Sped. in abb. post. IX. gruppo GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 20.— VIDEM, 1.-15. MAJA 1952. UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Leto III. — Štev. 40 Naročnina: letna 400.— lir, 6 mesečna 200.— lir. Posebnost naše borbe Morda se bo zdelo čudno, če po vsem kar smo pisali mi in kar je pisalo tudi drugo časopisje o Nadižki in gornji Ter-ski dolini ter o njihovih prebivalcih, trdimo, da je Beneška Slovenija še vedno le malo poznana. Toda dovolj je, če nek beneški Slovenec govori s svojim tržaškim rojakom, pa bo uvidel, kako je ta trditev na mestu. Priznavajo nam, da se borimo za naše pravice pod težjimi pogoji, kakor pa jih imajo ostali Slovenci. Pri tem pa ne pomislijo, da tu ne gre za več ali manj težje pogoje, 'ampak da je položaj popolnoma drugačen. Izvzemši beneške, so bili vsi ostali Slovenci združeni v eni in isti državi, ki jim je pustila gotove narodne svoboščine in se je omejila na to, da jim je vsilila nadvlado in gospodstvo svoje rase. Samo po prvi svetovni vojni je prišlo do preloma v tem enotnem slovenskem deblu. Beneški Slovenci pa so že skoraj eno stoletje odtrgani od kulturnega, jezikovnega in narodnega središča in zato prav lahko reče-mo, da so tisti ljudje, ki danes živijo v Beneški Sloveniji, v Italiji rojeni Slovenci in da so to celo sinovi Slovencev, ki so bili rojeni v Italiji. Raznarodovalna iantina, ki so jo uporabljali proti njim, je bila najbolj premetena in jezuitska, kar si jih moremo misliti. Niso zahtevali od teh ljudi, da naj priznajo višjo vrednost italijanskega človeka, ker bi to ustvarilo odpor in povečalo narodno zavednost. Pač pa so dejali enostavno »vi ste Italijani,« »govorite neko italijansko narečje, kot jih je toliko po Italiji in ste Italijani, kakor vsi drugi«; »v mnogih vojnah, ki jih je Italija, imela v cilju, da bi razširila krog svoje rimske kulture, ste se vi borili bolje od prebivalcev drugih pokrajin in zatorej ni vzroka, da vas bi smatrali za pripadnike nekega tujega naroda in da bi postopali z vami, kot z neko manj-šino.v. Poseben zemljepisni in gospodarski položaj dežele je podpiral to taktiko. Beneški Slovenci so sami kmetje in imajo potrebo izmenjavati svoje pridelke za industrijsko blago in za druge nižinske pridelke. Zato niso mogli ostati zaprti v svoji deželici, ampak so morali poiskati stalnih stikov z ljudmi drugega jezika. Ce pri tem upoštevamo še zemljepisni značaj dežele, kjer imamo vspored-ne doline, ki končujejo v furlanski nižini, pa nimajo medsebojne zveze, bomo videli tu vzrok, zakaj nimamo niti enega večjega kraja, ki bi bil kulturno in gospodarsko središče celotne Beneške Slovenije. Poleg tega moramo upoštevati, da so beneški Slovenci v dotiku s Furlani, ki so na splošno kulturno višje razviti od prebivalcev v gorah, ki se bavijo s pastirstvom. Furlani pa so istočasno precej podobni beneškim Slovencem, ker se tudi po njihovih žilah pretaka precejšen odstotek slovenske krvi. Zato se ne zdi, da je med njimi taka razlika, kakor je po navadi med dvema narodoma. Ista duša torej, z razliko, da je pri Furlanih višja življenjska raven in višje razvita kultura. Pripomnimo naj, da so Slovenci na splošno naklonjeni velikim in lepim stvarem. Zato je zelo spretna fašistična propaganda lahko močno vplivala nanje, ko jih je prepričevala, da je Italija eno in isto s slavno vojaško zgodovino Rima, ki je bil nekdaj gospodar sveta in je še vedno središče krščanstva. Omamljali so jih tudi z umetniškimi deli v Firencah in po drugih mestih apeninskega polotoka. In tako, po skoraj enem stoletju italijanstva, kdo naj bi še ostal Slovenec? »Samo kakšna tujcu prodana duša in kakšen odpadnik,« pravi italijansko - fašistična propaganda. Na ta način hočejo prikazati kot izdajalca in odpadnika tistega, ki ima še v sebi živo narodno zavest, dobro vedoč, kako težka obtožba je to v očeh ljudi, ki so bili vedno zvesti in pošteni. In kakor da to še ne bi bilo dovolj, pristavljajo tej obtožbi še eno, verskega in političnega značaja, ko prisojajo takim ljudem protiljudske namene in cilje. Iz zgornjega je torej razvidno, da temelji vsa tukajšnja narodna borba na popolnoma drugačnih temeljih kakor ona v Gorici ali v Trstu. V gornji Terski in v Nadižki dolini nimamo mešanega prebivalstva, ampak žive tu samo Slovenci, ki pa jim že dolgo časa strežejo z opijem »rimljanstva«. Ti ljudje sedaj polagoma odpirajo cči in se polagoma prebujajo v pravo in popolno življenje. Zato pa, medtem ko v Gorici in v Trstu lahko računamo, koliko je Slovencev, moramo tukaj računati »koliko jih je ki se čutijo Slovence« med tem poitalijančenim prebivalstvom. Razlike v pogojih življenja in borbe, razlike v mišljenju in v vzgoji pa ne smejo ustvariti neke nepremostljive ovire, ampak naj bodo samo izraz neke nove izkušnje, za eden in isti narod. Važno za rudarje ki so delali o Belgiji Pokrajinski urad za delo v Vidmu sporoča rudarskim delavcem, ki so se izselili v Belgijo leta 1950, da s 1. januarjem 1953 zapade rok za vložitev prošenj za odpravnino in sicer za one, ki so delali tam leta 1950. Delavci, ki še niso vložili te prošnje naj to čim preje napravijo in naj jo pošljejo blagajni za socialno skrbstvo na onem premogovnem področju, kjer so delali. V prošnji morajo navesti ime, priimek, kraj in čas rojstva, točen naslov v Italiji, točen naslov podjetja pri katerem so bili zaposleni in točno dobo zaposlitve. Za one, ki se tega ne bi spominjali, omenjamo naslove raznih blagajn za socialno skrbstvo na belgijskih premogovnih področjih : Caisse de Prevoyance du Centre, Rue de Baume I, La Louvière; Caisse de Pro-vayance de la Campine, Guffenslaan 35, Hasselt; Caisse de Provayance de Mons, Rue de la Raunion, Mons; Caisse de Provayance de Namur, Saint-Loup 4, Namur; Caisse de Provayance de Liege 22, Rue Forgeur, Liège; Caisse de Provayance de Charleroi 30, Rue Leopoldo 30, Charleroi. Pripravljalni Odbor ža vstanovitev Posojilnice in Hranilnice pri Klodiču (Grmek). Spoštovani«!) Podpisani želijo v korist in blagor TRPEČEGA in ZAPUŠČENEGA ljudstva vstanoviti pri KLODIČU Posojilnico in Hranilnico z imenom BANCA ,, ILIRJA VSTANI " Posojilnica je zelo potrebna za one, ki potrebujejo posojila ali denarja kakor tudi za one ki imajo kai denarja-, da ga obrestonosno naložijo, to je da svoj dobiček tožijo na pašo in na gotovo skrambo. Za vsprejemanje in vpisovanje udov je določen čas do 31. maja tega leta Za vpisovanje udov so podpisani izbrali spoštovanega gospoda Valentina Zdravliča Udje plačejo delež fakejon) od 10 lir, in 2 liri vstopnine. Vsaki Ud bo mogel nakupiti si od 1 do 500 deležev, aTi akcionev. Določen je akcion 10 lir EDINO ZA TO DA ZAMOREJO VSI, BOGATI IN UBOGI IN DELAVCI PRISTOPITI K POSOJILNICI. Kakor pričajo imena podpisanih bo Posojilnica ali Banka v zanesljivih ali v sigurnih rokah tako da se Vam ni treba bati kake zgube ali kake goljufije. Podpisani odbor je vedno vsem na razpolago za nadalna pojasnila in upa, da boste v velikem številu pristopili k posojilnici in sodelovali' VSI, KTER1 MORETE bodisi z besedo bodisi z delom, v splošni blagor, v občni interes domačega ljudstva. Klodic, jenu ar igii. PRIPRAVLJALNI ODBOR Predsednik KLODIČ JOŽEF posestnik Tajnik VALENTIN SDRAVLIČ Podpredsednik TRUŠNJAK MATEUŠ Župan ODBORNIKI - 2. Primožič Loiz tajnik m trg. — 3. Iosip Skur učitelj k Topolovem u — 5. Gariup Ivan gostilničar In pus v Topolovem — 6. Prapotnik «•.Kjabat Štefan pos. — 2. msip omir uciteu v iopoiovem - 4. Ličigoj župan v Dreki — 5. Gariup Ivan gostilničar In pos v Topolovem — 6. Prapotnik Anton pos. v Prapotnicl — 7. Trušnjak Valentin pos. v Trušnjim — 8. Peternel lože pos. od Peternela — 9. Trušnjak Kan pos. od Peternela - 10. Ztlravlič Anton pos. v Selci — 11 Zdravlič lože trgovec pri Klodiču — 12. Kanalac Ivan pos. od Kanalca. U D j E Marinič Anton — Vogrič Valentin - Vogrič Andrej - Kanalac Anton ir. Brde — Zdravilc Aloia - Pavletič Anton — Blazutič lože iz Selca - Bonini Amon iz Ues - Zdravlič Anton iz Sverineca - Bernik Valentin - Feletič Loiz - Bukovec Ivan - Rukli Anton iz Topolovega -Horiancic, Stefan iz Hostnega — Floriančič Anton Iz Podlai. - Fluriančic’ Jože iz Lombata — Bukovac Stefan iz Arbide - Trušnjak Peter - Trušnjak Anton iz Trušniega posest ni ki EDEN IZMED DOKUMENTOV, KI PRIČAJO, DA V BENEŠKI SLOVENIJI BIVAJO IZKLJUČNO SLOVENCI. ODGOVOR „ GAZZETTINU “ IN VENDAR SO DOKUMENTI V zvezi z neko protestno noto jugoslovanske vlade je »II Gazzettino« poveril svojemu potujočemu novinarju Leonu Cominiju nalogo, da prouči položaj slovenske narodne manjšine v Italiji. Kdor primerja to kar je bilo napisano s tem v zvezi z onim, kar je točno pred dvema letoma napisal nek slavni umetnostni zgodovinar v stolpcih nekega zakotnega krajevnega lističa, bo tako dobil vtis, da so se stvari spremenile. SOLSRA SKRB Furlanski zavod za vojne sirote, ki se nahaja v Čedadu, izdaja svoj lastni vestnik z naslovom »Orizzonti sereni«. V njegovi tretji številki, ki je izšla pred kratkim, je tudi kratek a zanimiv članek, ki ga prinašamo tu spodaj, članek je tiskan z mastnimi črkami, da so mu dali večji poudarek. Glasi se takole: VZHODNA MEJA sto gojencev »Ne bomo tu razpravljali o ozemeljskem vprašanju: ta proučujejo diplomale. Tu je govora samo o človečanskih, moralnih, patriotičnih in jezikovnih problemih. Zavod, katerega slavni izvor izhaja iz epopeje 1915-18 ni mogel ostati brezbrižen spričo nemega poziva tolikih družin, ki so prisiljene da živijo v bedi in pomanjkanju v gorskih predelih, kjer ni dohodkov, v predelih, ki so zelo ugodna tla za aktivistično propagando z druge strani meje, propagando ljudske demokracije, slovenskega iredentizma in nacionalizma. Oktobra 1950 je naš zavod odprl vrata 50 otrokom, ki so bili zbrani med najpotrebnejšimi iz Nadižkih dolin in leta 1951 je stavil na razpolago še 50 mest za dečke drugih občin, ki so raztresene vzdolž vzhodne meje in so najbolj izpostavljene nevarnostim slovanofilske propagande. Stroški za njihovo vzdrževanje in za njihovo vzgojo gredo na račun glavnega vodstva »assistenza postbellica«, ali pa sa vključeni v proračun »EFA«, ki upravlja ta zavod. Ti otroci žive skupaj z vojnimi sirotami in žrtvami drugih nesreč, žive tukaj v miru in sredi učenja, dela in igre, v toplini r.ajlepših čustev, ki so zapopa- dona v teh treh imenih: Bog, družina, domovina.« Z naše strani nočemo niti najmanj ustvarjati iz tega kakšno visoko ali ozemeljsko politiko, kakor je nočejo ustvarjati pisci gornjega članka. Toda tudi mi bi hoteli proučiti človečanske, moralne, patriotične in jezikovne probleme, da se izrazimo v njihovem jeziku. S stališča človečanstva moramo pripomniti, da se ni nihče niti najmanj brigal za težaven položaj v teh gorskih krajih, dokler se ni pojavila nevarnost, da bi se ti otroci izšolali v slovenskih šolah. S stališča morale je dala Italija že veliko lekcijo o tem, kakšni so njeni principi. V teh dolinah so prav gotovo bili nadarjeni in ukaželjni otroci, vendar niso nikoli mislili na to, da bi tudi te sirote imele pravico dc pouka v omenjenem zavodu. Sedaj pa, ko obstoja neka slovenska nevarnost, je seveda vse dobro, pa če je sirota ali ne. Morda morajo druge sirote danes ostati izven zavoda, ker niso iz Terske ali Nadižke doline. Iz tega se vidi, da je vse relativno, vštevši pravico sprejema v zavod za sirote. Glede velikih patriotičnih zaslug tega ljudstva itd. itd. tudi te so sedaj privlekli na dan, toda samo sedaj. Ce pa gledamo na stvar z jezikovnega stališča, moramo ugotoviti, da so vsi ti otroci Slovenci in bi torej imeli pravico do pouka v svoji materinščini. Toda tudi v tem oziru je vse relativno. Sicer pa se ne splača več govoriti o tem, ker bi drugače morali vzeti v obzir vso tisto pseudo-patriotično in nacionalistično retoriko, ki preveva vse italijanske stvari. To vidimo v precejšnji meri tudi v članku, ki smo ga zgoraj navedli. Predvsem se je tokrat postopalo z večjo resnostjo pri tem proučevanju in je različen tudi slog, ker je tokrat pisal članek res pravi novinar, medtem ko je najbolje, da o onih drugih sploh ne govorimo. Razlika je tudi v zaključkih, do katerih se hoče priti. Se razume, da hoče tudi Comini pripraviti vodo na svoj mlin, vendar pa je v njegovih besedah le nekaj pozitivnega in človek dobi vtis, da je hotel ta pisec prodreti v bistvo problema. Istočasno napravi tudi prvo priznanje, da je tu v resnici nekaj pozitivnega, zlasti kadar govori o Gornji terski dolini, kjer so začeli poganjati korenine ideje za zahtevo narodnostnih pravic. Pri tem pa prihajamo do naslednjih pomislekov: zakaj je prišlo le v Gornji terski dolini do takšnega položaja, ko pa vendar lahko smatramo tamkajšnje prebivalstvo bolj poitalijančeno kot ono v Nadižki dolini? To poitalijančenje so smatrali že toliko dozorelo, da so dolgo časa mislili, da bodo lahko omejili proučevanje tega problema samo na Nadižko dolino. To izvira iz dejstva, da je tukaj prebivalstvo imelo večjo možnost za svobodni razvoj lastne zavesti; tu ni bilo tistega posebnega pritiska in razvoja terorizma, kot v Nadižki dolini. Če pa je bilo malo pritiska, vendar ni bilo brez njega. Prišli so tako daleč, da so poklicali na sodnijo starše otrok, ki so študirali na slovenskih šolah v Gorici. To nam daje tudi slutiti, kaj bi sledilo, če bi se stvari razvijale v tem pravcu. Kar se tiče trditve, da v teh dolinah ni najti nobenega dokumenta, ki bi bil pisan v slovenščini, pa jo lahko odločno zanikamo. Taki dokumenti obstojajo, vendar žalibog niso vsem na razpolago, ker so bili občinski arhivi uničeni med vojno v letih 1915-18 in ker se je verjetno tudi poskušalo odstraniti in uničiti to, kar bi lahko bilo škodljivo. Kljub temu pa se lahko včasih preseka to temo in kakšen listič pride od nekje na dan, da osvetli dejansko jezikovno stanje v teh dolinah. Tako objavljamo v današnji številki neko listino občine Grmek, ki je pisana v slovenksem jeziku (niti ne dvojezično) in je bila objavljena v Vidmu pri »Tipografia del patronato«, ki se danes ime- nuje »Arti grafiche friulane« ter je tiskarna videmske nadškofijske kurie. Rade volje posvetimo to listino g. Cominiju in njegovim gospodarjem v oporo in dokaz tistega, kar je še pred kratkim napisal. PRI NAS IN PO SVETU RAZVOJ ITALIJANSKE MORNARICE. Z ameriško pomočjo ima sedaj Italija največjo trgovsko mornarico v svoji zgodovini. Konec lanskega leta je imela 1.247 ladij s 3,156.037 tonami. Tako je prišla Italija na sedmo mesto v svetovni tenaži. 80 MILIJONOV DIN ZA SOLE V JUGOSLOVANSKI CONI STO. V jugoslovanski coni STO bodo letos porabili za zgraditev šol v slovenskih in hrvatskih krajih, kjer so Italijani vodili najhujšo raznarodovalno politiko, 80 milijonov dinarjev. LONDONSKA KONFERENCA. Londonska konferenca o Trstu je prekinila delo za nekaj časa. Barantači vseh treh držav so ustanovili poseben odbor, ki naj bi sestavil zapisnik točk, o katerih so se že sporazumeli. Po sporočilu britanskega zunanjega ministrstva so se sporazumeli o mnogih stvareh, še več pa je spornih. JAPONSKA MIROVNA POGODBA. Z dnem 28. aprila je stopila v veljavo japonska mirovna pogodba. S tem je vzpostavljena zopet neodvisnost Japonske. Vendar pa je Japonska v čudnem stanju, ker Sovjetska zveza te pogodbe med ZDA in Japonsko ne priznava in je še vedno z Japonsko v vojnem stanju. POMOČ ZDA TUJIM DRŽAVAM BO ZNIŽANA. Predsednik Truman je predlagal kot ameriško pomoč inozemstvu znesek 7 milijard 900 milijonov dolarjev. Senatna komisija pa je to vsoto znižala na 6 milijard in 900 milijonov dolarjev. RIDGWAY JE EISENHOWERJEV NASLEDNIK, Predsednik ZDA Truman je potrdil, da je imenoval na položaj poveljnika oboroženih sil Severnoatlantskega pakta dosedanjega vrhovnega poveljnika oboroženih sil Združenega poveljstva na Daljnem vzhodu generala Ridgwaya. Predsednik Truman je tudi sporočil, da je imenoval na dosedanji Ridgwayev položaj generala M. Clarka. IZ NAŠIH VASI REZIJA Snežni zameti in plazovi so letos poškodovali več planin, kamor ženemo v poletnem času živino na pašo. Občinske ctlasti so takoj prijavile škodo na »Ente Economia Montana«, da bi nakazali fond za obnovitev teh planin. Obljubili so, da bo naša prošnja uslišana in zato upamo, da ne bo ostalo le pri obljubi. Zadeva bi se pa morala rešiti kmalu, kajti kcnec tega meseca ali prve dni prihodnjega bo treba odgnat živino na pašo in kako naj to store oni živinorejci, ki jim je plaz odnesel ali poškodoval hlev? če ne bodo pravočasno popravi i teh planin, bodo prizadeti trpeli zopet škodo, ker bodo morali držati živino doma. * * * Dasiravno je slinavka že izginila iz naše doline, je prefektura ukazala, da se mora tekom 31. maja cepiti vsa živina proti tej bolezni. Tej določbi ni podvržena tista živina, ki je že prebolela to bolezen ali pa, če je bila cepljena ne preje kot pred tremi meseci. živinozdravniško delo in sanitetni ma-terjal bo moral plačati vsak živinorejec sam in sicer za govejo živino, ki tehta več kot 100 kilogramov 300 lir, za živino, ki tehta manj kot 100 kilogramov 200 lir, za ovce in koze pa 150 lir. BELI POTOK — Pred dnevi je zopet začel redno voziti dvakrat tedensko avtobus, ki vozi na progi Tarčent-Ter-Beli potok. Kar skoraj šest mesecev smo bili takorekoč odrezani od sveta, ker ves ta čas ni vozil avtobus, ker nas je »zame-tel« sneg. Sedaj po končani zimi, bi bilo treba cesto temeljito popraviti, a za to se še niso zmenile oblasti. Nekateri deli ceste so obupno slabi m če se kmalu ne popravi bo avtobus gotovo primoran prekiniti vožnjo. Upamo, da ne bo prišlo do tega, saj bi bila to naravnost sramota, da bi oblasti pokazale tako malo skrbi za našo vas potem ko smo trpeli toliko škode zaradi hude zime. GORJANI U satotu 26. an nedejo 27. aprila smo mjeli par nas veliko fješto. Feštežjali smo kakor usako Ijeto našega patrona Sv. Jurija. Ob tej okažjoni so konsakra-li še naš nou utar an zatuo e paršou h ram nadškof Nogara an s tom potjom e še veskolóu dosti otruok. Paršla ne še muzika od ištituda »Tomadini« iz Vidma. Za tole okažjon te paršlo dosti judi še od Terske doline, Plajpana an Brega. Smo mieli še no bogato peško za bene-fičenco. Ì AJPAN A Dua tjedna nazat so začeli djelati barake ta za Debeležu, ki ne če sarvijati za djelouce, ki no boju okupani ta na central eletriko, ki no majo intenejon ljetos spek začeti narejati. Za to djelo so bli stanejani od governa 10 miljone lir an tej ki no pravijo no če morjeti djelati 50 naših djelouce za par mjesce. Upajmo, ki to bodi rjes tuole, zak’ par nas to jih je dosti, ki no čakajo djelo za morjeti živiti. * # * Tu Tajpani so se oženili Elio Noacco-Fadin an Onelia Noacce-Mihjelka. Mladim novičam dosti srenče an vesejà. BREZJE — Ojela naša uas na se za-hualjuje za pomuoč, ki ne jela pred veliko nočjon od komitada za pomuoč ua-sem, ki so ble poškodovane od snega, še dan bot smo vidali tikeri so te pravi naši znanci. Zastonj smo čakali komun ali druge govemove raprežentante, ki no se spomnita za nas. PLATIŠČE — Korjera, ki od Vidma na uozi trikrat na tjedan tu našo uas, če no ne boju postrojih ejeste na bo muorla ustaviti nje servicih. Tuole e nam povjedu gospodar od automobilske linije. Zatuo naj se našje možje inte-resajo za mjeti od governa potrjebno pomuoč za ejesto postrojiti. VIŠKORŠA — Iz naše uasi te šlo 10 djeloucou na djelo tu Švico. Ve jim augurano zdravje an dosti srenče. * * * Smo zvjedal, ki governo e aprovou stanejarnent za začeti djelati ejesto, ki od naše uasi na peje tu Povjak. Upajmo, ki prožet o ne bo spau tu oficihe an ki djelo no začnita tu tjelem injescu, zak’ to je dosti judi par nas, ki no ga čakajo. DEBELE 2 — Smo že večkrat reklama-li, ki tu naši uasi to nje škuole an ki naši otroki no muorejo hoditi se učit tu Karnahto, ki na je več koj po ure deleč. Do anjelé on se nje maj edan šnje interesou an zatuo ve uprašamo našemu raprežentantu ta na komunu, ki on vidi se interesati za tole rječ. PROSNID — Prošnjo, ki naša uas ne nardila za se odcepiti od tajpanskega kumuna za se preključiti Ahtnu, to se zdi, ki oblasti so sprejele. Te stari ljudi naše vasi njeso pa zlo zadovoljni tega, zak’ spadati pod Ahten bi pomenilo spadati pod dan komun, ki tu oficihah no ne govorijo slovensko an zatuo za tiste, ki ne znajo taljansko bo težkuo. Buojš bi blo, če bi varnili komun u Platišče ta-kuo, kot je blo pred 30 Ijeti. U Plati-ščah za nas je buj blizu an bi mjel opravila z našimi ljudi, ki govorijo naš jezik. Pru bi blo, če bi se interesirali za tole rječ naši možje na kamune. BRDO Našemu vaščanu Ker Alfredo (Garzoni ne pretekli tjedan krava z rogam tu oko ferila. Za srečo, Alfredu to nje blo neč hudega, čeglih se je ustrašou, de bo móu oko zgubjeno. Zdraviti pa se bo muoru več časa. TER — Tu naši vasi ne se godila na velika nesreča, ki ne stresla use naše judi. Zena 68 ljet stara Lendaro Kateri-na ne pruotim večeru uozila od svojega hljeva hnuoj. Čerjala ne ga na dan mau voz, ki ne ga muorla sama ulejči an kar te jej bo maso težko, ne klicala na pomuoč še Virginjo Lendaro an Marijo Pez, Z vozičkam bi muorli pejati hnuoj po nej tesni an prosti poti. Va-ščanki naj bi muorli ulejči za tamon ta sprej e Katerina pa naj bi potiskala od zad. Ejtako te šlo indavant za dan par metrou an kor voz e bi maso čerjan an pot zlo prosta njeso moril spraviti indavant voza. Žene, ki so ble ta sprej so pustile tamon, ejtako e se začeu voz na-zad ulačiti an Lendarjova na nje mogla ga daržati. Pejz od voza te jo par-tisnilo tu mjer ob ejesti kam e šou kon-čuat voz e ubogo ženo pomečkalo, an no uro potem ne umarla zavoj ferit, ki te jej nardila tu petu. * * * še drugo nesrečo smo mjeli tu naši vasi. Triljetni otrok Walter Tomasino e se spregnou tah oknu tu svoji hiši an spadu na prah od tri metre visoko. Domači sc ga hitro pejali tu špetau, zak’ e se močno udaru tu glavo an tle so ga zadaržali, zak o bo se muoru zdraviti za več časa. Lendaro Graziano pa e djelu blizu Flajpano Oku darv Kar e skladu darvà tu taso, te mu podletjelo ta pod nogami e hudo spadu na tla. Par tej nesreči e se zlomou no nogo an o bo muoru stati tu špetau 40 dni za oščepati. NEME’ — Naša uas na nati use te aruge od natega komuna iu emigraCjOh, an moie io nam kaze, ki par nas io je najbuj mizerje. Usjeh kop to je po svje-tu « i naših vaščanou an največ so our-jetu djeio tu franciji. Tej, ki to se čuje to če jin jeti snje po svjetu ijetos an ejtako naša uas na če se usa sprazniti. CERNEJA — Smo čuti pravič, ki tu Nediško dolino so. razctelil več mijarje kostanjevih mladih plantin, zak’ no morita judje nove kostanje mjeti. Tale to je zarjes na ljepa rječ an zatuo bi tjeli še mi mjeti kej teh plantin. Kostanjou kankar e še par nas use kostanje uni-čou an ejtako smo zgubili produejon, par tikeri smo se največ pomagali. Našje možje naj se interesajo za tuole tej, ki no se interesajo Nedižouei. TORJAN MA2EROLE — 'fie čista špekulacija. Od nekej cajta, naš ospuot an druzje poglavarji z njim no njelajo na špekula-cjon, ki ve moremo rejči na je malo čisla. Al če čeino buj jasno govoriti, teli hodijo k autoritadi pravit, de u naši vasi se djela na velika propaganda pruot Italiji an de s tjem imà nekaj kupe tud »Matajur«. Zatuo povjemó, usem, de naš žornal ne djela nabedne propagande pruot Italiji an njegou namjen je samo tist, de brani pravice od usjeh Slovenju, ki živijo u Benečiji. An autoritadi povjemó, de tisti ljudi, ki hodijo h njem z raznimi skuzami za mjet pomuoč za im-pedit našo propagando, lažejo. Teli dje-lajo pritisk na autoritat za svoje interese an nimajo kaj za rejč od nas Ma-žeruolcev, ki smo bli an še smo, zvesti italjanski daržavljani, čeglih smo po rodu Slovenji. * » * Pretekli tjedan smo mjel u naši vasi noviče. Oženil se je naš vaščan Karnu-njero Orazio s Kuloš Nerino iz Tamor. Mlademu paru dosti sreče an vesejà. TAMORA — Dne 25. aprila je umarla po dougim tarpenju zavoj boljezni naša vaščanka Roža Kekovih. Bila je stara 80 ljet. AHTEN U telih zadnjih tjednou vidimo, ki od naših vaseh no usaki dan hodijo pouno djeloucou se gledat kruha tu Francijo, Belgijo an Švico. Njesmo vidali tekaj judi emigruat tej Ijetos. Zapuščajo no sve fameje, otroké an žene s sperančo, ki tu tjeh nacjonah no obrenčite no mar fortune. Tuole naši pohlavarji no ne vidijo. Muorli no bi se interesati za inkre-ment te malo industrije, ki ve marnò, saj marnò tu našim komuna dua forna-ža od čoučine, ki če no bi bli povečano no bi tjeli dati djelo dosti telim judem, ki no muorejo touči urata drugje po svetu, kjer še njih jezika no ne poznajo. MALINA — Ne umarla naša vaščanka Turkuto Giudita, stara 78 ljet. Par fu-neraljo te bo dosti judi, saj ranca ne ba Ijepo poznana od usjeh judi, zak’ tu nje živenju ne ba simpri na dobrà žena an mama. FOJDA Umaru je monsignor Josip Pelizzo, ki je biu kanonik onorario videmske an padovanske stolnice. Monsignor Pelizzo je biu rojen tu Fojdi, an njega fameja na izvjera iz Maline. Zatuo je biu pravi sin naše zemje. Na funeralje, ki so bli 19. aprila te paršlo več mijarje judi od usjeh krajou Farjula. CENEBOLA — Smo čul pravič, de je biu že izdjelan prožet za dan drugi tronk ejeste, ki naj bi vezu našo vas s Podra-tami. Ta prožet prej, ki no začnejo djelati o bo muoru biti aprovan od prefekture. Zatuo naš komun o bo muoru nar-diti še elenko od usjeh gospodarjeu od sveta, ki no bojo muorli dati za ejesto an te elenko on če biti ložen, zak’ no usi v j edita zanj tu segreteriji od komuna. Usi gospodarji od sveta, ki no majo čediti za ejesto no morejo te elenko vi-dati do 15. maja telega ljeta. ČEDAD Pred kratkim se je zbrau tu našim mjeste turistični komitat »Pro Civida-le«. Teh komitat ima kompit za dat pobudo raznim krajeunim manifestacjam an zatuo so par tisti seji sklenil, de se bo u čedadskim tejatru daržu koncert. Sklenil so tud, de ljetos se bo daržalo u Cedade kulturne, športne an folkloristične manifestacije. Narbuj važno pa za nas je, de se bo nardila razstava od tipičnih vin, ki se pardjelajo u naši okuolici. NEDELJSKA AUTOBUSNA LINIJA. Od 4. maja naprej bo usako nedejo an praznik vozila korjera iz Vidma u Staro Gcro. Iz Vidma bo šla ob telih urah od Piazza Venerio: 6,05 an 8,10; iz Čedada ob 6,25 an 8,30 ure. Iz Stare Gore v Videm preko Čedada bo vozila ob telih urah: 7,05 an 12,50. Vozila bo tud na korjera iz Stare gore ob 9,30 samo do Čedada. OBISKI U MUZEJ — Zadnje cajte je paršlo dost juških judi u našo mjesto za se ogledat muzej. Iz Milana je paršlo 40 študentov; iz Monfalkona 60 turistou, dosti šuolarjou iz Ogleja, študentu iz Vidma an srjednjih šuol Sv. Petra Slo-venov. PRAPROTNO Za dest cajta se nje u našim kamunu djtlalo tulku kot ljetos, čeglih naš ka-mun je zlo zadoužen. Stari kamunski poglavarji so 8 ljet zanemarjali ejeu ka-mun. Zatuo muoramo zahualit se našima sedanjemu konseju, ki tu no ljeto cajta, ki smo ga izvolil je. že tulku napi avu. Začel so djelat kamunski vodovod, ejeste strojit an pred kratkim so začel tud ejesto runat od Ibane do Ko-šonih. Ljudi so zlo kontent an troštajo se, de bo našim kamunskim možem par-šle r.a pcmuoč kaj več provinejalni poglavarji, zak’ ga nje kamuna u naši pro-vinciji, de je u buoštvu ku naš. K le smo pru blizu kunfina an naš svjet, če uzamemo von Umno an Prapotno, je ves kamenit, ki od njega ne moremo pardje-lat še za tri mjesce hrane na ljeto. Za- tuo je velika potrjeba, de se nam pomaga an de governo nam skoči na pomuoč za plačati 9 milijonou lir duga, ki jih ima naš kamun. SV. PETER SLOVENOV Aprila mjesca se je zbralo u špjetre u hotelu »Belvedere« 60 učitelju iz naših dolin. Usi teli učitelji so se šolali u špje-terskim učiteljišču an ki že od več ljet zastonj čakajo za mjet djelo. Tisto riunjon so jo sklicali za natančno pregledati dižokupacjon učitelju an za povjedati autoritadi, de je trjeba končno rešit, stan telih ljudi, ki so študje-ral za bit en dan okupani. Takuo po ad-ni kratki diskusiji na tikeri so učitelji an učiteljice povjedal svoje mišljenje so sklenil za nardit en stalni komitat, par tikeremu so dva učitelja an dve učiteljici an so sprejel tud risolucijo u tikeri so prašal naj se da djelo usem učitelj am Nadižke doline z ustanovitvijo novih šuol, ki naj bi dale našim ljudem praktično an tehnično ištrucjon. Tisto resolucijo so jo usi učitelji sprejel an jo poslali prefektu an proveditorju od šuol u Vidmu. Učitelji so tud uprašal, de naj prefekt sprejme posebno delegacijo, ki mu bo pojasnila potrjebe useh dižoku-panih učitelju Nadižkih dolin. Trošta-mo se, de prefekt an druge autoritadi boju zarjes skarbjel, de se da djelo telim našim intelektualcem. NOVA KORJERA — Dita Rosina iz Čedada je postavila novo autobusno linijo Čedad - Sv. Peter Slovenov, ki bo vozila samo ob djelounikih. Autobus peje iz Čedada ob 8,50 an ima zvezo s tre-nam, ki odpeje iz Vidma ob 7,35 uri. U Sv. Peter Slovenov pride autobus ob 8.15 an se varne nazaj u Čedad ob 14,05 uri. Ta nova linija je odobrena zaenkrat do 30. junja, potlé pa bo morala dita Rosina sporočit inšpektoratu za motorizacijo o uspehu tistega poizkusa na tej autobusni liniji. LIPA — Naša ejerku je dobila nove zvonove, ki za tulko ljet smo čakali jih. Te stari so bli med cajtom uojské poškodovani. Ob tistemu prazniku je blo dost ljudi an ejerkvene an kamunske oblasti. Za botre zvonovom so bli štjeri pari naših štimanih mož an žen; zvonovom so dali ime sv. Mark an sv. Luka. Naša ejerku je najstarejša od Slovjen-ščine an zatuo je bla pred leti uzdignje-na za monument nacjonal. Nje dugo od tega, ki je bla obnovjena, zak po tulku ljet je začela razpadati od starosti. Sadi je dobila tud dva ljepa bronasta zvona an upamo, de bo tud bodoči rod skarbu, de se bo naša stara an interesantna ejerku ohranila Za nove zvonove kupit so naši ljdie sami zbral potrjeben denar. SOVODNJE Kakor usi vjedo je u našim kamune monument za počastiteu naših padlih u uojski. Ta monument je postavjen glih pred kamunskim oficiham. Stoji rjes na ljepim an premjernim kraju an takuo je pru, de so ga tam postavli. Sada pa bi biu tist monument potrjeben bit popravjen, sa je že dost ljet, de je zapuščen. Za tole rječ se je pred ne dougim cajtu razpravljalo na kamunskem konseju an tle so nekšni pokazal kakšne čudne ideje majó za pokazat oblastem, de so dobri »patrioti«. Par tem so sevjeda zlo smješni. Naš vice-šindik je nardiu propoštu, de je potrjeba tist monumento popravit an go ga je trjeba prenesti u Cep.etišče od kuod je doma vice-šindik. Višno njegova zahteva je konsegueneja njega »lokal-patriotizma«. Mož takuole zagovarja pre-mestitu monumenta: moja vas je zlo na visokem, takuo bi se monument vidu deleč na okuoli an pokazu veliko patriotsko ljubezen naših ljudi. Sevjeda, de so drugi kamunski možje buj resni an zatuo tisto propošto njeso sprejel za dobro. BARCA — Ni dugo od tega, de je bluo obešeno na kamunski daski za obvestila en komunikat od nekega laškega parlamentarca, ki je interpeliru governo, de bi zvjedu kaj je s finanejeranjem za zgradit naš vodovod. Vodovod u našo vas je zlo potrjeban an naši ljudje je že dugo cajta, ki čakajo saj, če je tale rječ parSlà že do parlamenta, če rejč, de se že dugo ulječe. TRČMUN — Naša vasica je znana po-sjerode tudi izvon naše dažele dol po Furlaniji zak’ par nas se djela grablje. Za tole djelo so par nas posebno spec j a-lizirani ar. zatuo je pred kratkim dita Angelo Baracca naročila več taužentu grabelj. Na žalost pa tistega naročila njesmo mogli izvaršiti, zak’ smo ponuca-li že vos suh Ijes an bi trajalo previč cajta, de bi parpravli nou Ijes an dita ne muore čakat. Zeljel bi, de kar se gre za napraviti tak velik numar grabelj, de bi nam jih naročil že u jesen, de bi takuo lahko počasi an u pravim cajtuj nar-dili naročene izdjelke. TIFUS U NAŠIM KAMUNU — Blazin Jurij, star 18 ljet an doma iz Sovodenj je za 8 dni ležu u postelji s zlo visoko fjero. Domači so mislil, de tuo je le navadna influenca an zatuo sc njeso vič ku tkaj pobrigali u ta parve dni a kar so vidli, de fiera nejče nazaj so ga pejal u čedajski šjJetau, kjer so mu mje-dihi ušafal tifus. Troštamo se, de bo mladi fant hitro ozdravu. STRMICA — Ljudje u naši vasi zlo kumrajo, zak’ so ložli za vodja od djela par ejesti, ki bo vezala Jeronišče an Piknije našega vaščana Podorješčak Jožefa - Zetu, tikeri je narbuj bogat u naši vasi, sa ima sam potrjebo djeloucu za svoj svjet obdelovat. Tuole so nardil na kamunu čeglih jih je puno par nas, ki so kompetentni an potrjebni djela za se kruh zaslužit. * * * Dne 23. aprila je umaru u 95 ljetni starosti naš vaščan Franc Miha (Kuos). Te ranci, ki je biu trikrat poročen, je pustiu ženo an dva sina. GRMEK PODLAK — U sobotu 3. tega mjesca smo imjeli u naši vasi noviče. Oženil se je Zuferli Peter (Funki po domače) iz naše vasi an je poročiu Kristinu Buko-vac iz Podhostnega. Paru želimo dost sreče an vesejà. HOSTNE — Preteklo sobotu se je ožemi naš vaščan Primožič Lojz. Poročiu je Predan Giselo-Peknovo tudi onà iz Hostnega. želimo jim puno zdravja an sreče. KLODIC — Nedejo 26. aprila so praznoval u naši vasi srebamo ženitovanje naši vaščani Kavčič Alojz an Krizetič Amalija. Zguodnja nedejska sveta Maša je bla za srednje noviče u ejerkvi Mati dobrega sveta na Ljesah. Alojzu an A-maliji želimo iz vsega sarcà, de bi srečna an veselo učakal tud zlato ženit.u-vsnje. DREKA BARNJAK — Zadnjo saboto aprila se .e cženu naš vaščan Bemjak Viktor. Poročiu je Krajnik Marijo iz Dolenje Dreke. Novičam želimo sreče an vesejà. DOBENIJE — Poročila se je u naši vasi Tomazetič Marčela. Moža ima iz Milana kamor je šla tud ona. Mladi ženi želimo, de se bo dobró počutila ù novim kraju. ŠLI SO U AVSTRALIJO — Parvega maja so šli daleč od svojega rojstnega kraja s trebuhom za kruhom u daljno Avstralijo naši rojaki Trušnjak Peter iz Očnega barda an Edo Cičigoj iz Trinka. Našim izseljencem želimo puno sreče. PODBONESEC MARSIN — Pred nekaj cajta je naš vaščan Mario Medveš nesu senuo od brjehai do njega vasi pa zavoj kozjih poteh, ki jih marnò par nas se je prevar-gu an potaču s sjenam po brjehu. Med tem padeom mu je zmastilo dva .parsta na roci an polomilo nekaj koščic, šu je h mjedihu, ki mu je dau 20 dni zdravljenja Medveš, ki jc narguorši reveš u Marsine, je prosu pomuoč za se zdravit od kamuna. Na žalost pa kamun mu je odvarnu njegà prošnjo. iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POŠTA TOMASINO J. - Liege (Belgija) - Poslali smo ti še enkrat zadnjo številko našega lista, ker ga nisi prejel. Upamo, da si ga sedaj že prejel. Hvala za Tvoje veliko zanimanje za naš časopis. Piši še kaj. V. MISKORIA - Beljort (Francija) -Sporočamo, da smo Vam začeli pošiljati Matajur in sicer poslali smo Vam skupaj štev. 38 in 39, ki so izšle meseca aprila. Naročnino poravnajte potom mednarodnih kuponov v znesku 500 francoskih frankov. Se boljše pa bi bilo, da vaši domači poravnajo naročnino z lirami. STROJAZZO A. - Prejeli smo vaše pi-tmo. Zaželjene dokumente smo Vam že odposlali po pošti. JMDSIIIP IPCDREKA IlillllillllllflllllllllllllIllllllllllllllll!lilllllllllllllllllllllllll!llillllilIIIllllllilllllllllII(llli:i!!IIIIIIIHMI!IIÌIIIHIiHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIilIEIIlIi::illlilIlli!IIIIllIlllllllllllllllilll Skoraj vsi Podreka, ki so več ali manj v sorodu, so bili slavni. Pred kratkim je bilo v našem časopisu govora o Karlu Podreki, pisatelju in odvetniku. Ponosni moramo biti, da imamo toliko slavnih mož, ki so v čast naši deželi. Danes naj spregovorimu o Josipu Podreki, ki je bil slaven zdravnik in učenjak. Rojen je bil v Sv. Petru Slovanov dne 6. novembra 1803 kot sin revne družine. Gimnazijo je dovršil v Furlaniji, potem Pa se je vpisal na zdravniško fakulteto Po temperamentu je bil vesel, vljuden, veren do pretiranosti in je rad opravljal dobra dela tako, ca so po njegovi smrti mnogi za njim žalovali. Vse svoje življenje je posvetil svojim bližnjim. Oglašal se je pri mogočnikih svojega časa, kjer pa ni prosil za pokroviteljstvo zase, ampak je zahteval pravico za druge. Svojih številnih stikov z visokimi avstrijskimi dostojanstveniki se je posluževal za pomoč številnim ljudem, ki so bili obsojeni cd avstrijskih cesarskih oblasti. Zato je poznal tudi več jezikov. V Padovi si je ustvaril svojo družino, kc je poročil Italijanko Angelino Faso-lo. Bil je zelo gostoljuben, in njegova, hiša je bila vsem na stežaj odprta. Cesto se je z ljubeznijo spominjal svoje rojstne dežele in je podpiral mnogo študentov, ki so prišli od tam na univerzo v Padovo. Za svojo znanstveno in človekoljubno delo je bil odlikovan z viteškim redom Sv. Mavricija in Lazarja. Potem ko je toliko žrtvoval za druge, ga je zadela nesreča, da je oslepel in je izgubil svojo edino hčerko, ki jo je zelo ljubil. Tolažbo pa je našel v veri. Ostal je slep do svoje smrti dne 13. novembra 1880 v Padovi. Ob koncu svojega življenja še ni bil zadovoljen s tem, kar je napravil dobrega in je v testamentu zapustil del premoženja raznim ustanovam, zlasti socialnim in vzajemni zdravniški pomoči. Iz tega, kar smo zgoraj povedali je razvidno, da je v tem človeku prevladovala ljubezen do bližnjega in solidarnost z njim, kar je značilna ' poteza slovenskega ljudstva. S podrobnim in vztrajnim proučevanjem znanosti je skušal lajšati boli, ki trpinčijo človeštvo. Bil je vzor krepostnega človeka, ker je posvetil svojemu trpečemu bližnji-ku razum in srce. Grad Gronumberg JOSIP PODREKA ha univerzi v Padovi. Učil se je z velikim uspehom in čim je promoviral je bil postavljen kot asistent pri zdravniški kli-hiki. Tukaj je ostal štiri leta. Pozneje je vršil prost zdravniški poklic in se je Posvetil zdravniškemu raziskovanju. Njegove spise najdemo v raznih knjigah in revijah in so imeli toliko vrednost, da Je zaradi njih postal član raznih akademij. Najvažnejše med temi so one v Padovi, Benetkah, Ferrari, Trevisu, Vidmu, Rovigu in v Gorici. Bil je tudi čast-hi član akademije »Raffaello« v Urbi-hu in rossinianske akademije v Pesaru. Kot član medicinske fakultete se je često bavil tudi s higijenskimi vpraša-bji. Zagovarjal je potrebo po ustanovitvi deželne umobolnice. Za to svoje delo je bil prideljen zdravniškemu kolegiju in drugim italijanskim znanstvenim institutom. Kot zdravnik je zagovarjal teorijo protistimulacije (reakcija proti draži-tonr) in je bil izvedenec v tej stroki po istemu kot ga je učil Gaspare Federigo o katerega življenju in delih nam je Zapustil Podreka obširen opis. Josip Podreka pa ni bil delaven samo ha zdravniškem področju, ampak se je totil tudi socialnih problemov. Bil je član občinskega sveta v Piove dì Sacco, v Legnaro, v Albignasego in član pokrajinskega sveta v Padovi. Poleg tega je bil župan v Polverari prav v času poplave in se je trudil noč in dan, da bi lajšal trpljenje in bedo tamkajšnjega Ubogega ljudstva. Grad Gronumberg, od katerega je danes ostal samo del nazobčanega obzidja, ki priča o njegovi nekdanji veličini, je bil bolj poznan pod imenom »grad Prješnje«. Stal je na sotočju Aborne in Nadiže na odrazku gore Prješnje (metrov 234) in še danes se zdi, da se ozira po dolini, kot bi še vedno hotel čuvati rimski most preko reke. Kdor gre na izlet po slovenskih vaseh v dolini, bo lahko od povsod videl te razvaline. Gradnja tega gradu je zakrita v temo preteklosti; toda če je prvotno imel ta grad več stolpov, pa so ti pri dokončni izgradnji odpadli. Znano je, da je bil leta 1267 njegov lastnik Jacopo di Gronemberch. Pozneje je grad prišel v last družine de Portis iz Čedada, ki ga je zaradi sovražnosti z družino Zuccola iz Spilimberga, utrdila. "Vojaki Zuccola so skupaj z onimi iz Prampera napadli grad in čeprav se je nad napadalce zrušil nek stolp, se jim je posrečilo vdreti vanj in ga zažgati. De Portis so se rešili po čudnem naklju- čju in obnovili grad leta 1314. Vitez Rudolf de Portis ga je opremil leta 1380 s samostrelnimi in drugimi vojaškimi napravami, ker so bili plemiči vedno v borbi z oglejskim patriarhatom in Beneško republiko. Po smrti Nikolaja de Portis je njegova hči Adalmotta prinesla grad v doto svojemu možu Acellinu Formentini iz Cu-sana, kar je potrdila tudi Beneška republika. Novi rod pa najbrže ni stanoval v gradu, ki je polagoma propadel. Pozneje so ga zopet obnovili in ko je družina Formentinijev izumrla, so Benetke dale grad v fevd plemenitim Re-mondini iz Bassana (1775-76), ki so bivali v njem do leta 1800. Potem so ga zapustili zaradi prevelikih stroškov za vzdrževanje in grad je šel v razvaline, kot jih vidimo še dandanes. Pri izkopavanju so našli med razvalinami razne predmete, kot puščice, helebarde, železno čelado, kovance, mozaike itd., ki so jih prenesli v arheološki muzej v Čedadu. Brješki „koškriti" Ijetnika 1932 NABORNIKI (koškriti) Ijetnika 1932 iz vasi Brezje (Tajpanski komun), ki so bli aprila mjesca na vizito tu Centi, pozdravljajo potom »Matajurja« use svoje vaščane to d u o m a h an po svjete. Kdor se bo poglobil v toponomastiko Julijskih Alp, bo prišel do prepričanja, da tvorijo imer.a, ki so tukaj nanizana, podlago za raziskovanje prve alpske kulture. V nobenem kraju Julijskih Alp ne bomo našli niti enega imena, ki ni slovenskega porekla. Niti sledu ni o imenih keltskega, rimskega ali germanskega izvora. Vsa imena so slovenska in so jih dali raznim vrhovom in krajem v poznejših zgodovinskih dobah. Ce so Alpe. v glavnem tvorile naravno mejo med rimljanskim in germanskim svetom, so pomerile Julijske Alpe razmejitev med rimljanskim in slovanskim svetom. Predstavljale so skrajno mejo rimljanskega življenja za časa rimskega cesarstva in v njih ne najdemo niti enega imena rimskega porekla. To kar velja za Julijske Alpe, velja seveda tudi za njihovo predgorje, kjer naletimo v omejenem obsegu na pojav furlanske penetracije. Posledica tega je da najdemo včasih dve imeni za isto stvar furlansko in slovensko in često je furlansko ime le izmaličen prevod slovenskega imena. Kar se tiče izmaličenja imen naj omenimo, da je italijanski zemljepisni inštitut ki mu je bila po priključitvi naše dežele k Italiji poverjena naloga, da izdela topografske karte, poslal na lice mesta ljudi, ki se niso v stvari prav nič razumeli in očividno niso razumeli našega jezika. Posledicai je bila, da so često popačili imena raznih krajev in popolno- ma spremenili njihov pomen in njihovo prvotno obliko. Danes bi bilo skoraj nemogoče vrniti stara originalna imena, ker bi bilo treba iti od vrha do vrha, od doline do doline. Ne bomo na tem mestu proučevali tega imena, niti ne bomo navajali podrobnega seznama, ki naj bi potrdil, kar smo rekli. V dokaz čisto slovenskega imenoslovja v Julijskih Alpah in njihovem predgorju, naj navedemo samo imena glavnih vrhov, ki tvorijo venec okrog vsega notranjega pogorja. Ce gremo cd vrhov pri Čedadu dobimo najprej vrh Baba ali Matajur (m 1.643) (zadnje ime se pojavi šele v XVIII. stoletju); od tu dalje imamo vrhove: Lubja (1.068), Monte Jauer (Javor) nad Cernejo, Karnica nad Nemarni in Tarčentom, gorski greben Musi (po slovensko Mužci); v Reziji proti dolini Rekij anice imamo edino italijansko ali furlansko ime, ki je »Pic di Mezzodì«. Dalje proti severu imamo druga slovenska imena za vrhove kct Krenjedul (Krnidol), Dolina, Monte Jau-ra (nad Klužami), Bjeliga (Velika) in tako imenovani greben »Filon dei Sclas« med Degno in Pontebbo. Nad Pontebbo imamo potem zopet slovenska imena. Pr: mnogih imenih so očividna izmaličenja prvotnega slovenskega imena, kot je ime Bjeliga (Velika planina), Lavora (Javor), Musi (Mužci), kar pomeni, da so tu molzli ovce) itd. Večina teh imen nima v italijanščini nobenega pomena. Podobnih primerov neumestnih po-kvečenj bi lahko navedli na stotine. PISMO IZ BELGIJE Obljubil sem Vam, da bom napisal, kako postopajo v Belgiji z nami — ubogimi rudarji. Povedal bom kar od Kraja kaj vse sem doživel v tej deželi, kamor sem prišel služit kruh, katerega toliko let nisem mogel dobiti na domačih tleh. Kakor mnege beneške Slovence tako je tudi mene pognala iz hiše revščina in tako sem odšel v Belgijo oktobra 1940. Tu sem kmalu našel zaposlitev v rudniku premoga, kjer sem moral delati ponoči. Trdo je bilo to delo, a ker ni bilo mogoče dobiti boljšega, sem podpisal delovno pogodbo za eno leto. Ker nisem bil vajen delati v slabo zračenem podzemlju, sem že po dveh mesecih dela težko zbolel. Šel sem k zdravniku našega rudnika, da bi mi predpisal vsaj nekaj časa počitka, a ta me ni hotel priznati za bolnega in me je primoral, da sem še naprej delal ponoči. Dasiravno so videli, da mi vsak dan bolj pojemajo moči, mi niso hoteli odkazati lažjega dela, kajti tako delo je rezervirano za belgijske delavce. Nekega dne pa se me je lotila taka slabost, da sem padel na tla. Odnesli so me na zrak in zdravnik je dejal, da je to le trenutna slabost in naslednji dan sem moral zopet na delo. Čeprav sem komaj stal na nogah, sem moral delati kar naprej in zato se je moje zdravje vsak dan slabšalo in mislil sem že, da bom od vsega hudega končal pod zemljo. Pritožil sem se pri italijanskem konzulatu v Bruslju, da bi se zanimal za primer. Ko sem tam po- vedal kako ravnajo z nami, ker jaz nisem bil edini ki so z njim tako ravnali, je uradnik na konzulatu vzel v roke telefon in kmalu so prišli žandarji, ki so me kot »puntarja« odpeljali v zapor. Nezadostna hrana in grdo ravnanje so me telesno in duševno še bolj pobili tako, da so me čez 20 dni morali prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da sem hudo bolan. Ko sem okreval, sem hotel nadaljevati moje delo v rudniku, a tvrdka pri kateri sem delai je videla, da sem slab in zato me je kratkomalo odpustila z dela. Moja družina, ki že dalj časa ni prejemala moje pomoči, ker sem vse svoje prihranke porabil med boleznijo, je padla v še večjo bedo ter niso imeli niti za sol. Bilo mi je za obupat! Pričel sem znova iskati zaposlitve a nisem mogel dobiti dolgo časa ničesar kar bi bilo primerno mojemu zdravju. Vendar sem vztrajal in končno so me sprejeli zopet v drugem rudniku, kjer delam še danes. Kako postopajo tukaj z nami — inozem-ci, Vam bom pisal ob drugi priliki. Povem Vam samo to, da so nam odmerjena najtežja dela in da smo dostikrat zapostavljeni in kadar iščemo pravice nas vržejo v zapor. V veliko tolažbo vsem emigrantom iz Beneške Slovenije nam je Matajur, ker vidimo, da se vztrajno tori za izboljšanje življenjskih pogojev naše dežele od katere smo se morali ločiti, da bi zaslužili vsakdanji kruh. A. Tomasino. PROBLEMI OBČINE BRDO Samo 15 italijanskih družni V raznih vaseh občine Brdo imamo Èe vedno presežek rojstev nad smrtnimi Primeri, čeprav se tudi v tem vidi nazadovanje. Upoštevati pa moramo, da iz-feljeništvo daleč prekaša to razliko. Vsekakor naj navedemo pregled rojstev in 8lhrti po raznih vaseh v letu 1950. Muzac mrtvi 2 rojeni 7 Podbrdo » 3 » 5 Ter » 4 » 9 Njivica » 2 » 4 Zavrh » 4 » 6 Brdo » 7 » 5 Sedlišče » 4 » 4 Skupaj mrtvi 26 rojeni 40 Takoj opazimo, da umrljivost prekaša r°jstva v Brdu, kjer je ostal položaj nespremenjen tudi leta 1951. živinorejsko premoženje občine je na-stednje: goveja živina 1.600 glav, koz 123, Prašičev 62. število goveje živine je za Malenkost nazadovalo. Mlekarn je na področju občine 9 in s'cer ima vsaka vas po eno, le v Podbr- du in Zavrhu sta po dve. Vse mlekarne dajejo povprečno po 20 hi mleka dnevno. To je tudi glavni gospodarski dohodek prebivalstva. Maslo in sir iz teh krajev so zelo cenjeni. Poleg tega pa imamo v tej občini okrog 200 brezposelnih. Občinski proračun spada med najboljše v tem predelu in izkazuje le majhen primanjkljaj. Za to se imamo zahvaliti dejstvu, da prihajajo semkaj vsako leto večji oddelki vojaštva na taborenje in da morajo tudi ti plačati občinske pristojbine. Občinski proračun za leto 1950 izkazuje 6,047.908 lir dohodkov in 6,668.028 lir izdatkov. Primanjkljaj bi znašel torej 620.120 lir. Doklada na zemljiški in hišni davek prinaša 223 713 lir, doklada na dohodninski davek pa 90.000 lir letno. Občinski proračun torej smatramo lahko za dobrega, posebno če upoštevamo, da gre tu za neko občino v revnem gorskem predelu. Gostinstvo v tukajšnjih vaseh je slabo razvito. Imamo 5 lokalov s prenoči- šči, ki premorejo skupaj 20 postelj, dalje 3 gostilne in restavracije in 15 krčem. Dandanes so vse vasi povezane med seboj z dobrimi cestami, ki pa so bile zgrajene pretežno z delom občanov. Samo tisti kilometer ceste, ki veže Muzac s pokrajinsko cesto v dolini, je bil zgrajen leta 1946-47 na občinske stroške. Vse vasi, razen Muzcev imajo napeljan električen tok. Pač pa je težak položaj glede šol in glede pitne vode. Uradno je ugotovljeno, da je pitna samo voda v bližini Njivice in Zavrha. Po drugih vaseh se preskrbujejo z vodo potom vodovodov, ki so jih zgradili prebivalci sami na primitiven način v preteklih letih in kjer voda ni priporočljiva za pitje. V nobeni vasi na obstoja primerno šolsko poslopje za osnovno šolo. Tudi še vedno niso usta- BRDO V TERSKI DOLINI novili v občini nadaljevalno šolo z izgovorom, da ni primernih učnih prostorov. Po drugi strani pa imamo dva otroška vrtca v režiji ONAlR-a. Za te vrtce so našli potreben denar za gradnjo. Občinska uprava ima vse polno načrtov, ki čakajo rešitve. Predvsem je tu načrt za šolska poslopja po vseh vaseh, za napeljavo vodovodov, za ureditev pokopališč v Podbrdu in Zavrhu, za gradnjo ceste Prieseki, ki bi povezala po najkrajši poti Zavrh s Sedliščem in Viškor-šo. Poleg teh obstojajo tudi lepi načrti za izkoriščanje Završke jame. Zalibog ni denarja, da bi jih lahko uresničili. Tukajšnje prebivalstvo je po rodu in jeziku popolnoma slovensko. Točno in hitro se lahko ugotovi vse družine drugačnega porekla. Njihovo število je naslednje: Njivice 8, Ter 4, Sedlišče 1, Brdo 1, Zavrh 1; skupaj torej 15 drugo-rodnih družin. Te pa so tukaj zato, ker prihajajo med nas občinski uradniki, zdravniki, učitelji in duhovščina iz dru-gii pokrajin. Nekatere izmed teh 15 družin pa so se že pomešale z domačim slovenskim prebivalstvom. Občani govorijo svoje slovensko narečje po vseh vaseh občine. Furlanščina se skuša polagoma uveljaviti v Njivici in Zavrhu. ZA NAŠE DELO U sadounjaku No usajend drevje je trjeba nimar zalivat, če je suš an tud zemjo je trjeba pierahljat okuol drevesa. Kar so se drevesa z zemjo vred zadost posjedla, jih parvežeta buj tardno h kolu, de jih ne zlomi vjetar al pa polomijo tiči. Drevje, ki cvete, posebno brjeskve je trjeba zalivat kar je daž z hnojnico, kateri pri-mješate malo superfosfata an pepela. Tisto drevje, ki ima švoh deblo narežemu lubje, de se muore zdebelit. Par precep-jcnem drevju je trjeba pogosto pregledat vezi, če so popustile an zavezat še ankrat, če je potrjeba. Precepljeno sadno drevje, ki ni pognalo je trjeba še ankrat cepit za lubje, če pa kakšno drevo, ki smo ga pozno usadil nejče pognat, ovite deblo s slamo al z mahom, an večkrat tuole zmočite z vodo. Kar je drevje odcvetelo ga je trjeba škropit, de ne uša-fa kakšne boljezni. Djelo okuol vinjik Vinjikam je trjeba porjezat use nepo-trjebne poganke an preščipat rodne po-ganke za drugim al trečjem poganku nad zadnjim grozdičam. Tistih listou, ki so pod grozdiči an varsički mladik se ne smije preščipavat, zak’ iz telih bo ra-tu rodni ljes za drugo ljeto. Trjeba je u telim cajtu škropit vinjike, de ne uša-fajo peronosperu al’ plesni (mufo). Nar-bujše škropilo za vinjike je en par stuo bordoška brozga, tikeri se primješa en kol škropilnega žvepla na stuo litru vode. Narbuj je trjeba poškropit spodnjo stran listu. Parpravit je trjeba samo tulku škropila, kulku se ga lahko ponuca u adnim danu. Posuodo za parpravo škropila naj bujo lesjene ne pa iz železa. Pruot koncu maja mjesca se začne razvijat parvi zarod grozdnega molja. Tega uničimo takuo, de poškropimo grozde z adnó an pou par stuo azolom. Dan teden potlé je trjeba še ankrat škropit. Kaj muoramo vjedit o setvi sjerka ? De bomo mjel dosti an dobar pardje-lak sjerka, se muoramo zapomnit pet reči: 1) bujše je sjat zguodno suorto sjerka, ku ta pozno; 2) za sjeme muoramo zbrat samuo tisto zamje iz pravilno an lepuo razvitih panoglou ; 3) ne srni jemo sadit tistega zrnja, ki je zrasu na previč debeli panogli, ampa na srednji debeli panogli; 4) ne srni jemo sjat ne preveč globoko an ne preveč gostuo; 5) preveč goste rastline muoramo u pravim cajtu razredčit, de ne buodo jemale vodo an hranilne sostance ostalim rastlinam. (J vartu Na vartu sada že usa zelenjava lepuo raste an tud pozne setve so začele poganjat. Zemjo je trjeba večkrat prsrah-Ijat an opljet. Kar okopavamo an plje- U pomladanskim cajtu dostkrat žvina zboleje zavoj napenjanja. Tale boljezen pride zavoj tega, zak’ žvina jé mlado rosno ali ugrjeto travo. Taka trava se u želodcu ugreje an začne vreti. Par temu vretju se razvija gas, ki stor žvino napenjat. žvina zboleje za to boljezen tud če se pofarderba želodec al’ če pojé kakšno cunjo al’ kaj drugega kar želodec ne muore prebavit. Kdaj napenja žvino ni težko spoznat. Vidimo, de ima žvina trebuh napet, de težkuo diha, izbuli uoči, stoka an se trese po vsem telesu, če je napenjenje zlo močno žvina spade na tla an u takih primjerih ji je težkuo pomagat. Kar vidimo, de žvino napenja, muoramo hitre napravit od slame spleteno verv in ji s tisto odpreti gobac. Takuo bo žvina parsijena daržat odparto garlo an prežvekovat an tuole olajša, de stuor jeti von gas. žvino postavimo potlé takuo, de bo stala s ta sprednimi nogami buj visoko kot z zadnjimi, žvino je trjeba polivat z marzio vodo an kar naprej s slamo trajat po trebuhu. Od zdravil damo bouni zvini lahko 40 gramu ma-gnezje rastopjene u en liter vode, ena -dc ena an pou j apnene vode al’ četart do pou litra žganja. če use tuole ne bo nič pomagalo muoramo nucat trokar al’ Monroevo tubo. Tuole je adàn gumjasti tubo, ki ga damo žvini skuozi požiraunika do želodca. To djelo je pa nevarno za tiste, ki na znajo, zatuo je bujš, de pokličite žvino-ždraunika. Za de buodo dobro rastli piščanci Piščanci dostikrat zbolijo za drisko, de pa ne buodo ušafal tiste boljezni vam svetujemo dobro an za nizk kup zdravilo — tuo je kislo mljeko. Mljeko muo- vemo je trjeba razredčit previč goste setve. U telim miescu se sadi tud fižou. Kako uničimo pleveu ? Pleveu uničimo, če njivo poškropimo s 25 par stuo raztopine »zelene galice« (železni solfato). Na taužent kuadratnih metru ponucamo 80 litru tele raztopine. Djetelnc predenico (custuta) uničimo, če poškropimo traunik djetelje na tistih prastorih, kjer se je pokazala predenica z 18 par stuo raztopino »zelene galice«. Tuole je trjeba nardit prej ku predenica začne cvetit. Tuole škropivo bo malo DŽgalo tud djeteljo, a ta bo hitro paršla h sebi, predenica bo pa usa uničana. napenja ra bit sevjeda dobro skisano, tardo an ne samuo kislo, zak’ samo malo skisano mljeko, bi lahkuo škodo nardilo piščancem. Kislo mljeko ima u sebi posebne bakterje, ki djelajo zlo dobro za rast an zdravje mladi perutnini. Kislo mljeko zmješate med sjerkovo moko al pa ga dajte pit. Ker je tisto mljeko takuo koristne, zak’ darži nazaj dost boljezni an pomaga rast piščancem, naj tuole poskusi usaka gospodinja napravit. Piščancem se lahko , da kislo mljeko že od tre-čjega dne naprej. Oviščak Jožef, št. Lenart L. 75.000 Salogoj Marija, Oblica » 3.000 Melissa Redento, Prosnid » 30.000 Berrà Ivan, Tajpana » 25.000 Kručil Vitale, Log pri Pod- bonescu » 50.000 De Sagus Giuseppe, Podbonesec » 3.000 Luci Francesco, Njivica » 30.000 Melissa Redento, Prosnid » 75.000 Pilato Domenico, Platišče » 5.000 Pinosa Alberto, Njivica » 19.000 Redivo Giorgio, Sv. Peter Slovenov » 10.000 Saligoj Marija, Oblica » 1.950 Tomazetič Ivan, Čedad » 7.000 Zama Giovanni, Gnilovca » 5.000 Berrà Ivan, Tajpana » 10.000 Berrà Ivan, Tajpana » 10.000 Berrà Ivan, Tajpana » 23.000 Lendaro Sergio, Tarčent » 11.000 Matajur objavlja imena od proteštu Klajno japno Dost se čuje pravit, de zlo nucajo dol po Furlaniji klajno japno an kulk korist parnese tuo žvini. Mi vam buomo povjedal kaj je tuo an kulk ga lahko ponuca žvina. Klajno japno je an beu prah brez nabednega savorja an duha; rapravjen je iz fosforja an japna. Pomaga žvini djelat- močne kosti. Daje se ga po navad največ mladi žvini, ki muo-ra še zrast an kravam mlekaricam, žvini ga dajete zmješan s senam al’ pa še boujš, če ga zmješate med otrobe al’ beverone. Kupta ga lahko u usaki agrarji an na košta tkaj. Usak dan dajte žvini tole količino za usako glavo : Teletom 10 do 30 gramu na dan Kravam mleka- ricam 3C » 60 » » » Odraščenim uolom 30 » 60 » » » Konjam 20 » 40 » » » Oucam 5 » 15 » » » Kozam 10 » 20 » » » Prasetam 10 » 20 » » » Kakoškam 1 » 1,5 » » » Psom 2 » 10 » » » Švica kupuje največ vina od Italije Ljeta 1950 Švica je ukupila 935 taužent etolitru vina an od tega ga je kupila več kot polovico u Italiji. Ostalo pa je ukupila u Franciji an Spanji, švicarski piuci u ta zadnjih ljetah pijejo največ čarnega vina, zatuo tista daržava importa od drugih daržau skoraj samo čarna vina. Bjelega vina pa u Švici ga pardjelajo sami več kot ga ponucajo. kambjarje, ki so depožitani u kanceleri-ji od Tribunalja an zatuo se ne uzame nobedne odgovornosti za kajšno pomoto, ki bi se eventuelno godila, če pa intere-sirani ljudi čejo, de se taka pomota popravi na njih prošnjo, naš list bo objavil poprauke al’ izjave. Menjava denarja Zlata sterlina 8300 Napoleon 8479 Dolar 581 Francoski frank (100 fr.) 152 švicarski frank 156 Sterlina, karta 1660 Dinar (100 din) 120 Belgijski frank 12,69 Avstrijski frank 22 Zlato po gramu 882 Srebro po gramu 19 Kup na debelo na kuintal Senuo od senožeti L. 1100 do 1200 Djetelja » 1500 » 1800 ŽVINA na kg Krave L. 240 do 280 Junci » 300 » 315 Jenice » 295 » 320 Teleta » 460 » 510 Krave za rejo od 163.000 do 220 000 tau- žent usaka. PRASETA ZA REJO Od 10 do 20 kg usako L. 8200 do 11300 Od 20 do 50 kg usako » 12500 » 18000 OUCE AN KOZE na kg Jarčki L. 380 do 460 Kozliči » 460 » 540 Kozé » 90 » 100 Ouee » 155 » 180 ŽITARICE na kuintal TJšenica L. 6900 do 7100 Sjerak » 5300 » 5500 Ušenična moka » 8300 » 8400 Sjerkova moka » 6600 » 6800 Otrobi » 4350 » 4500 PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA na kg Kakoške L. 600 do 650 Zajci » 300 » 320 Jajca usako » 18 » 20 SER AN MASLO na kg M lekarniško maslo L. 950 do 1000 Domače maslo » 850 » 900 Ser » 450 » 490 SADJE AN ZELENJAVA na kg Krompjer L. 30 do 35 Jabuka » 50 » 70 Hruške » 50 » 70 Solata » 30 » 45 FIŽOU AN GRAH na kg Fižou L. 160 do 210 Grah » 110 » 120 SEMENA ZA SENOŽETI AN TRAUNIKE Furlanska djetelja L. 240 do 270 Cerfoj » 270 » 280 Trava »altissima« » 290 » 310 GRADBENI LJES AN DARVA ZA ŽGAT na k. m. Bukovi hlodi L. 12000 do 15500 Orjehovi hlodi » 30000 » 35000 Čerješnjovi hlodi » 20500 » 22000 Bukove darva za žgat (na kuintal) » 850 » 900 Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica beneška fjudska pravca : 0OÒGC V3H3C ÌJ1 ITI6ÒV6Ò Če ž zvino IB m GOSPODARSTVO 0 Bi Kambiali, ki so šli u protest u mjescah januar, febrar an mare V neki vasi so imeli svatbo in tja so povabili tudi godca Vanča, da jim je igral. Po stari ljudski navadi, gospodinja ob slovesu podari godcu popotnico. Go- dec zadene harmoniko na ramo, culico na palico in se napoti proti domu. Toda katerega kosmatin takoj požre, in zopet mu je za petami. Ko mu vrže zadnji ker joj, komaj pride sredi gozda sreča velikega medveda. Vanac mu hitro vrže kolač, -o — _ lač si Vanac sam pri sebi misli: »Predno selo,« ter začne tako veselo igrati na har- namero in sledi po taktu plešoč prestra- veselo, medved pa za njim in tako sta lovec, ki ustreli medveda in tako je me medved raztrga, zaigram še eno ve- moniko, da je medved pozabil na svojo šenemu godcu. Vanac igra vedno bolj prišla v vas. Tu pride na srečo mimo Vanac rešen.