/Primrs!" Št. 224 (15.952) leto LIH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati" T maja 1945, njegov predh^ DNEVNIK pa 26 -nad Cp'1"' Q':r 709» fv:'N PRIMA* 1 smeti c s italx - ffiSSsS SOBOTA, 20. SEPTEMBRA »97 KARTO srt. Krst - I t i. 040 - 252430 Ka\ 040 - 252390 Luksuz, M si ga ne morejo privoščiti Vojmir Tavčar Po včerajšnjem dnevu je predsednik vlade Romano Prodi zadihal nekoliko bolj sproščeno. Napetost v vladnem zavezništvu, ki se je v zadnjih tednih stalno stopnjevala, je nekoliko popustila. K temu je v največji meri prispeval jutranji pogovor med tajnikom Demokratične stranke levice Mas-simo D’Alemo in voditeljem Stranke komunistične prenove Faustom Bertinottijem. Voditelja obeh levih strank vladnega zavezništva sta po nekaj dneh polemik na daljavo sklenila, da se pogovorita na štiri oči. Neposredni dialog je prispeval k popuščanju napetosti. Ne eden ne drugi ni hotel povedati novinarjem ničesar 0 vsebini pogovora, toda vzdušje je bilo mirnejše. »To je dan dialoga in ne polemik,« je zvečer izjavil D’Alema in tudi ton Berti-nottijevih izjav je bil manj oster, četudi je voditelj komunistov povedal, da je razlika med SKP in vlado Se velika. In o tem priča tudi dejstvo, da so se izvedenci Oljke in SKP, ki so se sesli ob tehničnem omizju, da bi se pogovoriti . o zakonskem predlogu za spodbujanje zaposlovanja, razšli, ne da bi našli skupnega imenovalca. Tudi četrtkov večerni Pogovor med premieram Romanom Prodijem in sindikati ni prispeval - če naj verjamemo govoricam ' k napredku pogajanja o reformi socialne države. Nasprotno vzdušje naj se celo nekoliko ohladilo, najbrž zaradi zahteve vlade, da se pohiti z dogovarjanjem, ker je pred durmi finančni zakon. Vzdušje v vladnih krogih je kljub temu bolj optimistično, kot v prejšnjih dneh, čeprav se vsi zavedajo, da je reforma socialne države zelo trd °reh in da napetosti, ki so se nekoliko umirile, lahko spet bruhnejo na dan. Prav tako jasno pa je vsem, naj bo njihova ocena o reformi vvelfara Pozitivna ati odklonilna, da je Italija samo lučaj od cilja, ki si ga je zastavila, niorebitno vladno krizo Pa ne bi plačala samo z izključitvijo iz Evrope, ampak z nezaupanjem finančnih trgov in gospodarskimi težavami, kar bi imelo najhujse posledice predvsem za najbolj izpostavljene družbene sloje. Kriza je »luksus«, ki si ga leva sredina sedaj najbrž ne more privoščiti. Tudi zaradi tega je prisiljena iskati skupen imenovalec. ITALIJA / ROMANO PRODI-SE JE SESTAL Z VODITELJEM OPOZICIJE SILVIOM BERLUSCONIJEM S srečanjem 0’Alema - Bertinotti delno popustila napetost v večini Froncesco Cossiga razburkal vode v Kartelu - Danes shoda proti secesiji SKUPNA IZJAVA SKGZ IN SSO Dežela naj pospeši izplačevanje prispevkov Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza sta izdala skupno izjavo, s katero opozarjata na že nevzdržno finančno stanje marsikatere organizacije slovenske narodnostne skupnosti. Deželna uprava nakazuje prispevke iz zakona za obmejna območja 46/91 s kroničnimi zamudami. Dovolj je povedati, da ni Se izplačala že odobrenih prispevkov za leto 1996. Posebno težavno je stanje periodičnega tiska, saj so podpore ustavljene že četrto leto zapored. Na to sta s pismi in članki ter osebnimi posegi opozoriti že obe krovni organizaciji. Interpelacijo je vložil tudi podpredsednik deželnega sveta MiloS Budin predsedniku Cra-deiju, doslej pa Se ni prejel nobenega odgovora. Pred kratkim je bilo rešeno vprašanje priziva, ki je oviralo izplači- la, zaradi česar je bilo pričakovati, da bodo pristojni uradi vse mehanizme in že odobrena sredstva takoj nakazali. Birokracija pa je Se enkrat pokazala svojo neobčutljivost do potrebe civilne družbe, v službi katere naj bi delovala. Deželni uradi so le sporočili, da bodo v kratkem nakazana sredstva za leto 1994, medtem ko bodo prispevki za leto 1995, 96 in 97 izplačani prihodnje leto. Tega si ne moremo dovoliti! SKGZ in SSO si pričakujeta odločen poseg deželne vlade in političnih sil, da se dokončno reši to nesprejemljivo stanje. Poleg tega krovni organizaciji že preučujeta možnosti nadaljnjih javnih pobud v bran prizadetih subjektov. Slovenska kultumo-gospodarska zveza Svet slovenskih organizacij Trst, 19. septembra 1997 Posvet v Trentu naglasil bistveno vlogo manjšin za dežele s posebnim statutom TRENTO - Manjšine so prava osnova, na kateri slonijo posebni statuti dežel Doline Aoste, Tri-dentinske-Južne Tirolske oz. avtonomnih pokrajin Trento in Bočen ter Fur-lanije-Julijske krajine. Zaščita manjšin torej ne predstavlja samo načelne dolžnosti civilizirane družbe, pač pa tudi kok- retno sredstvo, s katerim zagotoviti avtonomijo in s tem večje zakonodajne in finančne pristojnosti krajevnih uprav. Na podlagi načel, o katerih so se dogovorili na dvodnevnem zasedanju predsedstev izvoljenih svetov omenjenih dežel in pokrajin (Furlanijo-Julijsko krajino je zastopal pod- predsednik sveta Miloš Budin), bodo v kratkem odobriti skupno deklaracijo dežel alpskega loka z jezikovnimi manjšinami. Na srečanju so negativno ocenili predlog dvodomne komisije, da bi vse dežele lahko postale - dežele s posebnim statutom. Na 3. strani RIM - Za vladno zavezništvo je bil včerajšnji dan pogovorov in razčiščevanj, ki je obrodil vsaj prvi sad. Napeotst v večini je po tednih polemik popustila, čeprav problem reforme socialne države ni bil rešen in bo zahteval še veliko dela. K pomiritvi duhov je v največji meri prispeval včerajšnji nepričakovan pogovor med tajnikom DSL Massimo D’Alemo in voditeljek SKP Faustom Bertinottijem. Premier Romano Prodi pa se je sestal z voditeljem opozicije Silviom Berlusconijem, toda šlo je bolj za vljudnostno kot resnično vsebinsko srečanje. Vode Kartela svoboščin je razburkal nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga z intervjujem turinskemu časopisu La Stampa o izgradnji novega sredinskega pola . Predvsem so predlog pozitivno oceniti vsi »naslovniki« Cossigo-vega poziva o novem političnem, ne zgolj volilnem povezovanju. Večina je tudi razumela poziv kot napad na Berlusconijevo vodilno vlogo. V Milanu in Benetkah je medtem vse pripravljeno za današnja shoda proti odcepitvi, ki ju je organizirala enotna sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL. V Milanu bosta govorila tajnik UIL Pietro Larizza in tajnik CGIL Sergo Coffera-ti, v Benetkah pa tajnik CISL Sergio D’Antoni. Prireditelji pričakujejo milijon udeležencev. Na 2. strani VELIKA BRITANIJA / OB NIZKI VOLILNI UDELEŽBI V VValesu tesno zmagal »da« na referendumu o skupščini Avtonomijo podprlo 50,3 %, proti pa 49,7 % volilcev LONDON - Valižani so na četrtkovem referendumu podprli zamisel o lastni skupščini, ki pa bo imela precej manjše pristojnosti od škotskega parlamenta, saj ne bo imela zakonodajne oblasti, temveč le možnost popravkov k vsedržavnim zakonom. Omejeno avtonomijo je podprlo 50,3 odstotka volilcev, proti pa je bilo 49,7 odstotka, kar pomeni, da je »da« zmagal le z 0,3 odstotka razlike. Se bolj jasna je tesna zmaga, če primerjamo doblejene glasove. Za skupščino je volilo 559.419 volilcev, proti jih je bilo 552.698, tako da je razlika samo 6.721 glasov. To pomeni, da je bila volilna udeležba zelo nizka. Referenduma se je udeležilo le kakih 50 odstotkov od 2,2 milijona volilnih upravičencev. Kljub tesni zmagi je britanski laburistični premier Tony Blair »zadovoljen, ker se je ljudstvo VValesa odločilo za ”da“«. Na 11. strani Vajgl na Dunaju o manjšinah in Krškem DUNAJ - Državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl se je na Dunaju včeraj sestal z avstrijsko kolegico Benito Ferrero-VValdner. Glavne teme pogovora so bile približevanje Slovenije EU in širitev zveze Nato. Avstrijska stran je sprožila tudi vprašanje nemškogovo-rečih državljanov Slovenije in vprašanje o nadaljnji usodi jedrske elektrarne Krško. V zvezi z slovensko manjšino na Koroškem in Štajerskem pa je Vajgl menil, da mora ta dvigniti svoj glas, prav tako pa mora biti uslišana. »Manjšine bi nas morale zbliževati, ne pa ustvarjati novih težav,« je dodal. Nekatera odprta vprašanja pa je kljub temu treba rešiti. Wald-nerjeva je poudarila nujnost »kooperativne usmeritve pri uresničevanju pravic slovenske manjšine v Avstriji« in dodala, da se želi avstrijska vlada konstruktivno približati slovenski manjšini. (STA) Gorica: knjiga Lope Bratuž GORICA - Medsebojno poznavanje je pogoj za sožitje. S to zavestjo je prof. Lojzka Bratuž svojo knjigo o Gorici v slovenski literaturi prevedla in ponudila italijanski javnosti. Prevod je izšel pri Goriški Mohorjevi in so ga včeraj predstavili v nabito polni predavalnici Državne knjižnice v Gorici. Na 13. strani Projekt Futura korak naprej TRST - V gledališču Miela je bila sinoči javna predstavitev prvega ciganskega dokumenta za Trst prihodnosti - Trie-ste Futura. Srečanje je potrdilo glavno novost za Trst: da so stanovske organizacije samostojnega dela dosegle še do pred kratkim neuresničljivo enotnost, okrog katere se zdaj hitro spleta tudi enotnost vsega mesta. Na 7. strani Danes v Primorskem dnevniku Skepsa in previdnost Zaradi dosedanjih nič kaj spodbudnih izkušenj je tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec previden in skeptičen ob predlogu o mednarodnem parku na Krasu. Stran 6 Glasbeni poklon Bellomiju Zmagovalec natečaja, ki ga je v spomin na tržaškega škofa razpisala skupina Gallus Consort, je tržaški skladatelj Marco Podda. Njegovo skladbo bodo prvič izvedli jutri, na prvem od letošnjih repentabrskih glasbenih popoldnevih. Stran 10 Bombni atentat v Mostarju Predsinočnjim je pred osrednjo policijsko postajo v zahodnem, hrvaškem, Mostarju eksplodiral z razstrelivom napolnjen avtomobil, ki pa ni terjal človeških življenj, le ranjene in ogromno gmotno škodo. Stran 11 Pobratenje Doberdob-Bled Zupana občin Doberdob in Bled sta se srečala in dala pobudo, da bi prišlo do pobratenja med občinama. Stran 13 Jadran NTKB v finalu Košarkarji Jadrana NTKB so se z zmago nad Portorožem uvrstili v finale turnirja NTKB v Dolini. Strani? Dobrodošli ob sobotah! nuovabancadicreditoditrieste BCTKB nova tržaška kreditna banka Grm EU BANCA H ANTOftiANA POPOLARE VENETA FilicilcK nsi Ctpicriirižili Mairodlna ulica 42, tel. 040/2158000 Odprti tudi ob sobotah od 9J0 do 13.00 RIM / VRTINEC SREČANJ O REFORMI SOCIALNE DR2AVE Prodi z Berlusconijem, Dilema z Berlinotlijem Napetost v vladnem zavezništvu je včeraj nekoliko popustila Prodi in Berlusconi med včerajšnjim srečanjem (Ap) RIM - Predsednik vlade Romano Prodi in tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema sta se moCno angažirala, da bi pripeljala v varni pristan dogovora o reformi socialne države vladno ladjico, ki jo Se premetavajo valovi napetosti v vladni koaliciji in soočanja s sindikati. Massimo D’Alema se je včeraj zjutraj nepričakovano srečal s tajnikom Stranke komunistične prenove Faustom Bertinottijem, Prodi, ki se je v četrtek zvečer ob vmitki v Rim pogovoril s tajniki sindikalnih konfederacij Cofferatijem, D’Antonijem in Larizzo, se je včeraj sestal z voditeljem opozicije Silviom Berlusconijem. Po tem vrtincu srečanj se dialog nadaljuje. »To je dan pogovorov in ne polemik,« je povedal DAlema zvečer v Reggio Emilii in Berlusconi je po enournem pogovoru s premierom dejal, da po njegovem mnenju bo večinsko zavezništvo našlo skupni jezik, čeprav je po njegovi oceni nevarno, da bo za dogovor žrtvovalo nekatere interese celotne državne skupnosti. Toda večerno tehnično soočanje izvedencev večine, ki so soočili svoje poglede o ukrepih za spodbujanje zaposlovanja, ni obrodilo pričakovanih sadov. Predstavniki Oljke in SKP so se razšli, ne da bi se dogovorili o skupnih ukrepih. »Razdalja med nami in vlado je Se zelo velika,« je izjavil vodja komunistov Bertinotti, izvedenec DSL Alfiero Grandi pa obžaloval »zamujeno priložnost«. Partija na italijanski politicno-sindikalni šahovnici je zelo zapletena, Čeprav se zdi, da so včerajšnji pogovori prispevali k temu, da je napetost nekoliko popustila vsaj v vladnem zavezništvu. Tajnik LS Franco Marini je menil, da je dogovor možen, prav zato je pozval vse k umirjenosti, saj »vojne lahko uidejo z vajeti«. Dogovor očitno še ni za vogalom, o čemer priča tudi dejstvo, da se je premier Romano Prodi skupaj s podtajnikom En-ricom Michelijem pred pogovorom z Berlusconijem povzpel na Kvirinal na pogovor s predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scalfarom. O vsebini včerajšnjih srečanj je pranicnilo bore malo. Zgovornejši je bil samo Berlusconi, ki je novinarjem povedal vtis, da bo nazadnje večina našla skupen jezik. Dodal je, da mu premier ni nakazal svojih načrtov za reformo vvelfara, ker so pogajanja Se v teku. Zato Kartel Čaka, da bo vlada orisala svoj predlog, preden bo zavzel dokončno stališče. Nezaupljivost desne sredine je precejšnja, kot kaže namig, da bo za dogovor vlada žrtvovala interese državne skupnosti, toda Berlusconi napoveduje razumno opozicijo. Zelo malo se je zvedelo tudi o četrtkovem srečanju med Prodijem in sindikati. Po nekaterih nepotrjenih novicah pa naj bi pogovor vsekakor ne prispeval k hitrejšemu dogovoru, nasprotno vzdušje naj bi se nekoliko ohladilo. Dialog se bo nadaljeval v četrtek, ko bodo sindikati v palači Chigi, tokrat uradno, da jim premier in gospodarski ministri orišejo smernice finančnega zakona. »Naslovniki« ugodno odgovorili na Cossigov poziv RIM - Kot je bilo pričakovati, so izjave nekdanjega predsednika Francesca Cossige, ki jih je včeraj objavil turinski dnevnik La Stampa, izzvale vrsto komentarjev. Po daljšem obdobju nastopanja v drugi vrsti, se je namreč Cossiga s pozivi o izgradnji novega političnega centra v Italiji, spet postavil pod žaromete. Njegov poziv velja predvsem katoličanom oz. elanom bivše krščanske demokracije, vendar pa bi se lahko v zamišljeno riformistično stranko po Cossigovem vzorcu vključili tudi liberalci, republikanci in socialisti, ki pa niso vezani na marksistično teorijo. Glede na odziv je Cossiga pravilno izbral Cas, saj vsi bolj ah manj poklicani soglašajo z zamislijo. Enako.kot bivši predsednik države tudi kritizirajo bipolarni sistem, ki se je uveljavil v državi. Cossiga je kot primer, po katerem bi se rad zgledoval, navedel Gi-scardovo izkušnjo v Franciji, ker je po njegovi oceni pomebno, da je zavezništvo pohtično in ne samo volilno. Takšna široko zasnovana koalicija pa bi se lahko povezala s Finijevim Nacionalnim zavezništvom. In konCno je Cossiga še dejal, da bi bil pripra- vljen prevzeti vodilno vlogo v novem gibanju. Iz vsega tega je velika večina politikov, katerim je bil posredno ali neposredno naslovljen poziv, sklepala, da Cossiga ostro nasprotuje vse večji moči ETAleme v Oljki, v konkretnem pa napada predvsem Pol svoboščin in v prvi osebi Berlusconija. Francesco D’Onofrio (KDC) je izjavil, da je Cossigov poziv skoraj ultimat Berlusconiju, naj sproži sredinsko li-beraldemokratsko federacijo. Public Fiori (NZ) pa je rekel, da je Berlusconijeva doba mimo in da bi moral Cossiga postati novi desnosredinski lider. Samo Giuseppe Pisanu, načelnik poslanske skupine gibanja Forza Italia, je Cossigov predlog ocenil za dopolnitev, ne pa za kontra-pozicijo Berlusconijevih stališč. S Cossigovimi stališči soglaša Adolfo Uršo, glasnik NZ, medtem ko Ugo Intini (PS) zavrača zadnji del, in sicer povezovanje z NZ. Za Maria Segnija je pomembna ustanovitev velikega katolisko-lai-Cnega centra, ker bi zaustavil prodor D’Aleme, za Follinija (KDC) pa je Cossigov predlog razveseljiva novost za vse de-sno-sredinsko orientirane volivce. SINDIKAT / ODGOVOR LIGI V Milanu in Benetkah shoda sindikatov proti secesiji MILAN, BENETKE - Italijanski delavci, združeni v sindikalnih organizacijah CGIL, CISL, UIL bodo danes na shodih v Milanu in v Benetkah izrekli svoj mogoCni »Ne« odcepitvi Padanije, s katero že več kot eno leto grozi vodja Severne lige Um-berto Bossi. Delavstvo pa ne bo samo. Z njim bodo po ulicah poraka-li župani številnih itab-janskih mest, najvidnejši politični predstavniki z vrst večine in opozicije, znani kulturniki, pevci in igralci. Prav na predvečer prvih pouličnih shodov, s katerima se bo Italija zoperstavila težnji po secesiji, pa je spet prišlo do nevarnega izbruha nasilja proti sindikatom, katerega žrtvi sta bili dve sindikalistki CGIL iz Vare-seja. Ženski sta, potem ko sta zapustili sindikalni sedež, stopili v avtomobil. Med postankom pred enim od semaforjev je moški iz bližnjega avtomobila začel z drogom udrihati po njihovem vozilu in razbil šipo, zatem pa se je oddaljil. Eno od sindikalistk so morali prepeljati v bolnišnico: bolehala je na srcu in nasilni dogodek jo je močno prizadel. Pokrajinski tajnik CGIL je izbruh nasilja ostro obsodil, omenil pa je, da je bilo to mogoče, ker so oblasti doslej preveč podcenjevale odcepitvene proglase Severne lige. Spomnil je, da so pred dnevi »neznanci« z govnom pomazali vhod v sindikalni sedež in pustili napis, ki je poveličeval Padani-jo. Nekdanji notranji minister in »začasni premier« padanske vlade Roberto Maroni pa je včeraj demantiral, da bi bil izbruh proti sindikalistkama delo privržencev Bossi j eve stranke, kot bi to želela prikazati večina. Severna liga je včeraj tudi naznanila, da ne bo v Milanu in v Benetkah priredila nobenih manifestacij, da bi je ne obtožili izzivanja. Priprave na današnja shoda so se včeraj nadaljevala z vso paro. V Milanu bosta tako govorila tajnik UIL Pie-tro Larizza in tajnik CGIL Sergio Cofferati, v Benetkah pa bo množici spregovoril Sergio D’Antoni. Shod bo na otoku SanVElena, ker župan Cacciari ni izdal dovoljenja za shod na osrednjem Trgu sv. Marka. Shoda v Milanu se bodo med drugimi udeležili Bertinotti,, Mussi, Carniti in Bi-anchi, v Benetkah pa D’Alema, Folena, Ma-stella in Cossutta. Prisotni bodo tudi nekateri znani obrazi italijanskega gledališča in lahke glasbe: Claudio Ba-glioni, Fabrizio De Andre, Carla Fracci, Franca Rame, Gigi Pro-ietti, Carla Fracci in drugi. Po predvidevanjih naj bi se shodov udeležil milijon ljudi, med katerimi naj bi bilo tudi 5 tisoč delavcev iz Furlanije-Julijske krajine. NOVICE BOLOGNA / ZLOČINA JE OBTOŽEN MLAD BOLONJCAN Pannella obsojen zaradi razdajanja hašiša RIM - Rimsko kazensko sodišče je vCeraj obsodilo voditelja radikalcev marca Pannello zaradi razdajanja hašiša. Sodni senat je Pannelli prisodil 4 mesece zapora (nato ga nadomestil z osmimi meseci nadzorovane prostosti) in dva milijona lir globe. Senat ni pogojno preklical kazni, ker je bil Pannella že obsojen v preteklosti zaradi podobnih kaznivih dejanj. Marc o Pannella je skupaj z nekaterimi somišljeniki delil lahko mamilo 27. junija 1995 na boljšjem v četrti Porta Portese v Rimu. Z razdajanjem hašiša je protestiral proti zakonu, ki prepoveduje prosto prodajo lahkih mamil. Pannella je zato ocenil razsodbo rimskih sodnikov kot zelo resno in v skladu z zakoni in sodnemu senatu priznal, da se ni izmikal svojim odgovornostim. ■ Zdravstvo: šest aretacij v Milanu MILAN - V okviru preiskave o domnevnih zlorabah prof. Giuseppeja Poggija Longostrevija, ki je po oceni preiskovalcev ogoljufal zdravstvo za nekaj milijard lir, je policija včeraj na ukaz milanskega sodstva aretirala Se bivšega izrednega komisarja milanske zdravstvene enote 41 Danteja Giulianija (zaradi starosti sdo mu priznali hišni pripor), tri funkcionarje zdravstvene službe, bivšega podoficirja finančnih stražnikov in bivšega uslužbenca finančnega ministrstva. V okviru preiskave o zlorabah Poggija Lonstre-vija je bil aretiran ducat ljudi. Vsi so obtoženi goljufije in drugih kazenskih dejanj. V spanju presenetil Sevemoalričane: dva je umoril, druga dva sta se rešila Policija domneva, da gre za obračunavanje - Umora Bolonjčan ni priznal BOLOGNA - Spali so v sobici ob garaži, na zanemarjenih in umazanih žimnicah, ko je vstopil neznanec in začel streljati: vsakega je pomeril v glavo, na mestu je ubil 33-letnega Alžirca, 29-letni MaroCan je ranam podlegel kasneje, neki njegov rojak je imel srečo, krogla ga je le oplazila, četrti Severnoafričan pa je ostal nepoškodovan, morilec ga je povsem zgrešil. Do zločinskega napada je prišlo vCeraj pozno ponoči v podzemni občinski garaži, ki je na področju z zgovornim imenom; »Be-stial market«. Alarm je sprožil neki Alžirec, ki je spal v parku nad garažo. Ko je slišal streljanje, je s svojim mobitelom poklical na 113. Policija je včeraj ustavila nekega 21-letnega Bo- lonjčana (znane so le začetnice, F.D.C.), zasvojenca z mamili in manjšega prestopnika: obtožujejo ga umora in poskusa umora. Agenti domnevajo, da je šlo obračunavanje, ki je morda povezano s prekupčevanjem z mamili ali pa s krajo, katere žrtev je bil mladi Bolonjčan. Priznal naj bi, da je Četverico tujcev bežno poznal, pred nekaj dnevi naj bi mu bili ukradli mobitel in uro, umor pa naj bi zanikal. Eden od njegovih sorodnikov je povedal, da je bil fant ob uri umora doma, pod vplivom mamil, in da ne bi zmogel izpeljati tako krute in premišljene zasede. Dogodek je v mestu sprožil žolčne polemike, saj desnica obtožuje župana brezbrižnosti. Turška mafija izkorišča prihod izseljencev v Italijo RIM - Med svojim zadnjim obiskom v Trstu je zgodovinski voditelj palermskega poola sodnikov Anto-nino Caponnetto opozoril na nevarnost turške mafije, ki postaja vse bolj nevarna in vse bolj prisotna na evropskem prizorišču. Včeraj predstavljeni dosje z naslovom Biznis in smrt, ki ga je objavila revija Narco-mafie le potrjuje njegove domneve. V dosjeju je zapisano, da predstavlja turška mafija pravi holding, ki trguje z modernimi sužnji. Ti sužnji niso nic drugega kot izseljenci, ki želijo pribežati iz revnih azijskih in afriških držav v bogato Evropo. Mafija razpolaga s svojo floto, z večjimi in manjšimi ladjami, ki ji služijo za prevoz izseljencev. Zbirna centra naj bi bila Istanbul in Atene, iz katerih odplujejo ladje in druga plovila pro- ti italijanskim obalam, ki so za tak posel sedaj še najbolj »primerne«. Mafijci so se odločili za prevoz z večjimi ladjami, ker jim zagotavljajo večje zaslužke. Poslužujejo se sledečega postopka: na tržišču kupijo skoraj dotrajano ladjo za smešno nizko vsoto 85 milijonov lir, nanjo na-krcajo od 300 do 400 ljudi, ki morajo prevoz drago plačati (povprečno od 6 do 7 milijonov lir). Vsak prevoz jim navrže skoraj 2 milijardi lir. Ob takem zaslužku je riziko, da bi izgubili ladjo, povsem zanemarljiv, saj lahko takoj kupijo drugo. Prevoz beguncev izkoriščajo tudi za tihotapljenje mamila, kot se je izkazalo v začetku avgusta: skupini Kurdov so izročili nahrbtnike polne heroina, medtem ko so pribežniki mislili, da so jih preskrbeli s hrano. Prednosti dežel s posebnim statutom slonijo na upoštevanju prisotnosti in vloge manjšin Dvodnevni posvet o manjšinah seje odvil v Dvorani zarje v palači Trentini, kjer je sedež predsedstva avtonomne pokrajine Trento. TRENTO - Dvodnevno zasedanje najvišjih predstavnikov svetov dežel s posebnim statutom oz. avtonomnih pokrajin alpskega loka z jezikovnimi manjšinami se je zaključilo z bistveno ugotovitvijo, da je prisotnost avtohtonih manjšinskih skupnosti temeljnega pomena za sam avtonomni status teh dežel in pokrajin, obenem pa tudi, da si morajo te uprave same prizadevati za uveljavljanje principov zaščite in ovrednotenja manjšin, saj bi sicer odpadel sam predpogoj za status posebnosti in torej za ugodnosti v odnosu do osrednjega državnega aparata, ki jih posebni statuti dodeljujejo Dolini Aoste, Tridentinski-Južni Tirolski oz. avtonomnima pokrajinama Trento in Bočen ter Furlani j i-Julijski krajini. V procesu ustavne reforme, ki je v teku v parlamentarni dvodo-uun komisiji, je treba ohraniti in še bolj izluščiti ta načela. V včerajšnjih govornikih je sicer prevladovala zaskrbljenost glede besedila člena 58, ki ga je predvčerajšnjim objavila dvodomna komisija, in v katerem sicer potrjujejo obstoj 5 dežel s posebnim statutom (treh dežel alpskega loka, Sicilije in Sardinije), vendar predvidevajo možnost nastanka novih dežel s tovrstnim statusom oz. izničujejo sam po-jUen posebnosti s tem, da jo dodelujejo vsem deželam. Na včerajšnjem zaključnem delu zasedanja o tnanjšinah v deželah alpskega loka so poročali Predsednik pokrajine Trento Carlo Andreotti ter poslanca Luciano Ca-Veri iz Doline Aoste in Si- egfried Brugger iz Južne Tirolske. Tridentinski predsednik Andreotti je izrazil pričakovanje, da bo dvodomna komisija zagotovila federa-listično reformo države, v okviru katere naj obdržijo posebnosti in avtonomije in priznajo jezikovne manjšine. Za Andreottija, ki je pred dnevi odstopil zaradi notranjih nesoglasij večine, predstavljajo manjšine »izreden človeški in kulturni resurz, pa tudi pomembno družbeno in demokratično vprašanje, ki lahko privede, če ni primerne pozornosti, do mo-Cnioh napetosti in proble- mov za samo sožitje.« Tridentinska pokrajina je v zadnjem obdobju nekako »odkrila« svoje manjšine -Ladince ter staro-nemško govoreče prebivalce - in jim pričela posvečati precejšnjo pozornost tudi glede na svoje velike finančne zmogljivosti, ki ji izvirajo ravno iz statusa avtonomne pokrajine. Kaj bi se zgodilo, če bi se dežela razdelila na dva dela in bi Tridentinci bili odrezani od posebnega statusa, ki jim doslej izvira predvsem iz povezave z Južno Tirolsko? O tem teče razprava, večkrat tudi ostra, v dolini Adiže, v Trentu kot tudi v Bocnu, kjer se postavlja tudi drugo vprašanje in sicer problem odnosa med manjšino in večino: italijanskemu predsedniku bo-censkega pokrajinskega sveta Umbertu Montefiori-ju je včeraj nemški južnoti-rolski poslanec Brugger oporekal, da bi bilo italijansko prebivalstvo manjšinsko, čeprav je z demografskega vidika res manj številno od nemškega. Posl. Brugger je v okviru razmišljanja o avtonomiji in manjšinah ter o uveljavljanju njihovih pravic »v posebno ugodnem trenutku na vsedržavni in evropski ravni« predlagal ustanovitev koordinacijske skupine med poslanci manjšin, stalne konference svetov in vlad dežel s posebnim statutom oz. avtonomnih pokrajin ter skupne tehnično-legalne strukture za odnose z Rimom in Brusljem, pa tudi za reševanje problemov, s katerimi se spoprijemajo krajevne uprave. Aostanski poslanec Ca-veri pa je izhajal iz »nenapadalnega nacionalizma manjšine«, orisal je prispodobo manjšinskih in regio-nalističnih »Liliputanov proti centralnemu Leviata-nu« in naglasil evropsko perspektivo uveljavljanja manjšinskih pravic. V zvezi s procesom ustavne reforme pa je podčrtal, da bi bilo treba premostiti načelno in v bistvu prazno izjavo o manjšinah iz 6. člena sedanje ustave, in eksplicitno zagotoviti uveljavljanje pravic v drugem, prenovljenem delu ustave, in sicer v povezavi z avtonomijo dežel in pokrajin s posebnim statutom. Posl. Cave-ri se je zavzel za nekakšno »manjšinsko lobiranje«, ki naj na podlagi različnih izkušenj uveljavlja na vsedržavni in evropski ravni pravice avtohtonih manjšin in raznih jezikovnih skupnosti, (sp) Smernice skupne izjave KonCne izjave o namenih sicer niso podpisali, pac pa so se domenili za smernice dokumenta, ki ga bodo odobrih deželni oz. pokrajinski sveti. Varovanje manjšin predstavlja zgodovinsko, kulturno in pravno najpo1 membnejši element, so soglasno ugotovili, na katerem temelji posebnost deželnih ureditev, in zato mora zakonodajalec potrditi ustavno načelo o varovanju manjšin in izoblikovati na ustavni ravni načela zaščite v jezikovnem in kulturnem oziru in z vidika ukrepov v podporo prebivalstva. Tudi zakonodaja dežel in pokrajin mora priznati, zaščititi in podpreti manjšino na vseh področjih družbenega življenja, še posebej pa glede rabe jezika v javnosti, podpiranja in krepitve kulture ter zgodovinskih in umetnostnih tradicij, izobraževanja, vključevanja v svet dela, dostopa v javne službe ter v druge gospodarske in socialne možnosti. Upoštevati gre tudi nove možnosti, ki jih odpira Evropska unija, je omenjeno med zaključki srečanja, ki jih bodo objavili v kratkem. IZJAVI / MNENJI DVEH UDELEŽENCEV ZASEDANJA V TRENTU Caveri in Budin o srečanju in o reformi ustave O zasedanju dežel alpskega loka glede nianjšin, pa tudi o osnutku novega usta-vnega določila glede deželne ureditve prenovljene Italije smo vprašali za mnenje dva od udeležencev srečanja: poslan-ca iz Doline Aoste Luciana Caverija in Podpredsednika deželnega sveta Furla-nije-Julijske krajine Miloša Budina. Za Caverija je iz srečanja izšla potreba Po sodelovanju med deželami, in bi bilo treba prenesti na dežele s posebnim statutom izkušnjo poslancev mešane skupine in vsakodnevno sodelovanje med predstavniki francoske, nemške in ladin-ske skupnosti. »Sodelujemo tudi z dru-gfrni poslanci dežel alpskega loka, tudi iz Furlanije-Julijske krajine, z izjemo poslancev skrajne desnice. Mi dobro sodelujemo, dežele pa ne sledijo vedno temu Zgledu. Posl. Brugger je predlagal skupno komisijo, ki naj se ukvarja z zakonskimi vprašanji manjšin, za kar ni potrebna ogromna struktura, pac pa po ena oseba iz vsake dežele, ki naj sledi vsedržavni in evropski zakonodaji, ki naj posreduje različne rešitve glede urbanistike, mleka, pogozdovanja itd. Torej resno Pretakanje izkušenj, ki je lahko koristno vsem.« Drugi pomembni rezultat srečanja je Za posl. Caverija skupna ugotovitev, da )e treba stremeti tudi glede manjšin k Uveljavljanju evropskih določil: »Danes samo Južni Tirolci uživajo pravo zaščito, delno so zaščiteni Slovenci. Treba pa je doseči skupno evropsko zakonodajo za manjšine: po Maastrichtu bo moral odbor dežel ali kak drug organ odobriti določilo, po katerem bodo manjšine lahko imele svoje predstavnike v evropskem parlamentu: posl. Brugger bi rad imel zagotovljenega evroparlamentarca iz Doline Aosta in Južne Tirolske, pa tudi slovenske manjšine, ker je to perspektiva, ki je pomembna predvsem za vašo skupnost, ki lahko računa na državo, ki bo prej ali slej vstopila v Evropsko unijo.« Končno oceno srečanja je posl. Caverija strnil s pozivom »delajmo skupaj, delajmo vec in boljše.« Kako pa ocenjuje predlog dvodomne komisije glede preureditve sistema dežel in njihovih pristojnosti v novi ustavi? »Besedilo mi je posredoval sen. Dondeynaz, ki je naš predstavnik v dvodomni komisiji, in je glede tega treba priznati tej večini, da se je odpovedala dvema mestoma v dvodomni komisiji, da sta lahko vstopila predstavnika Doline Aoste in Južne Tirolske. V zvezi s predlogom člena 58 smo presenečeni in zaskrbljeni: kaj pomeni, da vse dežele lahko postanejo dežele s posebnim statusom? Vse bi morale postati Članice federalne države, s tem predlogom pa je Itali- ja ena in nedeljiva, in to so pojmi, ki so popolnoma proti načelom manjšin, saj ena in nedeljiva država diši preveč po enojezični nacionalni državi. In to je preveč podobno staremu refrenu, ki mi ga ponavljajofitalianissimi’ poslanci iz Trsta, ko se ukvarjam s problemi Slovencev, in mi pravijo‘pa kaj se ukvarjaš s temi šCavi...’ Tej miselnosti ugovarjamo z avtonomijo naših posebnih dežel, ko pa bi dodelili status posebnosti vsem deželam, bi vsi, tudi mi bili dežele s povsem navadnimi pristojnostmi: posebnosti lahko izginejo v pravi federalni državi, Ce pa jih brišejo v državi, ki se v bistvu ne spremeni, potem se mi zdi, da je zadeva zelo nevarna.« Za Miloša Budina je srečanje potrdilo, da je »prisotnost jezikovnih manjšin in v prvi vrsti obmejnih jezikovnih manjšin ne le zgodovinski razlog za posebni status treh avtonomnih dežel oz. dveh avtonomnih pokrajin, ampak še danes opravičuje obstoj tega posebnega statusa. Dežele so poklicane, da z najsodobnejšimi evropskimi pristopi upravljajo oz. obvladajo svoje večjezične stvarnosti, obenem s tem pa konkretno prispevajo k uveljavljanju najboljših možnih odnosov s sosednjimi državami. To je še danes razlog za posebni status, ki bi ga morala ustavna reforma potrditi. S takimi posebnimi pristojnostmi se bodo te dežele čutile v večji meri sestavni del italijanske države. Sicer pa je ravno tako pomembno, da si tudi dežele same vec prizadevajo na področju sožitja oz. zaščite šibkejših jezikovnih skupnosti. Tudi to je bilo poudarjeno na tem srečanju.« Na srečanju so prišla na dan razhajanja med predstavniki Trenta in Bočna, med samimi italijanskimi in nemškimi predstavniki z Južne Tirolske, pa tudi v zvezi z našo deželo so problematike slovenske manjšine drugačne od tiste, ki zadeva furlansko skupnost. Kako sodite to plat srečanja? »Res je tako, in zato sem rabil izraz ‘obvladovanje večjezičnih stvarnosti’, ker mora biti cilj vseh prizadevanj enakopravnost in enako dostojanstvo različnih jezikov brez vsakršnih diskriminacij. V bocenski pokrajini nekateri očitajo tako zadržanje nemški skupnosti, ki je tam večinska, drugi se seveda ne strinjajo s to oceno. Glede tega so bila prisotna različna stališča in pogledi, to pa ni nic nenavadnega. Stvar je vsekakor bolj zahtevna, kot bi se zdelo na prvi pogled, in ni ene same dokončne formule. Tudi zaščita manjšinske skupnosti je podvržena dinamiki spreminjanja razmer: dokaz tega je tudi v naši deželi, ki je komaj v zadnjem obdobju začela aktivneje pristopati k problematiki naše manjšine, kot tudi furlanske skupnosti, in to vsekakor z različnimi pristopi, ker gre za dve sorodni, a vendar različni stvarnosti. Tudi zato so potrebna taka srečanja, kot je bilo v Trentu, in bi jih kazalo periodično ponavljati, kot so tudi poudarili nekateri govorniki.« Kako pa ocenjujete predlog dvodomne komisije za prenovitev pristojnosti dežel? »Nova formulacija, ki je izšla iz dvodomne komisije, potrjuje obstoj petih dežel s posebnim statutom, ampak dodaja novo postavko, po kateri lahko dosežejo tak status tudi druge, navadne dežele. Iz tega izvirajo kritike, ki so jih izrazili tudi na posvetu, Ceš da to ogroža posebni status naših dežel. Strinjam se s temi kritikami in mislim, da bi bilo bistvenega pomena, da bi v reformo ustave uvedli jamstvo, da so za spremembo lastnih statutov pristojne avtonomne dežele same, oz. da parlament lahko spremeni te statute samo v soglasju z zainteresiranimi deželami: to bi bilo največje jamstvo prave avtonomije, ki sloni na večji zakonodajni pristojnosti v primerjavi z državo in na sorazmerno večji finančni razpoložljivosti iz državnega proračuna. Poleg tega bi dosegli zelo dober rezultat, ko bi v prenovljeni ustavi pisalo, da sloni status avtonomije treh obmejnih dežel s posebnim statutom na zgodovinski priso-taosti jezikovnih manjšin.« (sp) 4 Sobota, 20. septembra 1997 MNENJA, RUBRIKE, DEŽELA DIJAKI / V ORGANIZACIJI DRUŠTVA SLOVENSKO-DANSKEGA PRIJATELJSTVA Tudi štirje »naši« v slovenski maturantski odpravi na Danskem Slovenski maturanti so doživeli osednevno kombinacijo študija in razvedrila TRST - Z osemdnevne Studijske poti po Danski se je vrnila skupina 45 maturantov oz. Četrtošolcev iz prav toliko slovenskih srednjih Sol in gimnazij. V tej drugi, zdaj že tradicionalni maturantski odpravi v to skandinavsko deželo, ki jo v sklopu svojega zbliževalnega programa uresničuje Društvo slovensko - danskega prijateljstva v Sloveniji, so po Danski skupaj s svojimi »matičnimi« sovrstniki popotovali tudi Štirje maturanti iz slovenskih srednjih šol na Tržaškem: Alen Kermac iz državnega poklicnega zavoda »Jožefa Stefana«, Metka Udovič in Rado Suseršic iz Znanstvenega liceja in Suzana Bele iz zavoda »Žige Zoisa«, med spremljevalci -pedagogi pa je bil tudi prof. Gianni FurlaniC. Društvo slovensko -danskega prijateljstva je z vabilom zamejskim maturantom, naj skupaj s srednješolci iz Slovenije odidejo odkrivat to majhno, za Slovenijo, pa tudi za od nje mnogo večje zahodnoevropske države v marsičem zelo zgledno in pouCno deželo, na simpatično svojstven naCin udejanjilo pogosto samo proklamirano geslo o »skupnem slovenskem kulturnem prostoru«. Slovenski maturantje z obeh strani meje (na fotografiji Alena Kermaca) so v osmih dneh doživeli posrečeno kombinacijo študija in razvedrila. V dopoldnevih so prisluhnili zanimivim predavanjem o svojstvenostih danske demokracije, stare veC kot 150 let, o danskem izobraževalnem sistemu, o odnosih med lokalnimi skupnostmi in državo ter o različnih pogledih danskih politikov na evropske integracije, med drugim pa so obiskali tudi danski parlament. V popoldnevih pa so spoznavali Dansko od blizu: se »povzpeli« na dva najvišja vrhova Danske (174 in 165 metrov -visoka), si ogledali muzej stare danske arhitekture na prostem v Aarhusu na Juti andskem polotoku, pokukali v rojstno hišo velikega H. C. Andersena na otoku Fyn, si s trajekta ogledali gradnjo najdaljšega mostu v Evropi, obiskali Cristianio »svobodno državo proteskni-kov« sredi Kobenhavna, doživeli dve prestolnici razvedrila in pootročenja: kobenhavenski »Tivoli« in billundski »Legoland«, slednji je ena izmed zgodb o danskem gospodarskem uspehu. V Helsi-nom so si ogledali grad, kamor je Shakespeare postavil svojega Hamleta in za piko na i skočili še na Švedsko. Letošnja maturantska odprava, ki je bila svoj-svetno priznanje Društva slovensko - danskega prijateljstva uCno uspešnim in zvedavim maturantom, pa ni bila samo odkrivanje Danske, bila je tudi priložnost za promocijo Slovenije v dežeh Danski, kjer Slovenijo ljudi Se vedno praviloma zamenjujejo s Slovaško, če ne celo s Slavonijo. Domiselnim predstavitvam Slovenije (na dveh slovenskih večerih v mestu Ry in Koben-havnu) v celoti, v pesmi, besedi in videu, ter vseh slovenskih regij, so se pridružili tudi glasnika italijanskih maturantov s Koprskega in madžarskih s Pomurja ter slovenskih s Tržaškega, Rado Šušteršič je namreč predstavil Slovence v Italiji. Danske in slovenske maturante je vse to povezalo v nadvse simpatično druščino, ki bo skupaj že 5. oktobra v Ljubljani, 7. pa tudi v Prebenegu, ko bo prispela v naše kraje skupina 80 danskih študentov. Igor Gruden SEŽANA / V MALI VASICI SELO Tri stoletja stara trta skoraj izumrle sorte Trto, ki bogato rodi, skrbno negujeta Albin Rener in njegova soproga Anica SEŽANA - Selo je vasica na 480 metrov nadmorske višine in stoji v hribčku kraške zemlje. Kaže, da kamenje tu najbolje klubuje burji, mrazu in vroči poletni pripeki. Pa še nekdo ji kljubuje. Domačini. Eden takih je Albin Rener, ki sicer stanuje v Sežani, a z ženo Anico rad zahaja v rodni kraj, v Vrhe oz. Švico, kot Kraševci imenujejo gorat predel med Vipavsko dolino in Krasom. Vsakemu obiskovalcu s ponosom pokaže trto, ki ji daleč naokoli ni enake. Albin je ponosem nanjo. Pa zakaj tudi ne bi bil, saj je njegova. Stara je blizu tri stoletja (o njeni Častitljivi starosti govori tudi razpokano, hrapavo in žlebiCasto deblo) in je zelo redke še danes ohranjene bele sorte sipa, ki je v teh krajih že izumrla. Z ženo Anico sta letos sama prekrila sreho na Selu, postavila žlebove in prebelila »fasado«. Albin je bil še pred nedavnim zaposlen kot zidar. Okoli hiše imajo urejen la-tnik iz lesene konstrukcije. Vso pozornost in ljubezen, ki jo vlagata vanjo, jima trta vraCa z obilnim pride-likom. Sicer pa Albin zbira stare stvari. Na steni jim tiktaka stara, a simpatična ura s kukavico, ki jo je še njegov oCe Bernard dobil kot posebno darilo pri reševanju križank in ugank. S soprogo Anico pa sta poročena že 41 let, a se kljub temu še vedno imata rada, še bolj kot na poročni dan. Sedaj, ko se bliža tegatev na vso nežnost in zanos namenjata trti, ki je daleC naokoli ni enake. Besedilo in foto Olga Knez ODPRTA TRIBUNA Proti razmišljanju v kalupih Aldo Rupel Navadno ostaja pisanje kolumnistov vsaj na pisni ravni neodmevno, tako da se po dveh ali treh mesecih sprašujemo, ali sploh kdo kaj bere. Za razliko od običajnosti se oglašam, da bi skupaj in ne proti, z Nadjo Maganjo pomodroval o dveh premislekih iz niza vprašanj, ki se jih je dotaknila v zadnjem žarišču. Da je moje pisanje le zrcalno in ne polemično, naj dokazuje dejstvo, da sva se spoznala šele pred poldrugim letom, a -vsaj po moji oceni -dognala, da sva glede neposrednosti in odkritosti na isti valovni dolžini. V zvezi z Drago, ki da se je spremenila, a ne doživlja splošnega navdušenja, se zrcalno sprašujem, kako je mogoCe, da smo še vedno pri polaganju vencev 25. aprila, 1. maja in 1. novembra prisotni še vedno le ti-tovci. Ali obstajajo še vedno dvomi? Moj odgovor je, da je v veliki meri odvisno od vedenjskih kalupov in odklanjanja kompleksnosti. Prevec sem krvav pod kožo, da ne bi postavil podobnega vprašanja v zvezi z osebnejšim doživljanjem. Leta 1996 sem izdal štiri knjige različne vsebine in namembnosti, a dve sta bili povsem osebno izpovedni. Kako je mogoCe, da se je petnajstih predstavitev udeležil le en sredin- sko ali katoliško opredeljen sonarodnjak na skupno število približno 450 oseb in je Novi glas po pravilu pošiljal na večere svojega zadnjega pripravnika, nikoli pa kulturnega urednika. Slaba kakovost, bo kdo rekel. Oceno bi sprejel, Ce ne bi razpolagal z naslednjim podatkom: goriško vodstvo Sveta slovenskih organizacij ni deklarativno kupilo goriškega dela Krajevnega leksikona Slovencev v Italiji samo zato, ker sem bil jaz glavni koordinator in urednik projekta. Na isti valovni dolžini je bila polemika ob moji kandidaturi v Upravni svet NSK. Kako dejansko razmišljam in se tudi odločam je postalo razvidno ob dejstvu, da nisem imel nobenih pomislekov odstopiti iz vodstvene špice SKGZ. A razmišljanje v kalupih je veliko enostavneje, opredeljevanje oseb pa še bolj. Druga točka se tiče ocenjevanja tržaške manifestacije-demon-stracije. Da razmišljam podobno ali pa morda še bolj kompleksno kot Nadja Ma-ganja in sem zaprepaden nad javnimi ocenami o vseh septembrskih proslavah, dokazuje podatek, da osebno sklicujem v zasebno najeti Feiglo- vi Čitalnici debatni večer na to temo, kot je razvidno iz obvestila v petkovi številki tega dnevnika. Na kopanju v Barkovljah Ženske v družini Vitez so si rade privoščile kopanje. Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1931, so na plaži barkovljanskega kopališča Excelsior, ki je bilo v tistem času Se razdeljeno na moški in ženski del. Foto last Neve Umek LJUBLJANA / RAZISKAVA MED SLOVENCI Vse več uporabnikov interneta LJUBLJANA - Prvi rezultati letošnjih anket o rabi interneta v Sloveniji kažejo, da število uporabnikov spleta strmo narašča: v primerjavi z lanskim letom jih je letos skoraj dvakrat veC ali 11 odstotkov odrasle populacije (lani 8 odstotkov). V tem pogledu je Slovenija na ravni razvitejših evropskih držav, je povedal vodja projekta Raba interneta v Sloveniji (RIS) Vasja Vehovar, ki je s sodelavci predstavil rezultate letošnjega projekta RIS. Raziskavo RIS sicer izvaja Center za metodologijo in informatiko pri ljubljanski fakulteti za družbene vede. Projekt RIS‘97 je potekal v treh osnovnih smereh: samoanketiranje na WWW (3.500 anketirancev), telefonsko anketiranje gospodinjstev (5.000 oziroma 450 uporabnikov Interneta) ter pisemska anketa izvedena med podjetji (3.500 - mala, srednja in velika podjetja) ter šolskimi zavodi (850 zavodov). Rezultati telefonske ankete med slovenskimi gospodinjstvi kažejo, da je internet uporabilo že 11 odstotkov anketirancev v starosti 15 let. V primerjavi z letom prej je to skoraj dvakrat veC. Po anketi WWW, na katero so sicer odgovarjali aktivni uporabniki interneta, je povprečni upora- bnik interneta v Sloveniji izobražen moški, star 28 let, s povprečnim oziroma nadpovprečnim življenskim standardom. VeC kot tretjina anketirancev uporablja internet večkrat dnevno in prav toliko jih uporablja novi medij vsaj nekajkrat tedensko (največkrat za pošiljanje elektronske pošte, raziskovalno delo, polovica se jih sprehaja tudi po straneh z erotično vsebino). Približno tri desetine vprašanih zanima pregledovanje stanja na raCunih, skoraj polovico od njih pa moti možnost zlorabe placil-no/kreditnih kartic. Rezultati v anketi po WWW tudi kažejo, da skoraj polovica anketiranih na internetu pogreša veliko trgovino. Četrtino uporabnikov nakupovanje prek interneta zelo zanima, le 14 odstotkov jih meni, da zelo dobro pozna tovrstno ponudbo na internetu. Najbolj iskane na straneh virtualnih trgovin so računalniška oprema in CD plošCe. Anketa med podjetji je pokazala, da se je dostop do interneta v primerjavi z lanskim letom moCno povečal tudi pri teh uporabnikih; dostop do tega medija ima že skoraj polovica (49 odstotkov) velikih podjetij (lani 25 odstotkov), med srednje velikimi podjetji pa 35 odsto- tkov (lani 20 odstotkov). NajveCji porast je opažen pri malih podjetjih, saj se je od lanskih petih odstotkov njihovo letos letos veC kot podvojilo. Anketa med šolskimi zavodi je pokazala, da se je internet dobro uveljavil tudi med njimi, saj se je v primerjavi z lanskim letom, število dijaških domov z dostopom do interneta povečalo s 37 na 88 odstotkov, število srednjih šol z dostopom pa je ostalo skoraj nespremenjeno (93 odstotkov); veC kot podvojilo se je število osnovnih šol (z lanskih 26 na 56 odstotkov), letos ima dostop do interneta tudi 26 odstotkov vrtcev. RIS je sicer neprofitni raziskovalni akademski projekt, ki se delno finančna z javnimi sredstvi ministrstva za šolstvo in šport ter ministrstva za znanost in tehnologijo, delno pa s sredstvi drugih organizacij, ki jih internet in informacijska tehnologija posebej zanimata. Preostali denar zberejo s pomočjo sponzorjev in donatorjev, poročila in posebne analize pa tudi tržijo. Sicer pa so vsi stroški in izdatki projekta RIS javni in na vpogled - seveda -tudi na Internetu (http://www.ris.-org). (STA) UPRAVE / PROTEST PROTI VIDEMSKI PREFEKTURI PORTOROŽ / TRADICIONALNO SREČANJE NEKDANJIH INTERNIRANK Čedad: občinski svetovalci odstopili Zaplet v zvezi z begunci je služil tudi za obračunavanje v levosredinski večini »Odpuščajmo, vendar ne pozabimo« Tako je poudaril slavnostni govornik Ivan Kristan ČEDAD - Ce je bila Cedajska občinska uprava pred poletjem za silo zakrpana, potem ko je preživela daljše obdobje krize in negotovosti, je sedaj prišla na končno postajo. Včeraj je namreč po razburljivi seji odstopil občinski svet v celoti. Sodu je izbil dno ukrep videmske prefekture, ki je prejšnje dni odločila, naj se preostalih 60 bosanskih beguncev, ki so bili nastanjeni v vojašnici v Cervignanu premesti v Prešnje v čedaj-ski občini, kjer je prav tako že nekaj let nastanjenih več družin, ki so prebežale v našo deželo ob vojni v bivši Jugoslaviji. Kot smo v našem dnevniku že poročali, gre za hudo socialno stisko tistih begunskih družin, ki se po končani vojni v BiH niso mogle vrniti na svoje domove, bodisi ker so jim bili v vojni uničeni, ali pa zato ker so bili njihovi rodni kraji »etnično očiščeni«. S problemom se že dalj časa zavzeto ubada videmski pokrajinski odbornik za socialne zadeve Banelli, toda država obljubljenih sredstev ni priskrbela. Medtem so oblasti v Cervinjanu izdale odlok o neuporabnosti vojaškega objekta, ki je bil namenjen beguncem, sedaj pa je videmska prefektura na lastno pest premestila begunce v Prešnje v dogovoru z Deželo, ki je za začasno reševanje problema namenila 350 milijonov lir. Nihče ne ve, kaj naj bi se zgodilo z begunci po 31. decembru, ko zapade rok o pomoči. Razprava na včerajšnji izredni seji občinskega sveta je potekala v polemičnih tonih do prefekture, ki je upravi vsilila svojo voljo. Vendar je bilo obenem jasno, da je bil zaplet v zvezi z begunci uporabljen tudi za obračunavanje med listo Moratti in županom Ber-nardijem, tako da je prišla na dan vsa šibkost in nedorečenost odnosov znotraj levosredinsko usmerjene občinske koalicije, ki že pred poletjem za las ni pripeljala do upravne krize. Za Čedad je kriza nedvomno udarec, kajti občino bo sedaj upravljal komisar, spomladi pa bodo volitve, na katerih ima po sedanjih napovedih več možnosti za zmago desna sredina. D.U. Danilu Ezuli: tudi Marino Vocci Zelenu se je v četrtek sestal v spomin z ministrom Maccanicom SENOŽEČE - V Senožečah bodo danes popoldne ob 16. uri odkrili spomenik Danilu Zelenu, rodoljubu, voditelju organizacije TIGR in prvemu Slovencu, ki je padel v osvobil-nem boju z Italijani. Slovesnost v spomin na Danila Zelena prirejata Občina Divača in Krajevna skupnost Senožeče, slavnostni govornik pa bo predsednik Državnega sveta Re-pšublike Slovenije Ivan Kristan. V četrtek se je minister Maccanico sestal s prireditelji ezulskega shoda, da bi - po nedeljskem pevskem protestu desničarskih parlamentarcev na Trgu Unita-poiskali spet skupni jezik. Po srečanju s prireditelji shoda se je minister sestal tudi z Marinom Voccijem, predstavnikom kulturnega krožka Istria, ki ni bil povabljen k sodelovanju pri pripravah shoda. Vocci je Maccanicu takoj objasnil, da nima krožek Istria nobenega opravka z desničarji, ki so prekinili njegov govor. Dejalmu je, da je sedaj vendarle mogoče premostiti stara razhajanja in težave, za kar pa je potrebno, da parlament odobri čimprej zakon za dokončno in pravično poravnavo odškodnine za imetja, ki so jih Istrani pustili v nekdanji Jugoslaviji, pri čemer je izrecno omenil ustrezni zakonski predlog tržaškega senatorja Oljke Fulvia Camerinija. Vocci je tudi naglasil, da bi bilo treba okrepiti stike z italijansko manjšino v Istri, na Reki in v Dalmaciji. Maccanico mu je odgovoril, da si bo vlada prizadevala za hitro rešitev odprtih vprašanj ezulskih izseljencev. PORTOROC - Odpuščajmo, vendar ne pozabimo. To je bila rdeča nit nastopa predsednika Državnega sveta Republike Slovenije Ivana Kristana v Portorožu na srečanju in-temirank v Aushvvitzu in Ravensbriicku. Na tradicionalnem srečanju, ki se bo nadaljevalo do nedelje, sodeluje kakih 150 bivših in-ternirank. Na včerajšnji slovensosti je udeleženke pozdravila izolska županja Breda Pečan, pozdravne brzojavke pa so poslali predsednik R. Slovenije Milan Kučan in Združenje internirancev Italije. Slavnostni govornik Ivan Kristan pa je dejal: »Težak je spomin na grozote holokausta, na življenje v zloglasnih koncentracijskih taboriščih, kakršna so bila npr. Auschwitz, Ravensbruck, Dachau, Rab itd. Čeprav je minilo že več kot petdeset let od konca druge svetovne vojne in od osvoboditve zapornikov, ni obledel spomin na tedanje grozote. Pa vendar čas zahteva svoje. Življenje išče poti in načine, kako bi preživele žrtve nacifašističnega terorja iz druge svetovne vojne, med njimi zlasti zapornice in zaporniki zloglasnih taborišč, znosno živeli s svojo osebno bolečino. V posameznih evropskih državah so opravili različna spravna dejanja. Tudi pri nas je bila pred leti opravljena simbolična sprava. Sporočilo te sprave, tako pri nas kot tudi v drugih državah, je: Odpuščajmo, vendar ne pozabimo!« Potem ko je poudaril, da človek ne more gojiti sovraštva v nedogled, je Kristan nadaljeval:»Holokaust pred pol stoletja in njegova ponovitev danes v naši soseščini pomeni resno opozorilo človeštvu, da mora učinkoviteje zavarovati civilizacijo in humanizem kot temelja današnjega in jutrišnjega sveta. Današnje srečanje bivših internirank in zapornic koncentracijskih taborišč je priložnost za poziv demokratičnim silam v svetu, pravzaprav demokratičnim državam, da naj vzpostavijo (krepijo) takšne oblike medsebojnega sodelovanja, s katerimi bodo lahko pre-prečili vsakršno nasilje, ki se izvaja nad nedolžnimi ljudmi v imenu določenih idej in ideologij, kakršna je bila pred petdesetimi leti fašistična oz. nacionalsocialistična ideologija, ter da bi preprečih nasilja, ki se opravljajo danes, katerih skupni imenovalec je etnično čiščenje okupiranih ozemelj. Pred demokratično mednarodno javnostjo, ki deklarativno prisega na spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, je postavljeno resno vprašanje, ah bodo povzročitelji štiriletne vojne pred očmi svetovne javnosti nekaznovano dokončno uresničih svoj koncept etničnega čiščenja. O številu žrtev v taboriščih je bilo že velikokrat govora. Prav je če ponovim, da je delež Slovencev med temi žrtvami nesorazmerno velik. V izgnanstvu, v zaporih in v koncentracijskih taboriščih je bilo približno 220.000 Slovencev, od teh jih je umrlo približno 19.000. V taborišču Auschvvitz je bilo 2.342 Sovencev in jih je umrlo 1.600, v taborišču Ravensbriick pa je bilo zaprtih 2.230 in jih je umrlo 220. Potrebno bo zbrati podatke, koliko je od teh, ki so preživeli taborišča, danes še živih. Nacifašistični okupatorji so hoteli iztrebiti Slovence in tu nasehti svoj živelj. Hitlerjevih in Mussolinijevih načrtov o iztrebljenju Slovencev niso mogli uresničiti do konca, ker se je slovenski narod uprl in vodil štiriletni osvobodilni boj. Brez narodnoosvobodilnega partizanskega boja, s katerim smo poštah člani zmagovite zavezniške protihitle-rjevske koalicije, danes Slovencev kot naroda ne bi bilo več. Zgodovina je potrdila pravilnost odločitve za oborožen boj z okupatorjem. Pravilnost te odločitve se zlasti potrjuje danes, ko je prehojena pot ponovno ovrednotena v luči mirovne pogodbe z Italijo in petdesetletnice državne priključitve Slovenske Primorske k matici Sloveniji oz. takratni Jugoslaviji. Zgodovinsko dejstvo je, da smo Slovenci s partizanskim narodnoosvobodilnim bojem ponovno pridobili Primorsko, to je približno eno tretino slovenskega narodnega telesa, ki je na podlagi Londonskega pakta iz leta 1915 in izsiljene Rapalske pogodbe iz leta 1920 pripadlo Italiji.« Končal je z ugotovitvijo, da »osebne usode vas, ki ste preživele taborišča smrti, in usode tistih, ki tega gorja niso preživele, so prispevale k zmagi človečnosti nad nečlovečnostjo. Vaše trpljenje ni bilo zaman!« H DEŽELA / PROTI OBSTRUKCIJI h Socialni partnerji Dežele pozivajo k odgovornosti TRST - Ekonomske in socialne sile v Furlaniji -Julijski krajini so vznemirjene zaradi dogajanj v deželnem svetu, katerega delo je zaradi obstrukcio-nizma Severne lige praktično paralizirano. Svojo alarmiranost so sile, ki sodelujejo z deželno upravo pri »mizi za usklajevanje«, izrazile v pismu predsedniku deželnega sveta in vodjem svetovalskih skupin. Pohtični boj - je zapisano v pismu - je prišel do take oblike, ki nima nič več skupnega z legitimnimi političnimi in programskimi razlikami. Izrodil se je v trmasti ob-strukcionizem, ki lahko resno deligitimira deželno institucijo, sicer skli-cno točko za politično, ekonomsko in družbeno življenje v dežeh. Podpisnikom pisma se zdi nesprejemljivo izsiljevanje na račun pristojnosti skupščine, ker to močno škoduje interesom deželne skupnosti. Pismo se končuje s pozivom k odgovornosti, da bi bilo sprejetju novega volilnega zakona, ki bi zagotovil stabilno opravljivost Dežele. KOROŠKA / PROTEST SLOVENCEV LJUBLJANA / OD ARJE VASI DO VRANSKEGA NOVICE Občina Galicija noče dvojezičnega vrtca Nov odsek savinjske avtoceste Drnovšek poudaril pomen uresničevanja avtocestnega programa CELOVEC - Primerov diskriminacije slovenskih otrok na področju predšolske vzgoje na Južnem Koroškem ni konec. Po nezaslišanih sklepih občinskih svetov v Borovljah in Suhi je zdaj odklonila dvojezično skupino v javnem otroškem vrtcu tudi občina Galicija v okraju Velikovec. Kljub zadostnemu številu prijav za sestavo dvojezične skupine je občinski svet - kot že v občini Suha - nastavil enojezično otroško vrtnarico, čeprav se je za razpisano mesto potegovala tudi kandidatka s kvalifikacijo v slovenščini. Starši, ki so hoteli nuditi svojim otrokom dvojezično predšolsko vzgojo, so ostro protestirali proti odločitvi občinskega sveta. Pri glasovanju je kot edini glasoval za dvojezično skupino svetovalec (slovenske) Enotne liste. Le-ta je po negativnem sklepu odločno podprl zahtevo osrednjih pohtičnih organizacij koroških Slovencev in Enotne liste po reformi deželnega zakona o otroških vrtcih, ki bi zagotovila slovenski manjšini na Koroškem pravico do dvojezičnih skupin v javnih občinskih otroških vrtcih. Kot starši v občini Suha se bodo tudi gališki starši obmih na pomoč na koroške deželno vlado in na urad zveznega kanclerja na Dunaju. Ivan Lukan VRANSKO - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je včeraj slavnostno otvoril 21-kilometrski odsek avtoceste od Arje vasi do Vranskega. Gre za najdaljši odsek, ki so ga zgradili v okviru nacionalnega programa izgradnje avtocest. Avtocestni odsek prek Savinjske doline ima kar 70 premostitvenih objektov (nadvozi, podvozi, mostovi). Skupna vrednost vseh del pri gradnji je znašala 17, 4 milijarde tolarjev, pri financiranju pa je poleg domačih virov - t.i. bencinskega tolarja in dela cestnin - s kreditom sodelovala tudi Evropska investicijska banka (EIB). Promet od Šentilja do Vranskega bo odslej z izjemo nekaj kilometrov dolgega odseka pri Mariboru potekal po štiripasovni avtocesti v skupni dolžini 86 km. Avtocestni odsek bodo odprli za promet med 15. in 16. uro. Od začetka mesničeva-nja nacionalnega programa izgradnje avtocest v letu 1994 je bilo dosedaj zgrajenih skoraj 114 km štiripasovnic, od tega nekaj prek 77 km na štajerskem kraku avtoceste. Trenutno je v gradnji malo več kot 83 km avtocest. Premier Drnovšek je v otvoritvenem govoru poudaril, da je projekt izgradnje avtocest v Sloveniji dosegel veliko soglasje in podporo vseh političnih strank v državnem zboru. Kot je še zatrdil, bosta vlada in parlament brez dvoma podprla nadaljevanje izgradnje avtocestnega križa. Povedal je tudi, da so vsi odprti avtocestni odseki dosedaj povečali prometno varnost. Gradbena dela na trasi 20, 9 km dolge avtoceste Arja vas-Vransko sta izvedli italijanski podjetji Calli-sto Pontello in Tirrena Scavi s kooperanti Cestnim podjetjem Celje, Primorjem Ajdovščina in Ingradom Celje. Premostitvene objekte so gradila tri italijanska podjetja, poleg omenjenih še Italstrade, s kooperantoma Ingrad Celje in Gradis. Omenjeno avtocesto so gradili dve leti in pol, od pomladi 1995 naprej. Na koncu avtoceste je zgrajena tudi začasna čelna cestninska postaja Vransko z odprtim cestninskim sistemom, ki bo mogočal znotrajregijski promet po avtocesti brez plačevanja cestnine. (STA) /Ss SLOVENSKA SKUPNOST I bo danes, 20. t.m., u Kobaridu počastila spomin na Andreja Uršiča soustvarjatelja Slovenske demokratske zveze in urednika tednika Demokracija, ob 50-letnici njegovega izginotja. Ob 11. uri bo maša zadušnica v župni cervi. Ob 12. uri pa bo na Trgu svobode pred Uršičevo hišo po pozdravih predsednika SSk Bernarda Špacapana in kobariškega župana Pavla Gregorčiča govoril Ivo Jevnikar. Sodeloval bo MePZ Podgora. Trg matere Terezije v Ježici? LJUBLJANA - Skupina Ježičanov je na Mestno občino Ljubljana naslovila prošnjo za preimenovanje Kališnikovega trga v Trg matere Terezije, so sporočili iz Slovenske škofovske konference. Prošnjo so utemeljili s človekoljubnim življenjem matere Terezije, ki je vsem dobro znano. Kjerkoli je potovala, je ljudi spominjala na dolžno dobroto in pomoč potrebnim in ljudem v stiski. Nepozaben spomin na to veliko ženo iztekajočega se tisočletja je tudi njen obisk v Ljubljani, ko je leta 1980 postala tudi častna občanka Ljubljane. V vsem tem vidijo na Ježici dovolj tehtne razloge, da so mestnemu svetu predlagali, naj po tej ženi poimenuje katero od ljubljanskih ulic.(STA) Gospodarsko sodelovanje med Koroško in kantonom Tuzla CELOVEC - Na povabilo Slovenske gosoparske zveze (SGZ) se je na tridnevnem obisku mudila na Koroškem gospodarska delegacija iz kantona Tuzla v Bosni in Hercegovini. Delegacijo je sprejel predsednik SGZ Matevž Grilc s slovenski gospodarstveniki, gostje iz Bosne in Hercegovina pa so vodili tudi pogovore s predstavniki koroške gospodarske zbornice ter namestnikom deželnega glavarja in referenta za gospodarstvo Karlheinzom Grasserjem. Srečanje s predstavniki gospodarske zbornice se je zaključilo s podpisom kooperacijske pogodbe obeh gospodarskih zbornic, pri čemer so Korošci napovedali odprtje lastnega predstavništva v Tuzli. Delegacija iz Tuzle se je ob koncu obiska sestala tudi z najpomembnejšimi bančnimi ustanovami na Koroškem, mdr. tudi z vodstvom (slovenske) Zveze Bank, kateri se v Bosni in Hercegovini obeta zanimiv nov trg. (I.L.) TRST 6 Sobota, 20. septembra 1997 NOVICE ______MEDNARODNI KRAŠKI PARK DEVIN NABREŽINA Umrl Slelio Maffioni V starosti 76 let je v Trstu umrl pisatelj Stelio Mat-tioni. Objavil je veliko romanov, med katerimi je verjetno najbolj znan II sosia - Dvojnik, ki je izSel pri torinski založbi Einaudi. Uvrstil se je tudi v ožji izbor nagrade Campiello, in sicer s knjigo H re ne comanda una. Znan pa je tudi kot avtor ene najboljših biografij pesnika Umberta Sabe. Ciussi v Revoltelli Muzej Revoltella je z včerajšnjo predstavitvijo nove slikarske razstave o tvoril jesensko sezono. Tokrat posveča pozornost petdesetletnici umetniške poti furlanskega slikarja Carla Ciussija. Razstava sedemdesetih slik, ki v svojem najglobljem pomenu nihajo med nujnostjo slikarskega podajanja in umetniškimi Čustvi, bo na ogled do 16. novembra od 10. do 13. ure. Ob torkih bo razstava zaprta. Razstava na Pomorski postaji V dvorani Tiepolo na Pomorski postaji so razstavljena likovna dela za slikarski natečaj na temo »Morje in veslanje«. Za natečaj je dalo pobudo tržaško društvo Adria, ki je tako želelo proslaviti 120-letnico svoje ustanovitve. Zmagovalce bodo proglasili danes, 20. t.m. ob 18. uri v dvorani Tiepolo, dela pa bodo razstavljena do 25. t.m. (ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 16. do 19.30, v nedeljo od 10. do 13. ure). Protest obrtnikov Predstavniki deželnega vodstva združenja Confarti-gianato so vCeraj na nekoliko neobičajen naCin pokrajinskim upravam Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona posredovali protest svojih članov. Izročili so jim namreč Črtali, ki bi jih po njihovem mnenju morala uporabljati italijanska vlada, da bi pravilno izmerila škodo, ki so jo utrpeli obrtniki zaradi tako imenovanega odloka Ronchi. Gre za izvajanje določil o prijavi odpadkov, zaradi napak, ki jih storiš pri prijavi, pa ti liijiko dodehjo zelo mastne denarne kazni. In to se je tudi zgodilo. Kot je povedal deželni predsednik združenja Beppino Della Mora, storjeni prekrški ne ogrožajo naravnega okolja, pac pa visoke lahko ogrozijo marsikatero delovno mesto. Deželni protest sodi v okvir vsedržavnih tovrstnih pobud. Univeiza: boni za menzo na prodaj tudi v palači Vivante Na pobudo Levičarske liste tržaških univerzitenih študentov je ustanova Erdisu, ki skrbi za študentsko menzo, pristala na predlog, da bi bone prodajali tudi na oddelku za humanistične vede. Gre za sedež, ki je daleč od centralnega dela tržaške univerze, odslej pa bodo študentje enkrat tedensko kupovali bone tudi v palači Vivante. Glede na dejstvo, da ima ustanova Erdisu malo uslužbencev, so njeno odločitev predlagatelji sprejeli z velikim zadovoljstvom. Lucio Susmel predsednik konzorcija Območja za raziskave Minister za znanstveno raziskovanje je imenoval prof. Luda Susmela za novega predsednika konzorcija Območja za znanstvene raziskave pri Pa-dričah. ■ Skepsa tajnika Kmečke zveze Razpravo o regulacijskem načrtu so odložili Dosedanje obveze se ne uresničujejo Predvidoma bo 2. oktobra »Prezgodaj ni, Ce so delo dobro zastavili in Ce bo obrodilo sadove, a če bo slabo...« Tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec je takole odgovoril na vprašanje, Ce ni morda nedavni sestanek v Ljubljani, na katerem je bil govor o mednarodnem kraškem parku, nekoliko preuranjen, ker smo še daleč od uresničitve bodisi parka na tukajšnji strani meje kot zaščitenega območja v sosednji Sloveniji. »NaCelno ne nasprotujemo taki zamisli,« je še povedal Bukavec, »vendar smo previdni, kar je razumljivo, naše dosedanje izkušnje z vprašanji zaščite teritorija nas ne morejo navdajati z zaupanjem. Tisti, ki se ukvarjajo s Krasom, zastopajo in skušajo uveljaviti skrajno okostenela stališča in poglede v zvezi z ohranjanjem narave. Ce se bo tako zadržanje nadaljevalo, seveda nasprotujemo takemu parku kot tudi vsem podobnim zamislim.« V Ljubljani, kjer so se v sredo sestali slovenski minister za okolje in teritorij Pavle Gantar in deželni odbornik FJK za gozdove in parke Giorgio Mattassi, ki sta ju spremljali podtajnik Mladen Berginc, predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca in ravnatelj Deželnega gozdnega podjetja Franco Musi, so se dogovorili, da bi najprej prišlo do podpisa pisma o namenih, ki naj bi uradno potrdila začetek sodelovanja, sledilo bi imenovanje mešane delovne skupine, ki naj bi po oblikovanju sporazuma začela v prihodnjih mesecih z mesniCevanjem parka na obeh straneh meje. »Kot je bilo že svojčas reCeno, mednarodni park predstavlja stremljenje po skupnih ciljih in naslednjo stopnjo rasti obeh parkov, trenutno pa je še preuranjeno govoriti, če bo le dopolnitev in uskladitev načrtov o parkih na posameznih območjih, ali pa jih bo morebiti tudi v Cern pogojeval in omejeval, ker za to nimam na razpolago konkretnih podatkov, saj se sestanka v Ljubljani nisem udeležil,« je še povedal Bukavec. »Poudariti pa hočem, da smo skeptični, imamo velike pomisleke, do Cesar nas silijo dosedanji ukrepi deželne uprave in drugih ustanov, ki se ukvarjajo s teritorijem. Navedel bi najnovejši primer, predlog variante k ragulacijskemu naCrtu Devinsko-nabrežinske občine, ki je že naletel na razne kritike, saj izraža težnje po popolni zamrznitvi razvoja na Krasu, po nesprejemljivi vinkula-tivni zaščiti. Na osnovi teh in podobnih ugotovitev smo torej zelo previdni, da bi bil lahko park (bodisi občinski, deželni, medobčinski, mednarodni) ob takem nastopanju koristen za ljudi, ki na Krasu živijo in od Krasa morajo tudi živeti, torej morajo tam črpati vse, kar potrebujejo (vinogradništvo, živinoreja, cvetličarstvo, vrtnarstvo, agriturizem, drugo drobno gospodarstvo itd.). Svojcas sprejete obveze po aktivni zaščiti, za katero smo se vedno zavzemali, se namreč ne uresničujejo, temveč se uveljavljajo stališča, ki niso v skladu z varstvom okolja, z življenjskimi potrebami ljudi na Krasu in s sodobnim razvojem tradicionalnih kraških dejavnosti. Vsekakor pa pričakujemo, da se oblasti v Sloveniji pred vsakim dogovorom posvetujejo z manjšinskimi organizacijami.« Za včerajšnjo sejo devinsko nabrežinskega občinskega sveta je že nekaj dni vladalo veliko pričakovanje, saj je bila glavna točka na dnevnem redu razprava o varianti regulacijskega načrta. Omenjeni načrt, ki ga je izdelal znani strokovnjak Salzano, že nekaj dni polni stolpce časopisnih strani z najrazličnejšimi polemikami, čeprav bi moral biti še nekako tajen oz. rezerviran le za obravnavo v okviru občinskih svetovalskih skupin. Marsikdo se sprašuje, kaj sploh sili župana in njegov odbor v obravnavo tako zapletenega in spornega dokumenta tik pred zapadlostjo upravnega mandata in torej tik pred volitvami. Iz govoric lahko namreč razumemo, da je načrt izredno omejevalen z vidika bodočega razvoja kmetijskih in obrtniških dejavnosti. Same politične sile, ki sestavljajo upravno večino, so že predstavile veliko število amandmajev, katerim bi se lahko pridružili še drugi, kar pomeni, da bi lahko bil načrt bistveno spremenjen. 2e pred začetkom seje je župan Depangher najavil, da bo razprava o regulacijskem naCrtu prenesena na naslednjo sejo, kajti pristojni deželni uradi niso pravočasno izrekli mnenja glede geološkega aspekta samega načrta. Tako se je včerajšnja seja spremenila v Cisto rutinsko sprejemanje oziroma potrjevanje raznih upravnih sklepov, medtem ko bo razprava o regulacijskem naCrtu na vrsti predvidoma 2. oktobra. Medtem so nasprotniki načrta že zaceli »brusiti nože«... Pa še ena zanimivost: župan je obvestil svetovalce, da je deželni svetovalec Gambassini (LpT) predlagal, da bi devinski grad spremenili v »casino«. (GB) KOORDINACIJA JUSARJEV Po dveh letih zamenjava za kimilom odbora Koordinaciji jusarskih odborov na Tržaškem bo odslej predsedoval Fabio Krevatin, predsednik banovske-ga jusarskega odbora. Prevzel bo mesto Zorana Sosiča, ki je dve leti opravljal to funkcijo in je bil pred nedav- kar ga nemalo obremenjuje. Sklep o zamenjavi je sprejel koordinacijski odbor na svoji zadnji seji, ki je med drugim potrdil Igorja Poljšaka iz Barkovelj na podpredsedniškem mestu. Odbor je med drugim razpravljal tudi o odškodninah, ki jih podjetje ANAS po petnajstih letih od gradnje hitre ceste še ni izplačala, ter o udeležbi predstavnikov jusarskih odborov s Tržaškega na vsedežel-nem zasedanju o jusarskih vprašanjih, ki bo prihodnjo soboto v Ravasclettu. ■H DEVIN - NABREŽINA h Precizacija SKP glede kandidature Giorgia Reta Stranka komunistične prenove nam je v zvezi s trditvijo SSk, objavljeno v včerajšnji številki PD, o volitvah v devinsko-nabrežinski občini, poslala precizacijo glede svoje pozicije. Dejstvo je, piše v tiskovni noti, da SKP ni do sedaj nikoli izjavila, da dokončno soglaša s kandidatmo Reta, ki jo je predlagala DSL. V tej fazi teče razprava o programu, ki naj bi bil izraz potreb vseh občanov. SKP se zaveda, da je za zmago bistvenega pomena enoten kandidat za župana, tudi Ce bodo stranke levice nastopile samostojno na vohtvah. Zato se zavzema za sporazum med strankami, ker je to edini način, da se zoperstavimo desnemu bloku, ki bi v primeru zmage prav gotovo ogrozil sožitje med občani in oškodoval predvsem Slovence. ŠKEDENJSKA ŽELEZARNA ŠOLSTVO / PRAVICA DO ŠTUDIJA Onesnaženost v dovoljenih mejah Tako pravi prefekt, ki se je obrnil do Zdravstvenega podjetja Meritve so pokazale, da onesnaženost zraka v Skednju ni prekoračila po zakonu dovoljene meje. Tako pravi poročilo tržaške prefekture, ki pojasnjuje korake, ki jih je glede tega vprašanja naredil prefekt Michele De Feis. Po nedavnih protestih Skedenjcev, ki so se pritoževali nad onesnaženostjo zraka, za katero so krivili tamkajšnjo železarno, se je namreč De Feis obrnil do rav-natalja zdravstvenega podjetja, ki mu je zagotovil, da so že maja pričeli, s specifično monitoražo zraka na zainteresiranem območju: onesnaženost je bila v okviru predpisanih mej. Kljub temu pa je ravnatelj zdravstvenega podjetja menil, da so potrebni posegi pri vzdrževanju obrata, ker je začel znova delovati po daljšem kriznem obdobju, med katerim so bile zmogljivosti le minimalno izkoriščene. De Feis se s tem ni zadovoljil, želel je imeti popolnejšo sliko razmer v železarni, ki mu jo je v podrobnem poročilu podal tehnični ravnatelj podjetja. V poročilu so omenjene izboljšave, ki so jih uvedli pri proizvodnih kot tudi pri ekoloških obratih. Ravnatelj je še orisal investicijski načrt, ki ga bodo povsem uresničili v prihodnjih treh letih. Načrt predvideva, da bodo še bolj ojačili naprave za prečiščevanje plinov v jeklarni ter iz- gradnjo nove električne centrale, ki bo nadomestila sedanjo, ki so jo postavili v šestdesetih letih. Omenjeni posegi bodo pozitivno učinkovali na okolje. Prefekt je ravnatelja povabil, da stalno seznanja pristojne organe s kakršnokoli nevšečnostjo, ki bi se lahko pojavila, obenem je izrazil upanje, »da bi tamkajšnje prebivalstvo tudi upoštevalo izreden družbeni pomen, ki ga za Trst ima škedenjska železarna, v kateri so po velikih naporih nedavno obnovili proizvodnjo z odločilnim prispevkom občinske uprave in krajevnih oblasti.« Dačani privabljajo obiskovalce Velika razstava o Dačanih je doslej v Trst privabila veCje število obiskovalcev od pričakovanih. To je glavna ugotovitev, ki jo je v svojem prvem obračunu o razstavi, ki je od 27. julija na voljo obiskovalcem, navedel tržaški podžupan Roberto Damiani. Do 13. septembra si je razstavo v bivši konjušnici miramarskega gradu ogledalo skoraj 13 tisoč oseb, ob praznikih pa je bil obisk rekorden. Iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili obiskovalci, pa je razvidno, da je kar 61 odstotkov le-teh prišlo iz drugih dežel, največ (21 ods.) iz sosednjega Veneta. Referendum, s katerim so hoteli pobudniki »Odbora za DA« pred meseci odpraviti deželni zakon 14/91, ki urejuje finansiranje zasebnih šol, ni bil veljaven, ker se ga ni udeležilo dovolj volivcev. Člani odbora pa se niso demoralizirali in so poleti napisali nov zakonski osnutek, ki ga nameravajo predložiti deželnim svetovalcem ter z njim seznaniti širšo javnost, da bi sprožili diskusijo okoli tega problema. Zakonski osnutek so včeraj predstavili v Novinarskem krožku, predstavnica odbora Adriana Donini pa je takoj poudarila, da so preštudirali celotno deželno zakonodajo. Pravico do študija urejuje zakon 10 iz leta 1980, ki je bil dobro zasnovan (predvideval je med drugim podporo celodnevnim obveznim šolam, kot tudi finansiranje pomožnih dejavno- sti, kot so menza, prevozi itd.), a je sedaj zastarel, saj se je v skoraj 20 letih marsikaj spremenilo. V njem namreč ni govora o zapuščenih otrocih, zapostavljenih, priseljencih in romih, zaradi Cesar mora zakonodajalec sproti poseči, a izven katerega koli ustaljenega normativa. Nujno je torej, pravi Doninijeva, Cimprej poenotiti zakone, jih posodobiti in ustvariti enoten zakon, ki pa »mora tudi predvidevati enake možnosti za vse glede pravice do študija.« Dežela mora poskrbeti za uveljavitev javne šole, problem pa predstavljajo tudi stalno izobraževanje za odrasle, multikulturna vzgoja in integracija tujih dijakov. »Potrebujemo tudi dolgoročno programiranje, da bi se lahko dijaki specializirali v skladu s povpraševanjem delovnega tržiš- ča (od znanja jezikov do poznanja računalnikov in drugih tehnologij).« V imenu odbora je Giorgio Cantoni izpostavil »ogromno luknjo« v zakonu 10 kar zadeva višje šole. V FJK, pravi, so finansiranja izredno nizka. Povprečno dobi dijak pol milijona lir, kar ne zadošča niti za nakup knjig. »Dežela odobri kak nov zakon le, ko gre za obrobne šolske dejavnosti (nakup računalnika, tekstov za knjižnico itd.), tako da je res nujna enotna in jasna zakonodaja. Bistveno pa je poudariti pravico posameznikov do finansiranj, tako da lahko imajo vsi možnost nadaljevati s študijem,« je dejal Cantoni. Zaradi teh in drugih pomanjkljivosti predlaga odbor nov zakon, ki »bo pripomogel k premeščanju ovir za boljše šolanje in vključevanje v svet dela.« Aljoša Gašperlin PROJEKT FUTURA / PREDSTAVITEV ORGANSKEGA DOKUMENTA Trst prihodnosti deležen naraščajočega soglasja Na tej zamisli se gradi enotnost razdeljenega mesta Zamisel o Trstu prihodnosti je premaknila mesto. Do danes se je v združenje Trieste Futura včlanilo 160 subjektov, podjetij in tudi posameznih občanov, ki so skupaj prispevali skoraj milijardo in pol lir (natančno 1 milijardo 472 milijonov). Številke so veliko nad pričakovanji pobudnikov, je podčrtal predsednik združenja tržaških industrijcev Federico Pacorini na včerajšnji predstavitvi idejnega projekta oziroma prvega 1.) razvoj pristanišča: Trieste Futura je najveCji projekt za okrepitev pristanišča, ki je bil kdajkoli narejen, zato so vse polemike okrog neuskladlji-vosti povsem neutemeljene; 2.) prostocarinske točke: velja enako, Trieste Futura ne zmanjšuje, ampak razširja in valorizira te točke, ki jih je mogoče premikati; 3.) finančna in ekonomska uresnicljvost: brez težav je mogoCe doseči državne in evropske finančne vire ter jih integrirati s privat- stanovskih združenj, je naštel razloge, zaradi katerih zaupajo v projekt kmečke organizacije, Čeprav so nosilke partikularnih interesov in poudaril, da splošni interes vedno koristi tudi posebnim. Zato je treba poraziti »transverzalno »stranko protesta«, ki špekulira z vsem, kar ji je pri roki, je dejal Tombesi. Bronzi je opozoril na gospodarski pomen projekta in zavrnil vsakršen poskus političnega instrumenta-liziranja, ki vodi le k zna- organskega dokumenta o Trstu prihodnosti. Za mizo v dvorani gledališča Miela (na posnetku) , v katero niso mogli vsi, ki so se predstavitvi odzvali (bila je namreč odprta za javnost), so s Pacorinijem sedeli zastopniki vseh stanovskih organizacij samostojnega dela: Marino PeCenik za Slovensko deželno gospodarsko združenje, Ester Pacor za trgovce Confesercenti, Sambo za Intersind (za podjetja z javnim kapitalom, kar jih je še v Trstu), Bronzi za obrtnike Asso-ciazione Artigiani, Ricce-si za katergorijo gradbenikov (Collegio dei co-struttori), Granara za obrtnike CNA, Tombesi za kmečko združenje As-sociazione agricoltori in v imenu ostalih kmečkih organizacij in Boris Mihalič za kmetijsko zadružništvo. Dorligo za naj večje tržaško trgovsko združenje Associazione Commercianti, je posegel iz dvorane, kajti njegova organizacija iz postranskih razlogov še ni formalizirala članstva v združenju Triesta Futura, kar je sicer le stvar Časa. Med gosti naj poleg župana Illyja, prefekta, deželnih odbornikov, parlamentarcev in drugih predstavnikov oblasti omenimo tudi predsednika pristaniške avtoritete Micheleja Lacalamito in evropskega parlamentarca Luigija Calligarisa, ki je prišel posebej za to predstavitev iz Rima. Preden je podrobneje predstavil dokument, natiskan v priročni ilustrirani brošuri, je Pacorini zakoličil štiri temeljne točke, iz katerih izhaja: nimi vlaganji, za katere že vlada zanimanje; 4.) pravna uresničljivost glede na dejstvo, da velik del projekta sega na območje demanija: poleg možnosti sprostitve te vinkulacije pride seveda v poštev zakup površin, kar jamči med drugim pristaniškemu poveljstvu oziroma državi zajeten vir dohodka. Tombesi, ki je posegel prvi med predstavniki nemu »No se pol.« Enotnost, ki so jo podjetniške organizacije dosegle ob tem projektu, bi morala biti za zgled vsemu mestu, je dejal. Riccesi je projekt ocenil kot zadnjo priložnost za preobrat dekadenCne smeri, v katero je zašlo mesto, in to ne samo v ekonomskem, ampak tudi demografskem in kulturnem smislu. Ester Pacor je menila, da je Trst potreboval projekt, ki bi imel tudi simbolično vrednost, kot neke vrste berlinski zid, ki je po zrušenju pustil za seboj praznino, potrebno vsebinske zapolnitve. Granara je podčrtal, da Trst tokrat ne zahteva nobenega posebnega zakona, ampak da se je angažiral v prvi osebi, medtem ko je PeCenik pozval javne uprave, naj pomagajo in ne ovirajo to iniciativo. To je investicija v prihodnost, je dejal, zato tudi ni dovolj samo gledati, ampak »se zbuditi«, torej aktivno prispevati svoj delež. V prvem organskem dokumentu o Trstu prihodnosti, ki ga je Pacorini orisal s pomočjo vi-deopripomockov, je tudi predvidevanje o skupni vrednosti investicije: giblje se med 1.000 in 1.500 milijardami. Z njimi naj bi mesto dobilo gospodarski pospešek, delo, razvoj pristanišča in prometa, pritegnilo bi investicije, izboljšalo prometno strukturo in sploh - mesto bi postalo lepše in bolj prijazno, kar je želja vseh njegovih prebivalcev. Zupan Illy je projekt o Trstu prihodnosti označil za zgodovinski dogodek, saj je mestov zadnjih 50 letih le terjalo, zdaj pa končno predlaga; pri tem mora vsak prevzeti svoj del odgovornosti. Predsednik pristaniške oblasti Lacalamita je izrazil polno podporo in obljubil aktivno sodelovanje, ker je to v interesu pristanišča, evroposlanec Calli-garis pa je Tržačane povabil, naj presežejo razhajanja in delajo skupaj za razvoj svojega mesta, (vb) ŠOLSTVO / NA NATEČAJU O ČISTEM TRSTU Nagradi za Jana in Devona Jan obiskuje šob v Rojanu, Devon pri Sv. Ivanu Zamejska šola v Italiji začenja novo šolsko leto tako, kot je zaključila prejšnje: z nagradami. Konec preteklega leta so slovenske šole, njihovi uCenci in dijaki prejeli kopico nagrad in priznanj na številnih krajevnih in tudi meddržavnih natečajih ter drugih pobudah. Takrat smo zapisali, da so priznanja pokazatelj življenjskosti in živahnosti naših šol, pa tudi dokaz, da se uspešno vključujejo v razne akcije in pobude, in da pri tem ne zaostajajo za italijanskimi. ZaCetek pouka je prinesel slovenskemu šolstvu dve novi priznanji. Po njiju sta posegla uCenca, ki sta - skupaj s sošolci -sodelovala na natečaju o Cistern mestu. Nagrajevanje je bilo včeraj dopoldne v občinski palači. Otroci občinskih vrtcev, uCenci in dijaki so z vzgojiteljicami, učiteljicami in profesorji napolnili dvorano občinskega sveta. V njej je zavladal živžav, ki je enega od veščih _____ŠOLSTVO / PEDAGOŠKI LICEJ A.M.SLOMSEK_ Šola v naravi Glinščice Sola v naravi in šola o naravi. Tako bi lahko poimenovali pobudo, ki so jo na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška ponovili tudi ob letošnjem začetku pouka in ki spada v del naCrta o obravnavanju Krasa in kraške oblikovitosti v okviru učnega programa naravoslovja. Dijaki 5. razreda od Četrtka spoznavajo naravni biser GlinšCice in bližnjih krajev. Pod mentorstvom prof. Lili Čebulec in v spremstvu domačinke Gabrijele Žerjal so si prvi dan ogledali Dolino GlinšCice: ob strugi so se podali do Botaca in se seznanili s tolmuni, koriti in drugimi naravnimi znamenitostmi. Včeraj so v dolinski občinski knjižnici, ki je postala njihov nekakšen generalni štab, urejevali zapiske in gradivo (na sliki, foto Križ-manCiC). Šolski delovni načrt je multidisciplina-ren. Dijaki so se porazde- lili v pet delovnih skupin: zgodovinsko, etnološko, zoološko, botanično in geografsko. Veliko pozornost namenjajo tudi ekologiji in ekološkim problemom ter povezavi med naravo in vasjo. Vsaka skupina bo na podlagi lastnih izkušenj in dognanj izdelala poročilo s svojega delovnega področja, zatem pa bo v šoli poročala celemu razredu, da bi vsi petošolci dobili Cim bolj popolno sliko o tistem predelu dolinske občine. Dijaki pedagoškega liceja imajo danes na spo- redu ogled Muhovega gradu, podali pa se bodo tudi v dolinsko župnišče, kjer si bodo ogledali knjige napisane v glagolici. Pridružil se jim bo tudi ravnatelj Samo Pahor, ki jim bo predaval o zgodovini obiskanih krajev. občinskih mož spomnil na burne seje občinskega sveta v Marchesichevem slogu. Do protestov, seveda, ni prišlo. NihCe tudi ni dvorane zapustil. PaC pa je mlada tržaška generacija pošteno zaploskala, ko sta organizatorja, medkulturno združenje za znanostin umetnost in tržaška občina, nagradila najboljše. Pred tem so tržaški župan Illy in odbornica Bassa Poropat za šolstvo ter predstavnika prirediteljev de Ferra in Fantoni spregovorili o pomenu naravovarstvene pobude in o pohebi, da bi morali že od mladih nog spoštovati okolje. Mladi so jih poslušali, prikimavali, nestrpno pa so pričakovali nagrade. Nagrado za najboljšo sliko je prejel učenec 3. razreda osnovne šole Bazoviških junakov v Rojanu Jan Pisani. Njegova risba sedaj z velikih lepakov spominja občane, da je »Cisto mesto vir življenja,« kot je dal risbi tudi naslov. Plavolasi Jan je narisal mesto, v katerem pridno skrbijo za reciklažo odpadkov, življenje pa je v takem mestu po meri ljudi in živali: matere z vozičkom in otročičkom v roki, otrok, ki se igrajo z žogo, pa tudi mucke na strehi in ptic na sinjem nebu. Posebno nagrado je prejel Devan Obersnel, dijak nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana, ki pa je svoj učinkoviti motto »Usa la mente e salva 1’ambiente« (Rabi pamet in reši okoje) izrekel v lanskem šolskem letu, ko je še obiskoval 5. razred osnovne šole Otona Zupančiča. Njegovo parolo so natisnili na ekološke torbe, ki so jih podelili vsem udeležencem natečaja. Poleg slovenskih uCen-cev so bili nagrajeni še otroci vrtca Manzoni in vrtca iz Ul. Edera, uCenci osnovne šole Rodari (pripravili so videofilm) in uCenci osnovne šole Ta-rabocchia. Napisali in uglasbili so pesem v obrambi pločnikov, ki so jo na nagrajevanju tudi zapeli. Po prireditvi v dvorani občinskega sveta so se udeleženci preselili v občinsko galerijo, kjer bodo do ponedeljka na ogled njihove risbe in de-, la o Čistem mestu, obiskovalcem pa bodo razdelili tudi publikacije o Čistem mestu, ki jih je izdal Laboratorij znanstvenega imaginarija. Med njimi je tudi lično opremljen slovenski prevod knjižice z naslovom Cista vest za cisti svet (ali droben priročnik za snažnega občana), v katerem bo lahko bralec izvedel vse mogoče o smeteh in o ravnanju z odpadki. Na slikah (foto Križ-manCie): zgoraj pozdrav župana Illyja mladim občanom; spodaj nagrajenca Devan Obersnel (levo) in Jan Pisani. V ozadju letak z Janovo nagrajeno risbo. r GLASBENO TEKMOVANJE Ansambel Babilonia v finalu Novonastali zamejski rok ansambel Babilonia je v Četrtek zveCer v polfinalu glasbenega tekmovanja »Rassegna musicale« v amerikan baru Red Devil spet požel velik uspeh. Nadpovprečno število pretežno mladega občinstva je sledilo njihovim izvjanjem z velikim navdušenjem, kar je nemalo razburjalo konkurenčno metal skupino Hedonist, ki ni štedila niti z najbolj nesramnimi provokacijami. KonCni izid glasovanja je bil najboljši sodnik, saj je Babilonia prejela preko tristo glasov, Hedonisti pa slabih dvesto. Babilonia je obenem znala primerno ogreti publiko, predvsem z VValterjevo naravno sproščenostjo in priroje- nim smislom za show. Zvrstile so se tako najslavnejše svetovne popevke skupin Queen, Roling Stones, Fink Floydov, pa tudi Litfiba in drugih. Sedaj je na vrsti finalni dvoboj, ki bo na sporedu v ponedeljek, 22. t.m. zveCer. Tudi tokrat bodo naši Babilonci potrebovali konkretno pomoč zvestih navijačev, saj bo šlo tokrat za najvišjo stopničko. Kakorkoli že, mladi nadebudni glasbeniki so se res izkazaU. Pred enim letom so skoraj za šalo začeli z vajami, danes pa so dokazali, da sodijo v sam vrh tržaških amaterskih ansamblov. Vsi, ki smo jim sledili od vsega začetka, pa jim moramo priznati, da je bliskoviti kakovostni napredek res hvale vreden. (GB) NA SEJMIŠČU / SE DANES IN JUTRI Igre vseh vrst, Knjižni sejem in koncerti Prireditev, ki se je začela včeraj, je predvsem namenjena mladim ŠOLSTVO / ZASEDANJE Težave gluhonemih otrok pri vključevanju v šolo Italijanska šola ne skrbi za integracijo gluhonemih otrok v šolsko okolje. Tako so ocenili udeleženci včerajšnjega prvega dne vsedržavnega zasedanja na temo: Gluhi v šoli danes in jutri. Zasedanje poteka v prostorih Visoke šole za prevajalce in tolmače, prireja pa ga Odbor jezika znakov pri Ustanovi za gluhoneme iz Trsta, ki želi s tem preveriti stopnjo zaščite pravic gluhonemih otrok v luči skorajšnje šolske reforme in ponuditi vrsto napotkov staršem gluhonemih otrok, učiteljem ter podpornim učiteljem. Med zasedanjem je bil poudarjen pomen jezika znakov kot neobhodno potrebni instrument za razvoj gluhonemih, govor pa je bil tudi o pripravi podpornih učiteljev za gluhoneme in o vključevanju prizadetih v obvezno šolo, pri čemer so udeleženci primerjali izkušnje v šolah v Trstu in Brescii. V obeh primerih so prišle do izraza predvsem težave, ki jih imajo prizadeti v italijanskem šolskem sistemu. Od včeraj popoldne je tržaško sejinišče zabavišče posebne vrste: v enem od padiljonov so namreč uredili prostore za najrazličnejše igre, vendar v glavnem take, ki jih je mogoče odigrati sede za mizo, za računalnikom in pred televizijskim sprejemnikom. Gre za širok izbor »starih« iger, kot so npr. šah ah pa razne igre s kartami, in pa novih, vezanih na računalnik. Glavni organizator tridnevne prireditve, ki jo bodo ponovili ob koncu naslednjega tedna, je agencija Publimare. Ob igrah pa imajo pomembno vlogo knjige, tokrat jih ponujajo predvsem v žepnem formatu oz. v cenejših izdajah po vzorcu, ki ga je že pred leti uspešno preiskusila mo-denska družba Exposervi-ce. Pozitivno izkušnjo je nato prenesla na vsedržavno raven, tokrat pa s knjižnim prodajnim sejmom in srečanji z avtorji prvič nastopa v Trstu. Pravzaprav je ob nosilcih veliko »sodelujočih ostalih«: glede iger velja nedvomno podčrtati doprinos številnih tržaških združenj (npr. vrsto ša- SHOW CHANCE Tečaji show plesa tudi za mlajše Letos bodo plesne vaje v telovadnici CEO v Sesljanu Show ples je zabaven ples, ki je doma v Ameriki in je zelo priljubljen na varietejskih odrih. Pri nas ga pogosto srečamo žal le na televiziji, medtem ko je v Sloveniji ta panoga zelo razvita. Pred leti je Slovensko stalno gledališče v Trstu prvič priredilo tečaj show plesa, ki ga je vodila plesna pedagoginja Mojca Horvat iz Ljubljane, nekdanja prvakinja standardnih in latinskoameriških plesov ter tista, ki je iz Amerike pripeljala step. Na vaje je privabila veliko število mladih, ki so se tedaj navdušili za tovrsten ples in še danes vadijo pod imenom Show chance. Skupino vodi Mojčina gojenka in asistentka Maja Mally, ki pleše v šoli Mojce Horvat že 14 let in se izpopolnjuje tudi v Bro-odwayu in New Yorku. Pleše v skupini Mojca’s dancers, ki zmaguje na slovenskih in evropskih tekmovanjih. Plesna skupina, ki se imenuje Show chance, je v teh letih vadila v prostorih KD Škamperle in v dijaškem domu. Letos bodo vaje v prostorih telovadnice CEO v Sesljanu, in sicer ob torkih in četrtkih od 20. do 21.30. Skupina Show chance vabi vsa dekleta in fante, ki imajo radi ples in dobro družbo, da se pri- kažejo na prvi vaji, ki bo v četrtek, 3. oktobra, ob 20. uri. Poleg tega prireja plesna skupina tudi tečaj show plesa za osnovnošolce in srednješolce ter skupno plesno telovadbo za starše in otroke. Za podrobnejše informacije in vpisovanje lahko telefonirate Daši na št. 362732 od 12. do 14. ure ali Ivani na št. 299772 od 10. do 16. ure. (Ivana) hovskih klubov), ki v okviru sejma prirejajo tudi nekaj turnirjev. Na sejmu sodelujejo tudi nekatere šole in izobraževalni centri, njihovi predstavniki bodo mladim nudili informacije o šolanju in izobraževanju po obvezni stopnji. Tuda ta specifična pobuda kaže na to, da je sejem prvenstveno namenjen mladi publiki. Sestavni del prireditve so tudi koncerti, za katere ni treba doplačati (vstopnica na sejem stane 5 tisoč lir). Drevi ob 21. uri bo nastopil duo Sottotono, v okviru srečanj z avtorji se bosta občinstvu popoldne predstavila Zap in Ida, zvečer ob 21.15 pa Vittorio Sgarbi. Danes je sejem odprt od 15. do 24. ure, jutri pa bodo vrata odprli že ob 10. uri. PREDSTAVITEV Dejavnost Contrade v knjižni obliki Na 370 straneh opis kar 250 gostovanj in več kot 120 lastnih predstav Pred oktobrsko otvoritvijo letošnje sezone se je Contrada včeraj dopoldne končno oddolžila svojemu lanskemu jubileju. V palači Generali so namreč predstavili knjigo, ki zajema celotno delovanje tega gledališča. V svojih dvajsetih letih obstoja se je Contrada postopoma povzpela na ugledno mesto med vrhovi tržaškega in nasploh italijanskega dramskega prostora. Gledališče Cristallo, kjer nastopajo elani Contrade, zavzema dejansko 26. mesto med najuspešnejšimi gledališči v Italiji. Ni torej slučaj, da se je priznani tržaški gledališčni kritik Paolo Quazzolo odločil, da na papirju obudi življenjske trenutke Contrade, potem ko je že uspel s knjigo o 40-letnici dejavnosti Stalnega gledališča FJK. Na 370 straneh knjige, ki jo je izdala založba Lint, se najprej v pripovednem delu zrcali vrsta ključnih trenutkov gledališča, ki gredo od prvih zametkov in ustanovitve, preko prvih otroških in mladinskih predstav in usod ustanoviteljev Arielle Reggio, Ora-zia Bobbia, Lidie Braico in Francesca Macedonia, do današnjih dni. Temu sledi opis 250 gostovanj in več kot 120 lastnih predstav. UL S. Čilim) 38-TRST-Tel. 54390 IZREDNA RAZPRODAJA POHIŠTVA zaradi prenove razstavnih prostorov (kuhinje, dnevne sobe, sedežne garniture, spalnice, otroške sobe, omare, in še veliko drugega...) IZREDNE PRILOŽNOSTI V KRATKEM ČASU OD 16/9 DO 18/10 RAZPRODAJA LESTEV VSEH VRST V SOBOTO 20. IN NEDELJO 21 NE BO V EC ZAPREK fTffT ' Z/,,lz -ž//z ' ■ PRIDITE Sl OGLEDAT NOVI VOLVO S40 E V40 T4. 200 KONJEV VARNOSTI. VOLVO Kakovost in varnost Love - Oats s.r.i. TRST Strada della Rosandra 50 - Tel. 040 / 281365 - 830308 Zastopnik VOLVO SKD KRASNO POLJE GROCANA prireja 10. RAZSTAVO-SEJEM ZNAČILNIH KMEČKIH PRIDELKOV KRASA in ODPRTO MEJO pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti v sodelovanju z občinama Dolina in Hrpelje-Kozina DANES 20. 9.: ob 16.00 odprtje kioskov ob 19.00 ples z ansamblom MODRI VAL JUTRI, 21. 9.:ob 10.00 odprtje Razstave-sejma ob 11.00 koncert pihalnega orkestra BREG ob 16.30 nastop LONG ZLUNKBAND priložnostni govor Edvina Švaba ob 19.00 ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET OD 9. DO 15. URE PRODAJA PRAŠIČEV OBA DNEVA V srenjski hiši ogled razstave gob ter slik s kompozicijami suhih cvetic. Odprta meja skozi kmečki mejni prehod nad GroCano. VČERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 20. septembra 1997 SUZANA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.03 - Dolžina dneva 12.10 - Luna vzide ob 21.56 in zatone ob 11.24 Jutri, NEDELJA, 21. septembra 1997 MATEJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,4 stopinje, zračni tlak 1023 mb narašča, veter severozahodnik 11 km na uro, vlaga 64-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Anja Struna, Leonardo Saraci-no, Marco Čemi. UMRLI SO: 73-letna Gemma Comuzzo, 85-let-ni Mario Ramani, 85-letni Emilio Lipovec, 65-letni Cesare Soave, 95-letna Maria Chicco, 84-letna Maria Grassi, 83-letna Stefania Lukman, 88-let-ni Luigi Furlan, 95-letna Anna Blasizza, 51-letna Clara Sker, 76-letni Silvano Flego, 83-letna Norma Pescatori, 76-letna Bruna Orlini. OKLICI: delavec Massi-nio Barone in gospodinja Doriana Buovolo, policijski inšpektor Gerardo Schiozzi in podjetnica Ro-salba Di Rocco, zavarovalec Paolo Bonanno in uradnica Eriča Prioglio, fotograf Alessandro Ruzzier in univerzitetna študentka Francesca Zamolo, uradnik Michele Esposito in uradnica Simona Scalise, delavec Pietro Lombardo in gospodinja Cosima Da-miana Milton, konzulent Federico Trevisan in ke-mik-farmacevtka Valeria Falagiani, delavec Savino Gal vino in podjetnica Monica Vallefuoco, avtoklepar Andrea Debernardi in uradnica Barbara Tomasi, finančni stražnik Andrea Di Giampietro in študentka Ester Di Rosario. :: LEKARNE Od PONEDELJKA, 8. do SOBOTE, 13. septembra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Sesljan (tel. 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST prireja v šolskem letu 1997/98 z delnim deželnim finansiranjem tečaje: INFORMATIKA: osnovna informatika, urejanje besedil, podatkovne baze, elektronske razpredelnice, internet in elektronska pošta KMETIJSTVO: fitopatologija, splošno kmetijstvo, vinogradništvo, enologija JEZIKI: hrvaščina, španščina UPRAVLJANJE PODJETIJ: franchi-sing, knjigovodstvo, tehnike prodaje in marketing, varstvo na delu. Vpisovanje in predvpisovanje na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 vsak dan razen sobote od 9.00 do 13. Stekli bodo tečaji, kjer bo zadostno število vpisanih Danes slavi okroglih 50 let nas tata Karlo Z njim se iz vsega srca veselita Matej in Igor 10 let sta se Daria in Vojko rada imela in danes se bosta končno vzela. Vso srečo v skupnem življenju jima Zeli Tanja, Maurizio, mama in tata Valentino in Stefana je razveselila mala Martina Srečnima staršema čestitamo, novorojenki pa želimo veliko sreče v življenju Kmečka zveza in delovni kolegi KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Por-zus«, r. Renzo Martinelli, i. Gabriele Ferzetti, Gasto-ne Moschin. EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.20, 20.10, 22.00 »Innamorati cronici«, i. Meg Ryan. EKCELSIOR - 18.25, 20.20, 22.15 »Ovosodo«, r. Paolo Virzi. AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, 0.15 »II mondo perduto -Jurassic Park«. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »Scream«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »She’s so lovely«, i. Sean Penn, John Travolta, Robin VVright. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Anna Karenina«, i. Sophie Marceau. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Nella societa degli uomi-ni«. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Bat-man & Robin«, i. George Clooney, Arnold Schvvar-zenegger. CAPITOL - 16.15, 18.10, 20.00, 22.10 »Con Air«, i. Nicholas Gage, John Malkovich. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »I vesuvia-ni«, r. M. Martone, P. Cor-sicato, A. De Lillo, S. In-certi, A. Capuano, i. Anna Bonaiuto, laia Forte J PRIREDITVE SLOVENSKI KULTURNI KLUB - ul. Donizetti 3 Trst - začenja novo sezono danes, 20. septembra, ko bo na sporedu DRUŽABNI VEČER z igrami, plesom in zakusko. Igral bo ansambel KRAŠKI OVČARJI. Začetek ob 18.30. Vabljeni vsi mladi! POLETNI VEČERI V ZGONISKI OBČINI - KD Rdeča zvezda v sodelovanju z Župnijsko skupnostjo in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi na koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice in kitarista Marka Ferija, ki bo v nedeljo, 28. t. m., ob 19. uri v župnijski cerkvi v Zgoniku ob praznovanju občinskega zavetnika sv. Mihaela. Ob tej priliki bo ob 10.30 slovesna sveta maša. GLASBENA MATICA v sodelovanju z OBČINO TRST - Odborništvo za kulturo priredi v soboto, 4. oktobra ob 20.30 v dvorani Tripcovich na Trgu Liberta 11, koncert PEVSKEGA ZBORA CAPEL-LA M. L GLINKA iz St. Petersburga. Dirigent Vladislav Cernušenko. Na sporedu P. I. Čajkovski, P. G. Cesnokov - Pravoslavna liturgija. Predprodaja od 24. 9. 97 pri blagajni gledališča Verdi od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure. S IZLETI SLOVENSKA SKUPNOST - Sekcija Devin-Nabrežina - prireja 11. in 12. oktobra dvodnevni izlet na Štajersko. Odhod v soboto, 11. oktobra, ob 12.30 iz nabrežinskega trga. Cena 150.000 lir. Vpisovanje in informacije: Mario Kralj (9. - 12.) tel. 639126, Antek TerCon (v večernih urah) tel. 299509. Ne pozabite veljavne osebne izkaznice ali veljavnega potnega lista! Dl OBVESTILA KROŽEK PISONI pri-reja v ljudskem domu v naselju Sv. Sergija danes, 20. in jutri, 21. septembra, PRAZNIK GROZDJA. Oba večera ples z Barbanera. V nedeljo, ob 18. uri koncert godbe na pihala S. Sergio. Ob 19.30 nagrajevanje najlepših grozdov. V LJUDSKEM DOMU V PODLONJERJU bo danes, 20. in jutri, 21. septembra, PRAZNIK GROZDJA. Oba večera ples s skupino I muli de una volta. V nedeljo ob 17.30 nasrtop harmonikarskega orkestra Synthesis 4, ob 19. uri nagrajevanje »razponov«. KRUT obvešča, da se začnejo 1. oktobra tedenske plavalne ure v termalnih bazenih. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, tel. 360072 od ponedeljka, 22. septembra, dalje v uradnih urah. TELOVADBA ZA VSE! SZ Bor sporoča, da se bo v ponedeljek, 22. t. m., pričela telvoadba za mlajše in starejše gospe pod vodstvom profesorice Silve Meulje oz. profesorja Franka DrasiCa. Vadbene ure bodo na voljo zjutraj, popoldne in zvečer, prosto na izbiro. Sprejemamo vpisovanja tudi za moško skupino, ob torkih zvečer. Za vpisovanje in informacije tel. v tajništvo na Stadion 1. maj (tel. 51377). OPZ VIGRED vabi stare in nove pevce od 4. do 14. leta na prvo vajo v ponedeljek, 22. septembra, ob 16. uri. Ob 17. uri bo kratek pogovor s starši glede urnika dveh skupin in programa. FOTOGRAFSKI ODSEK KD Lonjer-Katinara sporoCa, da bo prvo srečanje v torek, 23. t. m., ob 20.30 na sedežu kulturnega društva. Vabljeni stari in novi elani! SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom ZSKD in v sodelovanju s TRŽAŠKO KNJIGARNO zaCenja novo sezono v torek, 23. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvolani, ul. Sv. Frančiška št. 20, z odprtjem razstave slikarke Claudie Raza, ki bo tudi prebrala nekaj poezij iz svoje zbirke »Drobni nemiri« (Sottili inquietudi-ni). Umetnica bo predstavila prof. Jasna Merku. Učenci Glasbene matice bodo ob tem izvjali glasbene točke. Vljudno vabljeni! SD BREG - v torek, 23. 9. ob 21. uri v občinski telovadnici v Dolini se zaCenja rekreacija za mlajše in starejše. MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA vabi fante in dekleta, da se pridružijo novoustanovljenemu mladinskemu zboru. Sestanek bo v torek, 23. t. m., ob 20.30 v bazovskem domu. Vsi toplo vabljeni! KD SLOVAN Padrice vabi svoje elane na redni občni zbor (v znamenju 100-letnice), ki bo v torek, 23. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila predsednika, tajnika in blagajnika, volitve in razno. KD IVAN GRBEC vabi na predstavitev knjige Marte Košuta »TRŽAŠKA NOSA IN NJENA VEZENINA«, ki bo v Četrtek, 25. septembra ’97, ob 20.30. Sodeluje ZPZ Ivan Grbec pod vodstvom Ksenije Kos. KRD DOM BRISCIKI prireja teCaj vezenja (stikanja). Informativni sestanek bo v Četrtek, 25. t. m., ob 17.30 v društvenih prostorih. Morebitne informacije dobite tudi po telefonu št. 327062 (Norma) od 19. do 20. ure. OTROŠKI P. Z. FRAN VENTURINI - Domjo sporoCa, da bo prva vaja v soboto, 27. septembra 1997, ob 14.30 v kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. Vabljeni stari in novi pevci in pevke od 3. do 11. leta. SKD PRIMOREC - TREBČE vabi na razstavo likovnika Milana Bizjaka iz Repna v Kulturnem domu v Trebčah in sicer do 28. 9. vsak dan od 18. do 20. ure. Na ogled bodo tudi narodne vezenine in gobelini Veronike Bizjak. Toplo vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI prireja teCaj angleškega jezika za odrasle v sklopu ljudske univerze. TeCaj se bo odvijal v prostorih nabrežinske osnovne šole Virgila Sceka. Za informacije poklicati št. 200136. PLAVALNI KLUB BOR obvešCa, da so se zaCela vpisovanja v začetniški plavalni teCaj (od 4. leta dalje), osnovno in nadaljevalno šolo plavanja za otroke in mladino, športno šolo plavanja, tekmovalno skupino ter rekreacijo za odrasle vsak dan od ponedeljka do petka, do konca meseca od 11. do 13.30 na tel. 51377. KD RDEČA ZVEZDA prireja trimesečni eksperimentalni teCaj zborovskega petja s spiritualskimi skladbami. Pevki in pevke, ki bi se radi pomerili v tej zvrsti so vljudno vabljeni na prvo vajo, ki bo 30. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. SKLAD MITJA ČUK priredi tudi letos teCaj ROČNEGA TKANJA, ki ga bo vodila Magda Tavčar. Začetek tečaja (22 ur) bo 1. oktobra 1997. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Čuk (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289) SD MLADINA - baletni odsek - obvešCa svoje gojenke, da se bodo zaceli treningi v torkih in petkih ob 16.30 od 3. oktobra dalje v prostorih osnovne šole Albert Sirk v Križu. Za nove upise naj se interesenti zglasijo na licu mesta. Za informacije tel. 220222 po 14.30. SKLAD MITJA ČUK obvešCa, da so pozabljena oblačila, ki so jih pustili otroci v poletnem središču na Proseku in poletnem središču na Opčinah v uradu Sklada (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289). S PRIČETKOM novega šolskega leta SKLAD MITJA ČUK ponovno nudi dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije na sedežu Sklada (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289). SKLAD MITJA ČUK sporoCa, da je po poletnem premoru ponovno na razpolago otrokom in odraslim logopedinja. Informacije na sedežu Sklada (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289). KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 13. do 23. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, tel. 360072 v uradnih urah. SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE - sprejema vpisovanja za novo sezono. Tečaji, ki bodo potekali ob popoldanskih in večernih urah bodo namenjeni mlajšim in starejšim. Za dodatne informacije tel. v tajništvo (tel. 51377). GODBENO DRUŠTVO PROSEK sprejema vpise za glasbeno šolo pihalnega oddelka Glasbene Matice v torkih in petkih v SošCevi hiši na Proseku od 20.30 dalje. PIHALNI ORKESTER BREG v sodelovanju z Glasbeno matico obvešCa, da se je zaCelo vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije vsak torek in Četrtek, od 20.30 dalje na sedežu orkestra v Dolini ali na tel. št. 228333 in 228642. 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešCa starše in dijake, da so naročene knjige na razpolago. Za informacije lahko kličete na tel. št. 635954 ali 635969. MALI OGLASI tel. 040-7796333 DISKOTEKA HIPPO-DROME v TržiCu obvešCa, da se pričenjajo novi tečaji latinko-ameriških in karaibicnih plesov pod vodstvom Vesne in Branka. Za informacije tel. 040/299989. KRAŠKEGA OVČARJA mladice cepljene z rodovnikom prodam. Tel. 00386/6567124. PODJETJE nujno išCe tajnico s trgovsko diplomo veščo rabe računalnika. Maksimalna starost 23 let. Pismeni curiculum poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Tajnica«. GOSPA NUDI pomoč v restavraciji, vešCa kuhinje, znanje italijanščine ali pa za oskrbo ostarelih. Tel. 00386/6732334. PRODAJAMO 228-li-terske lesene sode (bari-que) za Črno vino. Za informacije tel. št. (0481) 884097. FIORINO 1700 diesel letnik ’94 prodam. Tel. 040/200232. IŠČEMO gospo/gospo-diCno prijetne zunanjosti za delo part-time v gostilni v občini Sovodnje ob Soči. Za informacije tel. 0481/882488. PRODAM NISSAN King Cab letnik ’90, siv metaliziran za 18 milio-nov lir. Tel 0337549598. V PIVNICI HI. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo danes, 20. t. m., PRAZNIK PIVA. Točili bomo pivo z Oktoberfesta, odprli igralsko sobo in vam pripravili razna presenečenja! IZGUBIL SE JE PES Cr- nobele barve, kratke dlake, mešanica lessie/dalmatinec v okolici Doberdoba. Odzve se na ime Tara. Kdor ga je videl, naj klice na tel. št. 0481/78077. PRODAM V BOLJUNCU grozdje na trti, 5 kvin-talov malvazije. Tel. 228146. OSNOVNOŠOLCEM in SREDNJEŠOLCEM nudim pomoC pri pisanju domačih nalog in uCenju. Tel. 228803 ob urah kosila. IŠČETE OTROŠKO VARUŠKO? Pokličite me na tel. št. 228803 ob urah I A 19-LETNO DEKLE diplomirano na državnem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois z dobrim znanjem slovenščine in italijanščine, v zadostni meri angleščine in nemščine išCe delo kot sekretarka ali vajenka, tudi part-time. Ne marketing. Tel. št. 211941. ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir na kg. Tel. 0481/882413. V BOLJUNCU smo izgubili prenosni telefon (od Zaboljunca do spomenika). Tel. 228653. Najditelju nagrada. ZADRUŽNA GOSTILNA v Dolini išCe novega najemnika. Tel. ob 13. do 14. me na št. 228511. STANOVANJE v hišici - sobo, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico oddam nerezidentnim. Možnost parkiranja. Telefonirati od 20. do 21.30 na št. 825735. V BLIŽINI TRŽAŠKEGA VELESEJMA PRODAM licenco in sodobno opremo prostorne mehanične delavnice z zastopstvom znane avtomobilske firme po zelo ugodni ceni. Tel. 040/393148. OSMICO je odprl Alojz Milic, Veliki Repen 49. V ZGONIKU je odprl osmico Mario Milic. OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. PRISPEVKI Ob 26. obletnici smrti moža Vitorija Bizina se ga spominja žena in daruje 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Križu. Namesto cvetja na grob pokojnega prijatelja Milana Lipovca darujeta Nada Skrap-Okroglic in Daniela Fogar 60.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Silvana Vecchieta daruje Giovan-ni Pertot - Nini 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Angela Grljanca daruje neCak Drago 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel. Ob smrti Angela Grljanca darujeta nečakinji Dragica in Neva z družinama 200.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk, 200.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na Ido Trampuž darujejo družine Gherbassi, Kante, Kalc, Pahor in Zuzzic 100.000 lir za FC Primorje. V spomin na Fabijove-ga očeta Josipa Pangerca daruje družina Goruppi 50.000 lir za SD Sloga. Namesto cvetja na grob Angela Grljanca darujeta Liliana in Rožina Corazza 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ivo Grilanc daruje 100.000 lir za SKD Igo Gruden in SK Sokol. V spomin na Lidijo Sulcich darujeta Nada in Anita 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na bivšega ravnatelja Stanka Škrinjarja darujejo Ksenija D., Zdenka S., Sonja L., Evelina C., Majna M., Alenka C., Alessandra C. in Majda M. 160.000 lir za popravilo stadiona 1. maj. V spomin na Angela Grljanca darujeta Mira in Zdenka 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Angela Grljanca darujeta Anica in Darko 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na Angela Pierija darujeta družini Obad in Dilema 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. NATEČAJ SKUPINE GALLUS CONSORT / ZMAGOVALEC MARCO PODDA BIOGRAFIJA / ELENA PONIATOVVSKA - T1NISS1MA Tiha žalost skladbe v spomin na Bellomija Jutri bo skladbo prvič izvedel violinist Črtomir Šiškovič Jutri popoldne se v re-pentahrski cerkvi začenja niz glasbenih srečanj, ki jih prireja skupina Gallus Consort. Osrednja točka programa bo skladba Marca Podde v spomin na tržaškega Škofa Bellomija, ki jo bo izvedel violinist Črtomir Siskovic. Spregovorili smo s Tržačanom Marcom Poddo (na sliki Podda desno s hornistom Petrom Bimerjem na enem lanskih repentabrskih koncertov), zmagovalcem natečaja, ki ga je Gallus Consort razpisal za skladbo pro memoria tržaškega škofa Lorenza Bellomija. Marco Podda se je zaCel učiti kitaro in petje v otroških letih na tržaškem konservatoriju. Ker ga je še posebno zanimala baročna glasba, se je diplomiral v baročnem petju v Miinchnu, kjer je tudi prejel diplomo za zborovodjo. Izpopolnjeval se je v Benetkah s profesorji Sch-neiderjem (za petje), Hir-schem (za zborovodstvo) in Renzettijem (za dirigiranje). Snemal je za radio in plošCe; v javnosti pa je nastopal kot pevec in zborovodja. Poleg glasbene dejavnosti je doktoriral na tržaški medicinski fakulteti, danes pa je po poklicu otorinola-ringolog. Mislim, da ste še vedno aktivni na glasbenem področju? »Seveda sem. Vodim zbor, rad skladam (predvsem za zbor), še posebno pa rad pišem za gle- dališče. Ta teater sem že nekaj napisal, moja želja pa je postaviti na oder glasbeno igro (ne opere), ki bi spojila glasbo in besedo v eno. To pa mi ni še uspelo.« Ali je glasba vplivala na izbiro Vašega poklica? »Recimo, da mi poklic omogoča, da se seznanjam s problematiko mehanizmov, ki zvok povzročajo. Spoznavanje tega sveta me izredno mika in mi obenem pomaga pri glasbenem ustvarjanju.« Torej je poklic neposredno vezan z glasbo. Kaj pa Vam glasba pomeni? »Glasba je del mene. Brez nje si sploh ne morem predstavljati svojega življenja. Glasba ni poklic, temveč jezik, s katerim sporočam to kar Čutim, osebna izpoved.« Ali ste se že udeležili natečajev? »Po pravici povedano, natečaji me ne privlačujejo, tudi ker sem po značaju zadržan človek. Tokrat so me izrecno vprašali, Ce bi poskusil kaj napisati, pa sem to storil. Rad imam nove izkušnje.« Pa je šlo dobro. »Res je, to pa še ne pomeni, da je se je v mojem življenju kaj menjalo. Seveda sem vesel, predvsem ker sem zmagal v Trstu, kjer nisem glasbeno posebno aktiven.« Ali ste zadovoljni s svojo skladbo? »Za zdaj sem še zadovoljen. V bodoče bom mogoče drugačnega mnenja. Skladba je pac odsev trenutnega razpoloženja (Čeprav se vključuje v določeno pojmovanje poetike), mi pa se duhovno spreminjamo, razvijamo. Včasih se pripeti, da me skladba po daljšem Casu dolgočasi ali pa da mi je še bolj všeC. Tudi ko jo sam izvajam, sem včasih razočaran s svojim igranjem. Med idejo in izvedbo glasbe je veliko brezno.« Vi ste že nastopali na glasbenih repentabrskih srečanjih. »Ja, kot pevec.« Letos pa posredno kot skladatelj. Vašo skladbo bo izvajal znani violinist Črtomir Šiškovič. »Mislim, da bo zanimivo, kako bo on podal mojo skladbo. Tako človek lahko spozna, kako različna osebnost pojmuje to, kar si ti mislil in Čutil.« Bi mi lahko povedali kaj več o skladbi? »Skladatelju je vedno težko govoriti o svoji skladbi. To je vsekakor kratka skladba (traja tri minute in pol), v enem samem počasnem stavku, ki je tu pa tam ritmično punktiran. Ta skladba (kot tudi ostale) je sad mojih notranjih kulturnih in glasbenih spoznanj, ki jih seveda podredim svojim osebnim občutjem. V njej pa so opazni vplivi Bacha, Schonberga in Corellija.« S katero barvo bi opisali Vašo skladbo? »S, svetlo modro, ker je to nevtralna barva, ki bolje izraža neko tiho žalost. Žalost, ki jo skladba izraža je mirna, ker je tudi sama smrt del naravnega življenjskega kroga in bi jo morali kot tako tudi mirno sprejeti.« Zadnje vprašanje pa si prosim kar sami postavite. »Kdaj bom nehal skladati?« Seveda se Marco Podda šali, saj se iz besed jasno zazna, da mu je glasba potrebna. Zato se mu še enkrat zahvalim in... sreCno! Karen Košuta Občuten prikaz življenja izredne lineModotti Bila je, pravijo, zelo lepa ženska. Pravijo, da je bila ena redkih oseb, ki so ravno tako lepe navzven kot notri. Tako so pravili o njej. Nekaj bo držalo. Ostalo je legenda. Tina Modotti je bila najprej legenda med tistimi, ki so jo poznali. Sele veliko zatem, pravzaprav komaj v zadnjih letih, je postala legenda za svet. Zato je za bralca, ki lista po njeni biografiji (knjiga avtorice Elene Poniatovv-ske z naslovom Tinissima, je izšla v italijanskem prevodu pri založbi Frassi-nelli), nemogoče z natančnostjo razbrati, do kod segajo megleni obrisi realne osebe. Legenda se je rodila mnogo, premnogo let po smrti osebe. Ža časa življenja je bila Tina ženska, kakršnih je veliko. Njena posebnost je bila v tem, da je v ljudeh, ki so jo srečevali, vzbujala močna, nasprotujoča si čustva - ljubezen ali sovraštvo, občudovanje ali prezir. Rodila se je v Furlaniji in se v otroških letih preselila z družino v Združene države Amerike. Postala je fotografinja, prav gotovo ena največjih tega stoletja, Čeprav njen opus ni neizmernih razsežnosti. Bila je življenjska družica vidnih osebnosti svoje dobe: med temi znanega fotografa Ed-warda VVestona in nekega politika Enee Sormentija -za katerega se je potem izkazalo, da je bil Vittorio Vidali. S prvim je delila umetniški navdih, z drugim politično gorečnost. Živela je v Mehiki (kjer je tudi največ fotografirala), potem v Nemčiji, v tedanji Sovjetski zvezi, v Španiji (med državljansko vojno), spet v Mehiki. Tam je umrla leta 1942, izmučena od naporov, ki jih je kot bolničarka prestala v Španiji. Odpovedalo ji je srce. Svetovna javnost je začela odkrivati njeno delo veliko let zatem. Njene fotografije, tako enostavno pretresljive, tako kričeče v uporu proti družbi, ki jo je želela spremeniti. In nazadnje: tako ženske - Ciste, čutne, očarljivo čmobele. Biografija, ki jo je napisala ena najboj znanih mehiških novinark, je prav taka, kakršna je bila njena junakinja in fotografija le-te; malinholija s svetlimi sencami. Tina Modotti je bila v svoji gorečnosti revolucionarka. Bila je antifašistka, večkrat v zaporu, večkrat zaradi tega emarginirana. Bila je komunistka, ena od tistih, za katere bi danes rekli, da jih je skupaj z njihovim radikalnim gledanjem povozil čas. Nje ni. Ker je bilo njeno orožje fotografski aparat. Zato je postala legenda. Matejka Grgič PO ČETRTKOVEM NASTOPU V RIMU BO DREVI V REGGIO EMILU ŠE VEČ GLEDALCEV Predvčerajšnjim se jih je v Rimu zbralo skoraj sedemde-settisoc (f. AP), danes jih bo v Reggio Emilii vsaj dvakrat toliko. Trume fansov irske rock skupine U2 so že na poti do prizorišča drugega italijanskega nastopa Bona in tovarišev. Zakaj se je managment v Italiji najbolj priljubljene rock skupine odločil za samo dva nastopa na apeninskem polotoku, nihče ne ve. Morda so se zbali delnega prodajnega neuspeha zadnjega albuma. Predprodaja vstopnic pa je v Italiji pokazala izvrstne rezultate že maja, nocojšnji nastop bo daleč najbolje obiskan plaCan koncert v državi, izkupiček prodaje vstopnic pa se je približal meji desetih milijard lir. Z dvema nastopoma ni mogoče zadovoljiti vseh, ki si želijo poslušati irski bend v živo. Zaradi tega so izbrali dve ogromni prizorišči na prostem (dve letališči), ki pa nista dovolj opremljeni za tovrstne prireditve. Če temu dodamo še dejstvo, da je bil rimski koncert pod vprašajem do zadnjega, lahko razumemo val polemik, do katerih je prišlo zadnje Čase. V Rimu je na žalost prišlo do smrti mladega obiskovalca, ki ga je zadela kap prav sredi velike poljane med številnimi vrstniki. Reševalne enote so menda prišle do njega z zamudo, ki je lahko bila zanj usodna. V Reggio Emilii pa bo drevi po vsej verjetnosti drugače. Za varnost prisotnih bo skrbelo približno 1.000 policajev in kar 2.000 mestnih redarjev, na kraju koncerta bo enajst rešilcev in nekaj bolniških šotorov, med publiko bodo v primeru prevelikega navala in toplote lahko delili kar 350.000 litrov pitne vode. Organizatorji so prodajo vstopnic ustavili že pred nekaj tedni, saj prireditveni prostor na državnem festivalu dnevnika Unita v Reggio Emilii ne sprejme več kot 150.000 ljudi. Vsem tistim, ki nimajo vstopnic, odsvetujejo pot do Emilije, pred vhodom bodo gotovo tudi preprodajalci vstopnic, vprašanje je le, koliko denarja bodo hoteli za neprecenljiv kos papirja (vstopnice na Spring-steenove koncerte v gledališčih so se lani prodajali tudi za osem sto in vec tisoč lir). Koncert bo seveda nekaj izrednega. Ze nekaj dni več kot dvesto ljudi pripravlja šestdeset metrov dolg oder, nad katerim bo postavljen najveCji ekran na svetu (70 x 20 metrov, z jakostjo milijona watt). Ozvočenje je monofonicno, tako da bo zvok dokaj dober z vseh strani. Nad odrom bo postavljen lok, ki spominja na znak Mac Do-nalda (Pop-mart tour je parodija potrošništva), velika limona, ki je v resnici vesoljska ladjica, iz katere bodo Bono, The Edge, Adam Clayton in Larry Mulien v dokaj nenavadnih oblekah prišli na oder, ter ogromna oljka z nekaj deset metrov visokim zobotrebcem. Z osrednjega odra bo proti sredini prizorišča postavljen še daljši stranski oder, kjer bo najlaže videti od blizu irske glasbenike. Vstop na prizorišče naj bi dovolili od poldne naprej, predvideva pa se, da bodo zaradi najavljene gneCe ljudi spustili na prireditveni prostor še prej. Poleg glavnega odra bo glasbena televizijska postaja MTV postavila še svojega, na katerem bodo nastopili nekateri mladi italijanski izvajalci, med katerimi tudi kantavtorka Silvia Salemi. Na glavnem odru bo ob 18.15 nastopila pordenonska skupina Prozac +, ki velja za eno izmed najbolj obetavnih mlajših rock bendov (pri nas je seveda že večkrat nastopila, tudi na raznih glasbenih prireditvah na Krasu). Ogromni množici bodo predstavili nekaj skladb, ki so jih komaj posneli za nov album, ki bo v prodaji pred koncem leta. Za njimi bodo ob osmi uri igrali še Casino Roya-le, po njihovem nastopu pa bomo dobre pol ure lahko poslušali glasbo, ki nam jo bo ponudil dj Hovvie B. Ob 21.30 pa bodo konCno stopili na oder U2. Irska skupina spreminja izbor skladb koncert za koncertom, tako da nimamo popolnega seznama skladb. Poslušali bomo lahko skladbe zadnje plošCe Pop, ki pa zaradi dokajšnjo spremembo glede na njihov dosedanji stan- dard ni dosegla običajnega odobravanja med fansi. Ti bodo seveda topleje sprejemali starejše hite, za katere bo na srečo dovolj prostora. Koncert naj bi trajal nekaj Cez dve uri, zaradi njihove priljubljenosti v Italiji in zaradi množičnosti prisotnih pa lahko pričakujemo dolge podaljške. V Reggiu Emilii bo oz. glede na uro, ko boste brali ta Članek, je z avtobusom, avtom ali vlakom odpotovalo tudi nekaj sto zamejcev. Vsem tistim, ki bi želeli v Reggio brez listka pa osebno odsvetujem pot, saj prometna policija predvideva kritično stanje vsaj od Bologne do Parme. Vsem tistim, ki bi si neskončno želeli ogledati koncert leta, pa lahko ponudimo še eno možnost. Bono in tovariši bodo namreč v torek nastopili v Sarajevu (Bono je tu že nastopil na novoletnem koncertu pred skoraj dvema letoma), in Čeprav je pot dolga, bo menda ta njihov nastop zaradi prizorišča samega imel še dodaten Car, poleg vsega pa bodo vstopnice veliko cenejše (dobijo se v Kopru pri Ideal turistu). Aleš VValtritsch BOSNA IN HERCEGOVINA / PRED NAPOVEDANO OBJAVO REZULTATOV OBČINSKIH VOLITEV Bombni atentat v zahodnem Mostarju terjal več ranjenih in ogromno škodo Hrvati in Bošnjaki drug drugega krivijo za atentat ki mu bržkone botrujejo volilni rezultati MOSTAR - Eksplozija z razstrelivom natrpanega avtomobila na dvorišču policijske postaje v zahodnem, hrvaškem Mostarju je povzročila veC ranjenih, od katerih je eden v kritičnem stanju, tako da so ga s helikopterjem prepeljali iz Mostarja v Split. Vsi ranjenci med njimi tudi dva otroka so stanovali v poslopjih ob policijskem dvorišču, ki jih je prizadel eksplozivni val. Ta je bil tako moCan, da je delno porušil eno poslopje, v drugih pa so popokale vse hiše, zgorelo je tudi deset parkiranih avtomobilov, drugi pa so bili poškodovani. Gasilcem je do polnoči uspelo pogasiti plamene. Oglušujoč pok je bil tako močan, da so ga slišali po vsem Mostarju. Po prvih ugotovitvah, naj bi šlo za demonstrativen atentat, ki ni hotel terjati žrtev, saj je do eksplozije prišlo predsinoCnjim ob 23.25, ko na mostarskih ulicah ni veC žive duše. Seveda odgovornosti za atentat ni prevzel nihCe. Hrvati dolžijo muslimanske Bošnjake, ti pa trdijo, da je to le nova hrvaška provokacija pred objavo volilnih rezultatov občinskih volitev v Bosni in Hercegovini, ki bodo končno izničili rezultate srbskega in hrvaškega etničnega CišCenja. Resnici na ljubo, rezultatov ne bodo kot predvideno in napovedano objavili danes, temveč šele sredi prihodnjega tedna. Uradno naj bi prišlo do kontestacij, ki so zavrle preštevanje glasov. Težko pa se znebimo občutka, da mora Sfor smotrneje razporediti svoje Čete, da bo lahko kos neizbežnim incidentom, ki bodo izbruhnili po objavi rezultatov. Besni so predvsem Srbi in Hrvati, ker je že sedaj jasno, da bodo v drvarskem občinskem svetu imeli večino Srbi, a kaj ko so Hrvati iz Drvarja izgnali vse Srbe. Podoben položaj bo v sedaj srbski Srebrenici, kjer bodo večino imeli muslimani. Takih primerov bo v BiH še in še. Volitve bodo odražale namreč stanje, ki je bilo na terenu leta 1991 pred izbruhom sovražnosti in etničnega CišCenja. V ta okvir naj bi spadala tudi av-tobomba v Mostarju. Trenutno koristi le Hrvatom, ki lahko sedaj pred celim svetom razbobnajo, kako jih ogrožajo islamski skrajneži. Hrvatom je nekako uspelo strniti svoje vrste, tako da je večina Hrvatov volila njihov HDZ, a kaj, ko je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi omogočila Bošnjakom in Srbom, da so lahko glasovali za občinske svete, kjer so prebivali do leta 1991. Hrvati so najprej napovedali bojkot volitev in ga preklicali šele, ko so jim zagotovili take volilne meje v Mostarju, da bi zahodni Mostar ostal pod njihovim nadzorom. Morda pa so se všteli, kar pa bo jasno šele prihodnji teden. Za sedaj se bo v vsej Bosni in Hercegovini nadaljevala napetost in niso izključene provokacije, ker se nekateri nočejo sprijazniti z dejstvom, da bodo morali jutri popraviti grozote AtnirnAPA rnSfiAma. WALES / BORNA VEČINA PODPRLA ZAMISEL O VALI2ANSKI SKUPŠČINI Tesna zmaga na referendumu Britanski laburistični premier Tony Blair zadovoljen, ker ima sedaj prosto pot za modernizacijo Velike Britanije Ustanovitev skupščine podprlo 50,3 odstotka, proti pa je bilo 49,7 odstotka volilcev, udeležba le 50-odstotna LONDON - Valižani so na Četrtkovem referendumu podprli zamisel o lastni skupščini, ki pa bo imela precej manjše pristojnosti od škotskega Parlamenta, saj ne bo imela zakonodajne oblasti, temveč le možnost Popravkov k vsedržav- nim zakonom. Omejeno avtonomijo je podprlo 50, 3 odstotka volilcev, proti pa je bilo 49, 7 odstotka, kar pomeni, da je »da« zmagal le z 0, 3 odstotka razlike. Se bolj jasna je tesna zmaga, Ce primerjamo doblejene glasove. Za skupščino je volilo 559.419 volilcev, proti jih je bilo 552.698, tako da je razlika samo 6.721 glasov. To pomeni, da je bila volilna udeležba zelo nizka. Referenduma se je udeležilo le kakih 50 odstotkov od 2, 2 milijona volilnih upravičenčev. Referendum v VValesu Valižani so se v četrtek odločili, da bodo imeli lastno skupščino, vendar bodo ostali sestavni del Združenega kraljestva. 2,9 milijona prebivalcev Površina 20.758 kvadratnih kile 1536 /1542 - Z zakonom o uniji je VVales politično, pravno in upravno pridružen Angliji. 1300-1400 - Anglija prevzame nadzor nad kneževino VVales. 1284 - Najstarejši sin Edvarda I. postane valižanski princ. Odtlej pripada ta naslov vedno najstarejšemu sinu vladajočega Valižanščino govori 20 odstotkov monarha. 1979 - Škotska m VVales sta na referendumu zavrnili predlog o lastnih skupščinah. prebivalcev. V VValesu sta valižanski in angleški jezik enakopravna. 60-članska skupščina v Cardiffu bo upravljala večji del 7 milijard funtov, ki jih vlada namenja za zdravstvo, za šolstvo, za prevoze in za kulturo. Skupščina, v razliko od škotske, ne bo imela pooblastil na področju davkov. Kaj se ne bo spremenilo __________ Valižani bodo še vedno volili 40 poslancev v londonski parlament. ap Kljub tesni zmagi je britanski laburistični premier Tony Blair »zadovoljen, ker se je ljudstvo VValesa odločilo za ”da“«. Po njegovem je to »pomemben korak« na poti k sodobnejši in decentralizirani Veliki Britaniji. Konservativci seveda niso tega mnenja, po njihovem je referendum razklal VVales in vnesel dodatno zmedo. Iz izjav opozicijskih voditeljev pa se da razbrati veliko nejevoljo, saj so bili prepričani, da bo za razliko od Škotske v VValesu zmagal »ne«. Sedaj ima Tony Blair prosto pot pri modernizaciji države, ki ji konservativci tako nasprotujejo. Zman so konservativci volilce prepričevali, da je omejena avtonomija potraten luksuz, od katerega Valižani ne bodo imeli nobene koristi. Volile! kot kaže niso bili tega mnenja, saj bo va-ližanska skupščina, Ce drugega ne, razpolagala s skoraj sedmimi milijardami funtov. Seveda je na rezultat vplivalo dejstvo, da je v VValesu le polovica avtohtonega prebivalstva, ostali so potomci angleških priseljencev, tako da va-ližanšCino, prastari keltski jezik govori nekaj veC kot 20 odstotkov prebivalcev. Z avtonomijo pa naj bi se ta odstotek povečal, ker bodo sedaj Valižani imeli proste roke za širitev svojega jezika. Tudi površna analiza oddanih glasov zgovorno dokazuje, da je valižansko podeželje podprlo avtonomijo, v industrijskih mestih pa je prevladal »ne«. LONDON / NA PREDMESTNI POSTAJI SOUTHALL Tičita vlaka: šest mrtvih in 170 ranjenih LONDON - Sest mrtvih in veC kot 150 ranjenih je tragični obračun včerajšnjega čelnega trčenja potniškega medmestnega vlaka (Intercity) in tovorne kompozicije na postaji Southall v zahodnem predmestju Londona. Na kraju nesreče je takoj posredovalo 12 gasilskih vozil, ker je po trčenju na potniški kompoziciji izbruhnil požar. Gasilci so se morali pošteno potruditi, da so s hidravličnimi kleščami rešili ranjence iz skrotovičene pločevine. Prav zato so v prvih trenutkih navajali le tri mrtve, ko pa so poCasi odpirali skrotovičeno pločevino so našteli sedem mrtvih. Ranjence so z rešilci odpeljali v Ealing Hospital in v West Middlesex Hospital. Nekaterim so nudili le prvo pomoC, večino pa so zadržali, med njimi pa so tudi težki ranjenci s številnimi zlomi. Do nesreče je prišlo ob 13.20 po krajevnem Času. Medmestni vlak je zapustil valižanski Svvansea ob 10.32 in je bil namenjen na londonsko železniško postajo Paddington. V trenutku nesreče je bilo na vlaku veC kot 400 potnikov, med njimi tudi številni novinarji in politiki, ki so se vračali iz VValesa po Četrtkovem referendumu. Kot je povedal novinar BBC Mark Cole, M je bil med potniki, je po trčenju zavladal pravi kaos. Preživeli potniki so med kriki ranjencev v paničnem strahu bežali iz vagonov, ki jih je zajel gost dim. Oblasti so že uvedle preiskavo, ki naj ugotovi točne vzroke nesreče. Kot kaže, bi se moral potniški vlak ustaviti, a trenutno ni jasno, ali se je to zgodilo zaradi človeške napake, ali ker je prišlo do okvare na semaforju. Že sedaj pa je jasno, da bo nesreča dala novega netiva polemikam o varnosti britanskega železniškega omrežja po privatizacijah, temeljitih kle-stenjih in varčevalnih ukrepih, ki jih je sprejela bivša konservativna vlada. Oglasili so se že sindikati, ki navajajo, da je raz drobljenje zasebnih železniških družb lahko eden od vzrokov tudi za včerajšnjo nesrečo in da bo treba Cimprej ukrepati, da se ne bi podobne nesreče ponovile. NOVICE Ruski poslanci sprejeli sporni zakon o religijah MOSKVA - Ruski poslanci so vCeraj z veliko večino sprejeli zakon o svobodi veroizpovedi, sporen v oCeh katoliške in pravoslavne cerkve, ki se z novim zakonom čutita zapostavljeni. Za zakon je glasovalo 358 poslancev, šest jih je bilo proti, štirje pa so se vzdržali. Novi zakon so sprejeli brez predhodne razprave. Slo je namreč le za revizijo predloga zakona, proti kateremu je predsednik Boris Jelcin julija uporabil svoj veto. Jelcin je prvi osnutek zakona tedaj zavrnil kot diskriminacijski in se tako pridružil papežu Janezu Pavlu II., ameriškemu senatu in Evropski uniji. Novo besedilo zakona v preambuli določa, da je krščanstvo v celoti, in ne le pravoslavna vera, sestavni del zgodovinske dediščine ruskega ljudstva, hkrati z budizmom, islamom in židovsko vero. (STA/AFP) »Evropska norma« za očala in zobe STRASBOURG - Državljanu Evropske unije bi morali povrnili stroške za oCala ali popravilo zob tudi v primem, ko mu recept napišejo v njegovi državi, storitev pa opravijo v neki drugi državi EU, je v Luxembourgu zahtevalo generalno tožilstvo Evropskega sodišča. Generalno tožilstvo se je odzvalo na tožbo dveh Luksemburžanov, ki jima zavarovalnica ni hotela povrniti stroškov za v Belgiji kupljena očala oz. popravilo zob. Tožilstvo je mnenja, da je luksemburški pravilnik, po katerem bi morali za omenjene storitve prej pridobiti dovoljenje, v nasprotju s pravico do prostega pretoka blaga in storitev na območju EU. Tožilstvo pa je še poudarilo, da državljani EU nimajo pravice do nadomestila za bolnišnično zdravljenje v neki dragi državi EU, saj so razlike v stroških velike. V tem primera je potrebna predhodna odobritev zavarovalnice. (STA/dpa) Manjšine: Hrvaška kritizira Slovenijo ZAGREB - Hrvaška vlada je na Četrtkovi seji med drugim govorila o vprašanju narodnih manjšin. Podpredsednica vlade Ljerka Mintas Hodak je pojasnila, da je vprašanje uporabe jezika manjšin na Hrvaškem rešeno z ustavo v skladu z mednarodnimi normami, medtem ko je namestnik ministra za priseljence in vračanje Josip Juras dejal, da bi morala Hrvaška pozornost nameniti tudi zaščiti svojih manjšin v drugih državah. Pri tem je izrecno omenil Slovenijo in Makedonijo. Juras je poudaril, da omenjeni državi za razliko od Hrvaške v svojih proračunih ne namenjata denarja za hrvaško manjšino. Hrvaški zunanji minister Mate GraniC je na seji vlade povedal, da bo hrvaška ratificirala evropsko konvencijo o regionalnih in manjšinskih jezikih, ter pojasnil, da je Zagreb z Rimom in Budimpešto že podpisal sporazuma o zaščiti manjšin, medtem ko se z Beogradom o sklenitvi sporazuma pogovarja. Kmalu pa naj bi zaceli tudi pogovore z dragimi državami, v katerih živijo Hrvati. Tudi z njimi naj bi po Granidevih besedah sklenili sporazume, ki bi hrvaško manjšino zaščiti. Glede Slovenije je minister GraniC še dejal, je treba razlikovati med Hrvati, ki so v druge države hodili delati in so tam ostali, in tistimi, ki so v posameznih državah avtohtona manjšina. Podpredsednica vlade Mintas Ho-dakova je tudi povedala, da hrvaška ustava določa, da se na lokalni ravni jezik manjšine obravnava kot uradni jezik, Ce je veC kot polovica prebivalcev lokalne skupnosti pripadnikov manjšine. Po novem predlogu zakona o manjšinskih jezikih pa bodo lahko lokalne skupnosti status uradnega manjšinskega jezika dodelile italijanskemu, madžarskemu, Češkemu, slovaškemu, msinskemu, ukrajinskemu in srbskemu jeziku, tudi Ce je v lokalni skupnosti manj kot polovica prebivalcev pripadnikov omenjenih manjšin. (STA/Hina) Spor med Bratislavo in Budimpešto BRATISLAVA - Odnosi med Slovaško in Madžarsko so se v zadnjih dneh nenadoma močno zaostrili. Bratislava je v diplomatski noti obtožila Budimpešto, da je sprožila gonjo zoper Slovaško, in odpovedala sobotno srečanje vodij diplomacij. V noti, ki so jo izročili madžarskemu veleposlaniku v Bratislavi, Jenoeu Borosu, slovaška vlada obtožuje madžarski politični vrh, da je uprizorja vsesplošno glasno kampanjo blatenja Slovaške na Madžarskem in pred mednarodno skupnostjo. Budimpešta naj izkrivljala vsebino pogovorov madžarskega in slovaškega premiera Gyule Horna in Vladimirja Mečiarja avgusta na Madžarskem. Nota predvsem zanika, da bi slovaški premier predlagal kakršnokoli množično ekspatriacijo pripadnikov manjšin, in obsoja snemanje pogovorov brez Meciarjeve vednosti. Kmalu po objavi note je Bratislava odpovedala "delovno srečanje" zunanjih ministrov Zdenke Kramplove in Lazsla Kovacsa, ki naj bi se danes sestala v Budimpešti. (STA/AFP) POLJSKA / KONEC VOLILNE KAMPANJE Negotov izid jutrišnjih volitev Po raziskavi, kija objavlja poljski tisk, ločuje Solidarnost in SLD le kak odstotek glasov VARŠAVA - Na Poljskem se je končala predvolilna kampanja za nedeljske parlamentarne volitve. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da sta vladajoča Zveza de- mokratične levice (SLD) in desnousmerjena opozicijska Solidarnost tik pred zdajci še vedno izenačeni. Raziskava, ki jo je včeraj objavil dnevnik Gazeta Wyborcza, opravil pa jo je institut CBOS, vladajoči SLD napoveduje 30 odstotkov glasov, Solidarnosti pa 29 odstotkov. Dnevnik Reczposolita objavlja raziskavo instituta PBS, ki napoveduje zmago Solidarnosti s 26 odstotki glasov, medtem ko naj bi SLD dobila 25 odstotkov. Tudi raziskava, ki jo je objavil dnevik Zycie, napoveduje boljši rezultat za Solidarnost, ki naj bi dobila 31 odstotkov glasov, SLD pa so anketiranci namenili 30 odstotkov glasov. Vsi trije Časniki tretje mesto napovedujejo liberalni Zvezi za svobodo, ki naj bi dobila od 9 do 15 odstotkov glasov. (STA/AFP) Na sliki (Telefoto AP): tokrat se je v volilno kampanjo vključil tudi Lech Walesa. DIANA / ZASLIŠALI EDINEGA PREŽIVELEGA Trevor Rees-Jones je izgubil spomin EU / AGENDA 2000 Zunanji ministri Evropske unije začeli razpravo o novih članicah PARIZ - Trevor Rees-Jones, 29-letni britanski varnostnik princese Diane, se ne spominja okoliščin, v katerih je prišlo do prometne nesreče, ki je terjala življenje princese Diane, njenega prijatelja Dodija al-Fayeda in šoferja mercedesa Henrija Paula. V polurnem zaslišanju bivšega padalca v bolnišnici La Pitie-Sal-petriere nista sodnika Herve Stephan in Marie-Christine Devidal razrešila niti vprašanja, ali je bil voznik Henri Paul res vinjen, kot to navajajo analize njegove krvi. Trevor Rees-Jones je v bistvu pozabil vse, kar se je zgodilo tistega tragičnega 31. avgusta. To je po mnenju zdravnikov povsem normalno, spomin na zadnje trenutke pred strahovitim trčenjem se-mu bo le poCasi vračal, lahko pa se zgodi, da je za vedno iz svojih možganov zbrisal ti- ste tragične trenutke. Sodnika sta od Trevor Rees-Jonesa hotela predvsem izvedeti, ah je al-Fayedoy mercedes v tragičnem predoru oviral kak drugi avtomobil, ali pa motorji paparazzov. Kot kaže, se jima zdi manj pomembno, ali je bil Henri Paul res vinjen, ker imata že analize njegove krvi. Da ne potrebujeta novih dokazov, priča vest, da so nesrečnega šoferja mercedesa včeraj končno pokopali. Medtem so tako pariški preiskovalci kot gasilci včeraj potrdili, da je srhljiva slika umirajoče princese Diane, ki se je pojavila na Internetu in ki jo je na prvi strani objavil dnevnik France Soir, lažna in po vsemu sodeč fotomontaža. Kot prvo na posnetku niso pariški gasilci, kot drugo pa so Diano našli v povsem drugačnem položaju. BRUSELJ- Zunanji ministri Evropske unije so pretekli teden na srečanju v Bruslju prvič obsežneje spregovorili o Agendi 2000, ki vsebuje načrt širitve unije v prihodnjem tisočletju. Kot se je izvedelo od virov bhzu srečanja, se je večina ministrov strinjala, da mora biti širitev globalen in odprt proces, ki bo zajel vse kandidatke iz srednje- in vzhodnoevropskih držav. Medtem ko je bilo na pogovorih slišati tudi mnenja, da bi se morala pogajanja zaCeti z vsemi kandatkami hkrati, je bilo poudarjeno, da se bodo decembra na podlagi političnih in gospodarskih kriterijev o tem odločili predsedniki držav in vlad. V okvira razprave o širitvi unije so se zunanji ministri dotaknili tudi predvidene "vseevropske konference", ki naj bi kot širok forum v točkah skupnega interesa na različnih ravneh in brez razlik združevala vse države kandidatke. Iz virov bhzu srečanja zunanjih ministrov se je izvedelo, da je večina vodij diplomacij podprla zamisel, da bi se v vseevropsko konferenco vključile vse države, ki se potegujejo za Članstvo v EU. Sodelovanju Turčije v tem forumu na današnjem srečanju po poročanjih ni oporekala niti Grčija. Glede Slovaške, ki je na izpitu Evropske komisije padla na področju demokracije, viri blizu srečanja zunanjih ministrov niso spregovorili, obstaja pa načelno soglasje, da mora konferenca nuditi priložnost vsem kandidatkam, torej nobene izključiti. Smisel te povezave, ki naj bi bila ustanovljena še pred začetkom pogajanj, je tudi omiliti razlikovanje med priporočenimi in ne-priporoCenimi za začetek pogajanj o polnopravnem članstvu. Vodje diplomacij so spregovoriti tudi o finančnem vidiku širitve. Kot se je izvedelo od virov bhzu srečanja, je večina ministrov načeloma podprla predlog komisije, naj se skupna poraba unije v obdobju med 2000 in 2006 ne dvigne nad 1, 27 odstotka bruto družbenega proizvoda v uniji. Ker pa bi ta omejitev osiromašila strukturne in kohezijske fonde, so se nekatere revnejše Članice izrekle proti temu predlogu. Zunanji ministri so načeti tudi temo financiranja unije, pri čemer se je Nemčija, ki so ji med drugim pritegnile Švedska in Velika Britanija, znova zavzela za spremembo modela prispevkov v skupno blagajno. Razprava se je dotaknila tudi deklaracije, ki so jo pred podpisom Amsterdamske pogodbe, ki je predviden za 2. oktober, oblikovale Belgija, Francija in Italija. Te tri države v deklaraciji ugotavljajo, da medvladna konferenca ni dala zadovoljivih rezultatov na področju institucionalne reforme unije, ki pa je bistveni pogoj za vstop prvih novih Članic v povezavo. V deklaraciji je trojica držav napovedala, da se bo zavzemala za ustrezne rešitve glede številčne sestave Evropske komisije in porazdelitve glasov. Kot se je izvedelo od virov blizu srečanja, je deklaracija naletela na precej simpatij s strani drugih držav. Mihela Zupančič, STA NEW YORK / ZAČELA SE JE GENERALNA SKUPŠČINA ZDRUŽENIH NARODOV Slovenija se poteguje za mesto nestalne članice Varnostnega sveta Prihodnji teden bo na zasedanju govoril slovenski predsednik Milan Kučan LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan bo navzoč na 52. rednem zasedanju Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov v New Yorku od 21. do 24. septembra in bo kot govornik nastopil na splošni razpravi zasedanja GS OZN, so sporočiti iz urada predsednika države. Predsednik KuCan bo pripotoval v New York v nedeljo, 21, septembra. Na zasedanju bo govoril v sredo, 24. septembra popoldne. V času svojega bivanja v New Yorku bo imel približno 15 sestankov z vodji delegacij drugih držav članic. Osrednja tema pogovorov bodo kandidatura Slovenije za nestalno članstvo Varnostnega sveta, vprašanja bilateralnih odnosov in reorganizacija OZN. Predsednik Kučan se bo udeležil tudi sprejemov v naših diplomatskih in konzularnih predstavništvih v New Yorku, sraCal se bo s predstavniki slovenske poslovne skupnosti, na zaprosilo Ameriškega židovskega komiteja pa bo sprejel tudi njihove predstavnike. Iz urada predsednika KuCana sporočajo, da se bo zasedanja udeležila slovenska delegacija, v kateri bodo predstavniki zunanjega ministrstva, ministrstva za okolje in prostor in Pravne fakultete v Ljubljani. Člani delegacije bodo sku-pajs predstavniki stalne misije Republike Slovenije pri OZN sodelovali pri delu šestih odborov: za politična vprašanja, razorožitev in mednarodno varnost, za mednarodno ekonomsko sodelovanje in razvoj, za Človekove pravice, humanitarna, socialna in kulturna vprašanja, za posebna politična in dekolonizacijska vprašanja, za administrativna in proračunska vprašanja ter za pravna vprašanja. Glavni del zasedanja bo trajal do božičnih praznikov. Trije tedni na zaCetku zasedanja (od 22. septembra do 10. oktobra) so namenjeni splošni razpravi, v kateri nastopajo visoki predstavniki držav članic. Dnevni red zasedanja obsega 160 točk. Pomemben pečat bodo letošnjemu zasedanju dale razprave držav Članic o vprašanju reforme OZN na podlagi programa reform, ki ga je generalni sekretar OZN Kofi Anan predstavil julija 1&; tos. V tem okvira bodo posebej poudarjena vprašanja bolj razumne organiziranosti OZN, zmanjševanja stroškov in števila zaposlenih ter večanja učinkovitosti delovanja sistema OZN. Cilj reorganizacije je pripraviti OZN za delovanje v prid njenih Članic in prilagoditev zahtevam sedanjega in prihodnjega časa V razpravi bodo nedvomno imela pomembno mesto tudi vprašanja reorganizacije oziroma povečevanja članstva VS OZN. Tokratno zasedanje Generalne skupščine bo za Slovenijo še pose" bej pomembno zaradi njene kandi' dature za mesto nestalne Članic6 Varnostnega sveta za obdobje 1998-99. Poleg Slovenije kandidj' rata za to mesto tudi Makedonij8 in Belorusija. Glasovanje o tem b° predvidoma pred koncem oktobra letos. (STA) DOBERDOB / OBISK ZUPANA Z BLEDA PREDSTAVITEV / KNJIGA PROF. LOJZKE BRATUŽ NOVICE Začeli pogovore za pobratenje med občinama Že zdaj tesni stiki med borci Poznavanje pogoj za resnično sožitje Knjiga»Gorizia nella letteratura slovena«dra-gocen prispevek k preseganju predsodkov Občinski upravi Doberdoba in Bleda želita dosedanje dobro sodelovanje na različnih ravneh dopolniti s sklenitvijo pobratimstva med občinama. O tem je tekla beseda na Četrtkovem srečanju med županoma obeh občin, dr. Mariom Lavrenčičem in Vinkom Golcem, njunimi sodelavci in predstavnikoma združenja borcev. S predlogom bodo upravitelji seznanili občinska sveta, ki morata izreči soglasje, nakar se bosta upravi zaceli dogovarjati, kako odločitev izpeljati v praksi. Celoten postopek naj bi zaključili do polovice prihodnjega leta, slovesnost podpisa listine pa načrtujejo poleti ali v začetku jeseni, nam je povedal župan Lavrenčič. Ob upoštevanju, da je bilo sodelovanje med krajani Doberdoba in Bleda že doslej pestro in utečeno, ob tem velja omeniti zlasti sodelovanje med združenjem bivših borcev in sodelovanje na področju krvodajalstva, pomislekov o taki odločitvi zagotovo ne bo. Nasprotno ' to bo nov prispevek k utrjevanju prijateljstva in sodelovanja, menita pobudnika. Delegacija Zveze borcev Bled se redno udeležuje spominskih in drugih slovesnosti v Doberdobu, zanimanje za ohranitev in utrjevanje stikov pa izkazujejo tudi partizanski borci, elani sekcije VZPI/ANPI iz Doberdoba in drugih krajev, s prirejanjem izletov na Bled, srečanj, obiskov itd. Trdne vezi prijateljstva in sodelovanja so se ustvarile tudi na področju krvodajalstva, pri Čemer so stiki zadobili širši pomen. Po zaslugi in prizadevanju doberdobske sekcije združenja krvodajalcev, ki na tem specifičnem področju opravlja dragoceno vlogo posrednika in povezovalca, se je je krog prijateljstva razširil tudi na nekatere druge sekcije na Tržiškem in na območno zvezo. Sodelovanje torej, ki krepko presega krajevni okvir. Krog prijateljev doberdobske skupnosti se bo tako znatno okrepil tudi na institucionalni ravni. Doslej je bilo sodelovanje omejeno na krajevne skupnosti na sosednjem slovenskem območju, na Pr-vaCjno, Sela na Krasu, Novo Gorico, Opatje Selo in, po reformi krajevne samouprave, na občino Miren - Kostanjevica. Četrtkovega srečanja v Doberdobu sta se udeležila tudi predsednika obeh sekcij združenja nekdanjih partizanskih borcev VZPI/ANPI Mirko Peric in Jožef Ferfolja, ki pobudo toplo pozdravljata. Občino Doberdob sta na srečanju predstavljala župan dr. Lavrenčič in podžupan, občino Bled pa župan Golic in podžupan Rus. »Le medsebojno spoznavanje omogoča spoštovanje soseda in torej sožitje: ta knjiga naj bo korak v to smer, da bomo složneje stopili v leto 2 tisoč«. S to željo je avtorica, prof. Lojzka Bratuž sinoči sklenila predstavitev knjige»Gorizia nella letteratura slovena«, italijanskega prevoda podobne slovenske knjige, ki je izšla pri Mohorjevi založbi. Predstavitev publikacije je privabila v predavalnico Državne knjižnice množico poslušalcev, pri Čemer moti le to, da je bila prisotnost skoraj 90-odstotno slovenska in je torej italijanska kulturna javnost - z maloštevilnimi izjemami -ponovno zamudila priložnost. Med gosti naj omenimo sen. Bratino, predsednika Pokrajine Brandolina in konzula RS Pavšiča. Po pozdravu msgr Oskarja SimCiCa v imenu založbe sta knjigo predstavila prof. Marija Kacin in prof. Sergio Tavano. Prof. Kacinova je prikazala vsebino knjige, ki je v primerjavi s slovensko izdajo nekoliko tanjša, pač pa je opremljena s številnejšimi opombami. Omenila je bogate ilustracije Franka Žerjala - reprodukcije del slovenskih go-riških slikarjev. Želela je, da bi knjiga pomagala k preseganju predsodkov, k večji miselni odprtosti in evropskemu duhu. Na to željo se je navezal tudi prof. Tavano, ki je podal širši pogled na goriški večkulturni prostor in podčrtal ne le pomen slovenske kulture v njem temveC tudi pomen Gorice za slovensko kulturo nasploh. (Foto Bumbaca). O prazničnem kulturnem srečanju bomo še podrobneje poročali. Za uspešnejše sodelovanje med Pokrajino in združenji Pokrajinska uprava namerava priskočiti na pomoC društvom in organizacijam, ki delujejo na socialnem področju in to na prostovoljski osnovi. PomoC ki se zdaj odraža predvsem z dodeljevanjem finančnih prispevkov (letos je v ta namen nakazanih kakih 50 milijonov lir veC), naj bi v prihodnje zajela še nekatere druge oblike. Tako naj bi se Pokrajina zavzela za poenostavitev birokratskih postopkov in fiskalnih predpisov. Tako je na torkovem srečanju napovedal pristojni pokrajinski odbornik Brancati. Pomembno bi bilo, za bolj smotrno in uspešno uporabo sredstev, ko bi Dežela pravočasno sporočila porazdelitev denarnih prispevkov, saj bi na tak naCin omogočila društvom, da pravočasno načrtujejo svojo dejavnost. Pokrajina bo tudi, kakor izhaja iz daljšega sporočila za tisk, odprla posebno okence za društva. Poskusna ga bodo odprli že danes in sicer za dobo šestih mesecev. Na srečanju s predstavniki društev, kjer so med drugim preverili izvajanje zaključkov junijskega srečanja, je odbornik Brancati napovedal tudi, da bo Pokrajina pristopila k pobudi ”Fiera Etica 97”, ki bo v Gorici od 23. do 26.oktobra. Pokrajina bo na omenjeni prireditvi prisotna s posebnim centrom za informiranje. Prav tako se namerava pokrajinska uprava resno zavzeti, v sodelovanju z združenji gospodarstvenikov in posamezniki, v iskanju možnosti za zaposlitev oseb z določenimi težavami in za zaposlovanje katerih je bilo doslej premalo posluha. POBRATENJE / DELEGACIJA Z NIZOZEMSKEGA Predstavniki Venla na obisku SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Šolsko leto 1997/98 Tečaj, IdgajeodoM Deseti OcixxrigašxrisKjo KjEH Evropska Komisija ■Bal Evropski Socialni Sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo □ Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje SOCIALNI ANIMATOR - razpoložljivih 15 mest - trajanje 600 ur - tečaj daje poklicno kvalifikacijo II. stopnje - namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol izpod 25. leta starosti • obiskovanje tečaja je brezplačno • za vse tečajnike je predvidena štipendija • v sklopu tečaja bo organizirana večtedenska delovna praksa Gorica je z mestom Venlo na Nizozemskem pobratena že od daljnega leta 1965. Stiki so sicer nekoliko redki, nekaj pa jih vendar je. Tako je vče- raj delegacija iz Venla, ki jo je vodil župan Graafei-land, obiskala naše mesto. Po srečanju na sedežu S dag so obiskali občino, kjer so se srečali z mestni- mi upravitelji, s katerimi so se zadržali na družabnem srečanju ob kosilu. Popoldne so šli še na grad in na ogled drugih zanimivosti. (Foto Bumbaca). Vpisovanje in ostale informacije na sedežu zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826 *- vsak dan razen sobote od 10.00 do 13.00 ure Tečaji tujih jezikov na Videmski univeizi Videmska univerza prireja tečaje tujih jezikov tudi za "zunanje” študente. Pouk angleščine, francoščine, španščine, nemščine in ruščine bo od 6. odktobra do 31. januarja, dvakrat tedensko, v večernih urah. Prijave sprejemajo samo še do ponedeljek, 22. t.m., v tajništvu centra za poučevanje tujih jezikov, v ulici Antonini 8 v Vidmu (tajništvo posluje od 8. do 12. ure). Praktična preizkušnja znan ja bo v ponedeljek, 22. trn. ob 12. uri v predavalnici št. 7. Grozilno pismo Martinu Steinu Prerekanje kdo je koga žalil ob torkovem obisku predsednika Republike je, kot kaže, dobilo novo poglavje. Včeraj so v uredništvih dveh italijanskih Časopisov prejeli grozilno pismo, namenjeno Martinu Steinu, pokrajinskemu tajniku Severne lige. Objavljena je Sternova slika in jasno sporočilo ”Stein, te bomo podli”, v italijanščini. Zgleda, da so tako sporočilo našli tudi v nabiralniku SL. Na letališču razstavlja Z. Tokovič V Čakalnici na deželnem letahscu v Ronkah razstavlja, do konca meseca, Zoran Tokovid. Umetnik, ki je po rodu iz Zrenjanina v Vojvodini, že nekaj let živi in ustvarja v Trstu. Najraje se posveča slikanju narave, vendar na svojstven način. Gre za nekakšno kombinacijo podob iz narave, ki jih avtor dopolnjuje se z lastnimi sanjami. Poskus kraje avtomobila Policijski organi so včeraj ob zori s hitrim posegom preprečili krajo avtomobila, ki je bil parkitan v ulici Gozzi. Stanovalci so v polmraku opazili neznanca, ki je poskušal na silo odpreti vrata avtomobila znamke golf. Pred prihodom policijske obhodnice se je neznani moški umaknil. V bližini so policisti našli kolo s katerim se je menda pripeljal na kraj. Ugotovih so tudi, da je neznanec najprej vlomil v fiat uno, ki je bil v bližini. El RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU je še do 23. t.m. odprta razstava o SoCi. Na ogled so fotografije s Soških regat, umetniški posnetki reke in eksponati društva Camik o ribolovu in ribištvu. Ogled je ob delavnikih od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter v večernem Času ob prireditvah v domu. H3 OBVESTILA SOVODENJSKA DEKLETA obveščajo vaščane in prijatelje, da bo radio Trst A jutri ob 16. uri prenašal slavnostni koncert ob 15-letnici delovanja skupine. Koncert je bil 30. maja. Ponovitev oddaje bo v soboto. 27. septembra, ob 14.10. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo jutri od 9. do 12. ure zaprta cesta Poljane -PalkišCe. Cesta bo zaprta zaradi slovesnosti ob 20-letnici odkritja spomenika na Palkiscu. ALDO RUPEL vabi v torek, 23. trn., ob 20.30 na de-vatni veCer na temo: Sporočila septembrskih proslav. Srečanje bo v najeti predavalnici Feiglove knjižnice v Križni ulici. TELOVADBA ZA UPOKOJENCE se bo pričela v petek, 3- oktobra, ob 14.45 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Toplo vabljeni! ES ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne Črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia MONTESHELL - Tig Mu-nicipio AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO - Trg Unita TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL - Drevored S. Marco IP - Ul. IV. novembra STARANCAN ERG - Trg Republike KRMEST AGIP - Drev. V. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN-SREDIPOLJE IP - Ul. IH Armata 58 KINO GORICA VITTORIA 1 17.50-20.10-22.30»Air force one«. Harri-son Ford. VITTORIA 3 18.20-20.20-22.20»Scream«. Rež. Wes Craven. Prep. ml. pod. 14. letom. CORSO 17.30-19.50-22.15»I1 mondo perduto - Ju-rassic park«. Števen Spielberg. 3 SOLSKE VESTI UČITELJSKI ZBOR DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA ul. Brolo Gorica vabi ustanove in društva, ki nameravajo sodelovati s šolo, da pošljejo svojo ponudbo do 4. oktobra, tako da bodo šolski organi o tem razpravljali in sklepali. S________________IZLETI SFDG sporoča, da bo jutri izlet na Notranjsko z lastnimi sredstvi in ne z avtobusom. Odhod ob 7. uri s parkirišča pri RdeCi hiši; kosilo iz nahrbtnika. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 18. oktobra avtobusni izlet v Lokev pri Lipici. V programu ogled muzeja 1. in 2. svetovne vojne v srednjeveškem stolpu, skupno kosilo v restavraciji, glasba in družabnost. Prijave do 7. oktobra na sedežu in pri poverjenikih. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICA AL MORO, Carduccijeva ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes: 10.00, Sussetizza Angelovich Dolores vd. Co-bas iz bolnišnice Janeza od Boga v TržiC; 10.25, France-sco Drascek iz splošne bolnišnice v Gradišče; 12.00, Francesca Grauner vd. Gruden iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. nz O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 BRUSELJ / STATISTIČNI PODATKI ZA LETO 1995 TRGOVINA / KONCENTRACIJE V Srednji in Vzhodni Evropi 678.000 novih podjetij Med temi je tudi 11.145 novih podjetij v Sloveniji Francozi naskakujejo mrežo trgovskih centrov Grupa Promodes ima že 167 trgovskih centrov in več kot 5.000 obratov, od supermarketov do restavracij BRUSELJ - V letu 1995 je bilo v enajstih državah Srednje in Vzhodne Evrope registriranih 678.000 novih podjetij, ki so bila Se vedno aktivna septembra 1996. Stopnja ustanavljanja novih podjetij je bila leta 1995 nekaj manj kot 19-odstotna, v najnovejši raziskavi, ki jo je opravil v sodelovanju s statističnimi uradi v srednje- in vzhodnoevropskih državah in programom PHARE, ugotavlja zavod za statistiko Evropske unije Eurostat. Januarja leta 1995 je v Sloveniji obstajalo 68.418 podjetij, v istem letu pa jih je bilo na novo ustanovljenih 11.145. Stopnja ustanavljanja novih podjetij v Sloveniji je bila 16, 3-odstotna. Januarja 1995 je bilo v Sloveniji med obstoječimi podjetji 61, 8 odstotka samostojnih podjetnikov, med podjetij, ustanovljenimi v letu 1995, pa je bilo samostojnih podjetnikov 84, 8 od- stotka. Povprečje v državah srednje in vzhodne Evrope je bilo naslednje: 74, 6 odstotka samostojnih podjetnikov na začetku leta 1995, med podjetji ustanovljenimi v teku leta pa 76, 4 odstotka. Medtem ko so samostojni podjetniki januarja 1995 v povppreCju zaposlovali 2, 5 Človeka, so samostojni podjetniki, registrirani v teku leta 1995, v povprečju zaposlovali dva Človeka. Podjetja so na začetku leta 1995 zaposlovala približno 23,3 Človeka, tista, ustanovljena v teku leta pa 9, 7 človeka. Med novoustanovljenimi podjetji v teku leta 1995 je bilo 82, 2 odstotka resničnih ustanovitev, 5, 7 odstotka podjetij pa je bilo ustno vij enih v procesu privatizacije. Med podjetij, ki so obstajala januarja 1995, jih je bilo 60, 2 odstotka v urbanih območij in 39, 8 odstotka na podeželju, med podjetij, usta- novljenimi v letu 1995 pa jih je bilo 56, 1 odstotka v mestih in 43, 9 odstotka na podeželju. Tu Slovenija precej odstopa od povprečja v srednje- in vzhodnoevropskih držav. V popv-preCju je bilo namreč v državah Srednje in Vzhdone Evrope 78, 1 odstotka podjetij ustanovljenih v mestih in 21, 9 odstotka na podeželju. NajveC novoustanovljenih podjetij v letu 1995 je bilo v Sloveniji s področja uslug (23, 1 odstotka) in trgovine (22, 9 odstotka). V povprečju je v državah Srednje in Vzhodne Evrope starost ustanoviteljev ali menedžerjev novih podjetij manj kot trideset let in precej nižja kot v že obstoječih podjetij. V Sloveniji je bila starost ustanoviteljev podjetij, ustanovljenih leta 1995, v 19, 7 odstotkih primerov manjša od 30 let, v najveC primerih (36, 8 odstotka) pa je dosegla starost med 30 in 39. (STA) Maneverski prostor za malo trgovino se zožuje v vsej Evropi. Pri nas v Italiji smo že ugotovili, da so veliki trgovski centri malim trgocem bodisi v mestih kot na podeželju odšCipnili veliko kupcev. To vidimo tudi naši deželi, kjer je veliko prodajnih centrov bilo zgrajenih v neposredni bližini Vidma. Vanje ne zahajajo samo Furlani marveč tudi Goričani in Tržačani. Tudi Slovenci in Hrvatje so v njih stalni gostje. Stvar je zelo aktualna tudi v Sloveniji, kjer je avstrijska trgovska družba Spar v Ljubljani pred kratkim odprla že svoj tretji prodajni center. Slovensko Časopisje je o tem obširno pisalo. Tokrat se niso oglasila samo velika slovenska podjetja, ki jih ta avstrijska agresivnost pri njih doma TRST / V PROMETNI UL. FLAVIA Salvadanaio, nova trgovina otroške konfekcije Odprla jo je družina Olenik, kije tudi uvoznik številnih znanih evropskih firm otroških oblačil TRST - Od torka dalje je Trst bogatejši še za eno prodajalno, trgovino Salvadanaio, ki vabi kupce v Ul. Flavia 62, neposredbo ob prodajalni Kmetijske zadruge, na izredno prometni poti, na kateri se v mesto stekajo slovenski in hrvaški kupci, pa tudi ljudje iz Milj in dolinskega Brega. Lokacija trgovine, ki razpolaga z obsežnim parkirnim prostorom, je torej nadvse ugodna, po imenu sodeč pa bodo v njej ugodni tudi nakupi otroške konfekcije. Trgovina Salvadanaio je namreč specializirana za prodajo otroških oblačil in predmetov, in sicer za dobo od rojstva do 16 let starosti in še več. Njena ponudba je kar se da kvalitetna. Kupci bodo lahko kupili vsakovrstna oblačila vrhunskih tujih znamk, kot so Kanz (nekakšen nemški Chic-co), Pampolina, Doli in drugih, ki jih v Italijo ek- skluzivno uvaža podjetje družine Olenik. Sedanji trgovec je znal pred dvanajstimi leti preliti v uvozni sektor bogato znanje, ki ga je pridobil med delom v banki. Skupaj z ženo Elviro se je osredotočil na uvažanje artiklov kvalitetnih tujih firm v Italijo. Svoje delovanje je znal dobro marketinško usmeriti, o čemer pričajo reklame v specializiranih revijah (za katere skrbi sama družina Olenik: oče, mama in hčerki Damjana in Martina, ki se pojavljata v vlogi modelov), pa tudi sodelovanja na specializiranih sejmih (na primer na firenškem Pitti bimbo). Pred kratkim so se Ole-nikovi odločil, da bo razširil svojo dejavnost tudi na trgovski sektor. Nastala je tako trgovina Salvadanaio, ki so jo uradno odprli preteklo soboto ob prisotnosti številnih gostov in prija- teljev. Sam pravi, da so ime dolgo časa iskali, preden so se odločili za »špa-rovček«, ki je dobil tudi svoj zaščitni znak v obliki smejoče se vreče, v katero se stekajo cekini. Namig kupcem je kar se da jasen, in vse kaže, da so ga slednji že v prvih prodajnih dneh tudi razumeli, so Olenikovi ocenili, da so bili ti krstni dnevi kar ugodni. Sedaj ima podjet-nik-trgovec v teku široko reklamno akcijo, da bi no- vo trgovino spoznalo čim veC ljudi, in ugotovilo, da ime Salvadanaio, resnično ustreza novi trgovini z otroško konfekcijo, ki vabi kupce na poti iz mesta proti slovensko-italijanski meji. zelo skrbi. Tokrat so najbolj zaskrbljeni postali mali trgovci v Sloveniji, ki se dobro zavedajo, da se ne bodo mogli zoperstavljati takšni konkurenci. Avstrijci, ne samo omenjena družba, ki ima nad 20 tisoč pridruženih trgovin, so se torej lotili Slovenije. V Ljubljani, Marino-ru in tudi drugih krajih, so že odprli podružnice trgovin, ki so v Avstriji vedno pritegovale kupce iz Slovenije. Te trgovine pobirajo slovensko smetano. V podobno akcijo so Avstrijci šli tudi v Severni Italiji. Zasedaj se omejujejo na Furlanijo - Julijsko krajino in Veneta. Z njimi v trgovinski sektor vdirajo tudi Nemci. Francozi so že prišli čez Alpe v Italijo, vendarle so se zasedaj omejili na izgradnjo nekaj velikih trgovskih centrov z označbami Carrefour in Auchan. Tudi pri Benetkah imajo dva taka centra. Letošnjo pomlad se je turinska družina Agnelli, ki je lastnik prodajne mreže Rinascente -Upim, povezala s francosko tvrdko Auchan. Francozi pa so šli tudi Španijo. Tamkajšni tisk piše, da so v tem oziru Francozi kolonizirali Španijo. Kupili so že od prej obstoječe mreže veletrgovin. Da ne bi vzbudili prevelikega odpora so jim zasedaj pustili stara imena. Sicer pa čez nekaj časa tega ne bo več treba, saj se mentaliteta ljudi hitro menja in se evropeizira. V Franciji je prav sedaj v teku huda borba med trgovskimi velikani. Večje, mreže so že v prejšnjih nekaj letih kupovale manjše. Sedaj so na vrhu lestvice mreže Carrefour, Intermarche, Auchan, Le-clerc, Promodes, Casino in Systeme V. Ce nekoliko pogledamo v Italijo, vidimo, da je najbolj razširjena mreža tista zadružne organizacije Coop. Vendar pa je letni iztržek le-te nižji od prej omenjene francoske družbe Systeme V, ki je onkraj Alp šele na sedmem mestu. Carrefour ima npr letni iztržek, ki je trikrat in pol večji od italijanske zadružne organizacije. Takoj po poletnih počitnicah je finančna grupa Promodes, ki je na francoski lestvici na petem mestu, ponudila nasprotno ponudbo za nakup za družbo Casino, ki je na šestem mestu. Ko bi se ti dve skupini združih, bi skočih v Franciji na prvo mesto. Kaj pomeni “nasprotna ponudba OPA”? VeC mesecev je Paul-Louis Halley, večinski delničar grupe Promodes, skušal najti stik z večinskimi delničarji grupe Rallye, ki nadzoruje prodajno mrežo Casino. Pogajanja niso rodila uspeha. Zaradi tega ta nasprotna ponudba malim delničarjem. Njihove delnice naj bi bile preplačane v primerjavi s kotacijo na francoski borzi. Se dan po tej nasprotni ponudbi je vrednost delnic narasla, lastniki družbe Rallye pa so objavili, da se bodo na vse načine zoperstavili takšnemu nakupu. Le nekaj številk. Grupa Promodes nadzoruje trgovine z naslovi Continent, Champion, Dia, Schopi, 8 a Huit, Proxi et Godec, Pro-mocash in Puntocash. Družba Rallye pa nadzoruje trgovine z naslovi Geant, Casino, Petit Casino in Casino Cafeteria. V grupo Promodes sodi 167 velikih prodajnih centrov, 703 supermarketov, 1.939 mahi discount trgovin, 1.827 pridruženih trgovcev, 230 specializiranih trgovin in 46 restavracij. V grupo Rallye pa sodi 111 velikih prodajnih centrov, 467 supermarketov, 2.259 pridruženih trgovin, 173 specializiranih trgovin in 222 restavracij. Kdor je kdajkoli potoval po Franciji dobro ve, kaj pomeni tako veliko razpredena mreža trgovin s temi naslovi. Z združitvijo bi nastal zares kolos, ki ne bo prvi le v Franciji, marveč bo kmalu razpredel svoje mreže v gospodarsko in trgovsko šibkejše države. Združena Evropa pomeni predvsem to. Marko VValtritscb 19, SEPTEMBER 1997 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1721,00 1756,00 nemška marka 964,00 984,00 funt šterling 2765,00 2820,00 švicarski frank 1169,00 1199,00 belgijski frank 46,23 48,23 francoski frank 285,00 295,00 danska krona 251,00 261,00 nonreška krona 234,00 244,00 švedska krona 223,00 233,00 kanadski dolar 1227,00 1267,00 portugalski eskudo 9,09 9,99 nizozemski gulden 850,00 875,00 avstrjski šiling 136,00 140,50 španska pezeta 11,05 12,15 grška drahma 5,87 6,67 irski šterling 2543,00 2623,00 japonski jen 13,76 14,66 avstralski dolar 1197,00 1267,00 madžarski florint 8,75 11,50 hn/aška kuna 270,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,60 19. SEPTEMBER 1997 v Ul RAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1721,00 1751,00 nemška marka 967,00 985,00 francoski frank 285,00 295,00 nizozemski gulden 851,00 876,00 belgijski frank 46,48 48,28 funt šterling 2744,00 2824,00 irski šterling 2540,00 2635,00 danska krona 252,00 262,00 grška drahma 5,99 6,59 kanadski dolar 1227,00 1262,00 švicarski frank 1170,00 1195,00 avstrijski šiling 136,24 140,74 slovenski tolar 10,30 10,60 19. SEPTEMBER 1997 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1735,910 EKU 1915,060 nemška marka . 975,780 francoski frank 290,480 funt šterling 2791,340 nizozemski gulden 866,570 belgijski frank 47,284 španska pezeta 11,567 danska krona 256,300 irski šterling 2577,830 grška drahma 6,182 portugalski eskudo 9,601 kanadski dolar 1248,590 japonski jen 14,284 švicarski frank 1186,050 avstrijski šiling 138,650 norveška krona 239,420 švedska krona 227,960 finska marka 327,070 1 19. SEPTEMBER 1997 IN DEKS MIB-30: +1,07 delnica cena var. % delnica cena var. Alleanza Ass. 16.360 +2,44 Mediolanum 23.620 +3,04 Bca Comit 4.799 +0,20 Montedison 1.289 +1,01 Bca di Roma 1.649 + 1,72 Parmalat 2.805 +0,79 Bca Fideuram 6.784 +2,24 Pirelli Spa 4.776 + 1,96 Benetton 27.855 -0,12 Ras 15.057 +0,75 Credit 3.908 +2,19 Rolo 23.491 +1,44 Edison 8.795 +1,15 Saipem 9.119 +2,09 Eni 10.455 +1,09 San Paolo To 12.287 +0,30 Fiat 5.982 +1,08 Sirti 10.090 +0,26 Generali 39.191 +1,12 TIM 6.682 + 1,51 Imi 17.601 +0,89 Telecom Ita 11.242 + 1,96 Ina 2.643 +1,03 Italgas 5.826 +1,02 La Fondiaria 8.906 +0,07 Mediaset 8.631 +1,75 Mediobanca 13.655 +2,00 Poročilo upravnega sveta PR.A.E. Spa - D.Z.P. dd - Dražbe za založniške pobude o poslovnem letu, ki se je zaključilo dne 31.12.1996 Gospodje delničarji, s pričujočim poročilom bi radi prikazali poglavitna dejstva in dogodke, ki so označevali upravljanje podjetja v teku poslovnega leta, ki se je zaključilo dne 31. decembra 1996, da bi Vam tako nudili jasen pregled nad našim upravljanjem in ob tem tudi opis sedanjega stanja in bodočih perspektiv. Nadaljnji podatki in podrobnejše informacije so Vam seveda na razpolago v opombah k bilanci. Bilanca, ki Vam jo dajemo na vpogled, izkazuje hudo izgubo v poslovnem rezultatu, in sicer v višini 4.218.213.301 lir. Tolikšna izguba izhaja v glavnem iz odločitve, da v bilanco vključimo sklad za razvrednotenje terjatev v višini 4.170.000.000 lir, ki se nanaSa na terjatve, ki jih ima nase podjetje do sedanjih in prejšnjih založnikov dnevnika Republike. Brez tega bi bil rezultat poslovnega leta ravno tako negativen, vendar pa gotovo bolj sprejemljiv, saj bi izguba znašala približno 48 milijonov lir. Da bi bili razlogi, ki so pripeljali do takega rezultata, bolj jasni in razumljivi, se nam zdi primemo opisati pomembne trenutke, ki so označevati upravljanje preteklega poslovnega leta in se pri tem Se posebno zaustaviti pri dveh bistvenih elementih ter ustrezno poglobiti njune poglavitne aspekte. To sta začetek sanacijskega nadta in odnosi s subjekti, ki so prevzeli in izdajali dnevnik Republiko, ki je bila v naSi lasti do meseca novembra 1994. leta. Kar zadeva prvi aspekt, bi radi predvsem spomnili, da je bil v dogovora s sindikalnimi predstavniki podjetja že konec leta 1995 določen sanacijski načrt, s katerim naj bi dosegh bistveno ravnovesje med izdatki in prihodki in tako podjetje v teku dveh let pripeljali do pozitivnih poslovnih rezultatov ali vsaj do pozitivne ničle. NaCrt, ki je v glavnem predvideval drastično zmanjšanje produkcijskih stroškov dnevnika in ki se je deloma zaCel že ob koncu leta 1995, je v celoti stekel že ob začetku leta 1996. S tem v zvezi gre poudariti, da je napoved kriznega stanja, ki nam ga je ministrstvo za delo priznalo za prvo leto, omogočila, da smo izkoristili ugodnosti, ki jih predvidevajo zakoni, ki so s tem v zvezi v veljavi, in predčasno upokojili sedem uslužbencev. V celoti se je organi! podjetja ob koncu poslovnega leta zmanjšal na 38 oseb, medtem ko je bilo 28. februarja letos zaposlenih 33 oseo. V skladu s sanacijskim načrtom naj bi se v teku leta 1997 Število uslužbencev zmanjšalo še za dodatne tri, od katerih bosta dva lahko predčasno upokojena, Ce nam bo ministrstvo za delo tudi za tekoče leto priznalo te ugodnosti. Stroški upravljanja so presegli v proračunu predvidene meje, vendar so Mii uravnovešeni od nepredvidenih prihodkov, med katerimi gre posebej omemb prispevek v višini približno 1.800 milijonov lir, ki nam ga je leta 1996 namenila Republika Slovenija. Kar zadeva drugo točko, to je odnose z (inevnikom Republiko, je ta trenutno dosti bolj problematična. Izdajanje tega dnevnika je ob začetku leta 1996 prevzela nova druž-□a, s katero se je nase podjetje dogovorilo za sodelovanje predvsem urednislcega in novinarskega značaja. Dnevnik pa se očitno ni razvijal tako, kot so novi založniki pričakovati: sedanji založnik je v teku prvih mesecev leta 1997 najprej omejil izhajanje Časopisa na samo nedeljsko številko in skoraj takoj zatem prekinil izhajanje za nedoločen Cas. Glede na rezultate, ki so sledili stikom s subjekti, o katerih je govor, so nas ti dogodki navedli k temu, da smo ustanovili sklad za razvrednotenje terjatev in tako skoraj v celoti pokrili vse terjatve v zvezi z odnosi s prejšnjimi in tudi sedanjimi založniki tega dnevnika in ki so bile posledica prodaje samega Časopisa, opreme in nudenja storitev. Te postavke so bile dejansko v bilanci razvrednotene v višini 90%. Z omejitvijo in naknadnim prenehanjem izhajanja dnevnika Republike se je seveda končalo novinarsko in uredniško sodelovanje z njim. Posledica tega so bili nezanemarljivi problemi za produkcijo našega dnevnika, zaradi Cesar smo morali poiskati zunanje sodelavce in alternativne agencijske vire. Kar na splošno zadeva finančni aspekt upravljanja podjetja, položaja res ne moremo označiti kot pozitivnega. Naso družbo strukturalno pogojuje dejstvo, da prejemamo javne prispevke za pripadajoče poslovno obdobje, ki sestavljajo velik del dohodkov podjetja, zaradi proceduralnih mehanizmov veljavnih norm z veliko zamudo in da se moramo zaradi tega posluževati velikih bančnih posojil, ki so za nas zelo obremenjujoča. Breme pasivnih obresti je Se večje, ker je naše podjetje deležno finansiranja s strani drugih finančnih družb, za kar je bil sklenjen dogovor v prejšnjih letih, da bi tako premagali težave zaradi pomanjkanja likvidnosti. Poleg tega gre poudariti, da je bila ob koncu obravnavanega poslovnega leta Tržaška kreditna banka, ki nam je običajno dodeljevala predujme na račun državnih prispevkov, postavljena v prisilno likvidacijo. Namesto tega bančnega zavoda je nastala nova banka, Nova tržaška kreditna banka, s katero so Se v teku pogovori, da bi na novo vzpostavili prejšnje odnose in potrdili kreditiranje, ki ga je že odobrila banka, ki je sedaj v likvidaciji. Naj spomnimo, da je naša družba v teku 1996. leta prejela del prispevkov za leto 1995 v višini 3.750.000.000 lir, medtem ko je Se v pričakovanju prispevkov v višini dveh milijard lir, ki se tudi nanašajo na 1995. leto. Ob tem gre poudariti, da je v teku meseca marca naše podjetje prejelo tudi prispevek za poslovno leto 1992 v višini približno 838 milijonov, medtem ko na podlagi pred kratkim prejetih informacij zgleda, da bo v kratkem prišlo do izplačila deželnih prispevkov, nakar naša družba Čaka od leta 1994. Kar zadeva druge aspekte upravljanja, bi radi v nadaljevanju opozorili na njegove poglavitne točke. Zaradi odločitve založnika Republike, ki je v teku leta 1996 zaupal podjetju v Sloveniji tiskanje svojega dnevnika, kar je pred tem opravljala družba z omejeno zavezo EDIGRAF iz Trsta, smo v dogovoru z Edi-grafom na novo določiti tarife za tisk našega dnevnika. Spomnimo naj, da bo ta pogodba zapadla konec tekočega leta. Po preklicu ekskluzivne pogodbe za zbiranje reklam, ki jo je nase podjetje imelo z D.o.z. Publiestom, smo se s samim Publiestom in drugimi zaceli dogovarjati o novih pogojih za zbiranje reklam za tekoče leto. Ti pogovori so Se vedno v teku in bi se morali v kratkem zaključiti z ustreznim dogovorom. V obravnavanem poslovnem letu so rezultati zbiranja reklam na splošno taki kot v prejšnjih letih in ne kažejo velikih sprememb. Ponovno bi radi spomniti na dejstvo, da je bila v prejšnjem poslovnem obdobju zaradi izgub izničena družbena glavnica, istočasno pa je bil sprejet sklep o dokapitalizaciji podjetja v višini 500.000.000 lir, pri Čemer je bilo takoj vplačanih 200.000.000 lir. Pri tem je bil tudi določen datum 31. december 1996 kot zadnji rok za naslednja vplačila. Ker do tega roka ni prišlo do novih vplačil, ostaja družbeni kapital v višini 200.000.000 lir. Prehajamo sedaj na upravljanje podjetja v prvih mesecih 1997. leta in v nadaljevanju navajamo njegove poglavitne aspekte. Razen prenehanja izhajanja dnevnika Republike in posledic, ki so temu sledile, o Čemer smo vam že zgoraj podrobno poročali, gre pb naSem mnenju podčrtati na splošno pozitiven rezultat naročniške kampanje za Primorski dnevnik. In to predvsem, Ce pomislimo, da je kampanja sovpadla z obdobjem, ko je bilo naše podjetje v težavah zaradi dogodkov v zvezi z odnosom z dnevnikom Republiko in z že omenjeno prisilno likvidacijo Tržaške kreditne banke. Najpomembnejše dejstvo, ki naj bi ga podčrtali, pa se nam na vsak način zdi začetek načrta prestrukturiranja lastništva naše družbe, po katerem naj bi z operacijo, ki predvideva tudi saniranje izgub zaradi razvrednotenja že omenjenih terjatev, kontrola nad PR.A.E. prešla na novo zadrugo s Širokim lastništvom, ki naj bi tudi odkupila glavo dnevnika. Ta načrt je v polnem teku, vendar bi se moral v celoti uresničiti do konca meseca maja. V tej fazi je bila posebna pozornost namenjena finančnim problemom podjetja. V prvi vrsti gre poudariti, da so biti vzpostavljeni stiki z bančnim zavodom, ki je nasledil Tržaško kreditno banko, da bi si zagotovili prenos in torej potrditev prejšnjih kreditnih linij, ki nam jih je že odobrila Tržaška kreditna banka. Ti stiki naj bi se v kratkem zaključili z rezultatom, ki naj bi bil na osnovi prejetih znakov, pozitiven. Na vsak način so bili vzpostavljeni stiki tudi z drugimi bančnimi zavodi, da bi eventualno sklenili nove jamstvene odnose. Tako kot lansko leto smo se posebno potruditi, da bi tudi za tekoCe poslovno leto zagotovili podjetju prispevek Republike Slovenije. Tako kot v preteklosti si prizadevamo, da bi nam bila priznana pravica do take finančne pomoči na osnovi natančnih zakonskih določil, za katere upamo, da jih bodo pristojni organizmi Cim prej sprejeti. KonCno po našem mnenju lahko izjavimo, da predstavljajo potrditev prispevka Slovenije na osnovi zakonskih norm, določitev odnosov z bančnimi in finančnimi zavodi, dopolnitev sanacijskega načrta in odobritev, tudi za tekoCe leto, kriznega stanja ter Se posebno uresničitev prestrukturiranja lastništva družbe bistvene točke in predpostavko za utrditev podjetja in samega dnevnika v sedanjih razmerah in pogojih. Rezultati, pa Čeprav delni, ki smo jih do sedaj v tem smislu dosegli, nam dajejo upati, da bomo lahko že v tekočem poslovnem letu dosegli uravnovešen rezultat, pri Čemer si kot poglavitni cilj postavljamo, da b: lahko našim bralcem nudili kvaliteten proizvod, ki bi ustrezal njihovim pricako vanjem in ki bo, Ce bo mogoče, vsebinsko bogatejši in popolnejši. Naj Vas končno spomnimo, da je v skladu z zakonskimi normami, ki urejajo založniški sektor, bilanca, ki Vam jo dajemo na vpogled in ki je sestavljena po veljavnih civilnih in fiskalnih zakonih, potrjena s strani družbe Fausto Vittucci & C. S.a.s., kot izhaja iz dokumentacije, ki je na razpolago v podjetju. Gospodje delničarji, kot je bilo zgoraj opisano, se leto 1996 zaključuje s poslovno izgubo v višini 4.218.213.301 lir. Pozivamo vas zato, da odobrite bilanco, ) takšno, kot je bila i in pričujočim polagamo tudi odobritev iz-"" i preosta-apitala v višini, ki bo ustrezala podjetju. S tem v zvezi potrjujemo, da je na osnovi neformalnih dogovorov eden od družabnikov trdno odločen, da v celoti kazana v bilanci in v znesku, ki ga začasno določamo v višini 500.000.000 lir. Menimo, da bodo ukrepi in delo, ki smo jih začeli leta 1996 in prve mesece leta 1997, lahko roditi v tekoCem poslovnem letu uravnovešen rezultat. Pri tem nam pomaga in nas opogumlja dejstvo, da lahko naša družba tudi za tekoče leto računa na dodelitev prispevkov, ki jih državm zakom predvidevajo glede olajšav za založniške dejavnosti. Trst, 29. aprila 1997 Predsednik upravnega sveta Boris Kuret pokrije izgubo, ki je izka; dokapitalizira podjetje PRAE PROMOZIONE ATTIVITA’ EDITORIALE SPA - DRUŽBA ZA ZALOŽNIŠKE POBUDE DD Trst-ui. Montecchie Družbena glavnica 200.000.000 lir - Davčna koda in št. Iva: 00830510327 - Vpis v Tržaški register podjetij št. 11830 - REA št. 103506 POSLOVNA BILANCA STANJA 31. 12. 1996 1996 1995 RAZLIKA PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA B) OSNOVNA SREDSTVA M NEMATERIALNA OSN. SREDSTVA ') Ustanovni in obnovitveni stroški 42.739.980 64.613.970 -21.873.990 2) Stroški za raziskave in razvoj ter reklamne dejavnosti 15.367.355 46.102.065 -30.734.710 SKUPAJ NEMATERIALNA OSNOVNA SREDSTVA 58.107.335 110.716.035 52.608.700 !]■) materialna OSNOVNA SREDSTVA 2) Naprave in stroji a) Naprave in stroii 346.342.289 345.342.289 1.000.000 D) Sklad za amortizacijo naprav in strojev -225.746.135 -182.804.022 -42.942.113 SKUPAJ naprave in stroji 120.596.154 162.538.267 -41.942.113 3) Industrijska in komercialna oprema c) Industrijska in komerc. oprema 1.240.205.158 1.239.825.158 380.000 d) Sklad za amortizacijo ind. in kom. opreme SKUPAJ ind. in kom. oprema -512.772.283 -416.876.915 -95.895.368 727.432.875 822.948.243 -95.515.368 SKUPAJ MATERIALNA OSNOVNA sredstva 848.029.029 985.486.510 -137.457.481 1JI-) finančna osnovna sredstva 2) Terjatve (finan. osn. sred.): dl) do drugih, izterljive do konca naslednje posl. dobe 660.904.842 932.342.842 -271.420.000 d2) sklad za razvrednotenje ostalih terjatev -660.904.842 0 -660.904.842 SKUPAJ finančne terjatve do: 0 932.342.842 -932.342.842 SKUPAJ finan. osn. sredstva 0 932.342.842 -932.342.842 C) OBRATNA SREDSTVA '■) ZALOGE 4) končni izdelki in blago 17.139.282 16.642.380 496.902 5) predplačila (dobaviteljem za surovine in izdelke) 79.684.297 0 79.684.297 skupaj ZALOGE 96.823.579 16.642.380 80.181.199 W-) TERJATVE (obratna sredstva): h Do odjemalcev: a) Terjatve, izterljive do konca naslednjega poslovnega obdobja b) Terjatve, izterljive do koncu naslednjega poslovnega obdobja 3.663.000.000 c) Sklad za razvrednotenje terjatev -3.069.023.774 SKUPAJ terjatve do odjemalcev 710.023.774 S) Do povezanih podjetij: a) Terjatve, izterljive do konca naslednjega poslovnega obdobja 0 SKUPAJ terjatve do pov. podjetij 0 ‘ti Do kontrolnih podjetij: a) Terjatve, izterljive do konca naslednjega poslovnega obdobja a) Terjatve, izterljive po koncu naslednjega poslovnega obdobja SKUPAJ terjatve do kontr. podjetij S) Do drugih: a) Terjatve, izterljive do konca naslednjega poslovnega obdobja a) Terjatve, izterljive po koncu naslednjega poslovnega obdobja 5.750.000.000 SKUPAJ terjatve do drugih 10.716.23.764 •T SKUPAJ TERJATVE 12.546.307.306 lv-) DENARNA SREDSTVA ti Bančni in poštni depoziti 3) Den. sredstva in vred. v blagajni lv- SKUPAJ DENARNA SREDSTVA c SKUPAJ OBRATNA SREDSTVA D) ČASOVNE RAZMEJITVE IN IZLOČITVE 116.481.026 4.000.516.523 -3.884.035.497 556.000.000 -63.079.630 4.493.436.893 1.276.226.888 1.276.226.888 3.107.000.000 -3.006.377.622 -3.783.413.119 -1.276.226.888 -1.276.226.888 1.377.052.768 -257.000.000 1.120.052.768 0 1.377.052.768 -257.000.000 1.120.052.768 4.966.230.764 6.899.914.299 -1.933.683.535 2.195.706.506 40.543.123 2.236.249.629 14.879.380.514 6.755.000.332 13.654.914.631 19.424.578.412 12.087.795 9.970.805 22.058.600 19.463.279.392 -1.005.000.332 -2.938.683.867 -6.878.271.106 2.183.618.711 30..572.318 2.214.191.029 -4.583.898.878 2) Druge časovne razmejitve in izločitve a) Aktivne časovne razmejitve 31.830 108.413.186 -108.381.356 b) Aktivne izločitve 27.117.822 157.239.582 -130.121.760 SKUPAJ druge čas. raz. in izl. 27.149.652 265.652.768 -238.503.116 SKUPAJ CAS. RAZM. IN IZLOČITVE 27.149.652 265.652.768 -238.503.116 SKUPAJ AKTIVA 15.812.666.530 21.757.459.547 -5.944.793.017 PASIVA A) CISTO PREMOŽENJE I) Glavnica Vlil) Preneseni dobički (izgube) IX) Dobiček (izguba) posl. obdobja A SKUPAJ CISTO PREMOŽENJE 200.000 6.000.000.000 0 -3.212.465324 -4.218.213.301 -2.903.769.810 -4.018.213.301 -116.235.134 B) SKLADI ZA TVEGANJA IN OBVEZNOSTI 3) Drugi skladi a) Sklad za nihanje tečajnih razmerij b) Drugi skladi 3 SKUPAJ drugi skladi B SKUPAJ SKLADI ZA TVEGANJA IN OBVEZNOSTI C) ODPRAVNINSKI SKLAD ZA ODVISNE DELAVCE D) DOLGOVI 3) Bančni dolgovi: a) plačljivi do konca nasl. posl. obd. 3 SKUPAJ bančni dolgovi 4) Dolgovi do drugih financerjev a) plačljivi do konca nasl. pos. obd. 4 SKUPAJ dolgovi do drugih financ. 5) Predujmi (od odjemalcev) a) plačljivi do konca nasl. posl. obd. 5 SKUPAJ predujmi (od odjemalcev) 6) Dolgovi do dobaviteljev a) dolgovi do dobaviteljev do konca nasl. posl. obd. 6 SKUPAJ dolgovi do dobaviteljev 9) Dolgovi do povezanih podjetij a) plačljivi do konca nasl. posl. obd. 9 SKUPAJ dolgovi do povez. pod. 10) Dolgovi do kontrolnih podjetij a) plačljivi do konca nasl. posl. obd. 10 SKUPAJ dolgovi do kontr. pod. 11) Dolžni davki a) plačljivi do konca nasl. posl. obd. 11 SKUPAJ dolžni davki 12) Dolgovi do skrbstvenih inštitutov a) plačljivi do konca nasl. posl. obd. 12 SKUPAJ dolgovi do skrb. inštit. 13) Drugi dolgovi a) plačljivi do konca nasl. posl. obd. 13 SKUPAJ drugi dolgovi D SKUPAJ DOLGOVI 0 2.586.854 213.000.000 0 213.000.000 2.586.854 213.000.000 2.586.854 1.816.577.742 1.875.347.668 6.843.212.121 10.081.901.432 6.843.212.121 10.081.901.432 1.536.041.573 600.000.000 1.536.041.573 600.000.000 188.700 650.000 188.700 650.000 2.164.566.036 2.714.912.214 2.164.566.036 2.714.912.214 0 1.414.783.363 0 1.414.783.363 1.246.468.394 3.649.456.980 1.246.468.394 3.649.456.980 339.570.748 274.638.941 339.570.748 274.638.941 138.837.611 209.942.603 138.837.611 209.942.603 5.061.527.074 558.902.165 5.061.527.074 558.902.165 17.780.412.257 19.505.187.698 E) ČASOVNE RAZMEJITVE IN IZLOČITVE 2) Druge čas. razmejitve in izločitve a) pasivne časovne razmejitve 1.196.712 391.703.080 b) pasivne izločitve 19.693.120 98.869.381 2 SKUPAJ druge čas. raz. in izločit. 20.889.832 490.572.461 E SKUPAJ CAS. RAZ. IN IZLOC.____________20.889.832 490.572.461 -5.800.000.000 3.212.465324 -1.314.443.491 -3.901.978.167 -2.586.854 213.000.000 210.413.146 210.413.146 -58.769.926 -3.238.689.311 -3.238.689.311 936.041.573 936.041.573 -461.300 -461.300 -100.346.178 -100.346.178 -1.414.783.363 -1.414.783.363 -2.402.988.586 -2.402.988.586 64.931.807 64.931.807 -71.104.992 -71.104.992 4.502.624.909 4.502.624.909 -1.724.775.441 -390.506.368 -79.176.261 -469.682.629 -469.682.629 SKUPAJ PASIVA 15.812.666.530 21.757.459.547 -5.944.793.017 REDNI RAČUNI 01) PODELJENA JAMSTVA 1) Jamstva - menična jamstva d) v korist drugih 1 SKUPAJ jamstva - men. jamstva 01 SKUPAJ PODELJENA JAMSTVA c) preostale obveznosti iz leasinga d) Prejeta jamstva 02 SKUPAJ DRUGI RAČUNI - RIZIKI - OBVEZNOSTI SKUPAJ REDNI RAČUNI 57.144.187 1.500.000.000 -1.442.855.813 57.144.187 1.500.000.000 -1.442.855.813 57.144.187 1.500.000.000 -1.442.855.813 39.672.000 90.648.000 -50.976.000 706.000.000 1.124.000.000 -418.000.000 745.672.000 1.214.648.000 -468.976.000 802.816.187 2.714.648.000 -1.911.831.813 GOSPODARSKI RAČUN a) VREDNOST PROIZVODNJE (redna dejavnost) 1) Prihodki od prodaje in storitev 1.650.337.843 5) Drugi prihodki (redna dejavnost) a) Prispevki na račun poslovanja 7.739.950.000 b) drugi prihodki 230.842.151 5 SKUPAJ drugi prihodki (red. dej.) 7.970.792.151 A SKUPNA VREDNOST PROIZVODNJE (redna dejavnost) 9.621.129.994 B) PROIZVODNI STROSKI (redna dejavnost) 6) surovine in blago 76.528.577 7) storitve 3.678.263.830 8) za uporabo dobrin last drugih 392.024.417 9) za osebje: a) plače 2.250.503.484 b) socialne dajatve 780.406.392 c) odpravnine 240.501.635 9 SKUPAJ za osebje 3.271.411.511 10) amortizacija in razvrednotenja a) amortizacija nemater. osn. sred. 54.218.700 b) amortizacija mater. osn. sredstev 139.081.560 d1) razvrednotenje terjatev 3.987.362.094 10 SKUPAJ amort. in razvred. 4.180.662.354 11) popravek vred. zalog surovin 12) rizični sklad 13) drugi skladi 14) razne obveznosti -496.902 207.000.000 6.000.000 87.943.525 B SKUPNI PROIZVODNI STROSKI (redna dejavnost) 11.908.337.312 A - B RAZLIKA MED VREDNOSTJO IN STROSKI ZA PROIZVODNJO -2.287.207.318 C) FINANČNI PRIHODKI IN IZDATKI 16) Drugi finančni dohodki (ne iz soudeležb) a4) od drugih 121.346.089 16 SKUPNI drugi finančni prihodki (ne od soudeležb) 121.346.089 17) obresti (pasivne) in finančni izdatki d) bančni dolgovi 1.067.789.997 f) drugi dolgovi 643.681.945 g) razne finančne obveznosti 51.485.183 17 SKUPAJ obresti (pasivne) in finančne obveznosti 1.762.957.125 E) IZREDNI DOHODKI IN IZDATKI 20) Izredni dohodki (od izredne dejavnosti) c) Izredni aktivni prihodki 857.609.851 20 SKUPNI izredni dohodki (od izredne dejavnosti) 857.609.851 21) Izredni izdatki (od izredne dejavnosti) a) minusvalence zaradi oddaje osnovnih sredstev 0 c) drugi izredni izdatki (ki niso zajeti v postavki 14) 1.128.989.798 21 SKUPNI izredni izdatki (od izredne dejavnosti) 1.128.989.798 20-21 SKUPAJ IZRED. POSTAVKE -271.379.947 A+B+C+D+E SKUPNI REZULTAT BREZ PRIPADAJOČIH DAVKOV -4.200.198.301 22) Davki na dohodek poslovanja 18.015.000 26) REZULTAT POSLOVANJA -4.218.213.301 Zgoraj navedena bilanca ustreza knjigovodskim vpisom 2.726.632.337 6.959.056.906 519.520.297 7.478.577.203 10.205.209.540 908.726.424 5.433.299.112 366.365.649 2.772.165.651 965.965.491 249.464.323 3.987.595.465 53.896.700 139.189.684 27.427.732 220.514.116 -16.642.380 0 0 129.286.511 11.029.144.897 -823.935.357 252.435.150 252.435.150 1.049.743.288 599.310.744 57.567.250 1.706.621.282 13.897.941 13.897.941 75.770.740 563.775.522 639.546.262 -625.648.321 -2.903.769.810 0 -2.903.769.810 -1.076.294.494 780.893.094 -288.678.146 492.214.948 -584.079.546 -832.197.847 -1.746.035.282 25.658.768 -521.662.167 -185.559.099 -8.962.688 -716.183.954 322.000 -108.124 3.959.934.362 3.960.148.238 16.145.478 207.000.000 6.000.000 -41.342.986 879.192.415 -1.463.271.961 -131.089.061 -131.089.061 18.046.709 44.371.201 -6.082.067 56.335.843 843.711.910 843.711.910 -75.770.740 565.214.276 489.443.536 354.268.374 -1.296.428.491 18.015.000 -1.314.443.491 PODROBEN PREGLED POSTAVK V BILANCI ZA POSLOVNO OBDOBJE PRIHODKI OD PRODAJE IN STORITEV: PRIHODKI OD PRODAJE ČASOPISOV 1.055.299.304 od tega od naročnine 802.616.257 PRIHODKI OD PRODAJE REKLAMNEGA PROSTORA 478.159.900 od tega preko prodaje reklamnih agencij 478.159.900 STROSKI ZA STORITVE OBDELAVA PRI TRETJIH 889.478.890 INFORMATIVNE AGENCIJE 748.554.560 TENIS / POLFINALE DAVISOVEGA POKALA Po prvem dnevu Švedska 1:1 Italija Dvoboja sta trajala po pet setov - Furlan premagal Engvista, Camporese izgubil Renzo Furlan je izenačil izid na 1:1 (Telefoto AR) NOVICE Claudio Ranieri trener Valencie VALENCIA - Bivši trener Fiorentine Claudio Ranieri bo v ponedeljek podpisal dvoletno pogodbo s španskim nogometnim prvoligašem Valencio, kjer bo na klopi zamenjal Argentinca Jorgeja Valdana. Vest je vCeraj prinesel španski tisk, ki trdi, da je Valdano paC moral plačati porazen Start v prvenstvu, kjer je v treh tekmah doživel tri poraze. Ranieri je vest potrdil in dejal, da je imel več ponudb, da pa se je odločil za Valencio, ker gre za ugleden klub, ki je v Španiji takoj za Real Madridom in Barcelono. Klub povprečno spremlja blizu 70 tisoč gledalcev, zanj pa med drugimi igrajo Brazilec Romario, Francoz Angloma in tudi bivši igralec Rome Amedeo Carboni. Seleševa brez težav v polfinalu Tokia TOKIO - Na teniškem turnirju v Tokiu z nagradnim skladom 450.000 dolarjev so že znane vse pol-finalistke. Aranbti Sanchez Vicario, ki je v četrtfinalu v dveh nizih premagala Kitajko LI Fang, in Yayuk Basukijevi, sta se pridružili še Monika Seleš, ki je proti Nataši Zvere vi izgubila samo eno igro, in Naoko Savramatsu, ki je presenetljivo premagala tretjo nosilko Španko Conchito Martinez. Izidi: Monika Seleš (ZDA/l) - Nataša Zvereva (Blr/8) 6:1, 6:0, Naoko Savvamatsu (Jap) - Conchita Martinez (Spa/3) 7:6 (7:4), 6:4, Aranbca Sanchez (Spa/2) - Li Fang (Kit) 6:3, 7:5, Yayuk Basuki (Indz/5) - Kimberly Po (ZDA/4) 7:5,6:3 Za azijski košarkarski naslov Južna Koreja in Japonska RTfAD - V finalu azijskega košarkarskega prvenstva v glavnem mestu Saudove Arabije se bosta pomerili reprezentanci Južne Koreje in Japonske. Korejci so v polfinalu ugnah Kitajce s 86:72, Japonci pa so bili boljši od domačinov s 108:92. Urs Lehman končal smučarsko kariero MUENCHEN - Nekaj tednov pred začetkom olimpijske sezone je bivši svetovni prvak v smuku Švicar Urs Lehman oznanil, da je končal smučarsko kariero. Novico je v petek potrdila tudi švicarska smučarska zveza. 28-letni Švicar, ki je leta 1993 zmagal na svetovnem prvenstvu v smuku v Mo-rioki na Japonskem, je kariero končal zaradi zdravstvenih razlogov. Lehman si je namreč v pretekli sezoni na tekmi v St. Morritzu pri padcu hudo poškodoval levo koleno. Rok Drašler peti v krosu nu SP v gorskem kolesarstvu CHATEUX D‘OEX - Na svetovnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu je v krosu mladincev 18-letni Ljubljančan Rok Drašler zasedel odlično 5. mesto. Zmagal je Švicar Franz Kehl pred Nemcem Mathiasom Mendejem in Slovakom Marianom Masnyjem. Drašler je S petim mestom močno izboljšal dosežek Tadeja Trobevška, ki je bil na lanskem SP v Avstraliji 10., kar je bila do zdaj najboljša uvrstitev slovenskih tekmovalcev na SP. Drugi Slovenci se niso uvrstili med prvih 40. ■ iil 11 NORKČPING - Po prvem dnevu polfinalnega dvoboja Davisovega pokala med Švedsko in Italijo v Norkopingu je rezultat neodločen 1:1. Ze prvi dvoboj med Omarjem Camporesejem in Jonasom Bjorkmanom je bil prava bitka, v kateri je Šved (št. 13 na svetu) potreboval skoraj 3 ure in pol, da je v petih nizih premagal Camporeseja, ki je trenutno št. 220 na lestvici ATP. Toda kar ni uspelo Camporeseju, je uspelo Furlanu proti Thomasu Enqvistu. Tudi v tem dvoboju je bil švedski igralec izrazit favorit, toda Furlan je napovedi postavil na glavo. Srečanje je bilo sicer izenačeno in zelo borbeno. Enqvist je pokazal nekaj vrhunskih potez, katerim pa so sledili trenutki nezbranosti, kar je Furlan spretno izkoristil, pri čemer mu je pomagal tudi zelo soliden servis. Tudi to srečanje je trajalo pet nizov. Danes bo na vrsti dvoboj dvojic, v katerem se bosta Omar Camporese in Diego Narciso pomerila z Bjorkmanom in Kul-tijem. Tudi tokrat sta Šveda favorita, vendar v italijanskem taboru obljubljajo boj do zadnjega atoma moči. Jutri bosta še preostala posamična dvoboja Furlan - Bjorkman in Camporese - Enqvist. VČERAJŠNJA IZIDA: Bjorkman - Camporese 6:7, 6:3, 6:2, 3:6, 6:3, Furlan - Enqvist 3:6, 6:3, 6:4, 3:6, 6:3. , Drugi polfinalni par je ZDA - Avstralija, srečanje pa je na sporedu v Wa-shingtonu. H RALLY h McRae vodi, Makinen drugi Po Indoneziji 11. preizkušnja DŽAKARTA - Po prvem dnevu rallyja po Indoneziji, 11. letošnje preizkušnje za svetovno prvenstvo, je v vodstvu Britanec Colin McRae, ki si je z odlično vožnjo zagotovil 35 sekund prednosti pred vodilnim v skupnem seštevku Fincem Tommijem Makine-hom. Tretji je še en finski dirkač Juha Kankkunen, ki pa za najhitrejšim zaostaja že skoraj minuto. Izidi: 1. Colin McRae (VBr/Subaru) 1:38, 44; 2. Tommi Makinen (Fin/Mitsubishi) 1:39, 19; 3. Juha Kankkunen (Fin/Ford) 1:39, 29 itd. . KOLESARSTVO / DIRKA PO ŠPANIJI Rus Pavel Tonkov slavil v 13. etapi, Zuelle še v vodstvu BRANILIN - Rus Pavel Tonkov je zmagal na 13. etapi kolesarske dirke Po Španiji. Tonkov je pet kilometrov pred ciljem ušel sotekmovalcem in zanesljivo osvojil trinajsto, 196 kilometrov dolgo etapo od Ponferrade do Branillina pred Spancem Jose Maria Jiminezom, ki je zaostal za 31 sekund. Rus si je odločilno prednost pšrikolesaril na vzponu proti Valgrandeju na nadmorski višini 1450 m. Tonkov je tako osvojil že drugo zmago na Vuelti. V skupni razvrstitvi pa po 13. etapi ni prišlo do sprememb. Švicar Alex Zuelle, ki še vedno vodi, je bil šesti, drugouvrščeni v skupni razvrstitvi, Lau-rent Dufaux, pa je bil na 13. etapi tretji. Oba sta za zmagovalcem zaostala manj kot minuto. Zuelle ima pred Dufauxom 32 sekund prednosti, tretji pa je Escartin, ki zaostaja že več kot dve minuti. Danes bo na sporedu še ena gorska etapa od Ovieda do Col de Naranca Pavel Tonkov na cilju (AP) ZOI 2006 / AVSTRIJSKI KANDIDATI DUNAJ/CELOVEC - V avstrijski prestolnici je včeraj potekal »hearing« Avstrijskega olimpijskega komiteja (OOC) za vse tri avstrijske kandidate za izvedbo zimiskih olimpijskih iger leta 2006. Svojo kandidaturo so posebni komisiji OOC-ja prestavili Kitzbuhel, Salzburg in Celovec. Odločitev, katerega od kandidatov bo nacionalni olimpijski komite dokončno podprl, bo padla začetek meseca novembra, je napovedal predsednik olimpijskega komiteja Leo VVallner. Medtem ko je Kitzbuhel izpostavil svoj svetovni sloves kot vsakoletni prireditelj svetovnega pokala v alpskem smučanju, Salzburg pa svojo kompetenco na področju kulture, je Celovec predstavil projekt »Iger brez meja« -skupno izvedbo iger na tromeji Avstrija, Slovenija, Italija.. Za Koroško oz. Celovec so idejo »Iger brez meja 2006« predstavili namestnik koroškega deželnega glavarja Michael Aussenvinkler, zastopnik mesta Celovec, slavni olimpijski zmagovalec v smuku Franz Klammer ter generalni sekretar organizacijskega komiteja za Koroško Dieter Janz. Med več ________FORMULA 1 / PRED VN AVSTRIJE_______________ Na prostem treningu je bil najhitrejši Frentzen Tudi na drugem mestu Williamsov voznik - Michael Schumacher (Ferrari) včeraj dosegel šele sedmi čas ZELTVVEG - Nemški voznik Heinz Harald Frentzen (na sliki AP) v williams renaultu je dosegel najboljši čas na prvem prostem treningu pred nedeljsko dirko za veliko nagrado Avstrije v Zelrivegu. Drugi čas je dosegel njegov kolega iz moštva Jacquesu Villeneuveu, drug v skupnem seštevku za Nemcem Michaelom Schumacherjem (Ferrari), ki je bil tokrat šele sedmi. IZIDI: Heinz-Harald Frentzen (Nem/Williams-Renault) 1:11, 527(povpre-Cna hitrost: 217, 579 km/h); Jacques Villeneuve (Kan/-VVilliams-Renault) 1:11, 638; Rubens Barrichello (-Bra/Stewart-F ord) 1:11, 798; Giancarlo Fisichella (-Ita/Jordan-Peugeot) 1:11, 899; Mika Hakkinen (-Fin/McLaren-Mercedes) 1:11, 902 David Coulthard (VBr/McLaren-Mercedes) 1:11, 967; Michael Schumacher (Nem/Ferrari) 1:12, 265; Gerhard Berger (-Avt/Benetton-Renault) 1:12, 283; Pedro Paolo Di-niz (Bra/Arrows-Yamaha) 1:12, 519; Eddie Irvine (-Irs/Ferrari) 1:12, 548; Da-mon Hill (VBr/Arrows-Yamaha) 1:12, 614; Johnny Herbert (VBr/Sauber) 1:12, 751; Jean Aleši (Fra/Benet-ton-Renault) 1:12, 820; Jar-no Trulli (Ita/Prost-Mugen-Honda) 1:12, 935; Gianni Morbidelli (Ita/Sauber) 1:12, 966; Ralf Schumacher (Nem/Jordan-Peugeot) 1:13, 041; Shinji Nakano (Jap/-Prost-Mugen-Honda) 1:13, 280; Jan Magnussen (Dan/-Stewart-Ford) 1:13, 286; Ukyo Katayama (Jap/Mi-nardi-Hart) 1:13, 348; Mika Salo (Fin/Tyrrell-Ford) 1:14, 079; Jos Verstappen (-Niz/Tyireli-Ford) 1:14,188; Tarso Marques (Bra/Minar-di-Hart) 1:14, 739. Celovec, Salzburg in Kikbiihel upajo kot poldrugo uro trajajočo predstavitvijo so predstavniki koroške kandidature poleg že obstoječe visokokvalitet-ne športne in gospodarske infrastrukture v vseh treh deželah izpostavili še posebej »intemacionalnost« skupnega projekta.Poudarili so, da bi prav igre na tromeji Avstrija-Slovenija-Italija najbolj odgovarjale ideji olimpijskih iger in tudi duhu procesa evropske integracije in Evrope brez meja. Predstavniki Koroške so predstavnike OOC-ja nadalje informirali, da uživa ideja skupnih iger močno podporo tako političnih strank kot tudi najpomembnejših gospodarskih in kulturnih ustanov na Koroškem. Kot v Salzbmgu bodo tudi prebivalci dežele Koroške ocenili kandidaturo na referendumu 5. oktobra letos. Kandidaturo za ZOI 2006 ob tromeji Avstrija-Slovenija-Italija podpira tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem. Slovenska športna zveza in Enotna lista sta pripadnike manjšine pozvali k udeležbi na referendumu in jim priporočili, naj glasujejo z »da«. Ivan Lukan NAMIZNI TENIS Šest krasovk v boju za nastop na tumriju »Top 12« Po tretj ekategomicah so na vrsti Krasove drugoka-tegornice. Konec tedna bodo v Coccagliu nastopile na prvem kvalifikacijskem vsedržavnem turnirju za uvrstitev na turnir Top 12. Med drugokate-gomicami je kar nekaj novosti. Prva je ta, da so kvalifikacijski turnirji štirje, medtem ko bosta za izbrane le dva turnirja Top 12-V ženski konkurenci na jakostnih lestvicah ni veC 8 igralk v prvi kategorijL pač pa le šest, zato bodo tudi kvalifikacije za Top 12 verjetno potekale po drugačnem ključu. Novosti so tudi pri Krasu, ki odslej razpolaga s kar šestimi drugokategomicanu. Poleg že dobro zasidranih Vanje Milič (št. 9 v absolutnem smislu) in Katje Milič, (št. 16) ter lanskega vstopa v drugo kategorij0 Daše Bresciani (št. 45) imamo še dve novi dru-gokategornici: Martina Milič je št. 51 napredovala za 41 mest, Nina Milic s št. 59 pa je poskočila za celih 64 mest. Številke že same po sebi govorijo 0 tehničnem napredku mladih Krasovih igralk. Z zavidljivim 35. mestom si j® svoj come back na sredini lestvice zagotovila tudi tt' doživa Sonja Milič. Nedvomno si bo vseh šest Krasovih predstavnic pd' zadevalo doseči zastavljeni cilj, to je kvalifikacij0 na enem ali obeh tumiijn1 najboljših 12 igralk Italije Krasovke bodo nastopil® tudi v dvojicah, ki jih bodo sestavljale Vanja Mi' lič/Karen Calliari (Tra-min), Katja Milič/ADa Bersan (Castelgoffredoh Nina Milič/Daša Brescian1 in Martina Milič/Sonj3 Milič. (J.J.) ŠPORT Sobota, 20. septembra 1997 KOŠARKA / TURNIR NTKB KOŠARKA / MEMORIAL MILAN STARC Obvestila Jadran NTKB jutri v finalu za 1. mesto Danes in jutri kadeti, prihodnji teden še člani Plavi so včeraj premagali Portorož - Tekma za prvo mesto bo jutri ob 19.30 v Dolini Vse tekme bodo v telovadnici pri Briščikih - Letos že tretjič Jadran NTKB - Portorož 81:70 (37:30) JADRAN NTKB: Ober-dan 11, Pregare 30, Rustja 2, Samec 14, Rauber 12, Hmaljak 6, Grbec 6, Požar, Umek nv. Slavec nv, Franco nv. Košarkarji Jadrana NTKB se bodo jutri ob 19.30 v dolinski telovadnici potegovali za prvo mesto na turnirju Nove Tržaške kreditne banke. Njihov nasprotnik bo zmagovalcem sinočnje tekme med Ježico in Koprom. Ja-dranovci so namreč včeraj ne dokaj zanesljivo odpravili mlado, vendar pa zelo agresivno vrsto Portoroža, kjer se je še posebej izkazal komaj 16-letni Ožbolt, ki je zadel kar pet trojk iz šestih poskusov. Vatovčevi igralci so vodili praktično ves Cas tekme. Le v 7. minuti David Pregare, 30 točk so gostje izenačili na 18:18, v 26. minuti pa so celo povedli z 41:40. Toda nato so plavi spet prevzeli pobudo in povedli z desetimi točkami. To prednost so obdržali skoraj vse do konca. Nekoliko bolj razburljivo je bilo spet v zadnji mi- nuti, ko so se gostje približali na vsega 5 točk, toda jadranovci so ohranili mirne živce in sprečanje po pričakovanju dobili. Pri Jadranu so se posebej izkazali David Pregare, Dean Oberdan in Sandi Rauber, ki je bil izvrsten predvsem v obrambi. Trener Vatovec je bil po tekmi zadovoljen z igro v obrambi, z napadom pa ne: »V obrambi smo zaigrali precej solidno, v napadu pa smo še premalo natančni. Zato bomo v zadnjem tednu pred prvenstvom prav temu elementu posvetih največ pozornosti. Drugače pa si na treningih prizadevam, da bi ustvarili pravo delavno skupino. Stvari se sicer premikajo na bolje, vendar pa vse še ni tako, kot bi moralo biti.« V telovadnici Doma pristaniških delavcev pri Briščikih bo danes in jutri na sporedu prvi del memorialnega košarkarskega turnirja »Milan Starc«, ki bo letos na sporedu že tretjič, SD Kontovel pa ga organizira v spomin na svojega prezgodaj umrlega igralca. Popoldne ob 16.30 se bosta pomerili kadetski vrsti Kontovela in Doma, ob 18.30 pa se bodo Borovi kadeti pomerili z Vrstniki iz ljubljanske Ježice. Jutri popoldne bosta na sporedu finalni tekmi. Ob 16. uri bo tekma za 3. mesto, ob 18. uri pa bo finale za prvo mesto. Drugi del memoriala bo v petek in soboto (26. in 27. 9.), za prehodni pokal »Milana Starca« pa se bodo potegovali Kontovel, Dom, Cicibo-na in Bor. Pri članih se bosta 26. 9. ob 19.30 pomerila Kontovel in Cici-bona, ob 21.30 pa Bor in Dom. Naslednji dan se bosta zmagovalca ob 20. uri pomerila za prvo, poraženca ob 18. uri pa za 3. mesto. Turnir bo vsem ekipam nedvomno služil kot dobra priprava na bližajoča se prvenstva C2 in D lige. Članski turnir se bo končal z nagrajevanjem najboljših ekip z obeh turnirjev. Memorial Milana Starca bo pod pokroviteljstvom zahodnok-raškega rajonskega sveta, na nagrajevanju pa bo tudi kulturni program, v katerem bo nastopil Moški pevski zbor Vasilij Mirk. rf ODBOJKA / »BAZOVIŠKE 2RTVE« h Jutri sev Repnu obeta zelo kakovosten turnir Kot smo podrobneje že poročali, bo jutri v Repnu pod pokroviteljstvom gostilne Veto z Opčin moški odbojkarski mednarodni turnir za »Pokal bazoviških žrtev«. Na turnirju nastopajo lanski zmagovalec Fužinar z Raven na Koroškem, ki je letos v primerjavi z lani precej okrepljen, ob njem pa še slovenski avstrijski prvoligaš Dob Aich Puntigamer, hrvaški prvoligaš OK Rijeka z Reke in domača ekipa Koimpex, ki nastopa v italijanski B2 ligi in za katero bo to prvi letošnji uradni nastop v precej spremenjeni postavi., Imena nastopajočih ekip so jamstvo, da bodo ljubitelji odbojke gotovo prišli na svoj račun. SPORED NEDELJSKIH TEKEM 10.30 Fužinar -Rijeka, 12.30 Koimpex - Dob, 16.00 tekma za 3. mesto, 18.00 finale za 1. mesto; sledi nagrajevanje. Vse tekme bodo v občinski telovadnici v Repnu. ______NOGOMET / TROFEJA FERRUCCI____ Slavil San Luigi pred Juventino in Vesno Četrta je bila Mladost iz Doberdoba - V zadnjih dveh tekmah sta bili uspešni enajsterici iz Trsta in Štandreža Predvčerajšnjim pozno zvečer se je končal turnir za Trofejo Ferrucci, ki ga je na nogometnem igrišču v Križu organizirala domača Vesna. Turnir so osvojili igralci San Luigi j a, ki so premagah vse nasprotnike, druga je bila Juventina, tretja Vesna, četrta pa do-berdobska Mladost. Turnir je povsem uspel, organizatorji pa so ob nagradah za ekipe poskrbeli tudi za priznanja za najboljšega ODBOJKA / DANES PRVI KROG ZA DEŽELNI POKAL Na sporedu že prvi derbiji Turnirski sistem tekmovanja najbrž ni najbolj primeren Pred durmi je prvi uradni nastop moštev, ki bodo letos sodelovala v deželnih odbojkarskih prvenstvih C in D lige. Konec tedna bo namreč na sporedu prvi krog tekem za Trofejo FJK. Letošnje pokalno tekmovanje je precej različno od preteklih, saj se bo odvijalo po turnirskem sistemu, kar je verjetno povezano z varčevalno politiko, ki je tudi botrovala nedavni reorganizaciji prvenstev in zmanjšanju števila moštev. Na pokalnem tekmovanju bodo sodelovala vsa moštva slovenskih društev, razen Našega prapora. Med moškimi je bil Bor vključen v A skupino, v kateri sta še Pre-venire in Rigutti, to je moštvo, ki je lani napredovalo iz 1. divizije, letos pa je (od Povoletta) odkupilo pravico do nastopa med tretjeligaši. Tekme v tej skupini bodo torej prava generalka za nastope v C ligi. V skupini B nastopajo štiri ekipe z Goriškega. To sta tretjeligaša 01ympia in Soča Unitekno in četrtoligaša Val (lani Espego) ter Acli Ronchi. Derbijev torej ne bo manjkalo. Med ženskami sta bila oba naša tretjeligaša - 01ympia in Val - uvrščena v B skupino, v kateri je še Torriana, ki bo prav tako letos (oslabljena?) igrala v C ligi. Tržaški del pokala je skromnejši, kajti tako Virtus, kot Bor in Sloga igrajo letos v D ligi. Povedati je treba, da se bo v polfinale uvrstil samo zmagovalec vsake skupine in da bodo tekme igrane na dva zmagana seta. Formula se zdi neposrečena. Pokalno tekmovanje se začenja zelo (pre) zgodaj, za večino moštev pa se bo končalo že prihodnjo soboto, ko bo do začetka prvenstva manjkal še cel mesec. SPORED Moški Skupina A Danes (Stadion 1. maj ob 18. uri): Rigutti - Bor; Prevenire - Rigutti; Prevenire -Bor; 27.9. (Monte Cengio ob 17.45): Rigutti - Prevenire; Bor - Rigutti; Bor - Prevenire. Skupina B Danes (Sovodnje ob 18.00): Val - Ronchi; 01ymia - Soča; Ronchi - 01ympia; 27.9.: (Standrež ob 17.00): Soča - Val; 01ympia - Val; Ronchi - Soča. Zenske Skupina B Danes (Slovenski športni center ob 18.00): Val - 01ympia; Val - Torriana; 01ympia - Torriana; 27.9. (Sovodnje ob 18.00): 01ympia - Val, Torriana - 01ym-pia; Torriana - Val. Skupina C Danes (Opčine ob 18.00): Virtus - Sloga, Virtus - Bor, Sloga - Bor; 27.9. (1. maj ob 18.00): Bor - Sloga; Sloga - Virtus; Bor -Virtus. igralca turnirja, ki je bil Giorgi (San Luigi), in pa najboljšega strelca. To je bil nogometaš Juventine Marko Devetak, ki je dosegel tri zadetke. . Ob zaključku turnirja se je predsednik Vesne Franc Cattonar zahvalil vsem, ki so pripsevah k uspehu turnirja, posebej pa še ženskam, ki so pripravile zakusko, in pa domačinu Valentinu Cossutti, ki je sponsor in pobudnik tega turnirja. Zadnji dan sta bili na sporedu še dve tekmi. Najprej sta se pomerila San Luigi in Mladost. Po pričakovanju- je slavil San Luigi, ki s precejšnjimi ambicijami Starta tudi v promocijskem prvenstvu, ki se bo začelo jutri. Zato je tudi pripravljenost te ekipe na višji ravni kot pri Do-berdobcih, ki prvenstvo začenjajo šele čez dva tedna. Končni rezultat 3:0 (2:0) je morda nekoliko previsok, saj so tudi mla-dostaši igrali razmeroma dobro, pa čeprav so imeli zaradi delovnih obveznosti in poškodb veliko težav s postavo in so zaradi tega tekmo začeli samo z desetimi igralci. San Luigi je do golov prišel po hitrih protinapadih, Mladost pa je s streli z razdalje poskušala presenetiti vratarja San Luigija. Srečanje med Vesno in Juventino je bilo precej zanimivo, deloma pa ga je pokvaril sodnik, ki je en polčas sodil v korist ene ekipe, en polčas pa v korist druge, tako da je bilo veliko nerazumljivih odločitev. Temu je treba tudi pripisati, da je prišlo do prestroge izključitve Sedmaka in Milotija, potem pa je sodnik samo z opominom kaznoval igranje vratarja Juventine z roko izven kazenskega prostora, čeprav je za tak prekršek predvidena izključitev. Vsekakor sta obe ekipi pokazali dober nogomet, neodločen rezultat pa bi bil najbrž bolj pravičen. Juventina je začela dobro in povedla v 20. minuti z zadetkom Kavsa. Deset minut kasneje je izenačil Sirca, Vesna pa je nato v nadaljevanju povedla z golom Bandla v 55. minuti. Vendar se Standrežci niso predali in so kmalu ize-načili . Strelec je bil Brai-da, zmagoviti zadetek pa je v 70. minuti dosegel Bran-dolin. San Luigi - Mladost 3:0 (2:0) MLADOST: Pischedda., Argentin, Pelicani, Kobal (Sita), Devetta, Bressan, Bressan, mania, Fontana, P. Gergolet, D. gergolet, Blason. Vesna - Juventina 2:3 (1:1) Strelci: v 20. min. Kavs, v 30. Sirca, v 55. Bandel, v 60. Braida, v 70. Brando-lin. VESNA: De Rota, Bandel, Sanbaldi, Sannini, Malusa, Soavi (Cutrara), Versa, Lakoseljak, Sirca, Silvestri (Pussini), P. Sedmak. JUVENTINA: Cantanit, Manfreda, Macuzzi, Sta-cul, Marassi, Kavs, Devetak (Tabaj), Montina, Milo-ti, Braida, Brandolin. KONČNI VRSTNI RED: 1. San Luigi, 2. Juventina, 3. Vesna, 4. Mladost. Turnir »Naši fantje« V 3. tekmi Bregovega turnirja »Naši fantje« so nogometaši Costalunge premagah Chiarbolo z 9:8 po enajstmetrovkah. Po rednem delu se je srečanje končalo 2:2 (1:1). SD BREG - ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da bo v ponedeljek, 22. t.m. ob 20.30 trening za ekipi 1. in 2. divizije v občinski telovadnici. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča umike treningov za najmlajse skupine: letnik 1987 in mlajši - ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19.00; letniki 1984/1985/1986 - ob ponedeljkih od 17.00 do 18.30 in ob četrtkih od 16.00 do 18.00. Vpis na licu mesta ali po tel. St. 569785 (Nadja) in 303211 (Sabina). Vabljeni tudi novinci in novinke. SK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da se bo s 30. septembrom 1997 pričela rekreacijska telovadba za odrasle v Sportno-kultumem centru v Zgoniku: Mlajša skupina: torek in četrtek od 20.30 do 22. ure. Vpišete se lahko direktno na prvi vadbeni uri ah pokličete v tajništvo društva, tel. 229477 ob ponedeljkih od 10. do 12. ure. SD BREG - REKREACIJA Prva vadbena ura bo v občinski telovadnici v Dolini v torek, 23. 9. ob 21. uri. Telovadba, mešana skupina za mlajše in starejše bo nato vsak torek in petek, od 21. do 23. ure. SD BREG - KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da so pričeti treningi po sledečem umiku: mi-nibasket (letniki ’87 in mlajši) v torek in petek, ob 16.30 do 18. ure; propaganda (letniki ’85 in ’86) v torek, sredo in petek, od 15.do 16.30; dečki (letnik’84) v ponedeljek in četrtek, od 15. do 16.30 in sredah od 16.30 do 18. ure. Za vse podrobnejše informacije lahko telefonirate na St. 228334 (David Pregare) od 9. do 13. ure. SZ BOR sporoča, da se bo v ponedeljek, 22. t. m., pričela telovadba za mlajše in starejše gospe pod vodstvom profesorice Silve Menije oz. profesorja Franka Drasiča. Vadbene ure bodo na voljo zjutraj, popoldne in zvečer, prosto na izbiro. Sprejemamo vpisovanja tudi za moško skupino, ob torkih zvečer. Za vpisovanje in informacije tel. v tajništvo na Stadion 1. maj (tel. 51377). PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da so se začela vpisovanja v začetniški plavalni tečaj (od 4. leta dalje), osnovno in nadaljevalno solo plavanja za otroke in mladino, športno šolo plavanja, tekmovalno skupino ter rekreacijo za odrasle vsak dan, od ponedeljka do petka (do konca meseca) od 11.00 do 13.30 na tel. št. 51377 PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA priredita v nedeljo, 21. t. m., izlet z društvenim kombijem ter osebnimi avtomobili na jezero Bordaglia in vzpon na Passo Pascoti (Fomi Avoltri). Za informacije tel. 208373 (Luciano) in 226283 (Viktor). SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE sprejema vpisovanja za novo sezono. Tečaji bodo v popoldanskih in večernih urah ter bodo namenjeni mlajšim in starejšim. Za dodatne informacije tel. v tajništvo (tel. 51377). SHINKAI KARATE KLUB vabi člane na treninge karateja. Umiki: OTROCI, rumeni, oranžni in zeleni pasovi v sredah in petkih od 18. do 19.30; plavi, rjavi in črni pasovi ob torkih in četrtkih od 18. do 19.30. ODRASLI: barvani pasovi ob torkih in petkih od 20.30 do 22. ure; črni pasovi ob sredah od 20.30 do 22. ure. Novi člani se lahko vpišejo v telovadnici SUvestri, ul. sv. Nazarija na Proseku v zgoraj navedenih umikih ati pokličejo na tel. St. 327342. ZDRUŽENA NOGOMETNA EKIPA GAJE najmlajših (letnik 1983/84) vabi fante, ki že igrajo v raznih klubih, da se jim pridružijo! Tel. 226115, vsak dan od 17. do 19. ure. SZ DOM GORICA - sekcija orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike sporoča, da so se treningi SRG že pričeti in da so vpisovanja novincev in novink možna med urami treningov v telovadnici Kulturnega doma v Gorici ati na tel. št. 0481/82087 v večernih urah. SD KONTOVEL - košarkarska sekcija obvešča, da se košarkarski treningi nadaljujejo na odprtem igrišču na Kontovelu, kot sledi: ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30 za letnike 1987/88/89 ter ob torkih in četrtkih ob 16.30 do 17.30 za letnike 1990 in mlajše. Za informacije: Kristjan Briščik tel. 229470. SD BREG - nogometna sekcija vpisuje v tekmovalni sezoni 1997/1998 otroke, rojene v letih 1991, 1990, 1989 in starejše. Zainteresirani se lahko zglasijo v športnem centra Brega v Dolini vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 17.30 do 19. ure. GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR sporoča, da poteka vpisovanje telovadk za letošnjo sezono v Borovem Športnem centra (tudi po telefonu na št. 51377) vsak dan od 11.30 do 13.30. Vpis je mogoč tudi preko telefonske tajnice, ob navedbi priimka, imena, rojstne letnice in telefonske številke prijavljenke. Obenem obveča, da bo sestanek s starši v torek, 23. t. m., ob 15. uri v Borovem Športnem centru. MINIB ASKET BOR obvešča, da se je začela vadba minibasketa. Treningi so na Stadionu 1. maja s sledečimi umiki: najmlajši (letniki 89, 90, 91) ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.00 do 18.00; starejši (letniki 87, 88) ob torkih od 17.30 do 18.30 in ob petkih od 16.00 do 17.00 v mati telovadnici. Pojasnila: Corbatti 361476 ob uri kosila. KD KRASNO POLJE V SODELOVANJU Z OBČINO Gročana vabi na sejem kmetijskih pridelkov Odprta meja med Gročana in Vrhpoljem Kot napovedano, se bo po sili razmer prekinjeni praznik v GroCani nadaljeval ta konec tedna. Bistvenih sprememb ne bo, saj bodo na letošnji 10. razstavi -sejmu pristnih kmetijskih pridelkov Krasa ponujah vse, kar so pravzaprav že obetah. Na voljo bo domaCa zelenjava, povrtnina z gročanskih kmetij, sadje, ki ga domačini gojijo na svoji zemlji. Tudi Sagrski del bo značilno »groCanski«, kot vsa leta, odkar KD Krasno polje v sodelovanju s krajevno občinsko upravo in pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti prireja svoj vaški praznik. V kioskih bodo namreč poleg običajnih jedi in pijače na voljo tudi posebnosti iz domače kuhinje. Bodisi v soboto kot v nedeljo zvečer bo obiskovalce razveselila plesna glasba, oba dneva je predvidena tudi odprta meja: sicer v nekoliko skrčeni obliki -odprt bo le prehod med GroCano in Vrhpoljem - a vendar primerna za prijeten sprehod po okoliški kraški gmajni. V nedeljo popoldan bo na vrsti že napovedani kulturni spored, M ga bodo oblikovali Člani godbe Long Zlunk, latošnjo jubilejno izvedbo bo s priložnostnim govorom obeležil Edvin Švab, bivSi dolinski župan, ki je dejansko spodbudil nastanek tega malega kmetijskega praznika v GroCani. V prostorih občinske hiSe bodo na ogled razstave gob in umetniških likovnih izdelkov na temo rastlinja in naravnih motivov sploh. V obeh dneh bo možen tudi ogled vaških hlevov in znane Čebelje farme, kjer iz Čebeljih pridelkov izdelujejo tudi lepotilne proizvode. Razlogov, da se Človek odloči za obisk v GroCani, je kar dovolj: Ce bo botrovalo Se lepo vreme, pa bo res škoda se izogniti vsaj kratkemu postanku v tej prijetni vasici, kjer je kraški svet Se skoro nedotaknjen! Damiana Ota 35. koncertna sezona Društva prijateljev glasbe SKARLATNI ABONMA 1. PONEDELJEK, 29. SEPTEMBER 1997 ob 20.00 Dvorana palače Belgramoni-Tacco (Pokrajinski muzej) - vrt Slovenicum (če bo lepo vreme) TRIESTANGO (M. Marchesisch bandoneon, C. Agostinello klavir, S. Furini violina, F. Perez-Tedesco vibrafon/tolkala, A. Colagrossi kontrabas) Program: Astor Piazzolla 2. ČETRTEK, 23. OKTOBER 1997 ob 19.00 Dvorana palače Belgramoni-Tacco Solisti mongolske opere in baleta - Ulaan Baator 3. TOREK, 17. FEBRUAR 1998 ob 20.00 Dvorana palače Gravisi-Barbabianca Patricija Kopacinskaja, violina (Moldavija) pianist naknadno 4. ČETRTEK, 26. MAREC 1998 ob 20.00 Dvorana palače Gravisi-Barbabianca Ivana Kuljerič-Bilič, tolkala in Goran MerCep, saksofon (Hrvaška) SINJI ABONMA 1. PONEDELJEK, 24. NOVEMBER 1997 ob 20.00 Dvorana palače Gravisi-Barbabianca TRIO ARGENTINO (Argentina) 2. PETEK, 19. DECEMBER 1997 ob 20.00 Dvorana palaCe Belgramoni-Tacco Obalni komorni orkester dir. Borut Logar 3. SREDA, 4. MAREC 1998 ob 20.00 Dvorana palaCe Gravisi-Barbabianca SLAVNOSTNI KONCERT OB 35. OBLETNICI DRUŠTVA PRIJATELJEV GLASBE DUBRAVKA TOMSIC-SREBOTNJAK, klavir 4. NEDELJA, 24. MAJA 1998 ob 20.00 Dvorana palaCe Gravisi-Barbabianca RAVEL-TRIO Annette Dahler violina (Švica) Nebojša Bugarski violončelo (Beograd-Ljubljana) in Štefka Perifanova klavir (Bolgarija) 5. ČETRTEK, 18. JUNIJ 1998 ob 21.00 Dvorana palaCe Gravisi-Barbabianca Tomaž Tobing, klavir MAVRIČNI ABONMA ČETRTKOVA SREČANJA OB 18.00 V DVORANI PALACE GRAVISI-BARBABIANCA I. 13. november 1997 Trio B Puciharp (pf), A. KavCiC (fl) in H. Naverš-nik (vel) 2.11. december 1997 Petar Milic, klavir 3. 22. januar 1998 Slovenski kvartet pozavn M. Krajter, I. Babnik, M. Petrej, M. Svagan 4. 12. februar 1998 J. Nadles (fl) in K. Porovne (kit) 5. 19. marec 1998 Primož Parovel, harmonika 6. 23. april 1998 Pihalni kvintet KORIFEJ Jubilejni, 35. festival komorne glasbe v Radencih Predstavniki programskega odbora Festivala komorne glasbe 20. stoletja, ki letos slavi svoj 35. jubilej, so na današnji novinarski konferenci v hotelu Holiday Inn v Ljubljani predstavili programsko zasnovo festivala in letošnje koncerte. Festival bo odprl avstrijski komorni ansambel New art; v naslednjih dneh do vključno nedelje, 5. oktobra, pa bodo nastopili še britanski Godalni kvartet Brodsky, slovenski trio Barocco torte, pianistka Tatjana OgnjenoviE, festival pa bo sklenil kombinirani koncert ameriške tolkalke Amy Lynn Barber, saksofonista Matjaža Drevenška in pianista Zoltana Petera. Pokrovitelj festivala, ki je najbrž eden najstarejših festivalov tovrstne glasbe v tem delu Evrope, je že od njegove zasnove (leta 1963) podjetje Radenska, tokrat pa so festival pod-prli še ministrstvo za kulturo, kulturni oddelek avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani, Britanski svet in Radio Slovenija, ki bo snemala vse koncerte, prvi koncert pa bo predvidoma tudi neposredno prenašala. Predsednik programskega odbora festivala Leon Engelman je predvsem poudaril, da so pri vseh letošnjih koncertih poleg tujih zastopana tudi slovenska dela. Skladatelj Slavko Osterc bo denimo na letošnjem festivalu zastopan s tremi deli. Avstrijski komorni ansambel New Art, vodi ga umetniški vodja Fuat Kent, bo v uvodnem koncertu festivala med drugim predstavil Ostercevo komorno delo Nonet in Hommage a Stravinski Božidarja Kantušerja ter dela Maurizia Kagela, VVemerja Pirchnerja, Rudija Springa in Petra Engla. V petek, 3. oktobra, bo nastopil britanski Godalni kvartet Brodsky, poimenovan po ruskem violinistu in pedagogu Adolfu Brod-skem, ki bo predstavil dela Šostakoviča, Brittena, Bartoka, Viktorja Sonca in skladbo prvega violinista kvarteta Michaela Thomasa. Oba koncerta avstrijskih in britanskih glasbenikov bodo v Kongresi dvorani hotela Radin v Radencih. V soboto, 4. oktobra, bodo v Cerkvi sv. Cirila in Metoda v Radencih najprej nastopili slovenski trio Barocco torte, ki bodo predstavili dela slovenskih skladateljev Feguša, Kreka, Mihelčiča in Lebiča in dveh tujih skladateljev Lee Hobyja in Bemharda Krola, nato pa bo v Kongresni dvorani FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19 ob delavnikih), pri podjetjih, na univerzi in na Šolah lahko podpišete nov abonma. Za informacije lahko pokličete zeleno Številko 167-222088 (v sodelovanju s Telecom Italia). Od ponedeljka, 22. t. m. bodo na razpolago abonmaji stalnega reda. Letošnjo sezono bodo o tvorili v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 (red premiera) s predstavo »Dante« po Božanski komediji. Nastopajo Vittorio Gassman, Roberto Herlitzka, Ugo Pa-gliai in Paola Gassman. Pri predstavi sodeluje Komorni orkester Furlanije-Julijske krajine, ki ga vodi Romolo Gessi. Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1997 Jutri, 21. t. m., ob 18. uri (red B) koncert orkestra in zbora Gledališča Verdi pod vodstvom VVoldemara Nelssona. Solist Grigory Sokolov (klavir). Na programu Brahms, van Beethoven. Predprodaja vstopnic za neabonente pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 -tel. 6722500); možna je tudi potrditev abonmajev za red A, B in Carta giovani. Gledališče Cristallo - La Contrada Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UT AT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Potrditev starih abonmajev do danes, 20. septembra. Za informacije tel. 390613. Nova gledališka sezona se bo začela v petek, 3. oktobra s predstavo La Contrade »Antonio Freno«. Režija Francesco Macedonio. Provinciassieme 1997 BrišCiki - Dom BrišCiki: v Četrtek, 25. t. m., ob 20.30 predvajanje televizijske oddaje Rai »La classe di Stuparich« (Stuparichev razred) Lile Cepak. Režija G. Penco. TRŽIČ Občinsko gledališče Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 -tel. 0481 - 494368) lahko do 2. oktobra podpišete nov abonma ali potrdite že obstoječega. Od 4. oktobra bodo abonmaji na razpolago tudi pri UT AT v Pasaži Protti, pri Appia-ni v Gorici in pri Discotex v Vidmu. ____________SLOVENIJA SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V torek, 23. t. m., ob 20. uri film »Izgubljeni svet: Jurski park«. PORTOROŽ Avditorij - glavna dvorana Jutri, 21. t. m., ob 20.30 film »5. Element«. V Četrtek, 25. t. m., ob 20.30 gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s satirično komedijo »Afrika ali Na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal. KOROŠKA BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: danes, 20. t. m., ob 19.30 koncert z V. Kreslinom; v soboto, 27. t. m., ob 19.30 literarno branje »Turrini liest Turrini«. Mestna cerkev: v petek, 26. t. m., ob 20. uri koncertz Akademskega pevskega zbora M. Glinka iz Sankt Petersburga. STEBEN PRI BEKSTANJU V cerkvi: danes, 20. t. m., ob 10. uri blagoslovitev zvonov. ŽELEZNA KAPLA Farna cerkev: danes, 20. t. m., ob 19. uri koncert tamburaske skupine Zarja »Ob zvokih tamburic v jesen«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA | TRST I Glasbena matica - Dvorana Tripcovich | V soboto, 4. oktobra, ob 20.30 koncert Akademskega zbora M. Glinka iz S. Petersburga j pod vodstvom Vladislava CernuSenka. Informacije na Glasbeni matici - tel. (040) 418605. 1 Provinciassieme 1997 Trst - Avditorij konzervatorija G. Tartini: danes, 20. t. m., ob 20.30 bo v okviru prireditev Provinciassieme koncert ruskega zbora »Moldavski glasovi«. Stolnica sv. Justa V ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 bo v okviru cikla 20. tržaški glasbeni september koncert, ki ga prireja Cappella Civica in Združenje Promusica. Pri orglah bo nastopil Beppino Delle Vedove. Vstop prost. Park bivSe umobolnice - Bar II pošto delle fragole V petek, 26. t. m., ob 21. uri koncert s skupino jazz Whawha. REPENTABOR Repentabrska cerkev - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe Prvi koncert bo jutri, 21. t. m., ob 18. uri. Nastopili bodo Črtomir SiskoviC (violina), Simona Mallozzi (harfa), Irena Pahor (viola da gamba), MiloS Pahor (flavta), AleS Petaros (tenor), Tomaž Faganel (bas) in Sima Slama (orgle). hotela Radin solistični koncert pianistke Tatjane OgnjenoviE, ki bo predstavila dela Osterca, Schoenberga, Webema, Turela in Skrjabina. Festival se bo končal v nedeljo, 5. oktobra, ko bodo nastopili ameriška tolkalka Amy Lynn Baker, saksofonist Matjaž Drevenšek in pisanist Zoltan Peter z deli Jana Jiraseka, Maksa Strmčnika, Janeza Matičiča, Bertolda Hummela in Akire Yuyame. Predsednik sveta festivala Ladislav Voeroeš pa je povedal, da je bilo v 35 letih na radenskem festivalu kar 180 prireditev - koncertov in različnih spremnih prireditev; kolokvijev, srečanj ter glasbeno scenskih uprizoritev. V tem obdobju je nastopilo 824 izvajalcev, od tega je bilo veC kot polovica slovenskih, ki so izvedb 1208 skladb skupaj 705 avtorjev. V 35-letih so predstavib tudi 81 praizvedb sklab. V okviru festivala bodo uvodoma v Četrtek, 2. oktobra, v Galeriji muzeja Radenska odprli razstavo posvečeno 35-letnici festivala komorne glasbe 20 stoletja. V soboto, 4. oktobra, pa bo potekal tudi muzikološki kolokvij o komornem ansamblu Slavko Osterc. (STA) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove,. Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini DaCanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure). Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1): do 12. oktobra je na ogled starodavna japonska grafična umetnost. Urnik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja« bo odprta samo Se do jutri, 21. t. m. Umik ogleda: od 8.30 do 13.30. Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Gledališče Miela: do 30. t. m., razstavlja svoja olja s pasjimi portreti Rachelle Oatman iz Zda. Urnik: ob delavnikih: 18-20. Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 23. t. m. je na ogled razstava »Pravice otrok«, ki jo je pripravil Unicef Hrvaške. TREBČE SKD Primorec: na ogled je razstava olj Mila- ŽTIVAN Cerkev: v ponedeljek, 21. t. m., ob 21. uri koncert v okvim predstav Provinciassieme. lOLJUNEC- Občinsko gledališče France Prešeren: v petek, 26. t. m., ob 21. uri bo v okviru predstav Provinciassieme na sporedu koncert zbora Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič in zbora Piccolboni iz Medune pri Pordenonu, ki ga vodi Italo Piovesana. V soboto, 27. t. m., ob 21. uri, bosta nastopili vokalna skupina Resonet pod vodstvom Aleksandre Pertot ter zbor Clara Schumann iz Trsta pod vodstvom Chiare Moro. V nedeljo, 28. t. m., ob 21. uri pa bo nastopil zbor Obala iz Kopra pod vodstvom VV.Lonigra. ___________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA Cerkev na Sveti Gori Jutri, 21. t. m., ob 18. uri otvoritveni koncert Kulturnega doma za sezono 1997/98 (izven abonmaja). V cerkvi bo nastopil akademski zbor Mihail Glinka iz Sankt Peterburga pod vodstvom Vladislava CernuSenka. Vstop v cerkev bo s koncertnim listom, ki ga predhodno dvignete na upravi Kulturnega doma, organiziran je tudi avtobusni prevoz. Za informacije tel. (0038665) 25608. V Kulturnem domu lahko do 6. oktobra vpišete glasbeni abonma, sedeže pa potrdite do 30. t. m. (tudi po telefonu), novi abonenti se lahko vpišejo od 1. do 6. oktobra. na Bizjaka in vezenin ter gobelinov Veronike Bizjak. Urnik ogleda: danes, 20., jutri, 21., 27. in 28. t. m. od 17. do 20. ure, 22. in 26. t. m. od 18. do 20. ure. BOUUNEC Gledališče France Prešeren: do 28. t. m., bo v okviru pobud Provinciassieme ’97 odprta razstava »Stene« Davida Škerlja in Antonia Sofianopula. Urnik: ob delavnikih 16.30-20, ob praznikih 11-13. NABREŽINA Župnijska dvorana: na ogled je fotografska razstava o delujočih opuščenih kamnolomih. REPENTABOR Na Tabru: v okviru pobud Provinciassieme ’97 je na ogled razstava novejših del na barvanem lesu Giuseppeja Torsellija. Urnik: ob delavnikih 16.30-20. ob praznikih 11-13. PADRIČE Raziskovalni center Area- paviljon El: do 27. t. m. je na ogled razstava »Realfiction ' Natura Naturans 2« - razstavljajo umetniki iz Slovenije, Hrvaške, Češke, Avstrije, Poljske, Nizozemske, Nemčije in Italije. Umik: 10.30-13, 16-18.30, ob praznikih 10.30-13, zaprt0 ob ponedeljkih. MILJE Sedež turistične ustanove: na ogled je fot°: grafska razstava Silvia Stagnija »Muja med preteklostjo in sedanjostjo«. SESUAN Sedež turistične ustanove: razstavlja Luig-Perelli. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Gustav TV dnevnik S RAM 6.500 7.20 9.20 9.50 10.35 12.25 12.35 13.30 14.00 15.10 15.15 18.00 Dokumenti Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro - Piavo drevo Mednarodni baletni maraton Film: Le sorprese deli’ amore (kom., It. ’59, i. W. Cjiari, F. Francchi) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Algonkinska sulica (i. Angela Lansbury) Dnevnik Aktualna oddaja o morju: Linea blu (vodi Puccio Gorona) Sedem dni v parlamentu Nanizanka: Italian re-staurant (i. G. Proietti, N. brilli), 16.05 Pazza fami-glia 2 (i. Enrico Montesa-no, P. Panelli) Dnevnik 18.10 18.30 18.55 19.50 20.00 20.40 20.50 22.55 23.05 0.00 0.20 Nabožna oddaja: Sedmi dan Komični filmi Nan.: Gospa iz Westa -Knjižnica (i. Jane Sey-mour, Joe Lando) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Film: Inviati molto spe-ciali - I love Trouble (kom., ZDA '94, i. Nick Nolte, Julia Roberts) Dnevnik, 23.00 Izžrebanje lota Aktualno: Posebnosti Tgl (vodi B. Mobrici) NoCni dnevnik Sobotni klub - Film: La sera della prima (kom., ZDA ’77, r. John Cassave-tes, i. G. Rovvlands) RAI 2 3 Variete: Videocomic M Film: Due uomini p er 1 Pauline (kom., Nem., ’93) Film: L’ amico dei miei sogni (kom., ZDA ’95) 10.00 Dnevnik Nan.: Lassie Dnevnik Nan.: Komisar Kress Perche? - Zakaj? 2 Dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Športna odd. Dribbling, vreme Tenis: Švedska - Italija (pokal Davis, polfinale) Film: Noi due soli (kom., ZDA ’88, i. J. Curtin) TV film: Amore! (kom., It. ’94, i. Jack Scalia) Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Rex Komilcni filmi Dnevnik Film: Cupido messaggero di morte - Cupid (thril-ler, ZDA ’96, i. Z. Galli-gan, A. Laurence) Proza: Colpi di timone (i. Gilberto Go vi) Dnevnik, vreme Variete: Alta pressione M. RAI 3 7.10 8.55 11.15 12.00 12.55 14.00 14.50 15.15 18.50 19.00 20.00 20.40 22.30 22.55 23.35 23.55 0.05 0.30 1.45 Film: Ombre bianche (dram., It. ’60, i. A. Quinn, Yoko Tani) IP v veslanju Film: Sotto il sole roven-te (vestern, ZDA ’52, i. R. Hudson, Julia Adams) Dnevnik Avtomobilizem Fl: VN Avstrije (poskusne vožnje) Deželne vesti, dnevnik Tgr - Puliamo il mondo Šport: tenis, Svedska-Ita-lija (p. Davis), 18.00 Ral-ly Rai, 16.10 odbojka Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Aktualno: Turisti per čašo - Naključni turisti Dnevnik in deželne vesti Aktualno: Le infedeli Nan.: Erotic tales - Hotel Paradise (i. T. Russell) Dnevnik in vreme NoCni šport: golf Boks: Perna-Barbante (IP v srednji kat.) Fuori orario §8 RETE 4 ITALIA 1 {T Slovenija 1 {r Slovenija 2 ffl Variete: 30 ur za življenje 3 Pregled tiska 3 Eurovillage Ewil Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Variete: 30 ur za življenje - Aristomiao Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Variete: 30 ur za Civljenje - Le canzoni di sempre Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto - Cena je prava IBS! Kolesarstvo y Dnevnik in vreme jj Variete: Game Boat Riflil Film: Patton, generale d’ acciaio (vojni, ZDA ’70, i. G.C. Scott, S. Young) Film: Morte di una caro-gna (krim., Fr. '77, i. A. Delon, O. Muti), 2.20 Pregled tiska Nan.: Mannix S CANALE 5 23.35 2.40 11.30 11.40 13.00 14.30 16.45 6.00 8.00 8.45 11.30 13.00 13.25 14.30 16.05 18.05 18.35 20.00 20.30 20.45 23.00 23.10 1.30 1.45 2.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Variete: 30 ur za življenje (vodita Lorella Cuccarini | in Marco Columbro) Variete: Ciao Mara (vodi j Mara Venier) | Dnevnik TG 5 Variete: 30 ur za življenje - Beniamoni (sodelujejo Cristina D’ A ve na. Cino Tortorella, Gabibbo) TV film: Il bambino che nessuno voleva (dram., ZDA ’92, r. G. Kaczender, i. Tom Mason) Nan.: Sisters (i. Svvoozie Kurtz, Sela Ward) Nan.: La tata (i. Fran Dre-scher) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Paperissima Sprint (vodi Michelle Hunziker) Variete: 30 ur za življenje - Gran Gala (vodita Marco Columbro in Lorella Cuccarini) Dnevnik Variete: 30 ur za življenje - Gran Finale, vmes (1.00) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani Paperissima Sprint NoCni dnevnik 6.10 10.20 11.00 12.20 12.55 14.00 16.00 17.30 18.30 19.15 19.45 20.40 22.30 0.30 0.40 1.40 Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con... Aktualna odd. o otrocih: Pianeta bambino Nan.: Phenom, 11.25 Chips Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Variete za najmlajse: Ciao ciao Parade, risanke Aktualna odd.: Amici -Prijatelji Variete za najmlajše: risanke, 17,25 Sorridi, c’e Bim Bum Bam Variete: 30 ur za življenje - Tutti in campo (vodita Lorella Cuccarini in Marco Columbro) Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Benny Hill Show Glasba: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Nan.: Nash Bridges (i. Don Johnson, J. Domin-guez, C. Brown Houston) Film: Predator (fant., ZDA '87, i. Arnold Schvvarzenegger) Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Star Trek, 2.40 Ba- retta # TEU 4 23.00 Dogodki in odmevi FBI Film: Princ in revež Športna oddaja Enos Film: Un altro sguardo Športna oddaja Glasba: Ramble Tamble First and Ten (•) MONTECARLO M 19.30, 22.30, 1.00 Dnev-1 nik, 19.50 TMC Šport g Nan.: Ironside Film: Gosi parla il cuore (kom., ZDA ’54) Nan.: Switch Variete: Poletni Zap zap Montanellijev teden Film: Flipper contro i pirati (pust., ZDA ’64) Film: L’ uomo che non 6 mai esistito (krim., ZDA '56, i. Clifton Webb) 16.30 18.00 19.45 20.30 23.00 7.30 7.50 7.55 9.20 9.55 10.45 11.15 12.15 13.00 13.05 14.05 14.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.25 18.30 18.35 19.10 19.15 19.30 19.45 19.50 20.05 21.10 21.35 21.40 22.15 22.25 22.40 ,22.45 23.35 Vremenska panorama VCeraj, danes, jutri Otroški program: Radovedni TaCek: Slap, 8.15 Taborniki in skavti, 8.30 Sprehodi v naravo, 8.50 Zgodbe iz školjke 17. srečanje tamburaških j skupin Slovenije (5. del) [Tedenski izbor: nan. Snežna reka - Saga o Mc-I gregorjevih ( 25. epizoda) TV igrica: Hugo (pon.) Tednik 10000 obratov Poročila Razvedrilna oddaja TV Koper: Karaoke Nanizanka: Strela z jasnega (Nemčija, 19. ep.) Film: Free Willy (ZDA 1993, r. Simon Wincer, i. J. James Richter, Lori Petty, J. Atkinson) Videostrani Obzornik Poljudnoznanstvena serija: Svet odkritij (ZDA) Na vrtu Ozare Prodaja TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport Utrip EPP Res je! EPP CIK CAK Poročila, vreme Šport Včeraj, danes, jutri Nadaljevanka: Letališka steza 1 (VB, 3. del) Videostrani 7.45 8.00 11.45 13.35 14.35 15.00 17.15 17.55 19.30 19.55 20.00 21.00 22.00 22.50 23.50 0.20 2.20 2.40 Teletekst Euronevvs Tedenski izbor. Film: Očetnjava (ZDA) Pomp Nadaljevanka: Pacific Drive (Avstralija, 49. del) Kolesarska dirka po Španiji (prenos) 17.30 Športni film Rokometni turnir: Robit Olimpija - Istocnik (Z) Nadaljevanka: Pacific Drive (50. del) Včeraj, danes, jutri Film: Pobeg (ZDA 1972, r. Sam Peckinpah, i. Ste-ve McQueen, Ali Mc-Graw, Ben Johnson) Mednarodni obrtni sejem Dokumentarna serija: National Geographic - Fotografi (11. del) Zlata Sestedeseta leta slovenske popevke: Nostalgija z Jožetom KampiCem V vrtincu Sobotna noc Jadranje: Match Race (posnetek iz Kopra) 58 Koper 15.00 17.30 18.00 18.45 Euronevvs, 16.30 Vsedanes, 17.00 Dok.: Divje živali Risanke: Superbook Porgram v slov. jeziku: TV Poper (kabaretno-satiriCna oddaja) Primorska kronika 19.00 °19.25 20.15 20.30 22.00 22.15 22.35 Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja, 19.45 Risanke: Julie Dokumentarna oddaja: Vatikanski muzeji Film: I due orfanelli (kom., It. ’47, r. M. Mattoli, i. Toto, C. Campanini, Isa Barzizza) TV dnevnik: Vsedanes, vreme Jadranje: Match Race - Grand Prix OMV - Slovenja Cup Film: Nasvidenje, Charlie (kom., ZDA '64, r. Vincent Mirmelli, i. Tony Curtis, Debbie Rejmolds) Vsedanes - TV dnevnik r Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.23 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.45 Obvestila; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci Čestitajo; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Kratka igra. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.15 Popevki tedna; 17.35 Spot-500; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Jambalaya: Darby and Tarlton. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetnikii; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Gymnasium; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Bili smo Trojanci; 18.30 V podvečer; 19.30 Cezar v Egiptu; 22.00 Do polnoči; 23.55 Lir. utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30,8.00, 8.30,9.30, 10.30, 13.30,14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle; 9.10 Cestne razmere; 9.45 Du jes?l; 10.50 Terenska akcija; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Novice iz pomorstva; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.05 Svežih 20 modrih: Glasb, lestvica; 18.00 Glasba in informacije; 20.00 Kozmični studio; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Siglasin-gle, 19.30 Dnevnik in šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 New Age; 9.30 Izbrani listi; 10.10 Koncert slov. glasbe: M. Strmčnik; 11.30 Odprta knjiga: Moja Kitajska (K. Kju-der, 8. nad.), nato Zabavna glasba; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Tropicana; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z naših prireditev; 15.15 Taka banda!; 16.15 Poslušali smo za vas; 16.45 Poused je lepu, nitepše je doma (T. Turco); 17.10 Klasični album; 18.00 Roman: Oštrigeca (r. S. Verč, 24. del); 18.15 Živahne melodije; 19,20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.,10.00 Foyer; 13,00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca, Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 - Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO jasno obiačno oblačno rahel zmeren močan rahel zmeren močan nevihte veter . SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE AMTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.03. Dolžina dneva 12.10. PLIMOVANJE Danes: ob 5.57 najnižje -36 cm, ob 12.11 najvisje 47 cm, ob 18.40 najnižje -42 cm, ob 0.46 najvisje 26 cm. lutri: ob 6.57 najnižje -26 cm, ob 12.41 najvisje 39 cm, ob 19.23 najnižje -36 cm. G °C °C 500 m 16 2000 m 4 1000 m 11 2500 m 2 1500 m 7 2864 m 0 v ' ^ ‘ h J Jf l v -. / j Vsako leto pol miliojona smrti za pljučnim rakom BERLIN - Vsakih deset sekund na svetu umre en človek za pljučnim rakom, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa ocenjuje, da samo v Evropi za to boleznijo letno umre skoraj pol milijona ljudi. Stopnja umrljivosti za pljučnim rakom med ženskami se je v zadnjih desetih letih podvojila, so danes posvarili strokovnjaki berlinske klinike za pljučne bolezni Heck-shorn. Največ kadijo Poljaki, saj odrasli na leto v povprečju pokadi 3.620 cigaret, sledijo Grki (3.590 cigaret na odraslega letno) in Madžari (3.260). Med 25 državami z vsega sveta, v katerih ljudje največ. kadijo, je kar 16 evropskih držav. Raziskava javnega mnenja, ki so jo letos poleti izvedli med 250 specialisti za pljučne bo-. lezni, je pokazala, da se kar 90 odstotkov pneumologov zavzema za vseevropsko prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov. V Berlinu se bo v soboto začel petdnevni kongres o boleznih dihal in dihalnih poti, na katerem pričakujejo 10.000 specialistov. (STA/dpa) PASADENA- Ameriška samodejna marsova sonda Global Sur-veyor (MGS) je prvič začasno vstopila v atmosfero Marsa, pri tem zmanjšala svojo hitrost in tako spremenila obliko tira po katerem kroži okoli rdečega planeta. Nova tehnika zaviranja omogoča prihranek raketnega goriva, uporabo manjših sond in manjših nosilnih raket s tem pa tudi prihranke v znesku več sto milijonov dolarjev. Do prvega začasnega prehoda skozi atmosfero Marsa je prišlo sinoči med 18. in 19. uro po srednjeevropskem času. Prehod je trajal 27 sekund. Gre za prvo "delovno" uporabo nove tehnike zaviranja za spreminjanje tira pri raziskavah drugih planetov. Pred tem je to tehniko v atmosferi Venere preizkusila sonda Magellan. Prejšnji večer je sonda, ob 19.57 po srednjeevropskem času, na največji oddaljenosti od rdečega planeta za 6, 5 sekunde vžgala svoj glavni raketni motor in tako zmanjšala hitrost za 4, 41 m/s. To je omogočilo, da se je na močno eliptičnem tiru MGS najmanjša oddaljenost med Marsom in sondo zmanjšala za 113 km, t.j. z 263 km na 150 km. V primeru, ko bi se sonda preveč približala Marsu, bi bilo zaviranje premočno, MGS pa bi strmoglavil in se razbil na Marsu. Zdaj opravlja MGS četrti obhod okoli Marsa. V naslednjih štirih mesecih bo potrebno še približno sto takšnih zaviranj, da se bo Surveyor lahko do srede januara prihodnjega leta umestil v skoraj krožno tirnico, oddaljeno od Marsa 378 km. Sele s takšne oddaljenosti in krož- nega tira bo lahko MGS začel načrtno snemati površje Marsa. Znano je, da se je 12. septembra, po vstopu v orbito Marsa sonda začela gibati po tirnici, na kateri se je oddaljila od planeta za največ 54.026 km in se mu približala na najmanj 262 km, ena obkrožitev pa je trajala 44 ur 59 minut in 34 s. MGS naj bi posnela oz. kartirala 99 odstotkov površine planeta. Na podlagi te nove karte bodo lahko znanstveniki poiskali najbolj zanimiva mesta, na katerih bodo kasneje pristajale samodejne sonde in vesoljska plovila s človeško posadko. Po šestih dneh kroženja okoli Marsa delujejo vsi sistemi, naprave in pribori MGS pravilno, sporočajo iz Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni. (STA) V Parizu največ konferenc BRUSELJ - Medtem ko Bruselj v primerjavi s "sosednjimi" Amsterdamom, Londonom in Parizom privablja razmeroma malo turistov, se lahko pohvah, takoj za francosko prestolnico, z levjim deležem mednarodnih srečanj, sestankov in kongresov v Evropi. V "evropski prestolnici" so lani zabeležili 178 konferenc, izračunali so tudi, da vsak tovrstni gost na dan "zapravi" (približno 600 mark). Kot gostitelj konferenc, seminarjev, simpozijev in drugih takšnih srečanj je Pariz, kot kažejo statistike, na vrhu evropske lestvice, njegov delež na svetovnem trgu pa je 2,09-odstoten. Takoj za njim se z 1, 90-odstotnim deležem uvrša Bruselj, ki je za las prehitel Dunaj (1, 89-odstotni delež). Nato sledita London z 1, 75-odstotnim deležem in Ženeva z 1, 66-odstotnim deležem na svetovnem trgu. (STA) Nemci radi sprejemajo goste MUNCHEN - Večina Nemcev rada sprejema goste, so pokazali rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je nedavno opravil inštitut INRA iz Moellna. Kot se je pokazalo, kar 74 odstotkov Nemcev svoje prijatelje najraje povabi na večerjo, 61 odstotkov vprašanih pa svojim gostom nameni le najboljše in najbolj izbrane reči. 56 odstotkom vprašanih so najbolj pri srcu nezahtevni obedi, kot na primer špageti; 43 odstotkov pa jih gre raje v restavracijo. Le 36 odstotkov jih večerjo raje zamenja za zajtrk ah zgodnje kosilo. Kar 38 odstotkov je takšnih, ki sprejmejo goste skoraj vsak mesec, 32 gostiteljev pa se je pohvalilo s tem, da jih gostje nikoli ne zapustijo pred 1. uro zjutraj. (STA/dpa) Našli doslej največji kos žada SHENVANG - V okrožju Xiuyan na severovzhodu Kitajske so našli 1000 ton težek kos žada. Dvajset metrov visok in deset metrov širok kos raznobarvnega žada je več kot 740 ton težji od prejšnji nosilca rekorda, ki so ga prav tako našli v Xiyuanu, poznanem kot domovini žada. Večina ogromnega žada je zakopanega v pobočju. Deželna vlada načrtuje, da bodo‘narodni zak-lad‘izkopali do konca letošnjega leta. (STA/Xinhua) Policist po telefonu pomagal pri porodu RIM - Neki italijanski policist, ki je zaposlen na telefonski centrah za sprejem klicev v sili v Rimu, je pomagal pri porodu 20-letni študentki. Policist je prejel telefonski klic prestrašenih staršev, ki so mu povedah, da se je njuna hči zaklenila v kopalnico, kjer vpije od bolečin. Policist je nemudoma sprevidel, da gre za popadke in da se je dekhca zaprla, ker je staršem prikrivala nosečnost. Svetoval jima je, naj vdreta v kopalnico in hčer odneseta na najbližjo posteljo. Ko je na kraj dogajanja malce kasneje prispelo reševalno vozilo, je svet okrog sebe že radovedno opazoval deček, težak tri kilograme.