj res zima bo kmalu tu. Kostanjarji so že tu. Kostanjarji pa mečejo no ponve narezanega zrelega kostanja in vabijo, mnogo pretiravajoč: »Maronil Maroni!« Maroni to ni- so, je le sladki sad dolenjskih kostanjev, pa .nič zato. Je ta tudi dober. Letos je kostanj prav bogato obrodil, še celo na Golovcu in Rožniku ga je vse polno. Letos bo med kostanjarji prav huda konkurenca — 40 jih je dobilo koncesijo za prodajanje kostanja. Torej vse kaže, da bodo morali prav globoko navzdol s ceno pečenemu kostanju. 0 Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 1. januarja do 5. oktobra 1929 iskalo delo 5447 moških, 1168 žensk, skupaj 6615 brezposelnih. Prostih mest je bilo 5508 moških, 664 ženskih, skupaj 3858. Odpotovalo je 1410 moških, 58 žensk, skupaj 1477. Odpadlo je 666 moških, 384 žensk, skupaj 1050. Dne 5. oktobra 1929 se nahaja v evidenci 483 moških, 247 žensk, skupaj 730 brezposelnih. Delo je na razpolago: moškim: 8 hlapcem, 5 mizarjem, 22 čevljarjem, 8 zidarjem, 9 tesarjem, 4 pleskarjem-soboslikarjem, 1 sodarju, 1 kamnoseku, 2 pečarskima pomočnikoma, 2 kleparjema, 10 navadnim delavcem, 1 slaščičarskemu pomočniku, 2 mlinarskima pomočnikoma, 2 pekovskima pomočnikoma, 400 tesačem, 1 stavbnemu ključavničarju, 1 steklarskemu pomočniku, 2 sedlarskima pomočnikoma, 40 rudarjem, 1 pilarju, 1 kovaškemu pomočniku, 3 elektromonterjem, 4 krojaškim pomočnikom, 2 krznarjema, 2 brivskima pomočnikoma, 1 klobučarskemu pomočniku, 1 litografu, 3 kravariem, 1 natakarju, 1 mlajšemu slugi, 15 vajencem. Ženskam: 3 šiviljam za perilo, 1 pletilki, 2 služkinjama, 1 kmečki dekli, 4 va-jenkam. O Dva kleparja ob kolesi. Na nasprotnih koncih mesta je doletela dva kleparja ista usoda: kolesi sta jima bili ukradeni. Klepurju Antonu Marcvltu je bilo ukradeno v pondeljek ob 8 zvečer iz veže Ljudskega doma 1200 Din vredno kolo ter zavoj obleke, pritrjen na kolo, vreden 650 Din — Malo pozneje je neki zli-kovec izmaknil kleparju Francu Kiančarju izpred gostilne Lasan v Novi ulici 2700 Din vredno kolo, znamke Waffenrad. Zdi pa se, da se bo le posrečilo ujeti tatu, ki je Kiančarju odpel jid kolo, ker vedo. krk> je, dočim je za. Ma-roltovo kolo in tatu, ki ga je odpeljal, le prav malo upanja. © S kolom po glavi. V eni prejšnjih noči je bil na Cesli na loko napaden čevljarski mojster Ivan Šaus. Ko je šel po polnoči iz gostilne, ga je počakal strugar Nace G. in ga z debelim kolom udaril po desni strani glave. Šausa so težko poškodovanega odnesli domov in je ostal v domači oskrbi. Njegova poškodba je težka in more hiti i ud i ob oko. © Bučno olje, novo, dospelo. Liter 20 Din. Viktor Šober, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 4. Maribor Prvo mariborsko del. konsumno društvo je imelo v ponedeljek zvečer svoj ustanovni občni zbor, ki je potekel v znamenju velikega odziva od strani našega delavstva in pa navdušenja, s katerim se je sprejela misel ustanovitve prepotrebnega delavskega konsumnega društva. V odbor so sc izvolili: Riko Kokalj, Martin Kores, Lambert Aljančič, Ignacij Pet-kovšek, Alojzij Masten, Ivan Wurzinger. Anton Mlinarič, Joško Rozman, Janko Mlakar in Pavla Zupančič. V nadzorstvo pa nridejo Tone Urbanija, Izidor Gomilšek, Josip Aleksič, prof. Prijatelj, Jakob Avguštiner in Drugo Grafner. Pri slučujnostih se je od strani mnogoštevilnih govornikov zlasti naglašala potreba vzajemnega in zadružnega dela ter so v tem smislu predvsem govorili Tirš, Grampovčan, Prijatelj, W'urzinger, Kokalj in Polše. □ Zahvalno brzojavko je poslal ob novem zakonu o nazivu in razdelitvi države na banovine Nj. Veličanstvu kralju mestni župan d r. Alojzij J u v a n ; hkrati je gospod župa n odposlal pozdravno brzojavko ter čestitke min. predsedniku generalu Živkoviču. Ravnotako je sprejelo veliki državniški akt z dne 3. t. ni. tukajšnje Združenje rez. častnikov z zalivalo in pozdravno brzojavko Nj. Veličunstvu kralju. □ Zbor 62.000 pevcev boste videli ob priliki predvajanja monumentalncga filma »Evlia-ristični kongres v Chicagu«, ki je bil po soglasni sodbi mednarodnega kulturnega sveta največja in najveličastnejša prireditev vseh časov in narodov. Ta film se predvaja v soboto, dne 12. in v jiedeljo 13. oktobru v Grajskem in Unionskem kinu. Vsa pojasnila glede skupne-ga obiska predstav se dobe pri Prosvetni zvezi v Mariboru: skupen obisk se priporoča posameznim društvom in šolani, pri čemer imajo učitelji, ki pripeljejo otroke, brezplačen vstop. Popoldanske predstave so namenjene predvsem šolski mladini p« znižani enotni ceni 4 Din za sedež. Posebno velika udeležba se pričakuje iz mariborske okolice. Takega filma, kjer nastopa v dostojuustvu in slovesnosti 300 škofov, 60 nadškofov, 12 kardinalov ter prekotodljonska množica vernikov iz vseh delov sveta, še ni bilo. Zato se pobrigajte za vstopnice že vnaprej. Predstave se vrše v Grajskem kinu oba dneva ob 13.30, 16, 18.30 in 20.30; v Unionskem kinu pa ob 14, 16.30, 19 in 21. □ Na delovnem trgu. Delo dobe preko tukajšnje Borze dela: 3 poljski delavci, 19 hlapcev, 13 viničurjev, 5 gozdnih delavcev. 1 klc-tarski delavec, 30 rudarjev, 2 kovača, 1 kovino-livar, 1 klepar, 2 elektrikarja, t mehanik. I kotlar, 7 mizarjev, 2 tapetnika, 4 krojači, 3 čevljarji, 5 prikrojevalcev gornjih delov čevljev, t mlinar, 11 soboslikarjev, 4 tesarji, 19 zidarjev, I litograf, I šofer, več vajencev (sedlarske, pekovske, kovaške, mizarske, krojaške in čevljarske stroke), 6 kmečkih dekel, 8 služkinj, 7 kuharic, 3 vzgojiteljice, 2 postrežnici. t boljša gospodinja, 6 tovarniških delavk, 2 šivilji za obleko, t trgovska va jenka, 1 pisarniška moč, t tekačica ter 2 šiviljski vajenki. □ Orlovski narašča j ima seda j v telovadnici dekl. mešč. šole v Cankarjevi ulici zopet redne telovudne ure in sicer ob sredah od 14. do 16. ure ter ob sobotah od 16—18. Starše opozarjamo na to ter jih vabimo, da prijavijo svoje otroke ob navedenih urah v omenjeni telo-vad niči. □ Koroški spominski večer se vrši jutri zoečer na dan 9. obletnice koroškega plebiscita pri Kosiču v Vetrinjski ulici. Večer, ki ga prirejata tukajšnja podružnica Jugoslovanske Matice in klub koroških Slovencev, prične ob 20. uri ter obsega zelo pester »pored, na katerem so govori ter pevske in glasbene točke. □ Fantovski sestanek mariborskega orlovskega odseka se vrši drevi ob 20 na Koroški cesti t. O aktualnem in važnem vprašanju govori prof. Rez man. Starešine vabljeni: člani - vsi! □ Siniultanka velemojstra Rubiiisteina. Siroultanka velemojstra Rubinstelna se je vrši- la v ponedeljek zvečer v »Astoriji« in je trajala od 20 do t. 18 partij je velemojster dobil, t partija se je zaključila remis, 3 pa je zgubil, in sicer proti g. Furlaniji, Pliberšku in Mešičku. □ V Mariboru se je mudil včeraj v službenih zadevah carinski inšpektor Rupel, šef carinskega odseka pri finančni direkciji v Ljubljani. Njegov prihod v Maribor je v zvezi z gradnjo novega carinskega poslopja, ki je zaradi občutnega pomanjkanja prostorov na tukajšnji carinarnici — dnevno se beleži nad 2000 zaostatkov! — iz dneva v dan vsebolj pereče vprašanje. □ Napredovanje Mariborčanov v vojaški službi. V tukajšnji ga mizi ji so napredovali v čin poročnika — pri pehoti Lazar Stižanin, Alojzij Pelieon, Josip Rijavec, Ljubomir Mihai-lovič ter Josip Sošič; pri topništvu Vilim Ogo-rolec; pri inženeriji .Sinia Kirjas, Josip šolar in Bogomil Žunkovič. Čestitamo! □ Akad. kongregucija ima drevi ob 20. uri svoj redni sestameik. Za sodale je udeležba obveza; novi Člani vabljeni. □ Obrtno gibanje. Obrtno pravico so dobili v mesecu septembru: M. Riedl, prevažanje oseb z avtomobilom; F. Jarh, trg. agentura in komisija; I. Ramenski, pek; A. Pleinenitaš, šivilja; M. Pečnik, branjariju; F. Pišlerič, trg. z delikatesami; J. Kefer, kadne in solnčne kopeli ter masaža; l. Rebernik, trg. t ttelikatesa-mi; O. Levak, trg. z železnino; F. Bodner, trg. z glasovirji; J. Mulavee, urar; D. Knifič, dimnikar; A. Pekla r, stavbno podjetje; A. l.obnik. trg. z mešanim blagom; A. Peklar. krovec; R. Grossmann, trg. z delikatesami; A. Stuhec, pek; J. Gonza, izdelovanje glasbil; A. Feiertag, pek; J. Potočnik, branjarija; M. štern, trg. z dplikatesaini; I!. Florian, izdelovanje in trgovina kosmetičnih ter tehn. k eni. preparatov; J. Govedič, trg z lesom in premogom; K. Terpin, trg. z lesom; M. Markovič, branjarija; A. Linz-ner, trg. z mešanim blagom in J. Kos, kotlar. — Izgubili so obrtno pravico: J. Musek, prodaja drž. papirjev; A. Košar, sedlar: L. Glumac, kotlar; A. Škorc. mesar; M. Kranje, branjarija ter .L šef, pek v Kettejevi 17. □ Lov za žeparjem. Na sejmišču. Vinica r Josip Klojčnik s Kozjaka se ravno pogaja s posestnikom za kravo. Tri ju rije je imel pri sebi in še nekaj čez. Pa se priplazi v bližino inče in stegne svojo grešno desnico po Klojč-nikovi listnici. V tem trenutku pa se je. približala listnici tudi Klojčnikova desnica in doti-pala grdunovo pest. Preko sejmišču je na mah razlegnil krik, žeparski niče se je pognal v beg, pa se je zakadila za njim množica sejmar-jev ter ga ujela. In se je izkazalo, da gre za 43 letnega Mirka Jeana, sedemkrat pred kaznovanega radi raznih prestopkov in sploh... Celie Žalosten prizor Iz Gaberja nam poročajo: Žalosten prizor se ie nudil v ponedeljek zvečer pasantom v Gaberju. Na cesti je ležal slaboten človek, ki ga je vrgla božjast. Službujoči stražnik mu ni mogel nuditi pomoči. V bolnici takega reveža namreč ne prevzamejo. Drugega mu ni preostalo, kot da je stal poleg njega, dokler se revež sam ne opomore ali pa mu pomaga kaka usmiljena duša. To ni edini slučaj v Celju in bi bilo pač več kot dolžnost merodajnih faktorjev, da za tak slučaj energičneje poskrbijo za odpomoč. & Gledališka družina Katol. prosvetnega društva v Celju ima drevi ob 8 važen sestanek v Prosv. tajništvu na Cankarjevi cesti 4. Sestanka naj se zanesljivo udeležijo vsi, ki so se udeleževali gledališkega tečaja ali ki bi sicer radi sodelovali pri delu družine. & Popravek. Včeraj smo objavili, da bo celjska Krekova družina uprizorila v nedeljo, dne 13. t. m. popoldne ob pol 4 v Narodnem domu narodno igro čeških pisateljev bratov A. in VI. Mrštikov »Ženitev«. Čitatelji so skoro gotovo že sami opazili, da gre za pomoto, ker sta brata Mrštik napisala narodno igro »Mariša« in ne »Zenitev«. Krekova družina bo tedaj uprizorila »Marišo« in obisk iste toplo priporočamo. -0" Preselitev invalidov-hirak-ev v Moslavino. Kakor smo že poročali, se ima po naredbi ministrstva za narodno zdravje opustiti Invalidski dom reete invalidska hiralnica v Celju, vsi v tej hiralnici nahajajoči se invalidi pa premestiti v graišči-110 Moslavino, kjer bodo koncentrirani vsi invalidi-hiralci. V celjski invalidski hiralnici se je doslej nahajalo 57 hiralcev, med »jimi skoro polovico silno težkih slučajev, ki so našli v človekoljubu upravniku g. Alojziju Mramorju ter njih strežnicah usmiljenih sestrah ljubeznivo postrežbo ki jim je lajšala silno gorje, prizadejano jim kot nedolžnim žrtvam svetovne vojne. Prepričani smo, da bo država tudi v Moslavini poskrbela za vseskozi človekoljubno oskrbo ubožcev in da naši hiralci ne bodo prav nič čutili oddaljenosti od svoje ož.je domovine. Moslavina leži 63 km od Zagreba ob progi Zagreb —Novska. Železniška postaja je Moslavina-Popova-ča. Novo bivališče hiralcev je lepa grajščina z veliko ekonomijo, ki je bila svoj čas last grofa Kul-menja, kasneje prešla v last Društva sv. Vida, ki je tam uredijo zavod za slepe, končno pa postala državna last. Iz Celja se je prešli tedeu v Moslavino odselilo 30 hiralcev, zvečine lažjih slučajev, ostali pa se bodo preselili tekom tega ledna. Kaj bo s protezno delavnico, ki se nahaja tudi v celjski lnvalidnici, še ni določeno. Pravtako se še ne ve, kam pride osebje dosedanje uprave Invalidniee. Pišejo nam Z Viča. Član občinskega odbora g. Peter Velkavrh je odložil svoj mandat. — Občinski svet je v zadnji seji sklenil, da se odstopi viškim delo-žirancem ob cesti na Brdo 200 mJ sveta za dobo 10 let brezplačno. Najrevnejšim bo darovala občina nekaj lesa. — Županstvo opozarja vse, ki so letos odslužili kaderski rok, da se zglase z vojaško od-puetnico pri srezkem poglavarstvu soba št. 5. Iz Most pri Ljubljani. Ceste in pota v naši občini res niso v najboljšem stanju, kakor še marsikje drugod ne. Res pa je, da stane vzdrževanje cest občino vsako leto težke tisočake, ki so gotovo porabljeni v odločeni namen, a je tudi resnic«, da se vsega, kar bi bilo potrebno, s temi tisočaki narediti ne more. Cestno omrežje se hitro veča in tistega gramoza, ki je za odločeni denar na razpolaganje, je veliko premalo, da bi se ceste zadostno posipale. Tudi nismo imeli do letos občinskega cestarja, ki bi bil ceste v redu imel in tako se je za ceste skrbelo samo slučajno. Vsa skrb za ceste se je nalagala županu in če se je komu zdelo preveč blata na cesti, če kanali, kolikor jih Je, niso požirali, ali karkoli ni bilo prav, so pa udarjali po županu: -/Zupan je kriv! Nihče pa ni pomislil, da ena oseba, ako še tako zgodaj vstaja, vsega ne zmore. In zaradi tega je bilo zgrešeno, ako so gra|jale le njega. Vsi smo bili krivi! V zadnji seji, ko ao se obravnavale cestne zadeve, se je sprožila misel, naj se izbere iz odbora trojica gospodov, katerim se bo poverila skrb za ceste. Župan je bil kajpada vesel razbremenitve in na njegovo iniciativo se je poveril načelnik cestnega odseka g. Kocmur ter gg. Tonja in Mišvelj, ki sta tudi člana odbora. Ti so torej pooblaščeni od žu-pana in občinskega odbora, da skrbe za redno vzdrževanje cest, da nadzirajo osob(je, ki je zaposleno na cestah in sploh vse, kar je v zvezi s cestami, predvsem pa, da sestavijo program, kako se bodo izvršila potrebna dela in koliko denarja se bo za nje porabilo. Želja občinskega odbora je, da se spravijo ceste v red in da bo konec nerganja in zabavljanja. Iz Krškega ob Savi. Zvonovi niso zgolj ver sko-bogoslužna zadeva, temveč tudi glasnik in pomočnik splošne omike posameznega kraja po tehtni besedi našega F i n ž g a r j a, ki piše v letošnj: ■MladLki< med drugim sledeče: »Od dobrega zvo-njenja in ubranega cerkvenega petja dobijo otroci posluh in smisel za glasbo ter pesem. Prav zato smo Slovenci glasbeno in vobče umetniško nadarjen narod. (Mimogrede omenimo, da je vprav Krško imelo perd vojno prekrasne zvonove, — dar t Hotschevvarjev — in da Krško slovi tudi dane« kot muzikalično naobraženo mestece.) Zato bi bila. tako piše Finžgar dalje, nekaka vzgojna dolžnosl naših mest in vasi, da oskrbijo vsaki cerkvici zvonove in sicer bronaste ter da skrbijo za ritmično zvonjenje. Čim lepše bodo peli naši zvonovi, tem več umetniškega naraščaja bomo imeli.< Pomanjkanje primernih zvonov je toreij zlasti za kraje, kamor se večkrat steka mnogo ljudi — in to so predvsem kraji, kjer so različni uradi, trgovine, podjetja in podobne zadeve — nekako znamenje zaostalosti v splošni izobrazbi. Prav to je biln morda tudi povod, da je letošnje leto Mestna posojilnica v Brežicah darovala za ondotni veliki zvon iz svojih sredstev 4000 Din in po njenem zgledu istotako Mestna občinska hranilnica v Krškem pretekli mesec, za tukajšnje zvonove 5000 Din. P. n. načelstvu posojilnice v imenu vseh tistih, ki željno čakajo novih zvonov najlepša zaivala! Velikodušni dar nam daje novega poguma, da pridemo tudi Kr-čani do primernega zvonila. Od Soče m Jadrana Uradna izprememba priimkov Tržaška prefektura je vročila nekaterim družinskim glavarjem prve dekrete, s katerimi jim je uradno, torej ne na prošnjo prizadetega, in proti njegovi volji, izpremenila družinsko ime. Prvi seznam uradno izpremenjenih imen obsega 10 priimkov, ki odgovarjajo 88 osebam. To so priimki: Čenčič (izpremenjeno v Cenci), Klemen ali Klemene (Clementi), Kurclič (Corelli), Damjanič (Da-miani), Frančeskin (Franceschini), Frančiškovič (Franceschini), Grandič (Grandi), Jakomin (Giaco-mini), Martelanc (Marlellani) in Palčič (Paoli), Družinski glavar prejme dekret priporočeno po pošti in tistega hipa dalje je izpremenjeno rodbinsko ime vsej družini in tudi njenim polnoletnim članom. Uradno se popravijo vse matice, na občini, sodniji, v zemljeknjižnem uradu in tudi od župnikov zahtevajo oblastva, da popravijo župnijske matice. Prizadeti mora rabiti tudi sam pri podpisu v zasebnih in javnih aktih novi priimek, sicer zapade denarni kazni, ki gre od 500 do 5000 lir. Tržaški listi napovedujejo, da bo ista usoda zadela še 2000 drugih priimkov v Trstu in v tržaški pokrajini, ki sega do Postojne. V Istri se je v nekaterih vaseh že izvršila uradna izprememba priimkov. Če smemo verjeti tržaškim listom, si je na lastno pobudo v Trstu menjalo imf 12.000 ljudi. * Primorci v Argentini. Izseljevanja Primorcev v Argentino ni mogoče več zavreti. Niti najnovejša poročila izseljencev o hudi gospodarski krizi v Argentini ne izdajo. Italijanska oblastva gredo izseljencem nenavadno na roko. V dobrem tednu že imaš potni list, seveda samo za Argentino. V Argentini je tudi nekaj primorskih inteligentov, ki so se pričeli v zadnjem času zelo gibati. Podjetni Goričani izdajajo »Slovenski tednik«, ki ga izseljenci radi prebirajo. Nedavno so v uredništvu odprli brezplačen tečaj za španščino. Pred tremi meseci je agilna skupina istih Goričanov ustanovila prosvetno društvo »Prosveta«, ki prav dobro uspeva. Društvo je priredilo že veselico; nastopil je tudi slovenski pevski zbor. Okoli društva se zbira mladina, ki ni zašla še h komunistom. Središče vsega kulturnega delovanja je Buenos ALres, Oblastva gredo slovenskim prosvetnim delavcem rada na roko. Nezaceljiva rana. Goriški prefekt je izdal strogo okrožnico na vse občinske načelnike, v kateri jih opozarja na zakonsko določbo, da imajo vladni občinski načelniki pravico do plače le v izjemnih primerih in kakor dopuščajo občinske finance. Izjema pa je postala na Primorskem pravilo, ugotavlja okrožnica; kajti vsi podestati prejemajo redno plačo, ki je najmanj petkrat višja kakor dnevnice, ki so jih prejemali redno izvoljeni župani. G. prefekt poziva občinske načelnike, da napravijo v prihodnjem proračunu red, to je, da črtajo iz njega svoje plače. Okrožnica je gotovo hvalevredna. Vprašanje je le, če jo bodo načelniki tudi izvedli. Malo je pač verjetno, da bi se podestati sami odrekli tako imenitnim sinekuram. Premeščenje ravnatelja. Prosvetni minister je premestil g. Ferdinanda Kendo, didaktičnega ravnatelja v Komnu, v Acerenzo v Bazilikati. Že prej je bil premeščen v Italijo didaktični ravnatelj v Prvačini g. Franc Zorn. Vse kaže, da niso niti učitelji filofašističnega zadržanja varni pred premestitvijo. Danes je na Primorskem še okoli 80 slovenskih učiteljev. »Piccolo« je svoj čas pravilno napovedal, da bodo sploh vsi Slovenci premeščeni. Pevska zveza Seja P. Z. se v svrho predpriprav za občni zbor vrši v ponedeljek, 14. okt. od 16 v Prosvetni zvezi Pevska priloga »Pevca« št. 7—8 prinaša dva mešana zbora: Dolinarjevo, na Pregljevo besedilo zloženo himno: »V Bogu živiš« -— aranžirana tudi za pihalni oktet in Premrlovo: »Pesem proslave«. Ker se je pošiljatev z Dunaja nekoliko zakasnila, bomo poslali št. 7—8 pbeneni z št. 9—10, ki bo gotova v oktobru. Naročnike opozarjamo, da čimpreje poravnajo naročnino za glasbeno prilogo 15 Din. Slov. gl. društvo »Ljubljana« je pričelo z rednimi vajami v ponedeljek, 7. okt. v društvenih prostorih v Ljudskem domu. V svoj krog vabi društvo vse one , ki hočejo z resnim stremljenjem pripomoči k vedno večjemu razmahu naše pevske izobrazbe. Društvo ne daje nobenih obljub, pač pa bo skušak — kot v preteklem letu — z vzajemnim sodelovanjem Odbora in članstva storiti v polni meri svoje dolžnost. Delo v preteki, letu — koncertni nastopi v Oiomucu in Pragi — more nuditi tradicijam društva največje zadoščenje. Novi člani se sprejemajo saino v četrtek, 10. okt. in v ponedeljek, 14. okt. Balkanske igre v Atenah (Izvirna poročilo »Slovencu;.) Balftwirt!ke igre so za nami in končale niso s takim uspehom, kot smo pričakovali. Glavni vzrok neuspehu leži predvsem v slabi organizaciji naše ekspedicije: atleti so bili šele v zadnjem hipu obveščeni o odhodu in se zato niso mogli dovolj pripraviti, mnogim pa je bil odhod celo nemogoč in tako smo odpotovali brez par naših najboljših atletov, s katerimi bi sigurno dosegli častno drugo mesto. Temu seveda tii kriva Zveza v Zagrebu, ki je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da je še v zadnjem hipu dobila potrebno denarno pomoč. Potovanje samo je bilo zelo težko in naporno, saj traja vožnja do Aten polnih 52 ur z brzovlakom. Drugi vzrok, da naši atleti niso dosegli takih uspehov, kot jih dosezajo doma, pa je v neprimerno slabi hrani; Grki kuhajo vse na maslu in loju in tega seveda naši atleti s častno izjemo Korčeta niso mogli prenesti. K vsemu temu je prišlo še nenavadno slabo in hladno vreme in pa smola, da smo že iz Zagreba odšli z dvema bolnima atletoma, dva druga sta nam pa obolela še v Atenah samih. Tako oslabljeni nismo mogli več računati na časten uspeh in je končno res čudo, da so naši fantje dosegli toliko. Tekmovanje samo ovira tudi stadion, ki je zgrajen v antičnem stilu; tekališče je dolgo 400 m, a ima obe stranici dolgi [>o 192 m; zavoji so zato neprimerno ostri. Velik plus so imeli Grki tudi v publiki, ki je z velikim interesom spremljala tekmovanje. Vsak grši uspeh je bil pozdravljen z velikanskim navdušenjem, ki je včasih prehajalo že kar v ekstazo; ljudje so metali v prah pokrivala, se objemali itd. Tekme je v treh dneh posetilo okoli 140.000 ljudi, kar je grški lahkoatletski zvezi prineslo čez 1 milijon drahem! Ako si ogledamo tekmovanje v posameznih točkah, vidimo, da smo marsikaj izgubili vsled ne-rutiniranosti; mnogo naših lliudi še nikoli ni videlo toliko ljudi skupaj in zato ni čudo, da je marsikdo izgubil glavo, ko se je naenkrat znašel sredi tako mnogolsrojne in poleg tega še tako temperamentne publike. Takoj prvi dan je poleg Buratovičevih uspehov v skoku v višino, kjer je s 175 cm dosegel i. mesto in v teku na 110 m čez zapreke, kjer je dosegel II. mesto, prinesel tudi par razočaranj: nismo se plasirali niti na HX> m, kjer bi z malo več rutine dosegli vsmj II. mesto, niti na 10.000 m, kjer sta oba naša zastopnika popolnoma odpovedala; vsled obolelosti Rittiga, ki je že i/. Zagreba od- Službeno iz LHP-a. Seja upravnega odbora sc vrši danes zvečer ob 20. uri v damskem salonu kavarne Emona. — Tajnica. SK Ilirija (smučarska sekcija). Sestanek članov sekcije se vrši v četrtek, 10. okt., ob 18. uri v damskem salonu kavarne Emona. Radi važnosti dnevnega reda je udeležba vseh članov sekcije neobhodno potrebna NEMCI NA JAPONSKEM. Tri tedne so se vozili in štiri ure so tekme (rajale. Na Japonskem mora biti zanimanje za šport pač izredno veliko, če koga tako daleč povabijo. Ko so prišli po viharni vožnji Nemci v prvo japonsko pristanišče, jih je čakal sijajen sprejem. Prav veličastno jih je sprejelo^ seveda glavno mesto Tokio. Prišel je tudi princ Kaja, pokrovitelj tekme med Nemčijo in Japonsko. Peljal jih je po mestu naokoli in slednjič na cesarski dvor, kjer jih je predstavil cesarju in njegovi obitelji. Svoj čas so gojili Japonci zlasti roko-borbo, in ta je postala pravi narodni kult. Šele v najnovejšem času sc je umaknila rokoborba drugim športnim panogam, najprvo džu-džidžuju, nato tenisu itd Največjo pobudo je dal športnemu gi-benju na Japonskem sedanji cesar. V svojih vrtovih si je napravil krasna igrišča tenisa itd. Za ijim pride takoj princ Čičibu, športni princ imenovan, kar nam pač dosti pove. Na njegovo pobudo so se v zadnjem desetletju izredno razvile one športne panoge, ki jih imenujemo ljudski šport, in so postale sedaj zadeva vsega naroda. Čičibu je znan tudi pri nas v Evropi kot eden najboljših alpinistov. Primerno svojemu značaju so posvetili Japonci tudi športu največjo temeljitost in vestnost. šel bolan, nismo mogli postaviti kompletne 4 krat 400 m štafete, in tudi nismo imeli tekmovalca na 800in. Sploh smo ta dan izgubili skoro vse. Pozicija za nas se je popravila naslednji dau, ko je dr. Na-rančič odnesel zmago v metu diska. Vendar pa so bili naši glavni tekmeci, Romuni, po točkah še precej naprej, dočim so si Grki zmago po točkah zasi-gurali takoj prvi dan. V soboto smo si nato izglede za II. mesto popravili tako, da smo bili že vsi prepričani, da bomo Romune res prehiteli. V finale na "200 m sta prišla oba naša zastopnika, dobili smo drugo mesto v skoku v daljino in drugo v metu krogle. Popolnoma pa je odpovedal Predanič na 1500 m, ki po svoji sedanji formi ne spada v državno reprezentanco; on sam je izgubil v takozvani »balkanski;: štafeti 1000X800X400x200 toliko, da smo ostali daleč za Romuni in Grki. Drugo stafelo, 4X200 m, pa je izgubil Belgrajčan Nova ko v ič, ki je že na prvi progi zaostal toliko, da smo le s težavo rešili III. mesto, a smo pri vsem tem zaostali za Romuni le za petinko sekunde. V splošni klasifikaciji pa smo ta dan že bili 1 točko pred Romuni. V nedeljo, zadnji dan tekmovanja, je bilo zanimanje publike in tudi nas samih osredotočeno na maratonski tek, saj je med našimi tekmovalci sta rta I tudi Šporn, ki je to dolgo in naporno progo tekel prvič v svojem življenju in kljub temu dosegel častno mesto pred Stefanovičem in Zemljakom, ki so vsi trije dospeli na cilj, dočim so trije Grki in vsi trije Romuni med progo izstopili. Zato smo imeli pa'smolo, da se nismo plasirali na 400 m, v skoku ob palici, troskoku in na 5000 m; v metu kopja smo dobili II mesto in isto tudi v 4X100 m štafeti; tudi to štafeto je izgubil Novakovič. ki je tekel zadnji in je od svojih prednikov dobil naskoka par metrov! Poleg tega smo dosegli tudi III. mesto v teku čez zapreke na 400 ni. a se tu točke niso štele v končni placement, ker Romuni na to disciplino niso postavili tekmovalcev in so nato z nesportno gesto dosegli, da je obveljala njih zahteva. Končni rezultat glasi: Grki 100 točk, Romuni 41, Jugoslovani 35 in Bolgari 10. Balkanske igre se bodo vršile sedaj še 3 leta po vrsti v 1 'enah in letošniji neuspeh na r.am bo le dobra s dosego boljših uspehov v prihodnjih letih, ! j treba potovanje organizirati nekoliko skrbneje, poleg tega pa tudi atlete same izbrati na drug način, kakor se je to zgodilo lelos. , —k. V šoli za lahkoatletiko v Berlinu so Japonci fil-mirali vse gibe pri skoku, teku itd., v Amsterdamu so čisto vse fotografirali i. dr. V zadnjih letih gledajo Japonci na to, da privabijo čim več tujih gostov, da sc njih mladina pri njih uči Prva znana dva gosta sla bila igrav-ca tenisa brata Kinsey, nato je prišel \Vfeissmuel-ler s .svojo gardo, nato Arne Borg in Erich Rade-macher in drugi. Lani so gostovali na Japonskem francoski zastopniki lahke atletike; 22 jih je bilo, med njimi nekaj najboljši!', pa so vseeno tekmo izgubili 71 : 77 . Kajti Japonci so v lahki atletiki v zadnjem času prav po japonsko napredovali; 100 m n. pr. 10.7, 200 m 21.6, 400 m 50.2, 800 m 1:58.6, 110 m lese 15.1, krogla 13.39, diskos 41.22, kopje 62, skok v višino 1.92, na daljavo 7.40 itd. To so uspehi, ki kažejo Japonce kot prvovrstne tekmece. Rezultat prvega dne samo 36 : 34 za Nemce nam najbolje priča o kakovosti Japoncev. V borbi z Nemci so pokazali Japonci iznova svojo visoko stopnjo. Nemci so zmagali le s pičlim rezultatom 79:71; prvi dan se je glasil zaključek 36:34 za Nemce. Oba dni je bilo gledavcev po 30.000. Prvi dan sc je zaključil takole: 110 m lese Miki (|) 15.1, WeiR 15.3; krogla Hirschfeld 15.51, \VeiB 13.80, Takata 13.51 (jap.^ rekord); 200 m El-dracher 21.8, Jošioka 21.9; palica Nišida 3.90, We-gener 3.85; 800 m Peltzer 1:58.4; 5000 m Kitamoto 15:30.8; švedska vrsta 100-!-200 + 300 + 400 m Nemčija 1:57.4. — Drugi dan: 100 m Eldracher 10.6; skok v višino Kimura in Oda vsak 1.90 m, Ladevvig 1.88 m; diskos Saito 42.05, Hirschfeld 41.14; 1500 m Peltzer 4:04.8; skok na daljavo Nambu 7.31, Kocher-mann 7.18 m; 400 m Storž 48.8; kopje Molles 62.28; 4X200 m Nemčija 1:27.2. Slovenski lesni trg Vatikan in Cerkev Mussolini je imel 14. 9. 1929 v parlamentu govor, v katerem je omenil, da ima italijanska vlada vedno 9000 špijonov na razpolago, ki nadzirajo kler in katoliške organizacije in poročajo o tem, ako kdo prekorači svoj delokrog. K tem izvajanjem je papež ob sprejemu mladinskih združenj omenil sledeče: Zelo jasno .je bilo povedano, da mladino neprestano tisoče špijonov zasleduje. Toda papež ima popolno zaupanje na mladino, špijoni bodo gotovo videli samo lepe stvari in papež le želi, da bi bili še bolj številni, kakor so že in da še vestneje povsod nadzirajo katoliško mladino. Mladini v tolažbo naj bo povedano, da niso samo oni nadzirani, ampak tudi duhovniki in škofje, da selo kardinali. — H koncu je papež pristavil, da je dvojno mučeništvo: eno je krvavo, drugo pa je vestno vršenje vsakdanljih dolžnosti. Božja previdnost hoče, da slednje ne bo prihranjeno kat. mladini. Toda zato ne smejo postati malodušni. Kajti, prišel bo dan, ko bodo ti mladi junaki potrebni. »Giornale dTtalia* je v jako razdraženem ionu komentirala papežev govor in ga označila kot vmešavanje v narodno italijansko življenje. Prav je, pravi, da so špijoni ker »katoliška akcija je politična (!) organizacija'-. Društvo za za/iganje inrličev Flamme šteje v Avstriji: na Nižje Avstrijskem 132 skupin, na Dunaju 22, v Gornji Avstriji 15, na Štajerskem 40, na Salzburškem 4 itd. V zadnjem letu je društvu pristopilo 1200 novih članov. V glavnem ga vodiijo socialisti. Katoliških šol na Madjarskem je po almanahu iz 1. 1929 — 2839, z 290.000 učenci, šole stoje pod škofovskim nadzorstvom. Dalje je 42 kat. gimnazij, ki jih vodijo redovniki in 42 učiteljišč, ki so prav-lako izključno v katoliških rokah. Omenjeno število predstavlja polovico celokupnega madjarskega lolstvn. Za inisijone so zbrali Italijani 1. 1928 šest milijonov lir. Petnajstletnico Marnske bitke so Francozi praznovali z velikimi cerkvenimi svečanostmi. Cerkveni govori so slavili usmiljenje božje, ki ni do- n.mfiin ijn hi sp hniiščn •aztecmilo nreko cele Fran- f........ — - - • " *• »ijo. Drugi govorniki so zmago na Mami pripisovali Marijini priprošnji. (»La Croixx.) Radio Programi Radia-Ljuhtjana s Sreda, 9. oktobra: 12.30 Reproducirana glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.00 Koncert radio-orkestra — 18.30 Pravljice pripoveduje pisatelj Milčinski — 19.00 Francoska doba med Slovenci: Pred 120 leti, prof. Silvo Kranjec — 19.30 Francoščina, dr. Leben — 20.00 Prenos iz Prage — 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi: Sreda, 9. oktobra. Belgrad, 20.30 Radio-kvartet. — 21.30 »Bukovo listje«, komedija. — 22.00 Čas, nato časopisne vesti. — 22.15 Plesni komadi. — Zagreb: 17.00 Vika Podgorska ber pravljice. — 17.30 Popoldanski koncert. —20.00 Simfonični koncert (Prenos iz Prage). — Varšava: 17.45 Koncert. — 19.25 Plošče. — 23.00 Godba za ples. — Budapest: 12.05 Rigova ciganska godba. — 20.00 Koncert tria. — 21.15 Koncert vokal. kvarteta. — Dunaj: 16.00 Popoldanski koncert. — 20.00 Večer komorne glasbe. — Milan: 16.30 Mladinski radio. — 17.00 Kvintet. — 20.30 Koncert lahke glasbe. - Praga: 20.00 Simfonični koncert češke filharmonije (Novak, Vomačka, llaba, Krejči). — Lan-genberg: 17.35 Večerni koncert. — 20.00 Koncert (ra-rio-orkesler in tenor). — Rim: 17.30 Popoldanski koncert. — 21.00 Instrumentalni in vokalni koncert. — Berlin: 18.05 Petje. — 19.00 Vesele pesmi in du-eti. — 19.30 Klavir. — 20.30 »Krug akcije 117« od auditorja. — Katovicc: 17.45 Koncert iz Varšave. — 23.00 Literarna ura. — Toulousc: 18.00 Plesna glasba. — 19.00 Violoncello solo. — 20.45 Simfoničen orkester. — Stuttgart: 18.15 Schmidnorr bere iz svojih del. — 20.00 Auditorjeve »Krug akcije 117«. — 21.30 Spevoigre in operete. — Bratislava: 16.30 Kon- 1 cert. — 19.05 Orkestralni koncert. — 20.00 Prenos iz Prage. — Torino: 17.00 Koncert radio-kvinteta. — 19.00 Radio-koncert. — 20.30 Radio-kvartet. — 21.15 Glasba velikega orkestra. — M. Ostrava. — 15.00 Koncert. — 17.30 Plošče.. — 19.00 Prenos iz Prage. Orel Senfpefer. Orel ima drevi ob 8 redni fantovski ve čer. Predava br. Fr. Zabret o vtisih svojega bivanja na Francoskem. Predavanje bo zelo zanimivo in poučno, za kar jamči br. predavatelj še prav posebno s svojim poljudnim in priprosiim pripovedovanjem. — Zato vsi v obilnem številu in točno. —■ Bog živi! — Br. Jože. Minuli teden je bilo stanje na lesnem trgu povsem nesigufno — v nekem pričakovanju za spremembo od strani kupcev navzdol in od strani prodajalcev navzgor. Vendar je ostalo v glavnem pri starem. Glede drv je opažati še vedno isto tendenco, dasiravno je bila minulo soboto inscenirana v neki tukajšnji kavarni precejšnja baisse (besa). Tudi izven italijanski interesenti drv so se pojavili v večji meri. — Škoda, da nimamo stalnih izvoznikov narezanih (20, 25, 33, 50 cm) drv, kateri bi imeli dovolj posla. — Glede produkcije oziroma kvalitete drv bi bilo dobro slovenske producente, v njihovo lastno korist seveda — opozoriti, da velja tudi pri drvih isto načelo, kot pri rezani robi, namreč, če je lepše narejeno (manipulirano), je tudi dražje oziroma se lažje proda, posebno v kritičnih časih prodaje. Kakor povsod drugod, tako se bomo morali tudi tu prilagoditi splošnim enotnim trgovskim zahtevani. — Mimogrede bodi omenjeno, da pri trdih drvih razločujemo: 1. same cepa-nice, 2. cepanice z gotovim odstotkom okroglic, 3. okroglice (prižagane na obeh konceh), 4. seče-nice (odsekane na obeh konceh), 5. klade. Brzojavni drogi (smreka, jelka, bor) v dolžinah 6.50, 7, 7.50, 8, 8.50, 9 10, 11, 12 m, se iščejo v vsaki množini in sicer za Italijo ter Francijo. Razume se, da je treba radi visoke železniške tarife gledati na kolikor mogoče manjšo težino 1 m", radi česar je treba, da se tako blago pripravlja že m r • v • ■ aitv v Največje hmeljišče v Dravski dolini Največje in vzorno urejeno hmeljišče na Slov. Stajerju je gotovo ono gospe Suppanz, lastnice graščine Marenberg. Hmeljišče je tako obsežno, da je letos 300 obiravk iz Hrvatske cele tri tedne vsak dan od zore do mraka obiralo hmelj. Letina znaša na tem ogromnem hmeljišču skozi 28 let letno 100 do 150 stotov prvovrstnega blaga. Žal, da so letos pridelovalni stroški mnogo večji nego je cena hmelja. Lastnica ima ogromno sušilnico v nekdanjem ženskem samostanu ob okrajni cesti na Rudi v ozadju marenberškc graščine in »Kalvarijec. Hmeljišča, sušilnice in shrambe za lnnelj so moderno urejene kakor malokje. Samo prostor za eno od velikanskih shramb je dolg oikoli 60, a širok okoli 10 metrov. Stavba, v kateri je shramba za posušeni hmelj in sušilnice, ima dvoje nadstropij. Največje hmeljišče je dolgo približno 1 kilometer. Zanimiva je bila slika, ko je okoli 300 Hrvatic v belili rutah migljalo na polju ter obiralo hmeljski sadež od zore do mraka in mnogokrat še celo v mesečini. Obirateljice so iz ob-sotelskih krajev in so prepevale pri delu hrvatske in slovenske pesmi. Gospa Suppanz je prva pred 28 leti zasadila hmelj v Dravski dolini in je tudi naročila strokovnja.ke-delavce iz Češke, ki so pred desetletji uredili njeno in pozneje se druga hmeljišču v rodovitni marenberški okolici. Pred vojno so podjetje gospe Suppanz marenberški velencmci napadali v Jahnovi »Mar-burger Zcitung«, češ, da hoče s hrvatskimi in slovenskimi delavci in delavkami posloveniti urdeutsch« Marenberg. Izrezki teh časopisnih napadov, ki so shranjeni v arhivu, pričajo o nekdanjih razmerah v teh krajih. Vsekako pa so moderno urejena velikanska hmeljišča, sušilnica in druge hmeljske naprave z ogromnimi svežimi zalogami hmelja nekaj posebnega. Človek, ki prvič vidi velikanske kupe suhega hmelju in duha vonj, ki prihaja iz teh kupov, sploh ne more lahko verjeti, kaj zmore podjetnost in pridnost vzorne gospodarice. Ako pa bodo cene hmelja ostale tako nizke, niti naj-premožnejši hmeljarji ne bodo mogli več obvladati ogromnih stroškov obdelovanja, upravljanja in konserviranja hmelja. Letos in spomladi bo približno polovico hmeljarjev posekalo drage nasade, saj n. pr. samo obiranje hmelja stane gospo Suppanz ogromne tisočake, a zraven še pride vsakodnevna tečna hrana za 300 obiravk in delavcev. Tudi gospa Suppanz bo opustila polovico moderno urejenih hmeljskih nasadov. Posledice opustitve hmeljišč bodo hude. Na stotine delavcev bo izgubilo zaslužek in davčna moč hmeljarjev bo padla še bolj. Da bi pa opustitev hmeljišč močno vplivalo na cene hmelju, na to ni misliti. Merodajni činitelji bi morali po zgledu angleške vlade iti hmeljarjem na roko. V Angliji je vlada pokupila par let zaporedoma — ko so bile slabe cene — pri kmetih ves hmelj, je plačala zanj 10 odstotkov več kot so obljubljali veletrgovci in je isti hmelj dala sežgati. Pri sedanjem pomanjkanju finančnih sredstev je sicer kaj takega za naše kraje nemogoče. A gotovo je neizmerna gospodarska škoda, ako sc sedaj mora radi trenutno slabe konjukture posekati toliko dragocenih hmeljskih nasadov. Kdor pa hoče videti res moderne velikanske hmeljske naprave, naj se potrudi v graščino prijazne, gostoljubne in podjetne gospe Suppanz v marenberški graščini. SADNA RAZSTAVA V MALI NEDELJI. Nameravan je bil le sadni ogled tukajšnje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki pa so je pretvoril v lepo sadno razstavo. Na častnem mestu je bil izložen sortiment jabolčnih vrst v slikah in sadju. Glavni del razstave je tvorilo sadje, razstavljeno od 91 sadjarjev s približno 400 vzorci. Razstavljeno je bilo tudi vkuhano in kon-servirano sadje ter dva aparata za vkuhavanje istega. Bilo je videti nadalje tudi razno orodje, ki pride v poštev pri sadjarstvu i. dr. Velike zasluge glede nazorne razvrstitve razstavnih predmetov, določitve imen sadnih vrst in ocenjevanja ima g. Pečovnik, oblastni sadni nadzornik iz Ormoža. Razstavo je obiskal tudi okrajni načelnik dr. Trstenjak in privabila je tudi mnogo občinstva. Agilnim Malonedeljčanom je čas ti tat i k tej tako lepo uspeli prireditvi, ki je dala novo spodbudo za nadaljnje delo na polju sadjereje v osrčju lepe Prlekije! Sadna razstava, v Gorjah pri Bledu. V nedeljo, dne 13^ oktobra 1929 se vrši sreska sadna razstava združena z razstavo zelenjave v gospodinjstvu na Gorjah pri Bledu. Razstava se vrši v društvenem gorjanskem domu. Razstava traja samo en dan (od zjutraj do večera). Kmetovalci! Obiščite to velekoristno prireditev, ne zamudite prilike, da se v podrobnem seznanite z najboljšimi sortami domačega sadja. Ob priliki razstave se vršijo strokovna predavanja odličnih naših pomo-logov. Ugodne zveze z vlaki in avtobusi. Dana bo tudi priložnost interesentom, da si nakupijo po primerni ceni lepo namizno sadje, ki bo strogo sortirano. — Odbor. sedaj in preko zime, Se boljše pa v začetku spomladi. Tesani les« Stavbena sezija je skoro pri kraju, radi tega ni opažati povpraševanj, razen za one posebnih dimenzij in dolžin, katere pa so v stanu dobaviti samo večje firme. Tako zvane »monte« partije tramov ne pridejo za izvoz skoro nič več v poštev. Grški, sicilijanski in tudi severnoitali-janski kupec želi poslreči svojega konsumenta le z merami njemu odgovarjajočimi. Išče sc tudi tramove tesane glava — glava glasom predpisane note, vendar ne za izvoz, pač pa za tuzemstvo. Mecesnovina. Kakor znano se pri nas prvovrstni mecesnovi plohi (45, 50, 00 mm) za mizarske svrhe težko dobe, radi česar so se morali tozadevni naši interesenti obrniti v Avstrijo za to vrsto rezanega mecesna. Hrastovi plohi. Neobrobljeni (od 60 do 130 'mm), kakor tudi hrastove podnire za izdelavo italijanskih železniških vagonov, so v stalnem povpraševanju. Imamo pa interesentov tudi za hrastovimi obrobljeno ali neobrobljeno slabejše kakovosti od gornjih plohov in podnic, vendar gnilo, 'zimasto jf tudi tu izključeno. Kar se tiče pragov je isti pojav, kakor po navadi o tem času. Vprašanj oziroma bolje rečeno tipanja glede množine in cene je dosti, toda do zaključkov še ni prišlo do sedaj. Vprašuje se največ za hrastove pragove 2.60 m X 24 X 14 cm. Odprava konkurza. Zelenko Ignacij, trgovec v Ptuju (vsa masa razdeljena). Izpremcmbe v trg. registru. Vpisi: Jugo-Rhomberg & Co., d. z o. z. na Bledu (165.000 Din; Vovk Anton. Rhomberg Jorg, Dornbirn); Kokra, tekst. d. d., Kranj (0.5 milij. Din; uprava: dr. Be-no in Henrik Sabothy; Waller \Villy, Jug); I. M. F. Depot, Kolinska voda in toal. potrebščine, d. z o. z., Ljubljana (25.000 Din, Novak Franc); Drako, izdelovanje in prodaja pletenega blaga, d. z o. z., Ljubljana (5000 Din; Kobald Ferdinand); Kmet-ska zavarovalna posredovalnica, d. z o. z. v Ljubljani (6000 Din, dr. Janže Novak, Junc Josip, nam. Mravlje Milan); Kotoma, stavbna družba z o. z., Ljubljana (10.400 Din; ing. Tornago Ivan ,Kotnik Ela); Pražarna Slada, d. z o. z., Ljubljana (20.000 Din, Fatur Miroslav, Česnik Ivan, Miklič Avgust); Zvezna knjigarna, d. z o. z. Ljubljana (50.000 Din, Djinovski Ljubomir, pp. Franke Leon); Sopromet-na družba z o. z„ Ljutomer (123.000 Din, gotovine 46.881 Din, Zemljič Fric, Ogrin Rajko in Ivanjšič Ludvik); V. Kodella in drug, d. z o. z., Ptuj (10 tisoč Din, Kodella Viktor); Osrednja prodajna družba za žimnata sita Stražišče, d. z o. z. (5000 Din, Hlebce Venčeslav, Bajželj Jakob, Benedik Franc); Avtopromet Škofja Loka (20.000 Din, Paar Franc in Straus Pavel). Izbrisi (radi opustitve): Ivan Pestotnik in drug, trg. z dež. prid. Ljubljana; Porent & Šlosar, trg. z meš. blagom Moravče, in F. Pungerčar in drug, modno kroja-štvo v Trbovljah-Lokah. Izpremembe v zadružnem registru. Vpisi', Posojilno društvo v Apačah, r. z. z n. z.; Konzum-na zadruga v Hrastniku, r. z. z o. z.; Živinorejska selekcijska zadruga v Konjicah, r. z. z o. z.; Kmet-ska hranilnica in posojilnica v Mokronogu, r. z. z n. z. — Izbrisi (radi končane likvidacije): Gosp. društvo v Borovnici, r. z. z o. z. v 1.; Prva marib. produktivna zadruga čevljarjev, r. z. z o. t. v 1.; Vinarska zadruga v Metliki, r. z. z o. z.; Hra nilnica in posojilnica na Viču, r. z. z o. z. Borza Dne 8. oktobra 1929. DENAR V današnjem deviznem prometu so tečaji le malo variirali. Promet je bil srednji in v vseh devizah je intervenirala Narodna banka; le del Dunaja je bil privatno blago. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2280.50 bi., Berlin 1351.50—1354.50 (1353), Bruslej 791.12 bl„ Budimpešta 990.63 bi., Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 796.64-799.64 (798.14), London 275.96 bi., Newyork 56.55-56.95 (56.65), Pariz 221.68-223.68 (222.68), Praga 167.65 -168.45 (168.05), Trst 297.05 bi. Zagreb. Amsterdam 2276—2283, Budimpešta 989.13-992.13, Berlin 1351.50-1354.50, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 796.64-799.64, London 275.46-276.28, Newyork 56.55-56.75, Pariz 221.68 —223.68, Praga 167.65-168.45, Trst 296.06-298.06. Belgrad. Amsterdam 22.50—22.83, Berlin 1354.50—1355.50, Budimpešta 988.13—992.13, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 799.694-799.64, London 275.56-276.76, Newyork 56.55-56.75, Pariz 221.68-223.68, Praga 167.68-168.45, Milan 296 do 298. „ Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.45, Budimpešta 90.325, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.77, London 2o.l8, Madrid 75.50, Newyork 517.90, Pariz 20.3212 f* 15-34, Sofija 3.745, Trst 27.15, Varšava 58.075. , , Pjnar notira: na Dunaju (deviza) 12.53375, (valuta) 12.50, v Londonu, Ne\vyorku in v Prag: neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 870 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Kranj. ind. 280 den., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 405—406 (404), kasa 406-406.50 (407, 406, 405), termini: ultimo okt. 404, dec. 413.50-414.50, 7% inv pos 83.50—84.50, agrari 52—53. Bančni pap.: Pol jo 17 —18, Hrv. 50 den., Kred. 93 den., Jugo 84—84.50, (81.50-82), Ljublj. kredit. 123 den., Nar. 8000— 8200, Prašted. 870-880, Srpska 155 den., Zem. 135 bi., Union 202-204 (202), Etno 35 den., Ravna eo-ra 75 den, Kat. 32 den. Ind. pap.: Guttmann 180 -182.50 (180), Slavonia 125-140, Slavex 96-100 Danica 120 bi, Drava 375 bi, Šečerana 410-425 Osj ljov 210-220, Brod. vag. 130-138, Union 135 Isi?r 21y den, Ragusea 420-430, Trbovlje 4oo—470, Vevče 132 den, Nar. šum. 40-45 Piv Sar. 205 bi, Nar. mlin. 20 den, Našice 1600 bi. oJšir Narodna banka 8190, 7% inv. pos. ^•J^T8?'25' a«rari 52-53.25, vojna škoda 404-405.50, dec. 414.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.60, Wiener Bankverein 21.75, Creditanstalt 52.50. Escompteg. ro S!' „Gut("lallri 22> Alpine 37.40, Trboveljska 58.2o, Kranj. ind. 36.05. Žito ... Pri mirnem položaju na svetovnem žitnem trziscu je pri nas ostal položaj v glavnem neizpre-menjen, le koruza je nekoliko nategnila, ker se js povpraševanje povečalo. Ponudb stare koruze skoro ni več na trgu in radi tega je povpraševanje po promptni umetno sušeni koruzi zelo veliko, obstojajo tudi vprašanja za času primerno suho ko ruzo, ki se pa izvaža le v prav neznatnih količinah, dasi je letos koruza že dobro suha radi suhega vremena, v kateresem je rastla. Umetno sušena koruza bačka notira 150—152.50, stara pa 155 do 157.50 naklad, post. V ostalih predmetih ni izpre-meb. V Ljubljani notirajo (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica bač. 80— 81 kg 2% 245—247 50, 79—80 kg 2% 240—242.50, uz. bi. 232.50—235, sr. 80 kg 1% 235—237.50, 77 leg 2% 230—232.50, si 77 kg 225-227.50, rž 72—73 kg 2% 215.217.50, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 855 do 305, koruza laplatska 265—270, bč. ml. tar. 210 do 212.50, nav, vozu. 215—217.50, ječmen bač. oz. BO -67 kg 205-207.50, oves bač. 210—212.50 Din za 100 kg. Novi Sad. Pšenica bač. 190—192.50, oves, rž, seno, ječmen neizpremenjeno, koruza bač. 147.50— 152.50, ban. 102.50—107.50, dec. in jan. 127.50— 132.50, marec 147.50—152.50, moka neizpremenjeno. Promet 53 vag. pšenice, 30 vag. koruze, 2 vag. ječmena, 7 vag. moke, 1 vag. otrobov. Sombor. Pšenica bač. 187.50—192.50, ban. 182.50—187.50, sr. in slav. 180—185, bač. potiska šlep 197.50—202.50, ban. Bega šlep 195 -200, ban. D u na v šlep 195—200, ban. Bega kanal 187.50— 192.50. Oves bač. 140—145, srem. in slav. 157.50— 142.50, rž bač. 145—155. Koruza bač. 145—150, bač. umetno sušena za okt. in nov. 145—150, bač. v storžih 67—72.50. Fižol bač. original 500—510, bač. beli za sept. in okt. 510 —520, bač. mešani 320—340. Moka bačka 0 290—295, št. 2 275—285, št. 5 240-250, št. 6 215—225, št. 7 180—190, št. 8 120—130. Otrobi bački 100—105. Ječmen neizpre-jnenjen. Tendenca stalna. Promet 304>3 vagona. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica okt. 22.52—22.58, zaklj. 22.52-22.53, marec 24.85— 24.82, zaklj. 24.83—24.84, maj 25.73—25.65, zaklj. 25.62 25.64, rž okt. 19.25—19.17, zaklj. 19.18-19.20, koruza maj 17.9817.95, zaklj. 17.95—17.96. Živina Mariborski sejem 8. o':tobra 1929. Prignanih fe bilo 5 konj, 14 bikov, 115 volov, 373 krav in 6 telet, skupaj torej 513 komadov. Prodanih je bilo 33 v Avstrijo in 1! v Italijo. Cene: debeli voli 10 do 10.25, plemenski voli 9—9.50, biki za klanje 8.50—10, klavne krave debele 8.50—9, plemenske krave 7.50—8, molzne krave 6—8, mlada živina 8.50—9.25 Din; vse za kg žive teže. Se in en a t'rna detelja se precej nudi, pa kvalitativno ni dobra v naši državi, dočim je v drugih srednjeevropskih državah prav dobra. Kupčija je medla in cene nizke: češko, poljsko in rusko seme fko. meja 14—16 Din, slovensko 14—15, domače z deb. pre-denico 10—12 Din. Lucerna je neizpremenjena in notira italijanska (neocar.) 11—16, francoska 20, banaška 20 Din. Travna semena: zanje je dovolj interesentov. Cenejša je angl. ljuljka. dražje pa pasja trava, pasji rep in ital. ljuljka. Krmilna pesa ima neustaljene cene; zaloge so tnaljhne. Notira: mamut rdeča in rumena 24. Ec.ken-dorfor 32 Din. Korenje za krmo beleži dober pridelek in ponudbe so živahne. Plačuje se pa neoribano belo korenje 24, rumeno 28 Din. Makovo seme. Domačega blaga še ni, inozemsko stane 13 Din. Laneno seme je čvrsto. Na deželi skoraj ni blaga, ker so ga pokupile velike oljarne. Notira 4.50 -5.10 Din za kg. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 9. oktobra: FAUST. Red C. Četrtek, 10. oktobra: VELIKA ABECEDA. Red D. Petek, 11. oktobra: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 9. oktobra: Zaprto. Četrtek, 10. oktobra: ŠVANDA DUDAK. Red B. Mariborsko gledališče Sreda, 9. oktobra: Zaprto. Četrtek, 10. oktobra ob 20: ŽUPAN STILMOND- SKI. Ab. C. Kuponi. Repriza »Stilmondskcga župana« na mariborskem odru. V četrtek, 10. t. m. se vrši repriza Mae-terlinckovega »Stilmond9kega župana«, ki je pri pre-mijeri ganila občinstvo do solz. Iz društvenega življenja Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani ima nocoj dne 9. oktobra ob pol 8 v Brezalkoholni gostilni, Frančiškanska ul. 2, prijateljski sestanek s poročilom o delu v društvu. K obilni udeležbi vabi — odbor. Zagorje. Prosvetni večer v petek v Zadružnem domu je zpadel prav zadovoljivo in si želimo še kaj podobnega. Menda je novi v načrtu za 16. oktober. Posvečen bo spominu Napoleona in Ilirije povodom prilike, ko bo v Ljubljani postavljen spomenik Napoleonu. Trgovci! Danes v sredo se vrši v prostorih restavracije Zvezda prvo letošnjo družabno predavanje Trgovskega društva »Merkur«. Predava prof. dr. Blaž Svetel o temi »Napoleon in Slovenija«. Pozivamo cenjene gg. tovariše, da posetijo to predavanje polncštevilno. Načelstvo gremija trgovcev. Prosvetno društvo v Novem mestu priredi v sredo, dne 9. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma skioptično predavanje o Primorju. Govoril bo g. dr. David Doktoric. Studenci pri Mariboru. V nedeljo, dne 20. t. m. bs vrši ob pol 4 popoldne po večernicah predavanje v kapucinskem samostanu za člane Kat. slov. izobr. društva. Predavatalj g. dr. Vatovec. Vabljeni so tudi nečlani društva. Pridite V9i! — Odbor. Krekova družina - Ljubljana. Pričenjamo zopet z delom. Vabimo vse delavske fante, da pridejo v četrtek med nas. Naš lokal je v Delavski zbornici, II. vhod, I. nadstropje. Začnemo ob 8. Tov. Niko Kuret nam bo povedal, kako je hodil po Španiji, potem si pa bomo še kaj potrebnega in prijetnega povedali. Snujemo pevski zbor in govorilni zbor. Pridite med mlade! Na svidenje! Espcranto. Otvoritev tečaja za začetnike danes ob 19>i v Šentjakobski šoli. Kdor se želi v Štirih mesecih naučiti tega važnega mednarodnega jezika, naj se javi ob navedeni uri v šoli v drugem nadstropju. Učnina mesečno 15 Din, za dijake 10 Din. Podružnica SPD v Črnomlju javlja, da je g. Račič Božo, ravnatelj osrednjega odbora za žensko domačo obrt v Ljubljani izročil podružnici 1184 Din kot preostanek gotovine svoječasno ustanovljenega Belokranjskega častnega odbora za zgraditev koče la Mirni gori. Najlepša hvala! Odbor. Odbor turistovskegn kluba »Sknln« sklicuje v četrtek, dne 10. t. m., ob noj 0 zvečer va/< Munski sestanek v klubovom lokalu, Gosposri ■' ska cesta 6. Poleg otvoritve zgodvinske ilirske razstave, o kateri smo včeraj poročali in ki se izvrši v soboto dne 12. oktobra ob 11 dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma, je na programu druga prireditev in sicer popoldne ob 15 v dramskem gledališču dijaška akademija, katero prirede gojenke mestne ženske realne gimnazije pod vodstvom svojih profesorjev. Gojenke vprizore v francoskem jeziku prvo in zadnje dejanje Maeterlinckove drame »Modra ptica«. Na programu je poleg tega še nekaj deklamacij, muzikalnih točk in naposled efektna živa slika. Za dijaško akademijo so postavljene globoko znižane dramske cene. Predprodaja se vrši od jutri dalje pri dnevni svečanosti v Ljubljani blagajni v operi. Občinstvo opozarjamo na to akademijo, katere prav posebni namen je ta, da pokaže, kako uspešiio se udeležuje naša mladina v svojih šolskih zavodih pouka v francoskem jeziku. Isti dan zvečer bo od pol sedme do pol osmp ure na Valvazorjevem trgu svečana razsvetljava spomenika Iliriji oživljeni, na trgu pred spomenikom pa bo promenadni koncert naše izredno marljive in izvrstne železničarske godbe društva »Sloga« pod vodstvom kapel-nika g. Svetla. Nato bo ob 20 v vseh un ionskih prostorih Napoleonov večer. O tem jutri. Kulturni značaj in pomen ljudskega knjižničarstva V zadnjem času se je tudi pri nas pokazala volja, dvigniti ljudsko knjižničarstvo na stopnjo, ki jo je v naprednih kulturnih deželah že dosegla z vztrajnim sistematičnim delom in s sodelovanjem najodličnejših kulturnih faktorjev, široke javnosti in ponekod v idealno-učinkoviti obliki tudi države. Tako sta Danska in Češkoslovaška zakonodajnim potom rešili in uredili vprašanje ljudskega knjižničarstva ter mu ustvarili zlasti sigurno materijalno in orga-nizatorično podlago, ki je pogoj, da more ljudsko knjižničarstvo razviti in brez zunanjih motenj uspešno voditi prevažno kulturno akcijo. Pri nas je zlasti Prosvetna zveza v Ljubljani pokazala polno razumevanje perečega kulturnega problema ljudskega knjižničarstvu in njegovih kult urno-vzgojnih nalog, ki mu jih stavlja sodobno duhovno življenje. Zato se je v preteklem letu z vso pozornostjo in ljubeznijo posvetila temu vprašanju s prouča-vanjem stanja ljudskega knjižničarstva pri drugih narodih ter z uvajajočim praktičnim delom: s poučnimi tečaji za knjižničarje, z nadziranjem knjižnic, s skupnim nakupovanjem knjig sporazumno z vodstvom Ljudske knjižnice Prosvetne zveze v Ljubljani, s svetovanjem v vseli vprašanjih knjižničarstva itd. Na podlagi tako pridobljenih izkušenj in teoretičnega študija se je stvoril točno opredeljen program nadaljn jega sistematičnega dela, ki vsebuje vse idejne in tehnične pridobitve modernega ljudskega knjižničarstva. Problem ljudskega knjižničarstva pa ne zadeva samo ozkega krogu prosvetnih delavcev, marveč najširšo kulturno javnost, ki ji je mar smotreno in organično izpopolnjevanje ter bogatitev slovenske kulture, ki na j zajame in prešine zadnjega )>oedinca in sleherno plast. Poleg šolstva, ki ima že utrjen in preizkušen položaj v kulturnem življenju naroda, pa je kn jižničarstvo najpomembnejša ustanova, ki ljudstvo duhovno vorli in vzgaja, in ki v nekem ozira nadaljuje delo šole. »Die deutsehe Zentral-stelle f ur volkstiiniliclies Biichcreiwesen« v Leipzigu, ki se je v zadnjem desetletju po vojni dvignila do mednarodnega ugleda, je postavila celo načelo, da je v sociaino-pedpgoškem pogledu polovičarstvo, če se šolstvo vzdržuje in izpopolnjuje, dočim se ljudsko knjižničarstvo pusti propadati. »Brez dela v ljudski knjižnici mora mnogo v šoli pričetega zopet usahniti.« Ljudska kn jižnica ima namreč namen, da j posreduje najširšim plastem in slojem naroda kulturne vrednote, ki naj ga prekvasijo in preobrazijo ter združijo v resnično duhovno celoto. Kulturno-vzgojni cilj knjižnice je in biti mora, s posredovanjem višjih življenjskih vrednot vplivati na vsakega posameznega obiskovalca v smeri notranjega poglabljan ja in osebnostne krepitve, utrjevanja in zaokroževanja njegovega življenjskega nazora, očiščevanja in ostritve njegovega etičnega in socialnega čuta ter pomoči v vseh stvareh telesno-duhovnega življenja, v katerem tolikokrat stoji brez prave orientacije in sveta. Z eno besedo: ljudska knjižnica hoče služiti življenju, zato je delo v njej vzgojno delo v pravem pomenu besede in zato je tudi polno odgovornosti napram javnosti. Da nam postane kulturni značaj in pomen ljudskega knjižničarstva jasnejši, naj na kratko opredelimo uačc-lno razliko, ki obstoji med njim in znanstvenim tipom knjižnic, zlasti še, ker je marsikdo mnenja, da je ljudska knjižnica zgolj nekaka pomanjšana in skromnejša oblika znanstvene biblioteke, ki je po svoji kulturni vrednosti in pomenu daleč pred njo ter da je sploh kulturno veliko »resnejša« ustanova, ki ji gre v kulturnem življenju naroda v vsakem oziru prvenstvo. To zmotno nazira-nje, ki v svojih posledicah gibanju ljudskega knjižničarstva veliko škoduje im zavira njegov razvoj, naj v par pripombah zavrnemo. Res je sicer, da se je ljudsko knjižničarstvo v svojih začetkih tesno naslanjalo na znanstveno biblioteko, toda tekom razvoja se je to Na Sinaj razmerje odločilno spremenilo. Vzrok v. to spremembo leži deloma v razvojni nujnosti ljudskega knjižničarstva samega, deloma pa v splošnih duhovnih spremembah časa, ki so pre-drugačile vsebino in zmisel »izobrazbe«, ki je merodajna smernica tudi za ljudsko knjižničarstvo. Pozitivizmu polpreteklosti je bila namreč znanost glavna vsebina »izobrazbe«, tako da sta bila oba pojmu skoraj istovetna. Razumljiva je tedaj odvisnost ljudskih knjižnic od znanstvenih in iz te odvisnosti izvirajoča inferijornost ljudske knjižnice napram znanstvenim ustanovam. S spremembo kulturnega položaja pa je nastopil nov izobrazbeni ideal, ki je tudi ljudsko knjižničarstvo postavil na [>opolno drugačno ideološko podlago. »Izobrazba« je dobila svojo lastno vrednost neodvisno od znanosti, ki je postala samo eden izmed mnogih njenih činiteljev, važen sicer, toda ne več edini in najvažnejši. V hierarhiji vrednot, ki tvorijo svet »izobrazbe«, pa je stopila na mesto prevladujoče znanosti važnejša duhovno življenjska sila: religija, etos, osebnostno-unietnostna kultura ..., ki je bila poprej izrinjena ob stran, omalovaževana in prezirana. Prelom ljudskega knjižničarstva z znanstvenim knjižničarstvom se je torej izvršil iz idejnih osnov, od znotraj navzven. Ljudsko knjižničarstvo je uveljavilo svoje lastne notranje zakone in s tem tudi svoje zunanje forme, ki jih je sprejelo od čisto druge instance kakor znanosti, ki^ je podlaga in kriterij znanstvene biblioteke. Zato je tudi delovanje in poslova-uje v obeli tipih knjižnic bistveno različno. Ta razlika se ne javlja samo v splošni delovni metodi, marveč v sleherni jiosanieznosti in zadnji podrobnosti. Popolnoma različni so že vidiki izbere knjižnega materiala. Dočim je pri izberi knjižne zaloge v znanstveni biblioteki merodajna znanost in znanstveno raziskavanje, so pri izberi v ljudski knjižnici merodajne »ljudsko-pedagoške zahteve poleg 1 judsko-psi-holoških danosti in socioloških posebnosti«.* Dočim ima ti. pr. leposlovje v znanstveni biblioteki zgolj značaj in vrednost znanstvenega materiala, je v ljudski knjižnici vir neposred-. nega osebnega doživet ja. Dalje je popolnoma različen način izposojanja v eni ali drugi knjižnici. V znanstveni biblioteki ni knjižničar v niknkem osebnem odnosu do literature na eni in do izposojevalcev na drugi strani. Izposojanje — posredovanje materiala za znanstveno raziskavanje, se vrši pod docela nadosebnimi, zgolj stvarnimi vidiki. V ljudski knjižnici pa je izposojanje odlično in odgovorno Ijudsko-vzgojiio delo, ki zahteva osebnega stika z obiskovalci. Ljudski knjižničar mora imeti poleg točnega poznanja literature tudi Ijudsko-psihološko in sociološko razumevanje ter zmožnost, hitro in zanesljivo se vživeti v duhovni položaj in potrebe drugih ljudi in slojev, in kar je morda kot pri vsakem pedagogu najbolj važno: biti mora izgrajeno in usovrše-na osebnost z jasnim svetovnim nazorom. V celoti je torej slika ljudskega knjižničarja danes veliko bližja socialno in kulturno odgovornemu ljudskemu vzgojitelju kot pa oni znanstvenega knjižničarja. Iz vsega tega je razvidno, da je ljudsko knjižničarstvo tako važna avtonomna kulturna ustanova, da ji mora posvetiti javnost svojo največjo [x>zornost in zanimanje. V kulturnem življenju naroda mora |>ostuti prav tako neobhodno potreben, nenadomestljiv in nepogrešljiv organ, kot je že danes šolstvo. Da pa se ljudsko knjižničarstvo dvigne pri nas čimprej na najvišjo dosegljivo stopnjo, zato je potrebno predvsem razumevanje tega vprašanja od strani najširše slovenske javnosti, od katere pričakujemo pri svojem delu krepko moralno pomoč in oporo. Dr. —k. * Der Volksbibliotliekar, Leipzig, (92?. V drugi polovici članka som uporabljal zlasti to izvrstno publikacijo, ki jo je izdala »Deutsche Zentralstelle«. j Koncert Arturja Rubinsteina Mojster, ki menda Se ni igral v Ljubljani, je privabil Številno posluSalstvo v Union na koncert v pondeljek 7. t. m. Skoro smo se že odvadili polno obiskanih koncertov, ko tako zelo gine interes za umetnost pri našem meščanstvu. No, ta koncert je bil pa polno obiskan. Pa je mojstrova igra to zaslužila. Rubinstein je evropski znana veličina na polju klavirske reprodukcije. Ni pa nobena navidezna, z reklamo narejena korifeja, nego resničen umetnik najsolidnejSega in najsodobnejšega kova. Podal je nekam univerzalen program, kakor bi ga podal nekdo, ki ne pozna naših razmer, pa hoče zadovoljiti vse: Schubert, Brahms, Chopin, Dč-bussy, Stravinski, Albeniz ... cela vrsta različnih stilov in potenc. Toda najsi je že igral Schuber-tovo vojaško koračnico ali Debussyja ali Stra-vinskega — to je igral izvanredno inteligenten, stvaren, objektiven duh našega časa, toda ravno v tej objektiviteti so ti razni stili za nas vnovič oživeli: poeta Schubert in Chopin, reflektivni Brahms, duhoviti Debussy, barbar-genij Stravin-fki — z neverjetno resnostjo in stvarnostjo nam je očrtal te like. Brez gest in patosa in sentimentalnosti je bila ta reprodukcija in vsak kos je pokazal svojo dušo, rep in glavo v prozorni razčlenitvi kakor na dlani. Nemogoče je bilo to jasno govorečo glasbo nerazumeti. Tehnika je mojstru le sredstvo, nikoli bravurna produkcija in g, Rubinstein ima svojo tehniko in svoj stil, namreč sodoben stil, ki narekuje sodobno tehniko: Povda-rek linearnega v skladbi, duhovni izraz linije, ne-patetična egogika, skrbno varovana formalna enotnost kompozicije in s tem v zyezi kretanje akordične čutnosti, subjektivne agogične razbrzda-nosti, — to je sodobna reprodukcija, kakor nam je še nihče ni tako verno pokazal kakor slavni Rubinstein. On je umetnik, čeprav igra navaden marš, je glasbenik, in muzikaličnosti ne nadomešča ves s »temperamentnostjo«, ki danes ni nobena zasluga interpreta več. Temperament ni nobena muzikalična vrlina, nego psihološka posebnost in ne vem, zakaj bi istovetili še vedno, ka. kor so to romantikerji delali, psihologijo z estetiko. V. Potopis. Spisal dr. Matija Slavit. (52. zvezek Ljudske knjižnice, str. 155—234.) V juniju leta 1927 je potoval dr. M. Slavič, profevsor bibličnih ved na ljubljanski ljogoslov-ni fakulteti, po sledovih Mojzesovih in Izraelcev na goro Sinaj, kamor je dospel uprav o binkoštih, ko se kristijanje spominjamo božje postavodaje na Sinaju. To svoje potovanje je že leto pozneje popisal v nedeljskih podlistkih »Slovenca«, zdaj pa so ti podlistki izšli v knjigi. Jugoslovanska knjigarna pu je — kot založnica — dodala še zemljevid Sinajskega polotoka ter 12 slik, fotografij, ki jih je bil avtor napravil na licu mesta. — Najbrž I. 1491 pr. Kr. je peljal Mojzes Izraelce iz egiptovske sužnosti preko Rdečega morja skozi puščavo do podnožja Sinajske gore. Popisal je Mojzes to pot v svoji drugi knjigi (Exodus) pogi. 14—19. Kakšna čuvstva morajo pač navdajati popotnika naših dni, ki ima to srečo, pa tudi pogum, požrtvovalnost ter jezikovno znanje, da hodi, oziroma jezdi na kameli po stopinjah Mojzesovih! Kaj vse je občutil, videl in doživel na tem romanju, naš pisatelj točno, z znanstveno natančnostjo, beleži: saj sam pravi, da si je v svoj dnevnik beležil vsako četrtinko ure, kaj je videl, kje ie bil na svojem vzponu v goro Sinaj. (Str. 207. In nekaj tistega veselja in tudi tiste svete groze. ki jo je občutil on no vrhu Mojzesove gore, občutimo tudi mi. ko čitnmo ta dogodek. Vsr- je j lepo, vse zanimivo popisano, a najlepši je tisti odstavek (str. 210 nasl.), kjer pri|>oveduje, kuko je na binkoštno nedeljo opravil daritev sv. maše na vrhu Sinajske (Mojzesove) gore. še enkrat nas zagiblje v slično religiozno občutje, ko nam popisuje veličastni razgled z najvišje točke Sinajskega polotoka, to je z gore Sv. Katarine (str. 219). Izreden užitek ima ob čitanju tega pot ob koncu potopisa najbrž marsikdo vzkliknil: »Škoda, da je že slovo!« Naj pripomnimo, da vsebuje ta najnovejši zvezek Ljudske knjižnice poleg Slavičevega potopisa »Na Sinil j« tudi še povest -»Zagorski zvonovi«, pnve--t 7iinnn";a Hrolcl treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če jepriložena rnamka.Ček. račun Ljubljana1(l3Wel.'5t2?-2ž Mlekar, praktikant ki je dovršil mlekarsko Joto v Škof ji Loki, išče »lužbe. - Vešč v sirarstvu lil maslarslvu. - Nastopi llužbo takoj. Naslov pri npr. lista pod št. 11.137. Mesto želi spremeniti krojaški vajenec ki se je že učil 2% leta, z vso oskrbo v hiši. Jožef Kržišnik, Lučine 19, nad Škofjo Loko. Sluga starejša moč, se priporoča kot inkasant. Zmožen kavcije. - Naslov pove oprava pod štev. 11.316. Trgovski sotrudnik izložbeni aranžer, dober prodajalec, strokovnjak za damsko sukno, štofe itd., išče namestitve, kjer bi se še izpopolnil v stroki. Plača po dogovoru. -Nastopi 1. novembra. Ponudbe na J. Kobrle, trg. »otrudnik, Nova ves n,-Pop. 172, ČSR. Ključavničar dobro izvežban tudi kot samostojen vodovodni instalater, ki bi se razumel tudi na avtogenično varjenje, se sprejme v trajno delo. Reflektira se le na dobro izvežbanega delavca v teh delih. - Naslov v upravi pod štev. 11.233. Dekle v starosti 20 let, se sprejme v trgovino in gostilno. Biti mora poštena, močna in prijetne zunanjosti. -Znati mora tudi kuhati. Vsa oskrba v hiši. Nastop takoj. Ponudbe s sliko na upravo pod »Pridna« št. 11.310. Mesar, pomočnika ki zna prašiče iz kože devati in govedo, rabim. Ponudbe na upravo pod »Mesar-pomočnik« 11.129. Šivilja spretna, se sprejme takoj ca ažuriranje na stroj. — Naslov v upravi tega lista pod št. 11.138. Lectar-medičar se sprejme. Naslov pove uprava pod štev. 11.270. in deželnih pridelkov v Ribnici, Dol. Trgovski poslovodja s kavcijo, resen in agilen mož, dobi takoj dobro stalno nameščenje v mešani trgovini v mestu na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vesten in marljiv«. Učenca za slaščičarsko in medi-čarsko obrt — se takoj sprejme. Drugo po dogovoru. — Anton Mohor, Kranj. Mesarski vajenec se sprejme. Zaje Anton, Vič pri Ljubljani. Kravarja srednjih let, trezen, vesten. pošten, se sprejme takoj na večje posestvo. Naslov v upravi pod štev. 11.308. Krojaškega vajenca sprejmem takoj. Oskrba pri starših. Tomšič Tone, krojač, Slomškova ul. 6. Mesar, pomočnika dobrega, rabim za izdelavo vsakovrstnih mesnih izdelkov. - Samo dobra moč. Ponudbe na upravo pod štev. 11.289. Sprejmem učenca za splošno čevljarsko obrt. Franjo Kristan, čevljarstvo, Ljubljana VII., Celovška c. 81. Prodajalko I pridno, pošteno, dobro verzirano manufakturisti-' njo, iščem; zmožne nem-; škega jezika imajo pred-i nost. Nastop takoj, plača I po dogovoru. - Ponudbe . poslati: Franc Pirkovič, ' trgovina mešanega blaga Učenko pošteno, pridno, zdravo, močno in dobro računa-rico, ki je dovršila 2 razreda mešč. šole, sprejmem r svojo trgovino z mešanim blagom in žganjem. Franc Blatnik, Lu-kovica pri Domžalah. Krojaškega pomočnik® sprejme za splošno delo krojaški mojster FRAN DIACI, Sv. Jedert nad Laškim. Sprejme se šivilja in 2—3 učenke k strojnemu pletilstvu. Naslov v upravi pod št, 11.290. 2 sobi eno večjo in eno manjšo oddam. Naslov v upravi pod štev. 11,305. Stanovanje v Goričah nad Kranjem se odda: 3 sobe, 1 kuhinja, 1 večja soba, 1 kuhinja. Edvard Dolenc — Kranj. Več čevljarskih pomočnikovi veščih, za fina in prosta dela, - ter več vajencev sprejme takoj čevljarska industrija Grilc & komp., Novo mesto 79. Meblovana soba s prostim vhodom, elektrika in parketirana, se odda. Friškovec 6, poleg belgijske vojašnice. Lepo sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom iz stopnic oddam takoj 1 ali 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava pod štev. 11.288. Šoferska šola I. obl. konc Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje. Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Tečaj je permanentni. Poučuje tudi privatno. Krojno učilišče Ljubljana, Stari trg 19 -nudi krojačem, šiviljam najmodernejši preizkušeni kroj, da se obleka napravi brez poizkušnje in hitreje. Ker je sistem lahek, se ga vsak z lahkoto priuči. Sprejme se še nekaj revnih krojačev, šivilj, nešivilj proti znižanemu honorarju. Izdelava krojev. Svarilo Svarim vse one, ki bi še nadalje razširjali napačen vzrok smrti pokojne ge. Marije Babnik iz Stane-žič, ker bom proti njim sodno postopala. — Apo-lonija Šetina, dipl. babica, Zg. Šiška 143. Naž dragi oče, stari oče, brat in stric, gospod Franc Štirn lesni trgovec in posestnik r Hrašah 50 je dne 7. oktobra po dolgem mučnem trpljenju v 68. letu starosti boguvdano umrl. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo 9. oktobra 1929 ob 10 dopoldne na farno pokopališče v Smledniku. Bodi Jezus njemu milostljiv! St Jani na Dol., Vodice nad Ljubljano, 7. oktobra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Lokal na zelo prometnem kraju se takoj odda. Poizve se na Glincah, Tržaška c. 46. Ugodna prilikal Zavoljo družinskih razmer dam v najem že staro dobro idočo trgovino na prometnem industrijskem kraiu pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi pod št. 11.066. Izjava Podpisani preklicujem in obžalujem vse, kar sem 13. avg. t. 1. in pozneje žaljivega govoril o Neži Petrič in njenemu zamrlemu možu Ivanu Petriču. — Ljubljana, 8. oktobra 1929. — Zupančič Jožef. Naznanilo Grozdje, Dolenjsko, Trška gora, je vpogled razstavljeno pri »Blagaju« Laza-rini, Sv. Jakoba trg 8. Posestva Gostilniško posestvo v prometnem kraju, primerno za lesno trgovino, po možnosti z žago, ali vsaj s souporabo, se kupi. Cena do 200.000 Din, najrajši ob železniški progi Dravograd—Celje, ev. v Dravski dolini. Ponudbe na »Svoj dom 11.237« na upravo »Slov.« Malo posestvo hiša in pritikline za Din 23.000 naprodaj. Ponudbe pod »Južna Štajerska« na upravo »Slovenca«. Harmonij dobro ohranjen, ali manjši klavir, kupimo. Ponudbe z navedbo cene na: Krekova mladina v Ljubljani (Delavska zbornica). Polnojarmenšk (Vollgatter) imam in iščem kompanjona, ki razpolaga s surovino in pogonom. -Prednost imajo na prometnem kraju, kjer bi se moglo mesečno razpečati 10—15 vagonov tukajšnje moke. - Mirko Schaffer, Stara Kanjiža, Bačka. Prodamo Nova hišica zelo prikupna, krita z opeko, 2 lepi parketirani sobi, 1 kabinet, velika kuhinja, električna razsvetljava, dve kleti, lepa stavbna parcela, bo naprodaj na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 13. oktobra ob 3.30 popoldne. Dražba se bo vršila pri Mariji Mihelčič v mestu Višnja gora št. 29 na Dolenjskem, pet minut od kolodvorske postaje. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. . Potem čist belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. - L. Brozovič, Zagreb, llica 82. Jabolka za prešanje, več vagonov, nudi najceneje Rud. Pe-terlin, pošta Sv. Peter pod Sv. Gorami. Strojno pletilstvo je edino ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužka in lastnega podjetja brez posebnih stroškov in zamude časa. Učne tečaje se nastopi lahko vsak dan. Najboljši pletilni stroji »V/atter« vedno v veliki izberi na zalogi. - F. KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5. Zdrava jabolka več 1000 kg po 2 Din prodam. Poizve se: bivša pivovarna Laško. Železen Štedilnik s pečnicami, star, dobro ohranjen, se proda. Poizve se pri Karel Kogov-šek, Kladezna ulica št. 4. Prodam parcelo v izmeri 867 m3 v predmestju Ljubljane. Naslov v upravi štev. 11,306, Hiša z vrtom na periferiji Ljubljane naprodaj za 115.000 Din. -Krasno 3 sobno parketi-rano stanovanje takoj na razpolago. Ponudbe pod »Prosto stanovanje« na upravo štev. 11.283. Dva rabljena parna kotla sistem Menier po 112 m-kurilne ploskve za 6 atmosfer napetosti, dolžina zgornjih kotlov po 7 m, premer 1.20 m, ki se jih lahko rabi kot tanke za olje ali podobno, sta poceni na prodaj v splošni bolnišnici v Ljubljani. -Ponudbe sprejema ravnateljstvo bolnišnice do 1. novembra 1929. Stavbno parcelo prodam ob Stadionu na Dunajski cesti v Ljubljani Franc Jerko, černuče. Stavbni prostor za vilo s sadovnjakom -500 kv. m je v Zagrebu na prodaj. Prekrasni razgled, 3 minute od tramvaja in trga. Ulična fronta 23 m. Palmotičeva 11. IPčelarstva. Naslov v npr. Sode in kadi vseh velikosti ima vednt na zalogi Fran Repič, so-dar, Ljubljana, Trnovo. Popravila se sprejemajo Žaganje drv najceneje Uran Franc Vilharjeva c. Tel. 28-20. Mi slikamo vse! Slike poobličja (Portrat-bilder), razglednice, slike takoj izgotovljene, industrijske in športne slike. Novo vpeljan fotoatelje z najmodernejšimi aparati. -Fotomeyer, Maribor, Go-spodska 39. Auto-hladilnike blatnike in drugo - popravi strokovno, hitro ir ceno Gustav P u c , kle-parstvo, Ljubljana, naspr. tobačne tovarne. tmiene aropfne in druga krmila nudi najcocje A. VOL«, LIUBIJAIMA Resljcva cest« 21. vrt" rnovinu itn i-i tnl»v 7 1 ^'čiKitliiknv Pisarno dveh sob pri sodišču odda »Posredovalec«, Ljubljana Dalmatinova ul. 11. Lokal se odda za delavnico aH skladišče. Naslov v upravi pod štev. 11.285, V Rajhenburgu se odda na zelo prometnem kraju lokal, obstoječ iz 3 prostorov, za mesečnih 250 Din, kakemu obtft-niku ali rokodelcu. Vselitev takoj. Ponudbe na: Konzum, Ljubljana, Kongresni trg 2. 20 % kronske bone kupi Pucka štediona i za-ložni zavod d. d., Osijek, Desaličina ul. 27. Seme divjega kostanja, želoda, akacije, jesena, javorja, buke, jelove storže in gobe kupuje Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10. Hlode hrastove in lipove kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. Stabilna lokomobila čim manj rabljena, najmanj 40 PS, z označbo množine proizvajane pare, se kupi. Ponudbe na upr. pod »40 PS« štev. 11.299. Stavbna parcela ob Dolenjski cesti, 500 do 600 ms v bližini kolodvora se kupi. Ponudbe na upr. lista pod Stavb, parcela. Prodaja premoga in drv. Dostava na rlom. Fran Jezeršek, Vodmat-Moste. Trgovina z mešanim blagom na križišču ceste se ugodno proda. Ponudbe pod šifro »Ugodno*. Lesena ločilna stena 6 m dolga, 2.20 m visoka, lepo izdelana, se proda. Naslov v upravi št. 11.320 Dežne phšče priporoča po konkurenčnih cenah Martin Jan-čigaj, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) 1. Sveže najfin., norveško ribje olfe iz lekarne ar. G. Piccoli-ja v Ljubljani se priporoča bledim slabotnim osebam. 1'riporoia vsako vrt. In;, REZILA IN NOti: ','alanterljska in modna trgovina rjo liAI.OH MAHIB O li, Votrinjab.i ulica 18 mmmo moderne spalnice, kuhinjsko oprave iz trdega ali mehkega lesa, lino izdelano, priporočam cenjenemu občinstvu. Zaloga pohištva m Ar« C vri« t VRH inizHrstvo. Vižmarje, (pod klnncem) p. Št. Vid nud Ljubljano. Pripore ca se nsijtopleje za cenjena naročila katera izvršuje točno po želji in vzorcu. Cene nizke. Delo solidno. I. OlOiilO in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32, Ljubljana. BJkfs&Ei«.- "»ra Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr, Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina VH Odbor prosvetnega društva v Smledniku javlja žalostno vest, da je izdihnil svojo blago dušo dolgoletni član odbora, gospod Franc Štirn posestnik in lesni trgovec Pogreb bo v sredo 9. oktobra 1929 ob 10 dopoldne iz Hraš na farno pokopališče v Smledniku. Bog mu bodi plačniki ODBOR. i« S-M^ I » n N o NT J ® S «<"" .5 f £ > d -a a n .3 i. a ■ sr O ■gšcšPs! 3" ("iS * m .. o ► J ® Si u3 fl 4)joo ** — >—> »M Maurice Renard: 22 gQ 5 5>Q SO .■£> Oni c 'Ul v — —. o7 .N aOMg .P > a, O 2Ž s t S ' -5a. ouu*-5 , > .2 2.S* > r—. Z ~ 5 ni1 Z N .Z U 5* ao§S «S * »N „-. ' L. i S^OJ ' ^ o « S jf t! u n g to T3 ixJ 3 Šg^.H ,5. fČ l >J i -1- 00 A C/i ti« OJ Sinja nevarnost >Ne boj se, ubožec,« se oglasi babica. >To niso oni!« Gospa Le Tellierjeva obriše sinovo čelo z robcem. Vsi zažive znova. »Nedvomno bo vojvoda agneški znal kako prodreti k njim, če so res kje v gorah. Ravnokar sem dobil pismo od njega,« izjavi Le Tellier. Maksim čita vojvodovo pismo. Posebno si je vzel k srcu poročilo o vodljivem zrakoplovu, ki ga je videl Maksim. Bržkone, meni, gre za vodljiv zračni torpedo kolosalne brzine. Pravi, da prebije največ rasa v delavnici v Bois-Colombes pri poizkusili, kako konstru-rati zrakoplov, ki bi imel neizmerno brzino. Gnala bi ga atmosferična elektrika. Upa, da se bo vse posrečilo in bo potem mogoče iti lovit onivajge in jim plen odvzeti. Obupan se vprašuje, kaj da more biti z ujetniki, ko je že štiriintrideset dni od ropa preteklo. Pozdravlja in prilaga neverjetno bedasto brzojavko trmastega šerlokista Tiburceja, ki lovi Hatkinsa okrog sve-Sedaj je nekje na Japonskem in se bliža — Ma- ta gasakiju... Zaloiffra. Leteče tele. Bilo je na dan 19. junija. Gospa Arguedouveova in Le Tellier sta se z avtomobilom odpeljala v Aretemare k doktorju Mon-bandeau-u, Robert je odšel v Lyon nakupovat, gospa Le Tellierjeva in Maksim pa sta ostala domn. Maksimovo živčno bolno stanje je zahtevalo lju-iu oii8.i}s podz; 141u u>[i^ods BfuafiABjpz useailuzei upal, ko pa je zaliteval zdravnik, je šel vsak dan ob desetih in ob dveh na izprehod z materjo po bukovem drevoredu tik ob grajščini. »Tam sva, pod streho drevesnih vej, varna pred solncem.« je dejala mati. V resnici pa je mislila: varna pred onimi... Tega dne sta se torej Le Tellier in gospa Arguedouveova vrnila v Mirastel. Avto zavije skozi vrata v parku, drsi skozi drevored, naenkrat pa zaškriplje zavora kakor šiloma nategnjena in avtomobil stoji. Pred avtomobilom na tleh ugleda Le Tellier svojo ženo, ki strmi vanj z blaznimi očmi ... Kakor beračica je. Lase ima razpuščene, obleko raztrgano, bolan 11111 ji gleda iz obraza. Dvignejo jo, toda takoj se sesede vase kakor cunja. •Kdo ste? Ali že veste? Maksima — in ... 0, nobenega otroka nimam več! Nobenega ...« Spravijo jo v posteljo. Tamkaj šele se ji dodobra odpro us!a in neprenehoma blede gospa o svojem sinu in o nekakšnem zagonetnem teletu. In venomer si pritiska roke na prsi, kakor bi se hotela ubraniti neljubega objema ali surovega napadalca. Tele! Leteče tele! šepeta. >0, ne tiščite me tako! Kdo me tišči? Izpustite me! Beži... Maksim ... o! O, kako Iiitro beži! Ritenski gre proč! .. . Tukaj sva varna, ljubček ... pod drevesi ... kakor Mariia Terezija! On je pri njej v nebesih. Tele ga je odneslo. Ne angel ampak tele!« Obupan poizkuša Le Tellier pomiriti ženo ali vsa; spraviti iz nje, kako in kaj. Vprašuje vse navzkriž, toda vse zaman. Uboga žena ga niti poslušati noče. Povej vendar, ljubica, za kakšno tele pa gre?« >Proč je, Maksim je odšel!« Praviš, da je tele letelo... kako pa° 06,1111 Pueumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. „Trlbuna" F. B £ tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, ____ Karlovska cesta št. 4. •♦»•»♦♦♦♦♦♦♦»♦««•«♦»««,«,, ..♦»♦♦.♦♦♦i »♦♦♦»♦ Izmed sodobnih književnih izdaj so i ini priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mostu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60 —. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani.