Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 352611 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martincz 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina “ESLOVE N IA LIBRE” Ano (Leto) IX (4) ■ BUENOS AIRES, 17. MAJA (MAYO) 1951 No. (Štev.) 20. g3 OH g S IZ< T) S BžCS o 0 «£ U kc prodali, ako bi jih imeli na razpolago. Skoraj istočasno kot vlak so odpeljali s posameznih mestnih predelov posebni same za slovenske romarje najeti avto¬ busi prav tako slovenske vernike v Lu¬ jan. Tako so se ti verniki pridružili lepi skupini Slovencev iz Rosaria, ki je pri¬ spela s posebnim velikim avtobusom, Slo¬ vencem iz Mar del Plate, Chapadmalala in tLa Plate ter se skupno z njimi ude¬ ležili lepega uvodnega sprevoda iz ko¬ lodvora v L.ujanu do Bazilike. S papeško argentinsko in slovensko zastavo na če¬ lu sprevoda je slovensko ljudstvo stopi¬ lo v svetišče argentinske Virgencite, ki je dala streho tudi naši brezjanski Mari¬ ji. Ves sredni del velike ladje so posed¬ li slovenski verniki, ko je po pridigi g. Borisa Komana pristopil k oltarja g. An¬ ton Orehar ter daroval sveto mašo. Ljudsko petje jo je spremljalo in nas po¬ peljalo nazaj v veličastne dni verskih slavij v domovini. Ogromno vernikov se je udeležilo sv. obhajila. Po službi božji v Marijini baziliki so se slovenski romarji podali v veliko dvo¬ rano v Romarskem domu, kjer je bil prvi Marijanski kongres Slovencev v Ar¬ gentini. Prostrana in lepa dvorana je bila veliko premajhna, da bi mogla sprejeti vse romarje. Kongresno zborovanje je začel pred¬ sednik Pripravljalnega odbora g. Av¬ gust Horvat. Pozdravil je vse navzoče, nato pa so vsi zapeli pesem “Marija skoz življenje, nakar so bile sprejete pozdrav¬ ne brzojavke Njegovi Svetosti pape¬ žu Piiu XII., Nj. Eminenci kardinalu Copello, nadškofu v Buenos Airesu, Nj. Eksc. apostolskemu nunciju Mgsr. Jo¬ žefu Fieta, Nj. Eksc. Dr. Tamažu J. So¬ larju, nadškofu v La Plati, Nj. Eksc. ljubljanskemu škofu Msgr. dr. Gregori¬ ju Rožmanu v Clevelandu in Nj. Eksc. Mgsr. Dr. Anunciatu Serafini-u, škofu v Mercedes. Na oder je nato stopil g. France Kremžar ter je imel prvo kongresno predavanje “Marija v življenju sloven- kega naroda”. Govornik je v klenih be¬ sedah prikazal narodni razvoj sloven¬ skega naroda in njegov tesen naslon na kat. Cerkev in otroško zaupanje, ki ga je imel v Marijo, h kateri se je zatekal v najtežjih trenutkih svojega življenja.. Mariji je v zahvalo za vse varstvo posta¬ vil toliko cerkva in cerkvic, kakor noben drug narod na svetu. In v dobi, ko se je v zadnjih letih zgrnilo nad naš narod ko¬ munistično gorje se je narod doma zno¬ va zatekel pod Marijino varstvo in se pod vodstvom svojega škofa g. dr. Rož¬ mana ves posvetil Njenemu Brezmadež¬ nemu Srcu. Rešili smo set in tudi narod bo rešen' vsega gorja, ki je še nad njim, če bomo vsi držali Mariji dano obljubo. Po govoru g. Kremžarja so združeni slovenski pevski zbori pod vodstvom g. dr. Julija Savellija lepo zapeli Tomčevo “Oj sončni maj”, Foersterjevo “Ave Marija in Hladnikovp “Večerni zvon.” Zadnji govornik na kongresnem zboro¬ vanju je bil g. Milan Magister ter je imel zgoščeno in lepo predavanje o temi "Marija, kraljica Slovencev, očuvaj nam vero in dom”. Tudi ta govornik je prika, zal razvojno pot slovenskega naroda nje¬ govo vero v Boga, zaupanje v Marijo. Prikazal je pa tudi vse kvarne vplive, ki so spremljali to njegovo rast in kvar¬ no vplivali nanjo od vseh! početkov prav do zadnjih dni. Tudi danes nas bo rešila samo živa vera. Po govoru g. Magistra je bila spreje¬ ta naslednja resolucija: (Nadaljevanje s 1. strani) nika vlade v Teheranu obšla slabost, ko je izvedel, da mu hoče nekdo pristriči nit življenja. (Ko je bila pred nekaj meseci poroka na perzijskem dvoru je tudi Sta¬ lin poslal poročno darilo nevesti — po¬ gosto se Stalin naslanja na ženske karte v svetovni politiki — : bilo je krzno, dragoceno in lepo, kakor ga še niso vi¬ dele ženske .oči, so pisali časnikarji) Tekoče zlato petroleja in rumeno zlato na koncih finih prstov — vse to je še daleč od bodala in karabinke in to je v časa, ko se vsi tako sklicujejo na ohra¬ nitev miru na svetu, tudi nekaj. Le ti¬ sta nerodna gesta: izza ogla nekdo na- perja revolver na preplašenega Musa- daga.. . Iz svobodnega sveta USA: Zasliševanje generala Marshal¬ la pred kongresno preiskovalno komisijo se je končalo v torek, v sredo pa pričelo zasliševanje poveljnika glavnega stana generala Bradleya. Marshall je na vseh zaslišanjih poudarjal, da bi z vojno pro¬ ti Kitajski nastal splošen svetovni po¬ žar, v MacArthurjev prilog pa je izjavil, da ni nikdar prekršil danih navodil, le da je vztrajal pri svojih predlogih o raz¬ širitvi vojne proti Kitajski. Iz Marshal¬ lovih izjav je postalo tudi jasno, da' je USA pripravljena začeti pogajanja s komunisti na Koreji in Kitajsko, če bi vodila v mir, da pa ni pod nobenim pogojem pripravljena prepustiti Formo- ze komunistični Kitajski in Kitajsko sprejeti v ZN. Marshall je tudi objavil nekatere podatke o vojaški moči USA ko je dejal, da bo USA lahko z julijem mesečno zamenjavala po 20.000 mož na Koreji, kar predstavlja silo ene divizije. Na vprašanje o neumestnosti bojazni pred vojno z ZSSR v Aziji, če se USA ne boji ZSSR v Evropi, kjer je bilo že nešteto konfliktov, ki bi lahko povzroči¬ li požar, je Marshall izjavil, da “USA to ve, da pa zato v Evropi ne stori več nobenega kritičnega koraka ter ga za¬ to tudi v Aziji ne namerava.” Težko pa je obtožil MacArthurja z izjavo, da bi general lahko prihranil veliko življenj ameriških sinov z drugačnimi akcijami, kakor jih je bil izpeljal.” MacArthurjev slučaj je po mnenju vplivnih ameriških osebnosti vzdramil USA in ves svet pred komunizmom. Pri¬ vedel je do tega, da se je USA jasno izjavila do rdeče Kitajske, Formoze in Koreje, pa tudi Evrope. Sovjeti sedaj vedo, kje USA postavlja mejo. Odstavi¬ tev MacArthurja pa je znova sprožila vprašanje obhoda Achesona, ki ga Tru¬ man sicer znova zanika, vzdržujejo pa se vesti, da bo v nekaj tednih odstopil. USA je v vseh odborih ZN pričela z veliko akcijo za popolno gospodarsko blokado rdeče Kitajske. Nekatere drža¬ ve so se že izjavile v pozitivnem smi¬ slu. Na dan prihajajo številne gospo¬ darske mahinacije zavezniških držav z rdečo Kitajsko, medtem ko se njihovi vojaki bore proti istemu sovražniku. Arthur Bliss Lane, bivši USA velepo¬ slanik v Varšavi je po prihodu v USA s Tudi novonaseljeni Slovenci se odzovite v obilnem številu vabilu g. Janeza Hladnika in pohitite v ne¬ deljo 20. maja v Lanus. G. Janez Hladnik je pripravil ta¬ ko svojstveno prireditev, da Vam ne bo žal. Boste mu pa s tem izka¬ zali tudi hvaležnost, ko se je ioliko trudil za naš prihod v Argentino. Po končanem sporedu v Lanusu boste lahko prišli na proslavo pa¬ peških okrožnic na Rio Bamba 650. 1. Redno bomo opravljali zasebno in družinsko molitev. 2. Skrbeli bomo za slovenski katoli¬ ški tisk. 3. Udeleževali se bomo slovenskih verskih in kulturnih prireditev, S pesmijo “Povsod Boga” je bil I. Marijanski kongres Slovencev v Argen¬ tini zaključen. Slovenska šolska mladina je pa imela istočasno svojo Marijansko akademijo. Pozdravno besedo je mladini naslovil g. Aleksander Majhen, nakar je vsa zbrana mladina zapela pesem “Spet kli¬ če nas venčani maj” G. Mizerit je nato občuteno govoril mladini o temi “Mari¬ ja, očuvaj nam vero in dom”. Nadaljnji spored je bil naslednji. Deklamacija. Mladinski pevski zbor je zapel pesmi: Marija, nebeška kraljica in Angeli lepo pojejo. Pravljico o Marijinem otroku je povedala gdč. Anica Šemrov. Tej je sle¬ dila simbolična vaja “še gori ljubezen, za to pa deklamacija “Marijo imamo radi.” Mladinski pevski zbor je znova zapel dve pesmi in sicer. Ko zarja zla¬ ti nam gore in V Marijinem vrtcu cve¬ te. Po prizoru "Živ oltarček Mariji z Brezij” je mladini spregovoril še nekaj prisrčnih besedi g. Janko Mernik, nakar je vsa mladina zapela pesem “Tako se Marija časti”. Okrog pol enih se je velika obednica romarskega doma na prostem napolnila s Slovenci, ki so posedli skoraj vse mi¬ ze. Ob zemeljskih dobrotah in prijetnem pomenku, ob srečanju z znanci, ki jih samo v Lujanu in nikjer drugod ne vidiš- ob sklepanju novih poznanstev in pri¬ jateljstev je potekel čas odmora. Ob pol treh so se verniki zbrali ponovno v ba- potovanja po Evropi izjavil, da se ev¬ ropsko prebivalstvo “izjavlja za vojno proti komunizmu”. Poudaril je, da je evropsko prebivalstvo raje za vojno, ka¬ kor pa za komunizem, kljub strahotnim skušnjam, ki jih imajo iz dveh vojen. V USA pa da’ nimajo tako velikega za¬ upanja, kakor ga je bil pričakoval. BOLIVIJA: Predsednik republike D. Urriolagoitia je odstopil in izročil vso oblast vojski. Poveljnik boliv. vojske Ovidio Quiroga je imenoval vojaško vla¬ do z generolom Ballivianom na čelu. Vojaška vlada je proglasila obsedno sta¬ nje in razveljavila rezultate predsedniš¬ kih volitev z dne 6. maja t. d., pri ka¬ terih je opozicionalni kandidat Dr. Vic- tor Paz Estensoro dobil večino. Dose¬ danji predsednik je odpotoval v Čile, od¬ koder bo nadaljeval potovanje v USA. PANAMA: V Panami je minila dvod¬ nevna revolucija, v kateri so odstavili predsednika Ariasa, ki je hotel vzpo¬ staviti diktaturo. Nemiri so zahtevali 3 mrtve in 150 ranjenih. Policija je stopi¬ la na stran upornikov. Predsedstvo je predvzel dosedanji podpredsednik. ŠVEDSKA: Evropski nacionalistični kongres, čigar sklicanje je izvedla šved¬ ska, nacistično usmerjena skupina, je končal svoje delo, ki je po izjavah pred¬ sednika švedske skupine Enghdala bilo posvečeno ‘obliki in smeri enotnosti vseh protikomunističnih sil Evrope’. ANGLIJA: Skupina angl. parlamen¬ tarcev je odpotovala na uraden obisk v FLRJ; vodita jo člana zgornje zborni¬ ce lord Lawson in lord Carrington. 15. padalska brigada 4000 mož, je po nalogu poveljstva v stalni pripravljeno¬ sti; kot sklepajo, naj bi brigado upora¬ bili pri ev. obrambi angl. interesov v Perziji. Atomska špijona Fuchs in May bosta izpuščena na svobodo, da bosta tako mo¬ gla, ločena od vsega sveta, še naprej delovati na področju atomske energije. Vojni proračun sil Atlantskega pak¬ ta znaša 20.700,000.000 funtov šterlin- gov. FRANCIJA: Francoske izgube v bo¬ jih v Indokini so doslej naslednje: 0925 Francozov, 4895 legionarjev (Tuj¬ ska legija), 5762 Severnoafrikaneev, 1345 zamorcev, 8002 domačina. Trenut¬ no pa se bori v Indokini: 51.000 Fran¬ cozov, 18.000 legionarjev, 25.000 sev. Afrikancev, 15.000 zamorcev in 55.000 domačinov. Dosedanji stroški znašajo 7.800 milijard frankov. Francoska skupščina je sprejela nov volilni zakon, po katerem bo zlasti onemogočeno dobiti večje število man¬ datov na osnovi volilnega količnika ko¬ munistični stranki ter de Gaullovemu gibanju. Volitve bodo 17. junija. NEMČIJA: Šesta angl. oklopna divi¬ zija bo v najkrajšem času prestavljena v Nemčijo. ziliki, kjer je spregovoril g. Janez Hlad¬ nik, nakar se je po obsežnem trgu pred cerkvijo razvila procesija, kakršne si tu¬ di najboljši optimisti niso mogli pred¬ stavljati: skoraj 1000 mož in fantov je korakalo v sprevodu, nekaj manj žena in deklet, vmes pa so fantje in de¬ kleta v belo — plavih oblekah ses¬ tavljali živ obramben zid okrog lujan- ske Virgencite, slovenska dekleta v na¬ rodnih nošah in fantje — preko petde¬ set pa so spletli živ venec okrog naše Marije Pomagaj. ‘Kako lepa Marija, ka¬ ko bogata noša!’ so vzklikali domači za¬ čudeno opazujoč sjjjevod, kakršnih je malo videiti tudi v, Lujanu. Po končani procesiji so bile v bazili¬ ki slovesne pete litanije, nato pa obno¬ vitev posvetitve Brezmadežnemu Srcu Marijinemu, ki jo je vsa cerkev molila na glas. še pozdravno slovo v mimoho¬ du od naše Marije Pomagaj in Slovenci v Argentini so se za letos poslovili od Lajana. Letošnje romanje slovenskih naseljen¬ cev v Argentini je prav gotovo višek, ne samo po udeležbi, ko se je novonase- ljencem pridružilo izredno lepo število starejših naseljencev, prišedših iz vseh krajev republike, pač pa še bolj zaradi izredno lepega, dostojnega in ves čas slavnostnega zadržanja, ki so ga vsi slo¬ venski verniki pokazali. Za I. Marijanski Kongres Slovencev v Argentini je pripravljalni odbor izdal tudi lepe spominske podobice, na kate¬ ri je natisnjena resolucija in vzklik Ma¬ riji: Marija, Kraljica Slovencev, očuvaj nam vero in dom”. Na ta vzdih —i je podelil buenosaireš- ki nadškof kardinal Copello 300 dni od¬ pustka. Angl. zun. min. bo obiskal Nemčijo in Avstrijo sredi maja. Nemški tankovski specialisti bodo od¬ šli v Egipt, da tamkaj pomagajo orga¬ nizirati prvo egipt. oklopno divizijo. AVSTRIJA; Zah. zav. oblasti so na predlog avstr, vlade pred časom odobri¬ le ustanovitev posebnega ‘gospodarske¬ ga direktorija’, ki naj vodi celotno go¬ spodarstvo Avstrije in ga ^Vključuje v evropsko. Te dni pa je na seji vrh. zav. sveta sovj. delegat povedal, da bodo Sovjeti pričeli s samostojno gospodar¬ sko politiko in z odprto konkurenco zah. trg. politiki, ako zav. tega svojega ukre¬ pa o ustanovitvi direktorija ne prekli¬ čejo. Po sovj. mnenju služi postavitev direktorija izključno le vojnim name¬ nom, pri čemer so sovjeti toliko bolj prizadeti, ker je prav na Dunaju in v sovj. zoni Avstrije ena izmed redkih kjkenj v železnem zastoru. ITALIJA: Spričo velikih priprav za obč. volitve je kardinal Schuster pozval vernike, naj se zavedo, da pri teh vo¬ litvah gre za to, ali bo Italija še naprej katoliška država ali pa bo sovj. satelit. Pri vseh mašah na dan volitev bodo v njegovi škofiji duhovniki opozarjali vernike na krščansko dolžnost glasova¬ nja za kršč. in demokratske stranke. Po sklepu vlade je bil general Castig- lioni stavljen na razpolago gen. Eisen- hovverju pri; snovanju gen. štaba obram¬ be Sredozemlja v okviru Atlantskega pakta. 900.000 drž. nameščencev in delavcev je 8. maja štrajkalo iz protesta proti vladi zaradi njenega nezanimanja v vprašanju pov.išanja plač. ‘DeioVni pro¬ gram’ ital. štrajkarjev je obsegal samo 11. maja naslednje skupine: rimske transportne delavce, poljske delavce v Ravenni, brezposelne v rimski okolici (iz protesta proti uvedbi strojev pri de¬ lu letališča Fiumicino)’ univ. profesorji bodo štrajkali 18. in 19. maja. Za železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: Na Tita je bil izvršen pred tedni atentat. Tako pravijo nekatera poročila iz Jugoslavi¬ je. Tito je dobil dva revolverska strela v trebuh, je pa prebolel operacijo. Tan¬ jug je Titovo bolezen opisal kot operaci¬ jo žolčnih kamnov, ki jo je “naš mar¬ šal srečno prestal in je že drugi dan imel temperature samo 36.6C.” Novice v svet.u o atentatu na Tita so v Beogra¬ du uradno zanikali. MADŽARSKA: Zun. min. Gyula Kal- laj je iz neznanih vzrokov odstopil. Po nekaterih vesteh je bil že pred tedni a- retiran. Velike komunistične priprave za novo ofenzivo Na Korejskem bojišču je v preteklem tednu vladal mi rpred novo rdečo o- ofenzivo, ki so jo Kitajci mrzlično pri¬ pravljali. Po prvem neuspelem poskusu koncem aprila so sedaj privlekli na boji¬ šče ogromno število vojaštva in ga raz¬ porejali vzdolž 80 km. dolge bojne črte v zaščiti umetne megle. Umetno me¬ glo so vzdrževati nad tri dni ter v torek pričeli z drugim silovitim naskokom spomladanske ofenzive. Na nekaterih mestih so prodrli na 3 km severno od 38 vzporednika, kamor so jih bili Ameri- kanci po prvem ofenzivnem sunku poti¬ snili. Ob novi ofenzivi je nad 450 ame¬ riških letal neprestano tolklo rdeče tolpe z vsemi vrstami bomb, prav tako pa tu¬ di topništvo. Glavni rdeči sunki poti¬ skajo Amerikance tudi sedaj na treh točkah: severozahodno od Seula, sever¬ no od reke Pukhan in severno od Chun- chona, kjer je zbrana glavnina rdečih čet. Nad bojiščem se v vedno večjem šte¬ vilu pojavljajo sovjetska letala MIG-15. Po uradnih ameriških, poročilih so ko¬ munisti od začetka vojne izgubili 176 letal, poškodovanih pa je bilo 167. Ame¬ riško letalstvo je nad Korejo istočasno izgubilo 212 letal. Komunistične izgube v vojaštvu zna¬ šajo že 893.622 mrtvih in ranjenih ter 147.122 ujetih, od tega 143.699 severnih Korejcev in 3.423 Kitajcev. Truman je MacArthurjevega nasled¬ nika Ridgwaya povišal v generala voj¬ ske. Po poročilih čangkajškove agencije so sovjeti zbrali na otoku Hainan, juž¬ no od Hongkonga, 200 podmornic, v se¬ verozahodni Kitajski pa so postavili a- tomske tovarne, kjer izdelujejo atom¬ sko bombo. i ARGENTINA Argentina je v letu 1950 pridobila 175.000 kub. metrov več petroleja, kakor pa leta 1949. Državni petro¬ lejski strokovnjaki so v provinci Sal¬ ta odkrili novo petrolejsko področje ter so letos začeli črpati petrolej iz globine 3.614 m. To je dosedaj naj¬ globlji petrolejski vrelec v Argen¬ tini. V začetku je dajal dnevno 180 kub. metrov izvrstnega petroleja, da¬ nes pa dobivajo iz njega dnevno že 300 kub. metrov petroleja in 300.000 kub. metrov plina. Tako nastaja v provinci Salta novo petrolejsko po¬ dročje v republiki. Razen tega so odkrili nove petrolejske vrelce tudi v Cutral Co v Neuquemu in Caleta Olivios, zlasti pa na področju Og¬ njene zemlje, kar bo še bolj dvignilo bogastvo tega najjužnejšega argen¬ tinskega državnega področja. Z ure¬ ditvijo novih čistilnih naprav ,se je znatno dvignila tudi proizvodnja naf¬ te. V začetku tega leta je Y. P. F. začela graditi veliki naftovod iz la Plate v Buenos Aires. V zadnjih le¬ tih se je močno dvignila tudi tona- ža petrolejskih ladij Y. P. F.-Držav¬ ne petrolejske družbe. Leta 1946 je imela ta družba 13 ladij za prevoz petroleja in njegovih izdelkov s skup¬ no tonažo 119.000 bruto registrskih ton. Danes ima Y. P. F. že 21 ladij z 229.000 tonami ob zaključku prve argentinske pospodarske petletke le¬ ta 1952 jih bo pa imela 28 z 317.000 tonami. (Iz Poslanice zmage grala Perona perd Nac. kongresom 1. ma¬ ja t. 1.) Predsednik gral Juan D. Peron je pred dnevi zaključil 6. konferenco, ki jo je sklical zvezni minister za narodno gospodarstvo dr. Cereijo z ministri gospodarskih resorov posam. provincijskih vlad. Ob tej priliki je imel predsednik gral Peron važen go¬ vor, v katerem je napovedal ustano- vitem zveznega sveta za pobijanje neupravičenega dviganja cen raznim življenskim potrebščinam, ureditev tekočih dolgov posameznih provinc in izvajanje novih javnih del po vsej republiki. Vlada je radi potreb domače tek¬ stilne industrije prepovedala izvaža¬ nje bombaža. Poveljstvo zvezne policije v Buenos Airesu je poenostavilo postopek za pridobitev osebne izkaznice (cedula de identidad). Postopek za izdajo no¬ ve osebne izkaznice je po novem po¬ stopku trajal samo 14 minut. C. G. T.-Glavna delavska zveza je napovedala, da bo prihodnje dni še povečala svojo delavnost tako v pre¬ stolnici, kakor tudi po ostalih provin¬ cah za ponovno izvolitev grala Pe¬ rona za predsednika republike za no¬ vo poslovno dobo 1952—1958. Argentinsko izbrano nogometno moštvo je prejšnjo nedeljo v napeti igri premagalo Irce v Dublinu z re¬ zultatom 1:0. V Buenos Airesu se je mudila na prijateljskem obisku brazilska vojna šolska ladja “Almirante Saldanha”. Kapitana in posadko ladje sta v pri¬ stanišču obiskala predsednik gral Peron in njegova gospa soproga Ma¬ ria Eva Peron. Argentinsko kat. delavstvo je te dni priredilo več proslav v počasti¬ tev papeških socialnih okrožnic “Re- rum novarum” in “Quadragesimo anno”. “Pueyredon” in “Islas Cacadas” sta novi petrolejski ladji, ki priha¬ jata iz Anglije v Argentino za Y. P. F. Prva ima 19.000 ton, druga pa 13.533. SL0VEHSK9 TISK V ARGENTINI Družabna pravda, maj 1951, štev. 45 — jubilejna številka ob 60 letnici Re- rum novarum in 20 letnici Quadragesi- mo anno: Vsebina — Milko Langus, “Ali res samo sužnji?”, Ciril Kobal, “Ob novi obletnici naše Magne Charte”, Ru¬ dolf Smersu, “Psihološke osnove delav¬ čeve nezadovoljnosti”, Msgr “Cesarju, kar je cesarjevega...”, LL. CM “Ob spominih”. V stanovskem obzorniku pa so napisali posamezna zaglavja: “Kme¬ tijstvo” dr. Puš, “Obrtništvo” J.' Arn- šek, “Industrija” M. Majnik, “Trgovi¬ na” š. ter “Javni delavci in svobodni poklici” F. žužek. Uvodna beseda je po¬ svečena obema obletnicama; Rasto Je¬ rinov je prispeval pesem “Jubilejna”, ponatisnjen je Pierre L’Ermitev sesta¬ vek “Zrno v pesku”. Poravnajte naročnino Buenos Aires, 17. V. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. / 7loi)ice vz v ENEM VEČERU JE POVOZIL TRI PEŠCE IN KOLESARJA Pred časom je v Ljb. živeči 25 let¬ ni šofer Slavko Šalamon, uslužben pri podjetju “ Slovenija-cestes, povozil na Tržaški cesti, 200 m pred železniškim prelazom priletna zakonca Franca in Marijo Arhar ter Jakoba Dimnika. Brez¬ čutni šofer je oddrvel proti Brezovici in pustil ponesrečence ležati v krvi. Ko je v dobrih petih minutah prišel na kraj nesreče rešilni avto, so bili vsi trije po¬ nesrečenci nezavestni. Med prevozom v bolnišnico je Jakob Dimnik, delavec na ekonomiji VTP, umrl, stanje Franca Ar¬ harja pa je zelo kritično. Preiskovalni organi so izsiedili brez¬ vestnega šoferja pri njegovem dekletu Ivanki Urh na Brezovici. Po trdovrat¬ nem zanikanju je končno vendarle pri znal, da je na Tržaški, cesti nekoliko vinjem s kamionom na desno in s spred¬ njim desnim blatnikom in desno stranjo karoserije je zavozil v nič hudega slu¬ teče pešce. Ko je pobegnil, je na Tržaški cesti namenoma zapeljal avto v obcestni jarek in živo mejo, da bi zbrisal sledove krvi s karoserije, kar pa se mu ni po¬ srečilo. Preiskovalni organi so tudi ugo¬ tovili, da je isti šofer ob 19. uri povozil na Vrhniki železniškega kurjača Aloj¬ za Končana in tudi tokrat pobegnil. IIUDA PROMETNA NESREČA TUDI PRI GODOVIČU Pri Godoviču se je tudi pripetila hu¬ da prometna nesreča. Avtobus, ki redno vozi med Idrijo in Logatcem, je zdrčal po strmini 45° v globino 107 m. V avto¬ busu je bilo 18 potnikov, od katerih je bilo 5 mrtvih na kraju nesreče, 1 je umrl v bolnišnici, ostali razen 2 so vsi hudo ranjeni. Nesrečo je zakrivila malo¬ marnost šoferja, ki je prejšnjo noč pil do polnoči in se zjutraj odpravil na pot nespočit. Sam je izpovedal, da je videl cesto ravno tam, kjer je ovinek. Avto¬ bus je bil v dobrem stanju, cesta prosta in dovolj široka, šofer je po nesreči po¬ begnil in so ga s pomočjo domačinov dobili pozno ponoči na Medvedjem brdu. Divji prašiči so se pojavili v velikem številu tudi v okoli Litije. Tako so v zadnjem času opazili v gozdovih okrog Polšnika in v dolini Maljaka okoli 20 divjih prašičev. Okoliški lovci so orga¬ nizirali lov nanje ter so tri ustrelili. Nasilno odkupovanje kmetijskih pro¬ izvodov nikakor ne zadovolji rdečih po- hlepnežev. Oni sami ugotavljajo, da je odkup n. pr. masti “šel zopet po starih poteh v mesecu januarju”, .ko bi “go¬ spodinje, če bi morale kuhati z mastjo, ki smo jo dobili pri odkupu, mogle le slabo prehraniti naše delavce.” Odkod so gospodinje dobivale mast, da so “do¬ bro” hranile “naše delavce”, kakor bi sledilo iz zgornjega pogojnika, rdečkar- ji ne povedo. Najslabše so se odrezali pri odkupu masti okraji Maribor, Šo¬ štanj, Lendava, Krško, Ptuj in Grosup¬ lje. “Ostro moramo grajati tudi” — pra¬ vi rdeči tisk — okraje Sežano, Trbovlje (nekdaj tako navdušen okraj!), Ljuto¬ mer, Kranj, Kamnik in Celje. Pri odku¬ pu so bili slabi še okraji Ljubljana, Polj¬ čane, Idrija, “škandalozni” pa Novo me¬ sto in Murska Sobota. — “Dobrih” okra¬ jev titovci ne naštevajo, ker jih pač ni! . -asaBSEa Komite za turizem in gostinstvo pri vladi FLRJ je določil “za sobe in glavne obroke (zajtrk, kosilo in večerjo) v dr¬ žavnih gostinskih obratih vseh kategorij cene, ki jih bodo plačevali delovni ljudje na letnem oddihu. Enodnevna preskrba v gost. obratih A kategorije stane 200— 300 din, v B kateg. 150—200 din, v C ka- teg'. 120—150 din in v D kateg. 100—120 din. Po teh cenah (kako so nizke!) bodo leležni enodnevne preskrbe vsi delavci, uslužbenci in nameščenci, ki so člani Zveze sindikatov Jugoslavije, člani sin¬ dikata STO, ki so državljani naše drža- ; ve, pripadniki JA — aktivni oficirji, j podoficirji, vojaški uslužbenci —— in pri¬ padniki Ljudske milice” (torej samo ljudje, ki so v karakteristikah OZNE označeni za zanesljive!). Za te osebe ve¬ ljajo navedene cene, “ako prežive v ne¬ kem gost. obratu vsaj 5 dni. Če je biva¬ nje krajše, se zvišajo cene za 10%”. Dobesedno stoji dalje: “Državljani, ki nimajo pogojev za to (se pravi, ki niso zanesljivi!), plačajo preskrbo po višjih cenah”. — Turizem se bo v Sloveniji vsekakor povzpel na neslutene višine! Umrli so: Ana Murovec na Jesenicah, Ivanka Ambrožič, učit. v p. in biv. pro- svet. referentka v Ribnici, Franc Ro¬ gelj v Celju, Antonija Dolinar, vdova po banč. uslužb. v Ljb., Karolina Vetrih, roj. Bufolin v Mariboru, Ivana Novak, uslužb. Kmet. obdelov. zadruge Moste Ljubljana. Herezija Simončič v Ljb., He- iena Lahajnar, vdova po strokovnem u— čitelju v Ljb., Joško Jordan v Ljb., Lavo Štirn zobotehnik, v Brežicah, Ivan Vol- čanšek, hotelir v Brežicah, Matilda Švigelj, roj. Vetter, vdova po v. magi¬ strat. svet. v Ljb., Marjeta Snoj, roj. I,ukane v Črnučah, Konstantin- Puhar v Kranju, Katarina Pucelj v Stražišču, Franc Narobe, pos. v Šartnem pod šmar¬ no goro, Ivana Knez, roj. Jančič na Vi¬ ču, Gudula Dragatinova v Koprivnici pri Rajhenburgu, Ivan Kržišnik v Žireh, Amalija Lapornik, roj. Zdolšek v Celju, Marija Tokan v Ljb., Marija Rozman v Češnjici, Verica Kovačič v Ljb., Neža Pirc, roj. Podboršek v Ljb., Rudolf Klop¬ čič, žel. upok. v Ljb., Franja Obersnel, roj. Božeglav v Ljb. Ivana Novak, roj Kušar v Ljb., Franc Majhenc, sodnik v Radovljici, Franc Graf. strojevodja ind. žel. v Štorah. V Ljubljani je umrl književnik Ivan Vouk. Pok. je bil po poklicu učitelj. V letih 1918-1928 je bil aktiven član slov. polit, društva “Edinost” v Trstu, pred¬ sednik učit. pevskega zbora v Trstu in odbornik Glasbene Matice. Kot učitelj je poučeval na slov. šoli sv. Cirila in Metoda, pri Sv. Jakobu v Trstu. Po pre¬ begu v Jugoslavijo je -bil najprej upra¬ vitelj šole na Igu, nato pa šolski refe¬ rent na banski upravi. Kot pisatelj je sodeloval v tržaški “Edinosti”, v dijaš¬ kem listu “Naš glas’’, v mlad. listu Novi rod” in v goriški "Luči.” Iz tab. življenja v Dachau-u je objavil 20 črtic z naslovom “Dachau”. Poglavitno pok. delo je pa prevodništvo. V celoti je pre¬ vedel 19 knjig in to iz ruščine in polj¬ ščine. V italijanščino je pa prevedel Tavčarjevo Visoško kroniko. V zbirki “Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev” pri DZS je izšlo “Zbrano delo Antona Tomaža Linhar¬ ta” 1 I. knjiga. Gradivo za to knjigo je zbral in pripravil za tisk Alfonz Gspan. Pomanjkanje papirja je občutno tudi v Titovini. To čutijo sedaj tudi listi, predvsem, pa administracija sama. Ko¬ munisti. so jo v svoji “iznajdljivosti” tako komplicirali in birokratizirali, da so razne komisije in “ljudske inšpekci¬ je” naročale pri DZS kar cele kupe raz¬ nih listin, blokov in drugih obrazcev. Vseh seveda niso porabile. Sedaj, ko je občutno pomanjkanje papirja tudi v ad¬ ministraciji, te natisnjene listine, med njimi tudi jedilne liste za fazne menze, kupujejo razna podjetja in jih porab¬ ljajo za pisarniški papir. železniška uprava v Titovi Jugosla¬ viji je sklenila z 19. majem uvesti po¬ sebne vlake za prevažanje živil. Do te¬ ga koraka jo je nagnalo splošno neza¬ dovoljstvo ljudi nad skrajno slabo pre¬ skrbo prebivalstva z živili, ki se tudi po prihajanju ameriške pomoči za mno¬ žice ni skoro nič zboljšala. Ponekod je razdeljevanje živil sedaj še slabše, ka¬ kor je bilo v prejšnjih letih. Generalna direkcija jug. drž. železnic je zaupala mariborski žel. delavnici, ki je ves čas uživala sloves ene najboljših žel. delavnic v Jugoslaviji, izdelavo vseh mednarodnih vagonov na jugoslov. že¬ leznice. “Ljubljanski ekstremi”. Pod tem na¬ slovom beremo v ljb. “Poročevalcu” z dne 20. marca je vrstice, ki zelo dobro prikazuje sedanje stanje v Ljubljani. Takole glase: “Nekako smo se že privadili raznih “repov”, ki jih vidimo zdaj pred to, zdaj pred ono trgovino. Take gneče, kot je bila včeraj popoldne pred trgovino “Slavija”, pa že dolgo ni bilo. Dokler so bila vrata še zaprta, je bila še kar “lepa” vrsta, ko pa so jih odprli, se je začelo prerivanje s komolci in kričanje “jaz sem prva”. Težko bi bilo ugotoviti, ■kdo je bil prvi na mestu, toda prvi so prišli v trgovino tisti, ki so bili moč¬ nejši. Obenem pa vidimo, da se nekatere stvari v Ljubljani kar zastonj ponujajo, pa jih nihče noče vzeti. Pred nekaj me¬ seci so pripeljali na Muzejski trg večjo količino peska. Ljudje so mislili, da bo¬ do z njim posipali poti v parku. Ker pa se še do danes ni nihče dotaknil teh kupov, vse kaže, da so ga pripeljali zato, če ga morda potrebuje kdo izmed prebivalcev. To mišljenje potrjuje tudi dejstvo, da že dober mesec stoji na cesti ob tem pesku tudi ročni voziček za pe¬ sek, s katerim naj bi si Ljubljančani omogočili prevoz tega peska domov. Za¬ to, reflektanti, pohitite!” Od leta 1945 do sedaj je šlo v Jugo¬ slaviji 6 milijonov ljudi skozi ječe. U- radni “Petletni pregled javnega tožil¬ stva FLRJ”, ki so ga izdali v Beogra¬ du, objavlja podatke, iz katerih je raz¬ vidno, da je od leta 1945, t. j. od te¬ daj, ko so komunisti prišli na oblast, do leta 1950 bilo v ječah nič manj kot 6 milijonov ljudi. Ta številka predstavlja okoli 80% vsega odraslega prebivalstva v Jugoslaviji. Z drugimi besedami po¬ vedano: Izmed vsakih petih odraslih moških in žensk, so bili štirje v tem ča¬ su v komunističnih zaporih. Slovenci v Argentini Buenos Aires Naročnikom Svobodne Slovenije v Argentini levo na višini 5U00 in nato po prvi kvadri na desno. Ob. 16.30 uri pop. bodo pete li¬ tanije kot zaključek slovenskega dne. Vsebina Riglerjevega učbenika "Sam temeljito kasteljansko" Riglerjev učbenik kasteljanskega je¬ zika bo imel 300 strani velikega forma¬ ta in bo tiskan po načinu ofset tiska. Sestavljen je iz uvodne ure in šestih skupin po pet učnih ur. Vsaka ura je do¬ ločena za en dan. Na koncu vsake skupi¬ ne je ponavljalna ura. Vso knjigo bo mogoče predelati v treh mesecih. Ne bo pa potrebno nobeno učenje na pamet, ampak samo pazno čitanje in prestav¬ ljanje vaj iz slovenščine v kasteljanšči- no ip narobe. Sedaj pa želimo pokazati kako lzgleda- jo nekatere učne ure. Po uvodni, v kateri je razložen učni načrt in so podana na¬ vodila za učenje, sledi prva učna ura, ki nas nauči najbolj vsakdanjih izrazov: pozdravov, imen dnevnih dob in drugih časovnih izrazov. Druga ura vsebuje tista tako splošna vprašanja: Kako je? Kako se ima? in odgovore na ta vpra¬ šanja; imena dni v tednu, pravila o na¬ glasu. Vsaka ura vsebuje seveda nekaj slovnice, gotovo število novih besed, ki se mnogokrat ponavljajo, zato, da nam ostanejo v spominu. Na koncu vsake učne ure je vaja. Peta ura n. pr. nas uči pravilno uporabljati nekaj vsakdanjih izrazov (Naprej! Sedite, prosim!) dalje izraze pri telefonskih razgovorih, šte¬ vilke od 100 naprej, imena mesecev m njihovo rabo itd. Peti uri sledi ponav¬ ljalna vaja, v kateri je obdelana kaste- ljanska abeceda; dalje so pripombe k izgovarjavi. Sledi vaja, ki vsebuje raz¬ ne napake in učenec mora te napake sam poiskati. Končno sledi daljša vaja — prevod v kasteljanščino, ki vsebuje vse izraze, vso slovnico in vse besede iz preteklih petih učnih ur. Naročnikom Svobodne Slovenije v Ar¬ gentini, ki so še v zaostanku z naročni¬ no za leto 1950, je uprava lista poslala opomine za plačilo dolžnih zneskov. Vse | tiste naročnike našega lista, ki so dobi¬ li opomine, prav lepo prosimo, da nam blagovolijo zaostalo naročnino čim prej nakazati, da list zaradi visoke poštnine s pošiljanjem novih opominov ne bo imel novih nepotrebnih stroškov. Prav tako prav lepo prosimo vse na¬ ročnike, naj nam začno plačevati tudi naročnino za letošnje leto, ker moramo vsako številko sproti plačevati v tiskar¬ ni. Zato ne čakajte pismenih prošenj in opominov, ker nam s tem samo poveču¬ jete izdatke. Naročnino nam lahko pla¬ čate ali osebno v upravi lista na Victor Martinez 50 ali pa z giro postal. UPRAVA SLOVENSKI DAN V LANUSU Napovedani slovenski dan, na katerem se bodo zbrali številni rojaki v fari g. Janeza Hladnika, se bo vršil to nedeljo, 20. t. m. v Lanusu ob lepem ali slabem vre¬ menu. Sv. maša se bo začela ob 11.15 uri, nato bo pa takoj na cerkve¬ nem prostoru asado criollo. Nože, vilice in krožnike prinesite s seboj. Če bi tega dne deževalo bo za vse goste pripravljen prostor pod stre¬ ho. V primeru takega vremena je za goste najlepši dohod po kame¬ nin stezi, ki zavije iz Santa Fe na PONOVNI KONCERTNI NASTOP ANTONA SOLERJA Slovenskemu, pa tudi argentinskemu občinstvu je mladi slovenski nadarjeni pianist g. Anton Soler-Biljenski znana osebnost. Tako v prestolnici, kakor tudi v provinci je imel že več koncertnih nastopov in je pri občinstvu vzbudil ra¬ di svoje izredne glasbene tehnike sploš¬ no pozornost in odobravanje. V torek, 22. t. m. ob devetih zvečer bo g. Anton Soler-Biljenski zopet na¬ stopil kot solist z orkestrom A. P. O. na koncertu, ki ga organizira Sociedad Eespanola de Cultura v gledališču v Quilmesu, ter bo izvajal Lisztovo Ogrsko rapsodijo. Agilnemu rojaku želimo mno¬ go uspeha! POČASTITEV OBLETNICE PAPEŠ¬ KIH SOCIALNIH OKROŽNIC Slovenci na področju Velikega Buenos Airesa bodo v nedeljo, 20 maja. počastili šestdesetletnico pa¬ peške okrožnice "RERUM NOVA- RUM” in dvajsetletnico papeške okrožnice "QUADRAGESINO AN- NO" ob petih popoldne v dvorani "LA SALLE" RIO BAMBA 650. Vstopnine ni, pobirali bodo zgolj prostovoljne prispevke. Za to proslavo je napisal naš zna¬ ni sociolog g. dr. IVAN AHČIN po¬ sebno knjigo z naslovom "OB JUBI¬ LEJU". Knjiga bo že ob proslavi na prodaj. Ime pisatelja jamči, da bo¬ mo s to knjigo dobili v roke eno naj¬ bolj tehtnih socialnih del v povojni dobi. Tisk tega prepotrebnega učbenika je odvisen od prednaročil. Na prošnjo ne¬ katerih, zlasti naših dijakov, se pred¬ naročila ob ostočasnem plačilu polovice znaska za učbenik (t. j. 15 Pesov) spre¬ jemajo do 15, junija t. 1. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Aloj¬ zija Poglajen in njegove ge Terezije, roj. Pirnar so dobili sinčka. — G. Sreč¬ ka Rusa in njegovo gospo Marijo, roj. Zorc je pa razveselila hčerka. — Sreč¬ nim staršem naše čestitke. t Ana Kessler. Iz Ljubljane je prišlo sporočilo, da je dne 16. aprila premi¬ nula ga Ana Kessler, roj. Krhin. K več¬ nemu počitku so jo položili na pokopa¬ lišču pri Sv. Križu. Pok. je mati našega stanovskega tovariša biv. urednika “Slov. doma” g. Jožeta Kesslerja, nje¬ govega brata g. Alfonza in sestre ge Eme, ki so vsi v Argentini. Vsem izre¬ kamo najgloblje sožalje in iskreno so¬ čutje. ZAHVALA Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da so dnevi Prvega Marijanskega kongre¬ sa tako lepo potekli, najlepša zahvala! Mnogo ste žrtvovali, pa je Bog nekaj že poplačal z veličastno slovesnostjo, v na¬ prej pa upajmo, da bo z obilno pomoč¬ jo na priprošnjo Marije. Marija, Kralji¬ ca Slovencev, očuvaj nam vero in dom! Pripravljalni odbor za I. Marijanski kongres SPOMINSKO POČASTITEV ŽRTVAM KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE IN PADLIM BORCEM priredilo DRI ŠTVO SLOVENCEV IO. JUNIJA popoldne v dvorami na Rio itamba 650 Ob zaključku Wastovega romana V štev. 18 “Svobodne Slovenije” z dne 3. maja t, 1. smo zaključili Wastov dvo¬ delni roman “Ivana Tabor” in “666” ter s tem priključili k njegovim prevo¬ dom v slovenščino (El Kahal”, “Oro” pod naslovom “Zlato večnega juda”. “Bre¬ skov cvet” in odlomkov iz povesti “Kar je Bog združil”) pomembno delo, napi¬ sano ravno pred desetletjem. Hoteli smo, da bi dajali v podlistku za čas svetega leta argentinski roman, ki bi ustrezal svetosti leta in strahotam časa, v kate¬ rem se nahajamo. Mnogi so namreč mnenja, da smo v dobi apokaliptičnih strahot že pod kopiti nebesnih jez¬ decev, ki pokončujejo svet pred drugim prihodom Kristusovim... V tej dobi strahot, kakor jih doživljamo, se radi zatekamo po razlago bodočih dni v taj- nopise faraonskih piramid, v preroko¬ vanja Nostradamusa, v napovedovanja svetih mož in mističnih zamaknjenk pre- — našega podlistka teklosti in sedanjosti, pa tudi v prazno¬ verje šembiljskih bukev. Prav te dni sem bral Nostradamusa, ki postavlja ko¬ nec naših dni prav tako kot Wast v le¬ to 2000. Tudi sveti Malahija našteva sa¬ mo nekaj papežev za čas pred nami, in kdor je v cerkvi svetega Pavla v Rimu videl nekaj malega prostora, rezervira¬ nega za zadnje portrete papežev, si je lahko predstavljal bližino časa, ki bo “dopolnjenje vekov” po svetem Malahi- ji. Toda vedno in povsod pa je tak čas odprl nanovo Razodetje svetega Janeza, o katerem pravi v zadnjih “Vrednotah” prof-Gerzinič, da je postala tudi v naših dneh “moderna in modna knjig*a.” Hugo Wast, izraziti katoliški pisatelj, je segel po tej Apokalipsi. In sicer naj¬ prej kot znanstvenik, ki ga zanima bibli- stična problematika konca sveta. Mno¬ go je študiral, razbral vse razlage in podmene ter o njih napisal zanimivo knjigo “Šesti pečat”, ki je dobila cerkve¬ no odobrenje. Tako je Wast postal raz¬ lagalec biblije, teološki znanstvenik. Te¬ mu znanstvenemu okostju pa je dal me¬ so in kri ter življenje v romanu “Ivana Tabor” in “666”. V njem smo dobili ja¬ sno in zanimivo razlago Apokalipse, po¬ dano v zgodovinskem živopisu in opisu, kot da se apokaliptični čas “padle zve¬ zde” in “krivih prerokov” razvija pred nami v vseh dimenzijah. Na teh dveh simbolih ter na razlagi apokaliptične zveri, ki naj bi bile protikrščanske stru¬ je v svetovni zgodovini, od Voltaire-a do Lenina in še prej Mohamed.... in pozneje... je zasnoval svoj roman o padlem duhovniku. Prav ta psihološki opis odpada dobrega duhovnika, refor¬ matorja, ki išče sebe in ne ponižne vda¬ nosti Rimu, je glavna os romana, kate¬ rega okvir predstavljajo apokaliptična dogajanja zločinov, znanstvenih izsled¬ kov, napredka in duhovnega propada sveta na “koncu dni.” Obstal je tam. kjer se začenja Michelangelova freska v Sikstini... Toda na nekaj moramo opozoriti: Hu¬ go Wast ne podaja te podobe kot do¬ gnano učenje Cerkve, temveč samo kot svojo zamisel konca sveta na podlagi svetega pisma, prerokov, izrekov iz sta¬ rega in novega zakona, zlasti pa svoje razlage Razodetja svetega Janeza. In to je on sam pribil na čelu svojega ro¬ mana s temi besedami, ki jih mi poda¬ jamo na koncu: “Izjava. Vporaba nekaterih stavkov iz svetega Pisma, kakor jih podajam v tem romanu v zvezi privida bodočnosti, so čista izmišljotina. Pisatelj jih ne poda¬ ja kot pravilno razlago teh in takih mest, temveč se v »« — '^'•ezpogojno po¬ korava sodbi naše Svete Matere Cerkve, pripravljen popraviti vse to, kar bi ona določila ,ali črtati, kar bi Ona črtala. Buenos Aires, 28. marca 1942”. To se pravi, da je on pisal samo ro¬ man, utopistično povest dasi jo utemel¬ juje z rezultati svojih razglabljanj in razlag, ki pa nočejo biti razlaga Cer¬ kve. Podaja svojo podobo dobočnosti v literarni obliki, ki je po mnenju nekate¬ rih kritikov boljša, kakor podoben opis zadnjih dni sveta angleškega konverti- ta in duhovnika R. Bensona “Gospodar sveta”, ki je imel doslej v tem pogledu prvenstvo. Mi, ki smo v tem svetem le¬ tu prebirali to povest, smo jo brali kot literarno delo, ki nas je prevzemalo me¬ stoma z veliko umetniško sugestijo in v celoti s čudovito iznajdljivostjo fantazi¬ je. Veseli smo da je jo avtor osebno do¬ volil prevesti v naš jezik in objaviti v našem tedniku. Tako postaja Hugo Wast med Slovenci domač in priljubljen in gotovo te njegove knjige v našem jeziku še niso zaključile vrste njegovih del, ki bi si jih Slovenci morali prisvojiti kot bisere argentinske in amerikanske literature. (Desierto de piedra, Valle ne- gro, Časa de los cuervos itd.) Dr. T. D. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 17. V, 1951 AMERIŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI Nadaljenje razprave o tej pomoči v am. poslanski zbornici. “Pregled” Na¬ tional Committee for a free Europe, Re¬ search and Information Center. Odgo¬ vorni urednik dr. Miha Krek. Poslanec COOLEY je imel daljši govor, v katerem je ro¬ til poslansko zbornico, naj bo previdna. Med drugim je dejal: “Prepričan sem, da smo napravili tragično napako, ko smo priznali Tita in njegovo vlado ter odobrili volitve z dne 11. novembra 1945. Ko sem se v poletju 1945 vračal iz Evrope, sem tu¬ kaj v tem domu povedal vse, kar sem takrat mogel zvedeti o Jugoslaviji. Po¬ vedal sem, kako surovo vlada Tito svojo državico. Povedal sem, da sem zvedel, da je pravkar dal pobiti 60 srb¬ skih vseučiliških profesorjev. Povedal sem vse, kar sem zvedel. Par dni po volitvah sem bil pri državnem tajniku BYRNESU in ga rotil, naj nikar ne prizna Tita kot pravilno izvoljenega poglavarja vlade. Dokazal sem, da so bile novemberske volitve nasprotne predpisom sporazuma v Jalti, da vo- lilci niso smeli svobodno agitirati, ni¬ ti svobodno voliti. Kljub temu je naša vlada priznala Tita in njegovo vlado. Titu nisem zaupal niti tedaj, niti leta 1948, ko se je sprl z Rusijo. Nikoli mu nisem zaupal ,nikoli nisem odobraval njegovih zločinov in krivičnih dejanj, ki jih je zagrešil.” "Lani sem na povabilo predsednika jugoslovanske skupščine bil tudi oseb¬ no v Jugoslaviji. Povabljen sem bil tu¬ di k Titu na kosilo. Ker sem toliko slišal o tem človek«, sem bil kar ve¬ sel tega povabila. Družabno je Tito še kar privlačen človek. Njegova lju- beznjivost, bi me morda mogla celo premotiti, da bi pozabil na vse krva¬ ve dogodke, o katerih sem slišal v zve¬ zi z njegovim prihodom na oblast in v zvezi z njegovim izvajanjem dikta¬ torske oblasti. Tako imam na obisk pri njem kar prijetne spomine. Po ve¬ čerji sva ostala v razgovoru do polno¬ či in govorila sva o vsem mogočem... Spraševal sem ga o grških otrocih... Spraševal sem ga o nadškofu Stepin- cu: zakaj ga držite v ječi? Zakaj ga ne izpustite, da se ta stvar pozabi ? Odgovoril mi je: ‘Vem, da bi bilo mno¬ go ljudi srečnih, če bi mogel to stori¬ ti, vendar bi to razžalilo vse Srbe v Jugoslaviji’. Tito mi je nato razlagal, kako je nadškof nakopičil posestva v izmeri 200 kvadratnih milj, in kako je v skrbi zase in za svoje premoženje sodeloval pri pokolju 6.000 Srbov. Te pripovedke nisem čul nikoli preje. Mi¬ slil sem vedno, da je bil nadškof po¬ slan v ječo brez pravega razloga v zvezi s preganjanjem vere. Začudil sem se, da je kljub temu, da je vedel, da bi z osvoboditvijo nadškofa razžalil vse Srbe, le bil pripravljen izpustiti ga pod pogojem, da bi slednji zapustil državo.. . Zakaj tako, sem se vprašal.” “Ko sem tako sedel v luksuzno o- premljenem stanovanj« maršala Tita in ga gledal odetega v prekrasno uni¬ formo, vsega prepletenega z zlatimi našivi in vrvicami, in ko sem se spom¬ nil na s krvjo poškropljeno pot, po kateri je gomazil do oblasti, sem si na tihem naslikal položaj, v katerem se nahaja in sem si dejal sam pri sebi: Raje sem siromašen najemnik siroma¬ šne kmetijice tam kje v Severni Karo¬ lini, kot pa to, kar je ta mož sedaj...” Glede preloma z Rusijo je poslanec C'ooley vedel povedati tole. Tito mu jo pripovedoval, kako je Rusija hotela vladati *nad vsem svetom, a da on te¬ ga ni maral. “Jaz zase ne verujem”, pravi posla¬ nec, “da bi se Tito kdaj mogel vrniti nazaj na vzhod, tudi če bi hotel. Izgu¬ bil bi glavo. Tito to predobro ve. Ne bo nikoli demokrat. On tudi nikoli ne sme pokazati, da je slab, ker bi bil to začetek njegove pogube. Titove bese¬ de name niso napravile vtisa, da je v čemerkoli odkritosrčen. Svoje mišlje¬ nje opiram na dokaze, ki jih imam iz mnogih virov in z lastnih opazovanj. . . Titov položaj je težak. Storil bo vse, da se ohrani pri življenju. Če bi se pa zgodilo, da ga ubijejo ali drugače zru¬ šijo ali da umre naravne smrti, nihče ne more reči, kaj se bo zgodilo v Ju¬ goslaviji. . O jugoslovanski vojski je poslanec Cooley dejal: “Kadar govorimo o jugoslovanskem vojak«, si ne smemo predstavljati ofi¬ cirja, ki je pravkar končal vojaško akademijo v West Pointu... Na zunaj — če smem biti odkrit — izgledajo ti vojaki kot skupina potepuhov. V stva¬ ri je to res vojska sužnjev. Vojaki morajo popravljati ceste in železniške proge tako, kot jih pri nas popravlja¬ jo robijaši. Vojaki so umazani, zane¬ marjeni. Toda, to ne pomeni, da niso pogumni in v boju neustrašni, kadar gre za obrambo domovine. Ali se bodo borili za Tita ali ne, kdo ve. Zdi se mi, da je z ozirom na vojsko, tveganje vredno poizkusa.” POMOČ DRUŽINAM V SLOVENIJI Rogata izbira paketov z vsemi potrebnimi živili in ostalimi koristnimi predmeti Zahtevajte cenike! — EUROPLATA POZOS 129-1. nadstropje BUENOS AIRES Santorin y Papeleria "SANTA JULI A” VICTOR MARTINEZ 39 — BUENOS AIRES Pisarniške potrebščine ZA DOM — ZA PISARNO — ZA ŠOLO! Podobe, križi, kipi, rožni venci, podobice, razglednice, albumi in še mnogo drugega v lepi izbiri dobite pri nas! Praktična in lepa darila za vsak okus po zmernih cenah! Mendoza MARIJANSKO SLAVJE NA CHALLAO Dne 13. maja smo se mendoški Slo¬ venci zbrali na naši romarski božji poti pod gorami na Challao pri Mariji Poma¬ gaj. Dopoldne smo imeli slov. mašo. Med opoldamskim okrepčilom je nasto¬ pil g. Janez Plahuta, ki je naučil sku¬ pinico deklic nekaj narodnih pesmi, da so jih podale ob ritmičnih vajah in ob- spremljavi kitare. Nato pa je g. Jože Zavodnik zapel sam nekatere pesmi v pozdrav bližnjim goram. Sledil je marijanski shod na prostem pred lurško votlino, kjer smo postavili tudi brezjansko podobo. Na sporedu je bilo petje, deklamacije in govorčki, ki so jih podajali zastopniki mož in fan¬ tov žena in deklet. Predsednik Društva Slovencev v Mendozi g. Rudi Hirscheg- ger pa je zmolil molitev škofa Rožmana k Mariji Pomagaj. Mrzel jesenski gorski dež je preprečil nameravano procesijo. V cerkvi smo i- meli sklepno pridigo, obnovitev posvetit¬ ve Brezmad, Marijinemu Srcu ter pe¬ te litanije, nakar smo se zadovoljni od¬ peljali domov. Organizacijo prireditve je izpeljala SFZ - Odsek Mendoza. Sodelovala pa je vsa naša skupnost, v duhu združena z rojaki, ki so ob istem času častili v Lu- janu Marijo, ki naj nam čuva vero in dom. Že tri kraljice imamo v Mendozi. Prva je kraljica športa, druga kraljica trgat¬ ve, 25. aprila pa je guverner province g. Blaž Brisoli okronal še kraljico dela. SFZ—Odsek Mendoza je v nedeljo, 29. aprila proslavila svojega zavetnika sv. Jurija Sestanek je bil prvič v no¬ vem lokalu v Guaymallenu. Doslej smo morali prositi za prostore po raznih farovžih, sedaj ga je pa dal na razpola¬ go g. Cvetko. Ponoči 2. maja smo čutili kratek po¬ tresni sunek. J. M. OBVESTILA Zemljišče v Misiones. V soboto dne 26. maja t. 1. ob 5. uri popoldne se bo v Slovenski pisarni na V. Martinez 50 vršila skupščina solastnikov zemljišča, kupljenega leta 1949. Posebnih pismenih vabil solastnikom ni mogoče pošiljati, ker naslovi mnogih niso znani. Skupšči¬ na bo sklepala ob kakršnikoli udeležbi polnoveljavno o končni razdelitvi zem¬ ljišča v naravi. Prizadete prosimo, da se' skupščine zanesljivo udeleže. Kdor osebno ne utegne priti, naj pošlje svo¬ jega zastopnika. — Uprava. “Moje mišljenje je, da bi Tito v pri¬ meru, da mu odbijemo pomoč, ne mog-el več nazaj k Stalinu. Tito bo morda odstranjen. Ako mu ne pomagamo, on svoje vojske ne bo mogel ohraniti pre¬ ko zime... Če me vprašate, ali bom glasoval za predlog, bom odgovoril, da sem pripravljen vporabiti Tita in vsa¬ kega drugega, če mi more pomagati, da rešujemo življenja naše ameriške mladine...” K II O .1 A š T V O Jože Praznik Cenjenim strankam sporočani, da sem se preselil in vse naprošam, da me obiskujete v novem lokalu CALLE VIEYTES 162 Banfield, FCNGR. ¥ Na dan 16. aprila zvečer je poslednjikrat utripnilo srce naše ljubljene, skrbne mame Ane KemSer. roj. Krkin Poslednje domovanje na ljubljanskem pokopališču Sv. Križa so ji pripravili 19. aprila. V božjem naročju, kamor so bile njene oči skozi 78 let zmerom uprte, naj za svoje žrtve in trpljenje uživa večno plačilo! Buenos Aires - Ljubljana - Maribor. žalujoči: Alfonz, Albina, France, Ana, Julij, Rudi, Ema in Jože, sinovi in hčerke ter zet, snahe, vnuki in vnukinje. DRUŠTVENI OGLASNIK DAROVALI SO Skupaj: „ 685.— V isti namen pa so darovali staro obleko, perilo in obutev gg. A. G. gospa Gomišček, Lebar Rudolf, Lernpl Vlado, Slovenci iz Miramara, Stupica Leon, Franc žužek. Društvo Slovencev v svojem imenu in ; v imenu beguncev, ki bodo teh darov in podpor deležni, izreka vsem daroval- | ceni iskreni: Bog plačaj! Slovenci, Slovenke! Spomnite se vsaj J z majhnim darom bolnih in onemoglih ! slovenskih beguncev v evropskih tabo- i riščih, ki nimajo nobenih izgledov na j emigracijo! Društvo Slovencev zanje sprejme vsak še tako majhen dar. SPREJME SE SOSTANOVALEC z zajtrkom v Lurdesu. Naslov v pi¬ sarni Društva Slovencev na Victor Martinez 50. CERKVENI OGLASNIK Slovenska procesija Sv. Rešnjega Te¬ lesa bo letos v nedeljo, 27. maja ob 10. uri dopoldne v Don Boseovem zavodu v Ramos Mejia. Najprej bo sv. maša, na¬ to pa procesija po vrtu pred zavodom. Oltarje za blagoslov pripravijo kakor lani po tom vrstnem redu: 1. San Mar¬ tin, 2. Lanus, 3. Ramos Mejia, 4. Bel- grano. Otroci naj pridejo v velikem šte¬ vilu k procesiji, da jim boste starši po¬ kazali, kaj smo imeli doma. Zlasti naj pridejo belooblečene deklice za potre- sanje cvetja. Učiteljstvo prosimo za spremstvo otrok. Fantje in dekleta v narodnih nošah naj prav tako pridejo, da bodo povzdignili slovesnost. V vsem se ravnajte po navodilih rediteljev. Pro¬ simo Vas, pomagajte pri ureditvi oltar¬ jev tudi s prispevki, da bodo čim lepši. Ko smo v Lujanu tako veličastno pro¬ slavili Marijo, počastimo z lepo proce¬ sijo tudi Kristusa v Sv. Resnem Telesu. Red procesije: 1. Križ. 2. Otroci. 3. Moški. 4. Narodne noše. 5. Pevci. 6. Du¬ hovščina z Najsvetejšim. 7. Odbor Dru¬ štva Slovencev. Odbor in člani SKS-A. 9. Žene in dekleta. Dohod: Iz postaje Liniers in Ramos Mejia vozi kolektiv 196 mimo Don Boscovega zavoda. Na Belgranu v nedeljo 27. maja ne bo službe božje za Slovence. Tradicio¬ nalno romanje starih in novih sloven¬ skih naseljencev v LURDES bo letos v nedeljo 24. junija. Verouk za slovenske otroke se bo to nedeljo spet redno vršil. VZAJEMNO SODELOVANJE STANOV edino more roditi uspehe. Počastitev papeških okrožnic v nedeljo 20. maja 1951. IŠČEM MIZARJE, ki znajo delati na splošno v tej obrti, ali pa samo stavbeno. ** M I F A ” FERNANDO MARTINČIČ Calle Pieres 1261 — Capital ČASA B0YU OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 1/2 kvadre Cabildo 2300 Nudimo veliko izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, avtomatične in an- timagnetične, najmodernejših oblik in vse z garancijo. Nakit najmodernejše izdelave — svetinjice zlate 18 krt po izredno ugodnih cenah. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO. Našim strankam nudimo tudi možnost odplačevanja na obroke. (Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338, 1. nadstr. dto. 5.) Imprenta "Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644 GANGALLO 439, Oficina 902 66 TRANS1TO 99 T. E. 3 4-9185 E URADNE URE: OD 9. DO NCOMIENDAS INTERNACIONALE* za Montevideo: 18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRO POSTAL CALLE ANDES 1202 Ta c 2 kg svinjskege masti 3 konserve govejega mesa 1 steklenica mesnega izvlečka 1 konserva paradižnikove mezge No. 10.$ 58— 1 kg surove kave Santos 2 kg sladkorja 1,5 kg riža N*. 12.$ 58— 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) 2 konservi z govedino 1 steklenica mesnega izvlečka n i k razveljavlja No. 13.$ 65— 1 kg prekajene slanine 1 kg svinjske masti ' 2 kg čebelnega medu vse dosedanje e No. 22.J 90— 2 kg Santos kave v zrnju 1,5 kg sladkorja 1 kg riža No. 23.$ 95 3 kg moke 3 kg sladkorja 2 kg čebelnega medu 400 g dišav No. 26.$ 105— 1 kg Santos kave v zrnju 2 kg sladkorja 2 kg svinjske masti 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) Vz kg marmelade No. 27.$ us.— T konserva z govejim jezikom 1140 g) 1 kg slanine 2 kg svinjske masti 1 kg riža 1 kg čebelnega medu 1 kg sladkorja Vz kg kakaa n i k e. No. 30.$ 180— 1 kg Santos kave v zrnju 1 kg sladkorja 1 kg marmelade 1 kg čistega čebelnega medu 1 kg svinjske masti 1 kg prekajene slanine 1,14 kg govejega jezika 1 steklenica (100 g) mesnega izvlečka 1 manjša konserva s svinino 250 g angleškega kakaa 200 g Ceylon čaja 400 g izbranih dišav 1 kg surove kave 1 kg kakaa Vz kg čaja