PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovim Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XX. Št. 262 (5945) TRST, torek 17. novembra 1964 Izidi volitev v avtonomni deželi Trentinski-Gornjem Poadižju V novem deželnem svetu brez sprememb tudi kljub določenemu premiku volivcev V novem pokrajinskem svetu v Bocnu so si tri nove svetovalce razdelili: SV P, «Tiroler Heimat Partei» in PL1, vse druge stranke pa imajo isto število svetovalcev, kot doslej - Pred novimi ukrepi vlade VČERAJ PONOČI OB 2.50 Atentat na sedež KD na TrguSturzo v Rimu Ogorčenje vse politične 'm kulturne javnosti, razen MSI RIM, 16. — Danes ob 2,50 ponoči sta dva eksplozivna naboja povzročila precejšnjo škodo na pročelju osrednjega sedeža KD v Rimu, na Trgu don Sturzo. Zračni pritisk je Ml tako močan, da so popokale šipe na okoliških poslopjih na razdajo 150 metrov, na pločniku pred Palačo pa je nastala večja jama. Eksplozija je odnesla železno ograjo 111 poškodovala prve stopnice pri glavnem vhodu. Hišnik zgradbe Gabriele Simoni je dobil lažje poškodbe na obrazu; laže ranjen je tudi agent javne varnosti Oreste Palo. Policija je uvedla Preiskavo, gasilci, ki so jih takoj Poklicali, pa so odstranili šipe in Pregledujejo zidove, ali ni kakšne nevarnosti za mimoidoče. Policija J® našla le kratek košček vžigalne vrvice, glede razstreliva pa domne-va, da gre za dva do dva in pol kilograma tritola. Eksplozija je poškodovala tudi notranjost poslopja, pretežno pritličje in prvo nadstropje; v pritličju Popokale tudi šipe na zadnji “trani poslopja. Popravilo škode bo zahtevalo najmanj 15 dni dela, ško-00 samo cenijo na okrog 30 milijonov. . Svoje ogorčenje nad atentatom J® z brzojavko izrazilo predsedniku joade Moru tajništvo CGIL, tajniku 5® Rumorju pa so izrazili svoje “gorčenje in obsodbo atentata: pred-“®unik vlade Moro, predsednik Si-“ ‘ije Coniglio, rimski župan Petruc-tajnik PLI Maiagodi, minister delo Delle Fave, tajnik CISL senator Coppo, zunanji minister Sa-ragat, tajnik KPI Longo, minister Včeraj je v Italiji vladala naj-Večja radovednost za izid volitev v deželi Trento-Južna Tirolska. Rdor je pričakoval velike spre-“^mbe, je bil razočaran, kajti v novem deželnem svetu ne bo no-oenih sprememb, v pokrajinskem avetu za bocensko pokrajino pa * nova nemška stranka od treh novih svetovalcev dobila enega, ostala dva pa sta si razdelili SVP in PLI Precej velik odmev pa je ime-eksplozija, do katere je prišlo "kraj ob 2.50 ponoči pred centralnim sedežem krščanske demokracije v Rimu. Ni dvoma, da gre za desničarske ekstremistične teroriste. Predvčerajšnjim se je začela v rsovem Delhiju svetovna konferenca za mir in mednarodno sodelovanje, ki obravnava razna rprašanja miroljubne koekisten-®e. ohranitve miru, zmanjšanja napetosti, likvidacije kolonializem in napredka mednarodnega .^delovanja. Ob otvoritvi je **rKna Menon med drugim izja-/*> da Indija pod nobenim pogo-v*n ne mara jedrske bombe in jT-Judi ni razlogov za paniko za-r#~f kitajske bombe. v Moskvi so na včerajšnjem sedanju CK odpravili predvsem ti^ganizacljsko razdeUtev v par-.Z. »a kmetijsko In industrijo, J° je uvedel Hruščov ter ime-oyali dva nova člana prezidija Yy, KP, iz CK pa so izključili "dJubeja. »a** na za*etku pariškega letne- * ^sedanja parlamentarcev at-j~nskih držav se je včeraj ponov- Pokazala precejšnja kriza . i kar je priznal tudi glavni ialn Brosio rekoč, da »obstali?, giede najvažnejših vprašanj •>ka in globoka nesoglasja.* gt Uve de Murville pa je s svoje n,,*1"1. Rjavil, da bi bila iluzija josuti, da je mogoče najti re-le,v® Problemov NATO, ki bi na-n ?e na splošno zadovoljstvo, kd"*' da je treba ugotoviti, skn ^ sP°soben izdelovati atom-poi ®rožJe, kdo lahko z njim raz-in — ali mora njegova Og raba biti avtomatičen odgovor Vsak oborožen napad. iudi°*>0lt0 nes°giasje Je vladalo sk. n'ed ministri zahodnoevrop-not skuPnost! predvsem o poe-K_let'ju cen za žitarice. Vendar Colombo, florentinski župan La Pira in številne druge politične osebnosti vseh strank, razen MSI, predstavniki kulture, pa tudi preprosti državljani. «Kennedyjeva runda* ŽENEVA, 16. — V Ženevi so danes predstavniki osmih držav pred. ložili sezname proizvodov, ki jih mislijo odtegniti znižanju carin v okviru bližnjih pogajanj o Kenne-dyjevi rudi. Sezname so predložili v uradu izvršnega tajnika GATT. Pet držav je sporočilo, da se odreka predložitvi teh seznamov in njih predstavniki so sporočili, da se temu odrekajo s pogojem, da dosežejo recipročnost. Sezname so predložile zahodnoevropska skupnost ter predstavniki ZDA, Kanade, Finske, Japonske, Portugalske, Velike Britanije in Švedske. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je danes v New Yorku izjavil, da bi morebitni neuspeh po. gajanj v okviru Kennedyjeve runde imel hude posledice za mednarodno skupnost, predvsem pa za razvijajoče se dežele. RIM, 16. — Prebivalca avtonomne dežele s posebnim statutom Trentinske-Gomjega Poadižja so včeraj izvolili pokrajinski svet bocenske pokrajine in pokrajinski svet trentinske pokrajine, ki skupaj tvorita deželni svet avtonomne dežele Tren-tinske-Gomj e ga Poadižja. Volitve za pokrajinski svet v Bocnu so dale sledeče izide (v oklepaju navajamo število glasov na prejšnjih volitvah novembra 1960 in ustrezni odstotek); PSI 11.777 glasov (12.217), 5.17 (5.9) KPI 8050 glasov (6514), 3.67 (3.1) PSDI 8358 glasov (7544), 3.81 (3.6) PSIUP 1954 glasov 0.89 SVP 134.172 glasov (132.351) 61.27 (63.9) KD 29.593 glasov (30.277) 13.51 (14.6) MSI 13.580 glasov (14.687) 6.60 (7.1) PLI 5444 glasov (2839) 2.48 (1.4) PRI 769 glasov (817) 0.35 (0.40) «Tiroier Heimat Partei« 5265 glasov 2.40 odst. Na podlagi teh izidov bodo v novem pokrajinskem svetu imele: PSI, KPI, PSDI, MSI, PLI in «Ti-roler Heimat Partei« po enega svetovalca, SVP, 16 in KD 3 svetovalce. Po poluradnih dokončnih volilnih izidih v pokrajinskem volilnem okrožju v Trentu, so posamezne stranke prejele naslednje število glasov (v oklepaju podatki iz leta 1960); PSIUP 4.124 (—) KPI 12.687 (12.869) PSI 25.693 (29.697) PSDI 19.162 (16.411) miiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiMiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiit PO NEMIRIH V SUDANU Gen. Abud odstopil ker «sem opravil svojo nalogo* Začasno bo poglavarja države nadomestil ministrski svet, vrhovni podtajnik pa je postal general Ahmed el Kavas KAIRO, 16. — Radio Ondurman je včeraj popoldne sporočil, da se je predsednik Sudana general Ibrahim Abud sklenil umakniti s položaja šefa države. Predsednik vlade Serel Katem Kalifa je povedal, da bodo pooblastila šefa države začasno prenesli na ministrski svet. Po novici radia Ondurman so te sklepe sprejeli na sestanku generala Abuda s člani vlade. Radio Ondurman je tudi sporočil, da je za vrhovnega poveljnika sudanskih oboroženih sil imenovan generalmajor Mohamed Ahmed el Kavas. Imenovali so ga na priporočilo vojaškega komiteja za o-brambo. Ko je obrazložil svoj sklep o odstopu je general Ibrahim Abud dejal, da je ta sklep v skladu z željo ljudstva, da bi likvidirali vojaški režim v vseh njegovih oblikah. Izrazil je prepričanje, da je nacionalna vlada, ki predstavlja sudansko javno mnenje, zmožna nositi odgovornost, da ohrani neodvisnost dežele in izvede svobodne volitve. Abud Je dodal, da nova vlada po njegovem mnenju uživa zaupanje ljudstva, oboroženih sil in varnostnih sil kakor tudi civilnih u- službencev. Izrazil je tudi prepričanje, da je na mestu šefa države opravil svoje naloge in da je prav zato sklenil odstopiti z dolžnostmi predsednika republike, ki sta mu jo zaupala združena nacionalna f ion ta in oborožene sile. Na koncu svoje Izjave je Abud dejal, da je Sudan dosege! stabilnost, za katero se je kot šef države zavzemal, odkar je prišel na oblast novembra 1958. leta in dodal, da so bili interesi in blaginja ljudstva vedno njegov prvi cilj V Sudanu so danes objavili tudi sestavo nacionalnega obramonega sveta, v katerem so razen predsednika Kalifa še mgton je napovedal, da bodo ZDA ustavile svoje prispevke programu tehnične pomoči ZN in posebnemu skladu ZN. Rečeno je tudi bilo, čeprav tega niso uradno potrdili, da utegnejo ZDA umakniti plačilo nekaterih obveznosti ZN, če ne bodo rešili politične in finančne krize, ki je nastala spričo sovjetskih dolgov. Temu je sledilo sporočilo sovjetskega predstavnika v ZN, Feri irenka, v katerem je na koncu rečeno tole: »Z grožnjami, da bodo uporabile člen 19 ustanovne listine zoper Sovjetsko zvezo in druge države, ker nočejo plačati tako imenovanih «dolgov» za operacije ZN v Kongu in na Srednjem vzhodu, poskušajo ZDA in nekatere druge sile prisiliti Sovjetsko zvezo, da izbira: bodisi da privoli v resnično uničenje ustanovne listine ZN in dopusti kolonialistom, da izkoristijo Združene narode za svoje interese, ali pa prouči svoje stališče do ZN in vseh njenih dejavnosti.# Tako zaenkrat, če sodimo po javnih stališčih, ki sta jih obe glavni strani v tem sporu zavzeli, ni nevarnosti pred neposredno konfrontacijo niti malo manjša, čeprav so zasedanje Ge- neralne skupščine vnovič preložili na 1. december ravno zategadelj, da bi medtem poskušali najti kako rešitev. Celo generalni sekretar U Tant je bil na zadnji tiskovni konferenci razmeroma pesimist, saj je izjavil, da je uradno prenehal svojo posredovalno akcijo, ker ni zbudila odmeva na nobeni strani. Vendar pa smo še priča pomembnim prizadevanjem, da bi ta prepad nekako premostili. Predsednik tako imenovanega odbora enaindvajsetih, ki se ukvarja s tem finančnim problemom, je poslal docela nenavaden apel šefom štirih velesil in zahteval, naj si skupaj prizadevajo ustvariti vzdušje dobre volje in prisrčnosti, kar je pogoj, da bi prebrodili sedanjo finančno krizo in se nato lotili problemov v zvezi z bodočimi a-ranžmaji, na podlagi, ki bi ustrezala vsem. Temu pozivu Nigerijca Adeba je takoj sledila tudi konkretna posredovalna akcija treh: Afričana Adeba, Pakistanca Pazvvaka in Norvežana Nielsena, ki so si skupaj z lanskoletnim predsednikom Generalne skupščine, Venezuelcem Rodriguezom, naprtili zdaj to težavno in neprijetno nalogo posredovati med naelektrinimi nasprotnimi stališči. Sestali so se z ameriškim predstavnikom Stevensonom in sešli se bodo tudi s sovjetskim predstavnikom Fedorenkom, nato pa tudi z vsemi drugimi, ki bi tako ali drugače utegnili pripomoči k rešitvi akutne krize. Konkreten plod njihovega posredovanja naj bi bil kompromisen predlog za rešitev krize, ki bi ga Rodriguez s svojo avtoriteto lanskoletnega predsednika podal kot temelj za pogajanja. Namen predloga bi bil: zagotoviti pravico, da odvzema glasu po členu 19 ustanovne listine rre bo obravnavala Generalna skupščina, in drugič, da bi Sovjetska zveza in nato tudi Francija plačali »simbolično# vsoto. To bi utegnila biti komaj dva začasna in nujna sklepa, v katera bi morali privoliti obe strani kot pogoj, da bi se sploh lahko lotili pravega problema, in sicer kompleksne problematike o prihodnosti sil ZN za vzdrževanja miru, med katero sodi način njihovega formiranja, finansiranja, poveljevanja in določanja vloge in pristojnosti varnostnega' sveta na eni ter Generalne skupščine na drugi strani. Razlike so pravzaprav v tem in zaenkrat še niso našli nikakršne izhodiščne formule, ki bi približala stališča nasprotnih strani. Ves problem je tesno povezan tudi s širšim področjem razorožitve in sploh z nastankom in s krepitvijo ugodnejšega vzdušja za nadaljnji proces popuščanja napetosti po svetu. Zal Je ta spor v zvezi z dolgovi že v fazi, ko je njegova finančna plat postala sekundama in ko je precedens, se pravi politični aspekt krize, postal primaren. PO EKSPLOZIJI V VAGONI! VLAKA «BRENNER-EXPRESS» Če bi stroj eksplodiral na progi med vožnjo... DUNAJ, 16. — Vneta preiskava, ki jo avstrijska policija Vodi, da bi, odkrila tistega Guntherja MuUerja iz Mtinchna, ki je ponoči 15. t.m. poslal iz Innsbruk-ka kovček, ki je v Brixenu' eksplodiral, ni dala doslej še nika-kega rezultata. Uslužbenec, ki je spre.jed kovček, se spominja, da je moški imel kakih 25 let, ni pa govoril tirolskega dialekta. Rekel je, da namerava v Rovereto, nakar bi se vrnil v Nemčijo. Kovček je moral že prej kdaj poto. vati po železnici, ker je imel nalepko iz Augsburga. Uslužbencu so pokazali vse fotografije oseb, ki so bile kdaj zapletene v.atentate, vendar ni nobene spoznal. Policija je tudi zaslišala vse o-sebe, ki se v Innsbrucku imenujejo Gunther Miiller, toda te so vse lahko dokazale svoj alibi. BOČEN, 16. — Nemški prtljaž. ni vagon, ki so ga včeraj odklopili od vlaka «Brenner-express» malo prej, kot ga je raznesel peklenski stroj, je še vedno na nekem mrtvem tiru briksenske po. obla- /tiif/r/e vv tjlpflnlibce t Poštni vagon ekspresnega vlaka po eksploziji NA POLETU IZ PHOENIXA V LAS VEGAS raj ob 4.46, ker so nadzorovalci zaslišali sumljivo tiktakanje. Ze nekaj minut potem, ko so ga spravili na mrtvi tir, je nastala eksplozija. Strokovnjaki so mnenja, da bi lahko prišlo do hude nesreče, če bi do eksplozije prišlo med vožnjo. Ce ne bi vagona odklopili, bi nastala eksplozija prav na nekem takem delu proge, ki je poln ovinkov, in prav lahko bi se zgodilo, da bi prišlo do iztirjenja vlaka, na katerem se je peljalo 250 oseb. Eksplozija je v Briksenu prebudila na tisoče oseb. Policijske oblasti so dale avstrijskemu o-rožništvu na razpolago vse mogoče podatke. DUNAJ, 16. — Kot poroča avstrijska tiskovna agencija, so Ge-orga Klotza spustili na svobodo, ker je preteklo devet tednov, ki jih je moral presedeti zaradi prekrška policijskega zakona o tujcih (ima še italijansko državljanstvo) in potnih listih. Sedaj pa je zanj spet v veljavi prepoved bivanja v Avstriji razen na Dunaju. Klotz bo torej še naprej konfiniran na Dunaju. bliltu'ibtv& n/n/n/N staje na razpolago sodnim stem. Na ta tir so ga spravili vče- .................................................................-.................................................. VAŽEN PROCES NA DUNAJU 29 oseb se je ubilo pri letalski nesreči Letalo je treščilo na tla v bližini mesta, kjer se je 1. 1942 z letalom smrtno ponesrečila igralka Carole Lombard LAS VEGAS, 16. — Danes zvečer so sporočili, da se je pri letalski nesreči včeraj zvečer ubilo 29 oseb, med katerimi je tudi en otrok. Turbinsko reakcijsko letalo «Fair. childa je iz Phoenixa (Arizona) letelo proti Las Vegasu. Vmes bi se moralo ustaviti v Prescottu m Kingmanu — obe mesti sta v Arizoni — toda zaradi slabega vremena je letelo kar direktno naprej in moralo bi že skoraj pristati, ko je izginilo z radarskega zaslona na kontrolnem stolpu letališča McCar-ran. Po vsej deželi je namreč snežilo več ur tako močno, da kaj takega ne pomnijo. Mnoge ceste v Nevadi so bile blokirane in preki-1 program eden je že umrl. Za ostala dva, dečka in deklico, se zdravniki ne bojijo Mati se dobro počuti. Malarija v Indoneziji zelo razširjena DJAKARTA, 16. — Malarijo imajo še vedno za najbolj važno izmed smrtnih bolezni, ki prizadevajo indonezijsko ljudstvo, pa če glabbu Visoko odlikovanje za Radio Koper Sedaj še Eichmannov pomočnik pred sodniki Obtožen je najhnjših zločinov proti Židom pa se obnaša, kakor da se ja stvar ne tiče DUNAJ, 16. — Pred dunajskim porotnim sodiščem se je danes pričel proces proti Franzu Novaku, 51 let staremu tipografu, bivšemu esesovskemu »hauptšturmfi-rerju* ter namestniku Eichman-na. Obtožen je sodelovanja pri pomoru milijonov Zidov. Obtožnica, ki obsega 70 strani, navaja glede tega: «Na Dunaju, v Berli. nu, Budimpešti in Kistarcasu je Novak organiziral transporte milijonov moških, žensk in otrok iz raznih delov Evrope v koncentracijska taborišča v vzhodnih predelih, ki jih je zasedel nemški z prav so začeli izvajati zdravstveni j raih- Tam so z njimi ravnali v ga je sestavila OZN. ! skladu s tako imenovano «do- njene so bile linije telekomunika- Samo na Celebesu ieP»d petimi j V‘hotenem in zavestnem cij in električne energije. leti, preden se je pričel omenjeni ( J Eichmannom je No. Danes so letalo našli na vrhu! program, umiralo po 120.000 oseb J nekega hriba kakih 25 km od Las | na leto za malarijo. Oseb, ki so Vegaša, blizu avto ceste, ki veže imele malarijo, je bilo 30 mili-Las Vegas z Los Angelesom. Po- jonov licija je sporočila, da ni prežive- lih. Mesto, kjer je letalo strmoglavilo, je naznačil neki avtomobilski vozač, ki je videl, da hoče neko letalo sredi snežnega meteža pristati; imelo je že kolesa spuščena. Ko se je danes vreme izboljšalo, je bilo omogočeno Iskanje po tleh in z letali. Razbitine letala se nahajajo nekaj kilometrov od mesta, kjer Je 1. 1942 našla smrt Igralka Carole Lombard, in sicer prav tako pri letalski nesreči. vak dajal poveljnikom taborišč u-kaze za pomor izročenih oseb.* Novak, ki se je rodil v Wolfs-bergu na Koroškem, se je že v mladosti priključil nacizmu. Leta 1929 je postal član .Hitlerjugend* (Hitlerjeve mladine) in 1933 je postal poveljnik voda napadalnih oddelkov (SA). Ko je bila nacistična stranka v Avstriji prepovedana (1933), je deloval najprej ilegalno. Leta 1934 je na Koro. PARIZ, 16. — Informacijski bil- ' škem sodeloval pri nacističnem ten pariške policije poroča, da Vedno več kriminala med mladino v Franciji puču, nato pa je pobegnil v Jugoslavijo in od tu v Nemčijo, kjer je stopil v »avstrijsko legijo*. Po anšlusu je marca 1938 prišel na Dunaj in je tu prevzel centralni urad za židovsko emigracijo, ki ga je ustanovil Eich-mann. Z enako funkcijo je šel leta 1939 v Prago. Ko pa je šel Eichmann v Berlin, kjer je prevzel urad «IV B 4» (židovsko vprašanje), je šel Novak z njim. Po vojni se je Novak vrnil v Avstrijo in je tu živel pod izmišljenim imenom v Alt-Aussee do 1957. Po čitanju obtožnice, ki je tra jalo tri ure, je predsednik vprašal Novaka, če se čuti kriv. Ta pa je glasno odgovoril: «Ne, na noben način.* Sploh se obnaša, kakor da se ga proces ne tiče. MOSKVA, 16. — Skupina ameriških znanstvenikov, strokovnjakov za uporabo atomske energije, Je prispela v Moskvo. Skupina, ki jo vodi Josef Liberman. bo obiskala znanstvene ustanove in naprave v SZ. Obisk bo trajal dva tedna. BEOGRAD, IS. — Predsednik republike maršal Tito je ob 100-letnici obstoja in dela in za izredne zasluge v širjenju prosvete in kulture in za posebne u-spehe dosežene na področju vzgoje vrste generacij učiteljskih kadrov odlikoval učiteljišče v Mariboru z redom Zasluge za narod z zlatim vencem. V itsem času je predsednik republike ob 15. obletnici delovanja za posebne zasluge za širjenje bratstva med narodi Jugoslavije in za ustvarjanje in razvoj politične in moralne enotnosti narodov odlikoval Radio Koper z redom Bratstva in enotnosti s srebrnim vencem. Umrl je akademik zgodovinar prof. dr. Nikola Radojčič Po kratki bolezni je v Vojno medicinski akademiji v Beogradu umrl ugledni jugoslovanski zgodovinar akademik dr. Nikola Radojčič. Bil je ploden znanstveni delavec in je zapustil več pomembnih zgodovinskih študij, e-sejev in drugih del. Leta 1962 je dobil za svoje življenjsko de. lo na področju historiografijc esedmojulijskoi) nagrado. Rojen je bil leta 1882 in je bil po končanem študiju do začetka druge svetovne vojne profesor na ljubljanski univerzi. Za dopisnega (lani Srbske akademije znanosti je bil izvoljen leta 1934, za rednega člana pa leta 1938. Slovenski grafik Jemec je v Tokiu dobil veliko mednarodno nagrado V Tokiu so v soboto odprli mednarodno bienala grafike in razdelili nagrade. «Mednarodni Grand Prix» in denarno nagrado 300.000 jenov je dobil za tri grafike Slovenec Andrej Jemec. Na bienali je 88 umetnikov iz 44 držav razstavilo skupaj 521 grafik. Od jugoslovanskih umetnikov razstavljajo na tej veliki prireditvi še Janez Bernik, Joža Horvat ,Branko Miljuš in Miroslav Sutej. Se ena nagrada za Bulajičevo »Skopje 63» Na sedežu Organizacije združe-. ni h narodov za prosveto, znanost in kulturo V Parizu so v ‘četrtek zvečer podelili letošnjo nagrado «Kalinga» režiserju Veljku Bu-lajiču za film «Skopje 63». Slovesne podelitve so se udeležili številni filmski delavci iz raznih evropskih držav, predstavniki UNESCO, diplomatski predstavniki in številni Jugoslovani. Vsi prisotni so toplo pozdravili Veljka Bulajiča, ki mu je k uspehu in nagradi (2000 juntov) čestital namestnik generalnega ravnatelja UNESCO. Takoj nato so na-grajenčev film predvajali. Koliko je v Avstriji oseb z visokošolsko izobrazbo Prvič je bilo v Astriji več kot 100.000 ljudi z zaključenim visoko-šolskim študijem naštetih pri ljud' skem štetju, namreč 101.326, kar pomeni, da odpade na vsakih tisoč prebivalcev v državi li akademikov (pri ljudskem štetju 1951 jj je bilo 13), na vsakih tisoč volilnih upravičencev pa 21 ljudi z vi sokošolsko izobrazbo. Največ akademikov so pri zad' njem ljudskem štetju našteli 1,3 Dunaju, in sicer 46.261, torej se ,'e njih število v primerjavi z liu ' skim štetjem 1951 povečalo za odstotkov; na Koroškem pa je b’o pri zadnjem ljudskem štetju 4«" oseb z visokošolsko izobrazbo, 'j* je za 4,4°/o več kot leta 1951 ali akademikov na vsakih tisoč prebivalcev oziroma 16 na vsakih ti soč volilnih upravičencev. Pretežni del ljudi z visokošolsko izobrazbo razumljivo odpade na večja mesta, kjer imaio mnogo boljše poklicne možnosti kot manjših krajih. Na deželna glavna mesta vključno Dunaj jih odpa e 70%, če pa prištejemo še okrajna mesta, potem se to število zviša celo na 80%. Nasprotno pa je ni pri zadnjem ljudskem štetju v Avstriji še 743 občin (na Koro škem 26), v katerih sploh ni hi ljudi z visokošolsko izobrazbo. Zelo zanimivi so tudi podat i glede starosti avstrijskih intelc^^ tualcev; v starostno skupino od do 29 let jih je spadalo samo 9.2°'». mladinski kriminal v Franciji narašča in da so «blousons-noirs» večino bolj «napadalni» in nevarni. V zadnjih mesecih je od vsakih PRATO, 16. V sanatoriju Vil- petjh aretlranjh oseb bila ena mlaj !a Fiorlta je neka 22.-letna mati ^ Qd 21 let Zelo pogost je tud LONDON; 16. — Grški kralj je s svojo ženo prispel v London na petdnevni zasebni obisk. 11,1,n,,,,!,,,11,1.Hilli,,,n, ......................................m n........................................... največ — namreč 26,4% ~ j1-*1 j® bilo v starostni skupini od 30 39 let, 22,7% v starosti od 40 “O 53 let in 21.6 odst. nad 60 let. 59 let in 21,6% jih je bilo star« Razdelitev oseb z visokošolsk^ izobrazbo na posamezne poklica skupine pa ie pokazala naslednl sliko: na prvo skupino (politic• mandatorji, upravni strokovnjak, pisarniški poklic, ravnatelji in P slovodje) jih je v vsej Avstriji o padlo 17,2%, na Koroškem pa * odstotka: v drugi skupini (sodn ki, državni tožilci, juristi in spodarski svetovalci) jih je hilo ^ državnem merilu 8 in na Kor škem 7;4%; tretja skupina (zdra niki, zobozdravniki, živinozdra niki, lekarnarji in farmacevti) P je zajela 17 v Avstriji in 19,2% Koroškem; v četrti skupini (ucl,. Iji in vzgojitelji) pa jih je 1 zajetih in,7 v kateri Je odločal en sam kos. )n tekma Je moštvo demoralizira so potem s slabo igro tudi zasiu izgubili z Italijo. ^ Pred mikrofonom so se,P;en|. zvrstili sloviti vratar rokometne t [,e trboveljskega Rudarja ^van. Draga Stamejčič in 'nu Marguč se je pohvalno Izrazil e . n« r,l 1/1 »P kot nov;*, , Marguč ter atleti F™£yk0~ špah; darjevi eRipi, ki se kot t prav dobro drži v zvezni ng' , so pripovedovali predvsem °. gta. vtisih z ollmpiade. Cervan 'n mejčičeva sta bila v glavnem .^ voljna z doseženimi uvrstit medtem ko Je za sPana m;ral* ga Je slab plasma tuko,.f,ep„tjetlko. da Je hotel sploh pustiti at _ Občinstvo le burno pozdravno n(f govo Izjavo, da pravi fP01"1.. gre sme odnehati taki at, ko m se slabo. Zato bo še tekmoval '* skušal v prthodnle kolje uvi ..^. Končno je prišel trenutek do)ž. sltvc najboljšega ;P°rtn»ponest je opravil glavn' “j™" leta# Vlado Žlajpah kije ,.*■ da Je Cerar prispel v Koper * nost iz Budimpešte, kjer st: ) „ n(>. ležll telovadnega nastopa »* i7lpe prikazani v n °aji »Panorama«, so naravnost -verjetni. Kateri si bodi »priza-llerno zvest« državljan že lahko ega drugega državljana ova-Pov °bt0*i k01 ‘agenta« tudi za te ,aem_°bičajen obisk svoje teše jame odvetnika, ki je že nekajkrat branil ostbe, osumljene »levičarstva«, mu bo to šteto za obtcžilno okolnost. Neki mladenič, ki je sicer bil pogojno kaznovan iz nepolitičnih razlogov, je moral kazen i/aržati samo zaradi tega, ker je nekemu časopisu poslal poročilo in slike o mednarodnem mladinskem srečanju v Helsinkih. Ugotovljeno Je tudi, da je na osnovi takšne prakse moč začeti » povsem samovoljnim preganjanjem, pri čemer se smatra, da je rekdo »sovražno razpoložen do u-stave« že samo če se je pri njem našel tekst »Komunističnega manifesta« iz leta 1948. V knjigarnah je tu in tam sicer moč dobili kaj iz marksistične literature, vendar če se to najde na domu tako imenovanega »majhnega« človeka, postane ta takoj sumljiv. Svoj komentar o zadnji oddaji ((Panorame« je ((Frankfurter Rundschau* zasljučil s temile besedami : »Ali se to sploh kaj razlikuje od zloglasne gonje na čarovnice? »Panoiama« je s svojimi argumentiranimi oddajami ponovno — kot v starih časih — posegla v bistvo nekega vprašanja. Bržkone je pri gledalcih zbudila kaj več kot pa zgolj vznemirjenost. Vendar je strah docela napačna reakcija. Spričo obstoječega strahu pred političnim preganjanjem, se mu resnični demokrati morajo postaviti po robu.« S tem pa je bilo odprto še eno področje za primerjanje moči med zahodnonemškimi demokratičnimi silami in onimi drugimi, k: pod formalnim plaščem demokracije v resnici resnično demokracijo ogražajo in jo duše. K. KUKOLJA Morda je gornjo sliko napravil kdo iz sadističnih nagonov. Morda pa, nasprotno, kdo v večno slavo in čast izmučenega neznanega junaka, vietnamskega partizana, borca za svobodo. In tako se ljudje z neutešeno strastjo bore za svojo srečo in enakopravnost povsod, kjer še vladata suženjstvo in nasilje. Od pamtiveka traja in bo trajala borba, dokler ne bo zadnja sled neenakosti med ljudmi zginila s prizorišča zemlje. Na sliki: ameriški vojaki, nosilci kulture noža v Vietnamu. NOVA KNJIGA 0 OSVOBODILNEM BOJU «Fratelli nel sangue» V njej sta avtorja, Aldo Bressan in Luciano Giuricin, kot pove že sam naslov, opisala prispevek italijanskih borcev, ki so se ramo ob rami z jugoslovanskimi borili proti skupnemu sovražniku ■ fašizmu Na Reki je pri založbi «Edit» izšla pred tedni nevsakdanja knjiga pod naslovom »Fratelli nel sangue«, ki sta jo napisala Aldo Bressan in Luciano Giuricin, sodelovala pa sta predvsem Mario Abram in Lorenzo Vidot-to poleg njiju pa še sedemnajst znanih partizanov in antifašistov, med katerimi so tudi v Trstu znana imena: Anton Ukmar, Nino Gregorič, Eugenio Laurenti in drugi. Knjiga nosi podnaslov: ((Prispevki za zgodovino o sodelovanju Italijanov v narodnoosvobodilni vojni Jugoslavije« in je zelo obširna, saj šteje skoraj 450 strani velikega formata. Krasi jo ovitek — delo slikarja Bruna Masca-rellija in vsebuje poleg besedila številne dokumentarne fotografije, reprodukcije dokumentov, zemljevide itd. Avtorji so opravili zares dolgotrajno in natančno delo ter zaslužijo vse priznanje, tako da je že takoj ob izidu vzbudilo veliko zanimanje. S svoje strani pa lahko takoj rečemo, da bo morala knjigo upoštevati sle- PEREČE SOCIALNO VPRAŠANJE, KI BI GA BILO TREBA REŠITI Na vprašanje starih ljudi smo pri nas Težko je danes biti star, posebno v Italiji. Obstajajo dežele, kjer ne poznajo, kot pri nas, določene kategorije državljanov, ki jo sestavljajo starci in ki je ostro ločena od ostalih mlajših ter bolj zrelih oseb, oziroma je celo v ostrem nasprotju z njimi. Na Angleškem, n.pr. žive osebe, ki so že dosegle visoko ali celo zelo visoko starost, kot vsi ostali državljani. In nimajo občutka, kot je primer tu, da bi bili izključeni iz družbe, ker jih pač nihče ne smatra, da bi bili v napoto družini, oziroma da bi že predstavljali za svoje sinove in vnuke že domala neznosno breme. Tudi o Francozih je moč reči, da v odnosu do starejših oseb ne kažejo tiste nestrpnosti in nerazumevanja, ki ga kažemo v Italiji. V Franciji n.pr. žive Mau-rice Chevalier in številni drugi predstavniki teatrskega ter umetniškega življenja, ki bodo zapustili svoje delo samo, ko bodo odšli s tega sveta. Le-ti sodelujejo pri najbolj znanih dnevnikih s pogostimi članki na prvih straneh, poleg francoskih akademikov, med katerimi najmlajši šteje najmanj 80 let. In časopisne rubrike, ki prinašajo vesti, iz družabnega in svetovljanskega življenja, posvečajo vsaj tretji del razpoložljivega prostora starejšim osebam obeh spolov, raznim pisateljem, umetnikom, predstavnikom elegantnega oblačenja itd. Italijani pa, kljub temu da so, zahvaljujoč se določenemu napredku in dosežku kemije, morali spremeniti nekatere svoje stare pregovore (n.pr.: «Quando la donna ha quarant’anni buttala a mare con tutti i panni«), so pa vendarle še ostali takšni, da vsakogar najprej vprašajo, koliko let ima, da bi mogli odločiti, kakšen odnos naj zavzamejo do njega, ali mu lahko ponudijo delo in ga smatrajo še za sposob- nega, da bi na svojem področju karkoli storil. In komaj je, postavimo, neki igralec dosegel določen uspeh in slavo ter so njegovo sliko nekajkrat objavili v časopisju, že se obenem vsi tudi zanimajo za njegova leta, mu jih leto za letom štejejo ter ga tako neusmiljeno korak za korakom potiskajo proti ozadju odra. še pred dvema generacijama je starec tudi v Italiji bil spoštovan ter smatran za nekakšen okras družine in kraja, kjer je živel. V tem času še ni bilo niti sledu o tistem oboževanju mladine, ki se je bilo uveljavilo v času fašizma. Mnenja najmlajših takrat še niso bila predmet vsakotedenskih razprav po vsem časopisju, kakor tudi njihovi okusi takrat še niso imeli despotskega značaja kot danes. Vzemimo za primer samo pojav lahke glasbe, pri čemer lahko ugotovimo, da je komaj kakih deset milijonov mladih ljudi od '15. do 25. leta starosti vsililo svojo voljo nad 20 milijonom državljanov, ki so presegli 45. leto. Potem je tu nadalje primer z enodelno kopalno obleko, tako imenovanim »toples-som«, ki je z eno samo potezo iznenada postarala vse ženske od 20. leta naprej, v kolikor se te ne morejo ponašati z malone popolno oblikovanim telesom. še na navečer prve svetovne vojne so bili, postavimo, mladi študentje bolonjske univerze že popolnoma zreli ljudje. Bilo jih je moč opisati kot trezne in umerjene osebe, navzlic občasnemu študentovskemu veseljačenju, ki pa je imelo izključno tradicionalen značaj. Najraje so se celo oblačili natančno tako kot starejši, pri čemer so le-te posnemali tudi v pogledu idej, navad in vedenja. Neki pripadnik te generacije je ob priliki dejal: «Ko smo v naših mladih letih skušali povedati kaj svojega, so nas pripravili k molku, da bi doslej docela pozabili Nekoč so stari ljudje bili mnogo bolj v čislih - Danes okrog 10 milijonov mladih od 15. do 25. leta starosti vsiljuje svojo voljo 20 milijonom od 45. leta naprej - Kako se počutijo stari upokojenci n.pr. na Angleškem in kako pri nas *■ Kaj naj bi stari počeli s svojim prostim časom lahko govorili starejši. Danes pa moramo mi molčati, da bi lahko govorila mladina.« Stari ljudje so se v teh letih v resnici lahko počutili kot aktiven del družbe. Bili so kot zadovoljni patriarhi svojih družin in, ko so se sprehajali po mestu, ki še ni bilo popačeno od novogradenj, so tu vsepovsod lahko našli vrsto novih stvari, ki so jih zanimale in zabavale. Ustavljali so se, da bi se pogovorili z ljudmi, ki so jih poznali že leta, s sosedi, obrtniki in trgovci, ki so jim izkazovali spoštovanje kot kakemu predstavniku krajevne oblasti. Danes, ko so stare mestne četrti izginile, oziroma so bile spremenjene, ti topli človeški odnosi, s katerimi je bilo moč tako tolažilno vplivati tudi na najbolj o-samljenega človeka, niso več možni. Danes za starejšega človeka ga bržkone ni bolj pustega kraja kot ga predstavljajo na novo zrasle četrti suhoparnih stanovanjskih blokov, v katerih prebiva na stotine tujih stanovalcev, ki se med sabo ne poznajo, četrti, kjer zvečer ali v nedeljah ni več mogoče najti niti kotička v javnem parku, četrti, kjer obstajajo samo puste in monotone trgovine. Ko je enkrat neki uradnik ali državni funkcionar, nameščenec krajevnega urada, v indu- NDR. prelsi(0vainj postopek Rko^^i16 tak°j- Ce Je dotični ob- aifč 6c slučajno policijski na-pu.‘f*nec> je na mestu samem od- p0Talc? je v stanovanju nekega la Ca^a v podobnem primeru bi-»o rlirŠe,na Polskava. O očetu l27 TOREK, 17. NOVEMBRA 1964 Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 SlovenHa pek slovenskih; 11.45 Naš juke- Glasba za dobro jutro; 9.10 Stra-boje; 12.15 Pomenek s poslušalka- ni i? aIbuJ?a>„10'®P 9pe,rna, a"to’ mi; 12.25 Iz tedenskih glasbenih l°gUa; U-00 Sprehod skozi čas; snoredov: 1330 filasha nn žellah- 11.15 Ital. narodne pesmi m plesi; sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Igra ansambel Franco Rus-so; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Sodobna jugoslovanska glasba; 18.65 Pozavnista Bill .. . • , , Russo in James Cleveland; 19.15 ?,?n^o-za*n? m*ajSe’ pesmi ... 11.30 Melodije in romance; 11.45 Glasba za godala; 12.00 Prijatelji ob dvanajstih; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Pregled likovnih umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 «Trije mušketirji«, Pisani balončki; nato harmonija zvokov in glasov; 20.00 Šport; 20.30 Večerni koncert lahke glasbe; 21.30 Slovenske novele 19. stoletja; 21.55 Koncertisti naše dežele; 22.15 Plešite z nami. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.30 Glasba po željah; 14.20 Orkester p.v. Carla Pacchiorija. Koper 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 17.25 Simf. koncert; 19.10 Oddaja za delavce; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 Morton Gould in njegov orkester; 21.00 Volilna tribuna; 21.30 ((Ujetniki«, trodejan-ka; 22.30 Plesna glasba. II. program 7 30 Jutranja glasba: 8.40 Poje Gigliola Clnquet,ti; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi in fantazija; 10.35 Najnovejše Ital. pesmi; 12.00 Glasba danes: 13.00 Srečanje ob trinajstih; 14.05 Pevski program; 14.45 Glasbeni koktail; 15.00 Glasbeni trenutek; 15.15 Vrtiljak pesmi: 15 45 Koncert v miniaturi; 8.00 Poročila; 8.05 Ansambel Borisa Kovačiča in Trio Vitala Ahačiča; 8.25 Nekaj zvokov lahke glasbe; 8.55 Radijska šola; 9.25 Trije operni dueti; 9.45 Zvočne miniature; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.00 Poročila; 12.05 Radijska kmečka univerza; 12.15 Ruski državni ansambel: 12.30 Iz koncertov in simfonij; 13,15 Zabavna glasba; 14.05 Radijska šola; 14.35 Pet minut za novo pgsmico; 15.30 V. torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za va«; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Jugoslo- Prenos RL; 7T5 Jutranja glasba; Rapsodifa: 16 35 panorama 7.40 Lahka glasba, 11.00 Kotiček motivov; 16.50 Ital. narodne pes-za najmlajše; 11-30 Gpemi pro- mi. 17 35 Mala driska enetklc gram; 18.00 Glasba po »Miah, pftdj|n; 17.45 p0je Lino Toffolc t ---- . .. .. /"ii- y__ prutja, L1 .tu t u|c umu ToffOlOJ 12 45 Lahka glasba; 12A5 Glasba 18^5 Enotni razred; 18.50 Vaši po željah, II. del; 13..40 Od po- naj]jubsi pevcl. 2000 Mike Bon. pevke do popevke, 14.00 Miam giorno vam predstavlja »Pazite pred mikrofonom; 14.45 zabavna na ritBm>>. 2l 40 Večerni koncert; K 15VUOk^aj0kvartPeCtJ .(Prt 221S *>“**■ "en* idr ; 15.45 Slovenske narod- lil. program ne; 17.08 Vaši najljubši pevci; 18,30 Predpd severnoameriške 17.40 Glasba in fantazija; 1» kulture: 19.15 Panorama idej; Prenos RL: 19.00 Pojo «Los Hofci 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 manos Rigual«; 19.30- Prenos RIA Revija fevil: 20.40 Koncert Bo-22.15 Bill Justis igra za vas; 22.40 huslava Mnrtinuta: 21.20 Richard Pavle Merku: Malt koncert za Strauss, ob stoletnici rojstva; majhen orkester; 23.00 Prenos RL. 22.45 Glasba danes. vanski ansambli zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križppt-jih, 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Majhen recital violinista Dejana Bravničarja; 20.20 Radijska igra; 20.55 Dunajski simfoniki igrajo Brucknerja; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Nočni simfonični koncert; 24.00 Zadnja poročila. Ital. televizija Od 8.30 do 14.15 šola; 17.30 Od daja za najmlajše; 18.30 Nikoli ni preoozno: 19.00 Dnevnik; 19.15 Pregled slikarstva, kiparstva in arhitekture; 19.50 Na pragu zna nosti; 20.15 šport; .30.30 Dnevnik: 21.00 Volilna tribuna; 21.30 «Non c’č tempo per 1’amore«, film; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 ((Spominjam se Kennedyja» od Enza Biagija; 22 15 Koncert komorne glasbe; 23.15 šport. Jug. televizija NI SPOREDA. štriji ali kaki banki, po doseženi starostni meji upokojen, je dejansko tako, kot da je bil iz seznama živih izbrisan. Seveda se najdejo tudi taki, ki si poiščejo kako drugo delo in si tako ohranijo tudi občutek, da so svoji družini in družbi še vedno koristni. Vendar je teh zelo malo v primeri z onimi, ki jih nihče več noče in spričo tega ne vedo, kaj bi s svojim časom počeli. In ko je tako potekel krajši čas, ko se jim je zdelo kar prijetno, da nimajo več nad sabo predstojnika, da jim ni več potrebno zgodaj vstajati itd., se v teh upokojencih začne postopno zbujati občutek kot da jih je nekdo potisnil skozi vrata in jih jim zaprl pred nosom, da so skratka postali nekaj, kar je družbi povsem odveč. Na Angleškem si upokojenci pomagajo tako, da se vpišejo v kak klub ali si poiščejo določen «hobby», s čimer se jim zdi, da jim čas hitreje teče. V Italiji pa je klub dostopen samo redkim, vtem ko so nekdanje simpatične kavarne, ki so opravljale nekakšno vlogo kluba za one bolj revne, docela izginile. Redki so tisti starci, ki so se na starost začeli pripravljati že v svoji mladosti. Obremenjeni s svojim delom, niso nikoli razmišljali o tem, da bo nekoč prišel čas, ko bo vse, kar predstavlja njihov vsakodnevni program in predmet njihovih razgovorov ter zanimanja izgubilo svojo vsebino, ker pač bodo stari in v ničemer več ne bodo mogli osebno sodelovati. In niti na pamet jim ni prišlo, da bodo takrat razpolagali z malone neomejenim časom, ki ga bodo morali izpolniti z branjem ali s kako drugo pametno dejavnostjo. Vendar pa je večina teh, ko je bila dovršila šok) in se je znašla na začetku svoje življenjske poti, zaprla vase knjige in naglo pozabila, ker se je iz njih naučila. Prebirali so zatem samo še časopise, pa še te morda samo na športni strani, vtem ko so svoje proste ure uporabljali za zabavo ali kako drugo nepomembnejše razvedrilo. -In tako so se s 60. leti iznenada praktično znašli v položaju analfabeta, nesposobni, da bi občutili kakršno si hodi zanimanje za kaj drugega razen za svoje soseefe in pa nogometne stave. Morda bo kdaj bolje in starci ne bodo več obsojeni na žalostno in neustvarjalno starost, pač pa bodo lahko delali do konca svojih dni, nakar bodo nenadoma umrli in — konec. Toda tre- nutno so stvari takšne, kakršne so, a vsekakor za ogromno število starejših oseb niso rožnate. Vendar bi nekaj bilo treba stori- j ti za te ljudi. Rešiti bi se jim moralo vsaj vprašanje njihovih pokojnin, ki so v večini primerov prenizke, in jim tako omogočiti, da bi svoja zadnja leta vsaj ne preživeli v pomanjkanju. To je najmanj, kar bi družba ljudem, ki so vrsto let ustvarjali in prispevali k njenemu razvoju, lahko dala. herna zgodovina partizanskih borb v naših krajih. Zato zasluži posebno pozornost zlasti v Trstu, Gorici in Beneški Sloveniji. Za ilustracijo obširnosti in temeljitosti tega obširnega dela, naj navedemo, da obsega več kot sedem strani samo naštevanje prebranih knjig, člankov, študij, rokopisov, neobjavljenih dnevnikov, periodičnega tiska, dokumentov iz videmske biblioteke, redakcijskega arhiva, ljubljanskega inštituta za zgodovino delavskega gibanja, enakega inštituta v Beogradu., beograjskega muzeja JLA, muzeja istrske revolucije v Pulju, muzeja v Rovinju, muzeja revolucije na Reki itd. Že ta podatek dokazuje ne samo obširnost dokumentacije, temveč tudi temeljitost avtorjev. Naj za sedaj navedemo še, na kratko, vsebino tega obsežnega dokumentarnega dela, ker se bomo drugič nanjo še povrnili tudi spričo vabila obeh avtorjev, naj se jim sporočijo vse morebitne pomanjkljivosti, netočnosti itd. Knjiga je razdeljena na štiri dele: 1. Enotnost boja in smotrov revolucionarnega gibanja. 2. Narodnoosvobodilna borba. 3. Oboroženi prispevek Italijanov v borbi jugoslovanskih narodov. 4. Odpor brez meja. — V prvem delu se v šestih poglavjih obravnava narodni preporod, vloga delav- ma, labinska republika, upor na Proštini, Vladimir Gortan in bazoviški mučenci. Drugi del, ki ima 17 poglavij, pa se začne s P. Tomažičem, nato sledijo: prvi organizatorji partizanske borbe, Unita operaia, kapitulacija Italije, IX. korpus, dogovori s CLNAI, borbe na Koprskem, Bujščini, Reki in drugod, ustanovitev Italijanske unije, partizanski tisk itd. Tretji del obravnava v šestih poglavjih boje bataljona «Pino Budicin», Tržaške brigade, brigade «Fratelli Fontanot», akcije GAP, divizije «Garibaldi» «Natisone» in drugih enot. Zadnji del pa opisuje prispevek italijanskih divizij «/-talia» in «Garibaldi» v bojih v notranjosti Jugoslavije. Zelo zanimivo ie končno zlasti zadnje, 32. poglavje, ki vsebuje vekaj doslej neznanih podatkov o borbah jugoslovanskih partizanov v Italiji: v Umbriji, Markah in drugod. Naj omenimo slednjič še prelepi uvod v knjigo pesnika in pisatelja prof. Erosa Sequija, ki omenja med drugim svoje srečanje s kmetom v požgani hr-vatski vasi Kolarič selu. Kmet mu je ponudil neslanega krompirja, katerega se je italijanski partizan spričo tolike revščine in latote branil. Toda stari kmet mu je odvrnil: «Jej, tovariš; tisti, ki so nas požgali in ubijali, so bili fašisti. Ti si Ho- škega gibanja, nastanek jašiz-1 lijan, ti si naš tovariš.» Naslovna stran ovitka knjige «Fratelli nel sangue« IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Z razstav Guttussa, Colornija in Renata Daneo Guttuso uživa v sodobni umetnosti tako pomemben sloves — saj si je lani pridobil večmilijonske nagrade in zlati odlikovanji v Muenchenu in Moskvi — da si je njego.oa dela nabavila tudi modema galerija muzeja Revoltella. Tam izstopa po tem, kar bi običajni obiskovalec označil kot grdobo, posebno kar zadeva veliko platno ležeče gole žene s predzadnjega beneškega bienala. 2e okolje samo kaže na to, da ta žena,, z bolezensko zlatenično-rumi-no poltjo, pripada nižjim socialnim plastem. Kdor pa premaga za četni občutek studa in ima le malce domišljije, temu bo ta slika lahko marsikaj povedala iz žalostno zablodelega življenja mnogih kmečkih in delavskih deklet, ki sta jih strla brezobzirnost in cinična mlačnost do njih bede, ko so st iskala kos kruha v velemestih. Socialna stran človeštva, prvenstveno obarvana z dejanji nasilja, napora in truda je vedno tvorila vsebino slik tega levičarsko m stalno novoreahstično u-smerjenega Siciljanca-umetnika. Znana je njegova zbirka vojnih grozot (kamnotiskov) «Gott mit unš«, («Bog je z nami), napis, ki so ga imeli nemški vojaki na sponki pasu, pa še slike naporov in navdušenja ie predzadnje športne olimpiade v Rimu. Skoro vse to, kar smo omenili, srečujemo sedaj v malem tudi na Gottusovi razstavi risb v galeriji »La Bora«, katerih cene so seveda sorazmerne umetnikovi slavi. Ogled razstave torej ni za šibke živce. Le v največji risbi na prsih ležečega dekleta zasledimo medel odsev ljubezenske sreče, , to- rej življenjskega užitka, ki je dostopen brez razlike vsem ljudem. Drugače so tu le risbe, v katerih slikar prikazuje senčne strani naše družbe, ki jih ne razsvetli niti standardni par golobov miru Picassovega spomina, ženske žalostne glave z izmučenimi izrazi, izpita in ohlapna telesa tudi v podani obilnosti. Rdeče-modro obarvana risba samomorilke z nožem, je morda namenoma preveč izzivalna, čeprav možna. Pretiranost občutkov nasilja je pač Guttusova enačilnost. Zato jo najdemo tudi v risbi nogometaš a, kot v risbi prizora iz divje nogometne tekme, v kateri se skriva ost proti komercializaciji te igre. Sicer pa ostaja Guttuso povsod evest svojemu prvotnemu prepričanju: prikazati javnosti trpljenje preprostih ljudi, ki se zrcali tudi v obeh tihožitjih, v kamnntisku s košem in v obarvani risbi s kladivom, kleščami in skledico kleja, na katerih lepi pot trud malega ne znanega člana delavskega razreda, iz katerega je izšel slikar sum. Binom Romeo in Renato Daneo pomeni v umetnosti Trsta slikarsko dejavnost, ki se da primerjati z tisto najboljših slikarjev drugih kulturno m gospodarsko važnejših mest Italije kot pa je naše. Čeravno je Romeo Daneo nastopil že na prvem povojnem bienalu v Benetkah, se je njegov skromnejši brat Renato postavil vštric z njim šele v zadnjem desetletju, ki bo ostalo znano po popolni svobodi slikarskega izražanj a. V tem obdobju je Renato Do neo, ki je obdarjen z izrednim čutom za barvno skladnost, umel o-bogateti in okrepiti strujo trža- 111 iiiiiiiiiiiii 11 iiiiiiii 11 m 11 n 11 m m 111 mil 1111111111111 n 111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui iimiii min mn Mimi mn m 11 mn min 11 im m 11 mini 1111111 im m iiiimiiiiii 1111 iiiii m um OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne ozirajte se na kritike svojih predstojnikov. Vaša napadalnost ne bo po volji ljubljene osebe. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dan bo ugoden za vse umetnike, prejeli boste zanimive predloge. Neko sre- športnike. Upoštevajte težnje, ideje HOROSKOP Čanje utegne odločilno spremeniti način vašega živi ten (a. DVOJČKA (od 215 do 22.6.) Ne bojte se sprejeti novih odgovornosti. Ne bodite preveč zaupljivi z neznanimi osebami RAK (od 23.6 do 22.7.) Ce se morate podati na kako potovanje, bodite previdni. Srečne ure z ljubljeno osebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izvrstne možnosti za vse ročne delavoe ln in okuse drage osebe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce stremite za tem, da bi se zaključil neki spor, se to lahko zgodi samo s kompromisom. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne veselite se nad nekim uspehom, ki še ni gotov Slabo razumevanje z družinskimi člani. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Uspešno boste opravili neki posel, ki ga mnogi niso mogli. Ne zbu- jajte vtisa, da ste bolj sebični kot v resnici ste. STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Okrepili boste svojo dejavnost, posebno v zvezi z nekim novim poslom. Po sprejetju nekega ukrepa, ne bo več poti nazaj. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne Izboljšajte kvantitete svojega dela na račun kvalitete. Napetost v družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaš poklicni napredek je neizpodbiten. Ne trudite se, da bi dosegli več kot morete. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Napake sodelavcev bi utegnile ogroziti vaše načrte. S primernim pojasnilom boste odpravili neki nesporazum. škega neoblikovnega slikarstva do mej prekipevanja. Zato so tudi ostala njegova dela, kot je to razvidno na njegovi sedanji osebni razstavi v občinski galeriji, stalno na enaki višini ne glede na dobo njih nastanka in njih tematiko. Po uspelih razstavah v Ameriki se nam torej Renato Daneo končno tudi pri nas prikazuje z večjim številom olj, v katerih je barvno sestavljanje doseglo že presenetljivo snovnostni videz i-skrečih draguljev, posejanih v gmoto dragocenih rudnin. Naslovi slik so sicer večinoma figurativni. So pa nedvomno le indikativnega značaja, so pretveza, s katero naj se barvna opojnost, ki omamlja slikarjevo dušo, lažje opravičuje pred širšo javnostjo konservativnih nagnjenj. Kajti pri Romeu Daneo je barva vse. Oblika je le nejasen spomin na prvotnega nosilca barv, je končni odmev odmeva izpete pesmi, ker za nas so vse tu pokazane podobe v rožasto-plavkastih dominantah čisto lirične ustvaritve, so glasba katerih zvočne akorde je slikar-čarovnik spremenil v barvno skladnost. Drugi tak slikar, ki ustvarja le pod vplivom barvne opojnosti tn katerega dela vise v razstavišču nemškega kulturnega inštituta, je v Bologni živeči Ausonio Color-ni, ki je pričel svojo izredno mnogoštevilno razstavljanje šele leta 1956. Colorni je beneškega porekla in umetniško nenavadno mno-gostransko dojemljiv. Je glasbenik in poliglot, ki obvlada več slovanskih, romanskih in germanskih jezikov. Po poklicu pa je lektor nemščine. Tudi Colomore slike nosijo figurativne naslove, naslove pokrajin in cvetlic. In tem so tudi v mnogih pogledi h podobne, ostajajo pa za poznavalca vendarle pristne barvne eksplozije in naknadno mirno barvno strujanje umetniškega izzveneva-nja slikarjevih občutkov. Prvo se dopaja s cvetlicami, drugo v akvarelih pokrajin. V prvih so barve o-ud pastozno nanesene, v drugih pu se široko nuliuajo. Olja in tudi nekateri nki areli cvetlic so ognjevite barvnosti, hladnejše so po-krahne. Oblikovno pa se vse približujejo že mejam abstraktnosti. MILKO BAMBIČ Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 13.8, najnižja 10.2, ob 19. uri 11.6; vlaga 76 odst., zračni tlak 1015.9 stalen, veter 2 km vzhodnik, nebo 6 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 14.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 17 novembra Ljuba Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.32. Dolžina dneva 9.25. Luna vzide ob 15.40 in zatone ob 3.57 Jutri, SREDA, 18. novembra Milko OKROG 70 ZBOROVANJ V NEDELJO IN VČERAJ Za in proti levemu centru glavna tema volilnih govorov Vidali (KPJj o resnosti tržaškega gospodarskega položaja ■ Bonacina (PSI) o dosedanjih uspehih in bodočih nalogah levega centra Stališče LSS do ezulskih naselij in kmetijskih vprašanj Sinoči so občinski uslužbenci zaključili razdeljevanje volilnih potrdil. Razdelili so 201 tisoč volilnih potrdil, kar pomeni, da niso našli na domovih okoli 4 odstotke vpisanih volilnih upravičencev. Volilci, ki potrdila niso prejeli, ga lahko dvignejo na osrednjemu volilnemu uradu v prvem nadstropju steklene palače. Včeraj so tudi uradno sporočili imenovanje 1785 skrutinatorjev, ki bodo skrbeli za reden potek volitev v 357 volilnih sedežih tržaške občine. V četrtek ob 10.30 bo predaval cvetnik prizivnega sodišča Malacrea o volilnem zakonu in o novostih, ki so bile sprejete v razdobju od cadnjih volitev. Dosedaj je že enajst Tržačanov prispelo iz tujine v Trst, da se bodo udeležili jesenskih upravnih vo litev. Prispeli so iz Libanona, Libije, Grčije, Švice in Venezuele. Skupno je volilni urad tržaške občine razposlal 1022 obvestil tržaškim volilcem v tujino. Zadnja volilna nedelja je bila dokaj živahna, saj je bilo izredno veliko število volilnih zborovanj, na katerih pa z izjemo socialista Bo-nacine niso nastopili vidnejši predstavniki vsedržavnih vodstev strank. Tržaška federacija KPI je priredila vrsto zborovanj v okolici in v okoliških občinah ter osrednje zborovanje v kinu »Arcobaleno*, na katerem so govorili: prof. Paolo Šema, Jelka Gerbec v slovenščini in sen. Vidali. V svojem govoru je Vidah dejal, da se zaostruje ločenost med množicami m vlado levega centra tudi v okviru lokalnih uprav. Dejal je, da se skuša volilna kampanja usmeriti v zunanjepolitična vprašanja in jo izkoristiti v anti-komunistične namene, pri čemer se izkorišča odstranitev Hruščova v SZ. Pri tem pa se izogiblje obravnavi lokalnih vprašanj Vidali je v zvezi z lokalnim položajem navedel vrsto podatkov, ki govore o resnem tržaškem gospodarskem položaju. Med drugim je navedel, da je v zadnjih desetih letih število prebivalstva naraslo samo za 1 odstotek, pa čeprav se je naselilo 75.000 ezulov, da se je znižalo število podjetij za 3,C odst., da je kriza prometa izredno ostra, nerešeno je vprašanje pristaniške ustanove, najvažnejša obljubljena javna dela neuresničena in dežela v položaju, da ne more učinkovito delovati. Za PSI je govoril na Trgu Goldoni sen. Bonacina predvsem o gospodarskih vprašanjih. Ugotovil je, da je težko zanikati izboljšanje stanja. O tem pričata dva zgovorna podatka: položaj lire na mednarodnem tržišču se je utrdil in znižal se je pritisk na življenjske stroške, saj se zmanjšuje draginja. To je rezultat nekaterih vladnih ukrepov ln predvsem zaostritve nekaterih posrednih davkov in restrikcij pri kreditni politiki. Lahko pričakujemo nadaljnje bistveno izboljšanje, ko bodo pričeli učinkovati nadaljnji ukrepi in predvsem občutne Javne Investicije v gradbeništvu in v industriji. Govornik pa je podčrtal da Je Istočasno prišlo tudi do poslabšanja položaja delavskega razreda in da se je zaradi tega zaostrila obveza socialistov da bo levi center imel resničen značaj preosnove družbenega življenja, zaradi katere je nastal in brez katere bi šlo za običajno upravo, na katero PSI ne more pristati. Ta vloga socialistov je še toliko bolj pomembna, ker imamo opravka z žalostno dediščino bivših centrističnih vlad. Tipičen primer predstavlja stavka železničarjev, saj g:re za vprašanja, ki so stara že deset let In ki bi morala biti rešena že pred dalj časa. Za PSIUP Je govoril na Trgu Goldoni deželni tajnik Ezio Martone, k: Je prav tako orisal stavko železničarjev, ki pa Je po njegovem mnenju primer nepravilne politike levega centra in izraz volje delodajalcev, da se stre delavski odpor in da se delavci popolnoma uklonijo njih volji. Slovenska skupnost Je v nedeljo ln včeraj priredila vrsto volilnih zborovanj po vsem Tržaškem. Na zborovanju v Nabrežini so govorili kandidati za tamkajšnji občinski svet Drago Legiša. dr Josip Skerk In dr. Florldan. Ko so razvijali razne točke volilnega piograma so zlasti poudarjali liste programske točke, v katerih lista zavzema stališče do gradnje ezulskih naselj, s čimer se izpodjedajo korenine slovenskega prebivalstva devinsko - nabrežinske občine. Legiša, ki kandidira tudi za pokrajinski svet v devlnsko-nabre-žinskem volilnem okrožju, je poudaril, da se mora nova pokrajinska uprava zanimati tudi za Slovence kot takšne, kar se doslej ni dogajalo. Zato je nujno potrebno — je menil Legiša — da pride v pokrajinski svet tudi zastopnik LSS, Na zborovanju v Repnu, na Colu in v Bazovici Je Legiša med drugim poudaril, da je program LSS »popolnoma v skladu z Ideali vsega protifašističnega boja primorskih Slovencev* in je nadaljevanje v novih pogojih, ki seveda zahtevajo nova demokratična sredstva. V govorih, ki jih je imel Legiša v Vižov-ljah, v Mavhinjah ln v Cerovljah Ja podčrtal zlasti zahtevo, da mora pokrajinska uprava posvečati večjo skrb kmetijstvu, zlasti za njegovo specializacijo V ta namen mora prirejati pokllcno-strokovne tečaje v slovenščini, kmetijske razstave In nagradne tečaje Zaščititi mora tudi prodajo domačih pridelkov. Tržaška federacija PSDI Je v nedeljo v Miljah otvorlla svoj nov sedež in je ob tej priložnosti govoril tudi podpredsednik dežele profesor Dulci. V kinu Capitol pa je govoril dosedanji občinski odbornik Fogher, ki je orisal delovanje pokrajinske uprave v preteklem razdobju In prispevek socialdemokratov. Za PRI Je govoril pokrajinski tajnik Gargano, ki Je polemiziral z liberalci in Istočasno tudi z bolj odprtim stališčem socialdemokratov, ter končno prosil volivce za glasove, češ da drugače PRI ne bo dobila dovolj glasov. Za KD so govorili: pokrajinski odbornik Savona ter poslanca Belci tn Bologna. Savona Je orisal pro- gram KD, daljši govor pa je imel poslanec Belci, ki je dejal, da je volilna kampanja imela predvsem politično obeležje. V tej zvezi je polemiziral s KPI češ da so dejstva dokazala moč levega centra pri obnovitvi odnosov, Istočasno pa je glede gospodarskih vprašanj polemiziral tudi z liberalci. Protestna stavka v Tovarni strojev Včeraj so vsi delavci v Tovarni strojev eno uro stavkali v protest proti ravnateljstvu, ki je uvedlo v neki oddelek nov način akordnega dela. Ravnateljstvo se ni namreč posvetovalo z notranjo ko- misijo ali sindikalnimi predstavniki, kot bi se moralo na podlagi delovne pogodbe, preden uvede kakršnokoli novost. Delavci oddelka, v katerega so uvedli nov način, pa sploh ne bodo opravljali nobenega dela na akord. Včeraj je bila enotna skupščina delavcev Tovarne strojev, na kateri so sklenili, da bodo nehali delati na akord v vseh tistih delavnicah ali oddelkih, kjer bi uvedli nov način akordnih nagrad, pa čeprav za enega samega delavca. Predsednik deželnega sveta de Rinaldini je poslal v imenu deželnega sveta vodstvu Krščanske demokracije v Rimu brzojavko, v kateri izraža ogorčenje zaradi gnusnega atentata na osrednji sedež stranke v Rimu. Jugoslovanski režiser Bojan Stupica z ženo Miro, igralko si je v nedeljo ogledal Kulturni dom. Stupico je zanimala predvsem tehnična plat odra in dvorane tako kot režiserja kakor tudi kot arhitekta, ki pravkar končuje gradnjo nekega gledališča v Beogradu. Popoldne sta si gosta ogledala predsta- vo «Moschete» na Opčinah ter se zelo pohvalno izrazila o predstavi. Od domačih igralcev je Stupico zlasti prijetno presenetil Lojze Milič. Režiser Stupica pojde sedaj režirat v Budimpešto, pozneje pa v Švico. Pred odhodom v Švico pa bo po vsej verjetnosti opravil še eno režijo pri Slovenskem gledališču v Trstu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiii ii iiiii iiuiiiiiiuiiiiii ih i ni iiiiiiiiiiii ii in h n iiii iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii umil mm m im um mg Aktiv slovenskih socialistov Slovenski socialisti ogorčeni nad pisanjem «Katoliškega glasu» Aktiv slovenskih socialistov je na svojem sinočnjem sestanku razpravljal, po poročilu tov. Josipa Pečenka, o sedanjih upravnih volitvah in ugotovil njihov velik pomen, zlasti spričo kampanje konservativne in nazadnjaške desnice proti vladi levega centra in njenemu programu, ki se postopno u-resničuje, pa tudi spričo nerazumljivih napadov KPI na socialiste, ki omogočajo s svojim sodelovanjem v tej vladi postopno uresničenje njenega naprednega programa v korist vsega delovnega ljudstva. Aktiv je hkrati poudaril konkretne uspehe, ki jih je nova politična usmeritev že prinesla tudi kar zadeva pravice in zahteve slovenske skupnosti v Italiji (ustanovitev slovenskega otroškega vtrca v središču mesta, slovensko gledališče dobi državno podporo, itd.) Aktiv slovenskih socialistov pa je na koncu izrazil svoje ogorčenje nad pisanjem (»Katoliškega glasu«, ki je zavestno protifašistično borbo slovenskega prebivalstva v naših krajih označil kot vsiljeno borbo za »lastne ideale«, in spričo takega pisanja omenjenega katoliškega glasila pripomnil, da more take izraze uporabljati le tisti, ki je v času protifašistične borbe stal ob strani fašističnih in nacističnih okupatorjev. limiiiliiiiimiiiiiilllliiliMiiiiitimiiiiiiimiiiiitliliftiiiiMiiKiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiii VAŽNO OPOZORILO LASTNIKOM ZEMLJIŠČ Danes zapade rok za prijavo prodaje gradbenih zemljišč Prijave morajo napraviti tudi kupci • Kmečki organizaciji zahtevata podaljšanje roka Vsi tisti lastniki, ki so prodali gradbena zemljišča in parcele, ali so jim jih razlastile javne ustanove v dobi od 1.1.1954 do 5.4.1963 in od 31.3.1964 do 18.9.1964, morajo predložiti zadevne prijave na občinsko upravo. Opozarjamo, da rok zapade danes, 17. novembra. Prijave morajo napraviti tudi kupci. Globa, če nekdo ne predloži prijave pravočasno, ali jo zataji, gre od 50.000 do 2.500.000 lir. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta posredovali na županstvu. da bi podaljšalo rok, ker so mnogi kmetje in lastniki zemljišč prepozno izvedeli in v dobri veri niso utegnili napraviti prijav. Člani Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov naj se za podrobne informacije obrnejo na tajništvo v Ul. Geppa 9. Upamo, da bo občinska uprava upoštevala prošnjo omenjenih kmečkih organizacij ter primemo podaljšala tok. OBČUTNA KRIZA V VSEH TREH OBRATIH Tržaške ladjedelnice v pričakovanju vladnih ukrepov v korist ladjedelništva Ladjedelnica Sv. Marka ostala brez naročil, v septembru pa je svoje naprave izkoriščala le 68,2-odstotno - Še slab položaj pri Felszegy in pri Sv. Justu Tržaška ladjedelniška industrija preživlja težavne čase, saj so vse tri ladjedelnice našega področja slabo zaposlene in imajo malo naročil. Pričakujejo, da se bo položaj nekoliko izboljšal, ko bo stopil v veljavo vladni zakonski osnutek, ki predvideva razne ukrepe v korist ladjedelniške industrije. Ta zakonski osnutek še ni znan v podrobnostih, saj je glede bistvenih vprašanj podrejen stališču skupnega evropskega tržišča. V bistvu gre namreč za dva ukrepa: za daljši rok bodo uredili olajšave glede plačevanja IGE in drugih pristojbin in s posebnim ukrepom nakazali prispevek v skupni višini 20 milijard lir za gradnjo ladij. Davčne olaj šave ne spadajo v pristojnost organov evropske skupnosti, pač pa državni prispevki v korist ladjedelniške industrije, ki jih rimska pogodba prepoveduje. Minister za trgovinsko mornarico Spagnolli je ob svojem obisku v Trstu dejal, da so že stopili v stik s SET in da vse kaže, da bodo dobili pristanek. Na vsak način pa ostane v veljavi osnovno načelo skupnega tržišča, da je treba industrijska podjetja urediti tako, da bodo sposobna vzdržati tujo konkurenco. V tej zvezi je minister Skupščina časnikarjev Včeraj sta se na svojem sedežu sestala vodstveni svet in sindikalna konzulta Združenja julijskega tiska, ki sta proučila potek pogajanj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe, ki so se pričela v preteklih dneh in se bodo nadaljevala 25. t.m. v Rimu. V zvezi s tem sta proučila tudi stališče, ki ga bodo zavzela druga deželna združenja tiska do razvoja položaja, tako da doseže stroka svoje cilje. V ta namen so tudi sklicali skupščino tržaških časnikarjev, ki bo 30. novembra ob 15. uri na sedežu na Korzu Italia 12. V četrtek skupščina trgovinskih uslužbencev V četrtek ob 19.30 bo na sedežu sindikata FILMCAS-CGIL v Ulici Pondares št. 8 skupščina trgovinskih uslužbencev Na skupščini bodo razpravljali o zahtevi po sklenitvi nove dopolnilne pogodbe v pokrajini. Nevešča šoferka Nevešča šoferka, 31-letna gospodinja Gisella De Bernardi por. A-lippi iz Ul. San Daniele 3, je včeraj popoldne vozila svoj fiat 600 TS 59648 po Ul. Bazzoni. Ko je hotela zaviti v Ul. sv. Vida, je izgubila nadzorstvo in treščila v hišni vogal. Pri nesreči se je porezala po nosu in se bo morala na otorinolaringoiatričnem od. delku zdraviti 7 dni. Nezgoda delavca v kamnolomu Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 53-letnega delavca Antonia Gosniacha iz Savogne pri Vidmu št. 62. Ponesrečil se je v kamnolomu pri Repentabru, kjer se je spotaknil ter pri padcu udaril z glavo v oster kamen. Pri tem se je ranil po desnem sencu ter si verjetno prebil kost. Zdraviti se bo moral en mesec. tudi jasno povedal, da bodo v na slednjih štirih letih izvedli že predvidene načrte osredotočenja gradnje ladij v velikih specializiranih ladjedelnicah in da bodo ukinili proizvodnjo v obratih, ki so neekonomični. Takrat se minister z nobeno besedo ni dotaknil ladjedelnice Sv. Marka, čeprav je do-bro znano, da tržaško gospodarstvo zanima v prvi vrsti usoda prav te najpomembnejše tržaške ladjedelnice, ki je istočasno tudi najpomembnejši lokalni industrijski obrat. Ladjedelnica Sv. Marka pa je v najhujših težavah, saj je po zadnjih uradnih podatkih izkoriščala septembra naprave 68.2-odstotno in so v ladjedelnici gradili le dve ladji. Ladjedelnica nima nobenih naročil in je na lasten račun pripravila načrte za gradnjo specializiranih ladij za prevoz suhega tovora v razsutem stanju. V ladjedelnici je neposredno v proizvodnji zaposlenih 1.099 delavcev. Podoben je tudi položaj v tovarni strojev Sv. Andreja, kjer so izkoriščali naprave le 40.6-odstotno in—gradili 14 ladijskih pogonskih strojev in 27 elektromotorjev za italijanske naročnike. V Tovarni strojev je delalo 508 delavcev. Podjetje je bilo slabo zaposleno, ker je pač tesno povezano z ladjedel-niško industrijo, za katero gradi pogonske stroje in drugo opremo. Tudi ladjedelnica Felszegy v Miljah ne preživlja, ugodnega razdobja, saj so septembra izkoriščali naprave približno 40-odstotno in gradili 10.000-tonsko potniško ladjo za družbo «Sunsarda» iz Cagliarija ter 1.200-tonsko petrolejsko ladjo za tržaško pomorsko družbo. Končno so v ladjedelnici Sv. Justa izkoriščali naprave 34.9-odstot-no in so gradili tri ribiške ladje po 600 ton ter vlačilec z močjo 560 konjskih sil. Poslanci KPI za izvajanje določil o slovenski manjšini V zvezi s proračunom ministrstva za notranje zadeve za leto 1965 so poslanci: Marija Bernetič, Raffaelo Franco, Mario Lizzero, Fasoli, Pagliarini, D’Alessio in Raf-faeli predložili resolucijo, v kateri ugotavljajo, da niti država niti dežela Furlanija - Julijska krajina še nista sprejeli posebne zakone v korist slovenske manjšine, ki bi konkretno uveljavili načelna določila ustave in posebnega deželnega statuta. Zato pozivajo vlado, da v okviru svojih pristojnosti takoj izvede ukrep za sprejetje potrebnih zakonov in da se dodelijo potrebna sredstva za njih -izvajanje od I. januarja 1965. Minister je resolucijo sprejel kot priporočilo. Sestanek pete deželne komisije Danes ob 10.30 se bo pod predsedstvom prof. Cumbata sestala peta stalna komisija deželnega sveta, ki bo ponovno razpravljala o zakonskem predlogu svetovalca Mo-rellija o vključitvi ustanove Se-lad pod deželno upravo. V drog sta trčila DANAŠNJA ZBOROVANJA: KPI: 11. Ponterosso Burlo, 12. Tovarna strojev inž. Cuffaro, 12. Ul. Timeus Šema, 19.30 Cereji Fon-tanot in Chinichio, 20. Campore sen. Vidali, 20. Milje na sedežu Pacco. PSIUP: 10.30 Trg Oberdan Ruti-gliano, 11. Milje Franco, 12. Lo-njer Jercog, 12. Trg Libertk Mon-falcon, 15. Zgonik Jercog, 16. Stara mitnica Monfalcon, 16. Gabrovec Jercog, 16.30 Industrijsko pristanišče Franco. LSS: ob 16. v Lonjerju; ob 17. pri Sv. Ani; ob 18. v Skednju; ob 19. v štramarju; ob 20. v čampo-rah. ■lllllllllllllllllltlllilllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIlUllllllinillllllUIIIIIIIIIIIUIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUnHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII Ko sta se 26-letni študent Darij Starc s Kontovelskega klanca 112 in 21-letm prodajalec Emil Pahor, ki stanuje na istem klancu štev. 50, v nedeljo zvečer peljala v fiatu 500 TS 06118 s Proseka v Nabrežino, sta trčila v drog električne razsvetljave in se ranila. Nesreča se je dogodila v bližini križišča za Gabrovico. Starca, ki je vozil avto so oslepili žarometi nasproti vozečega avta, da je izgubil nadzorstvo nad svojim avtom, zavozil na desno in treščil v drog. Ponesrečenca so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ju s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek. Starc se je pobil po levem sencu in glavi, Pahor pa po zatilju in glavi. SKUPŠČINA BIVŠIH POLICISTOV ZVU Odločna zahteva po zvišanju plačnega koeficienta na 202 točki Ti uslužbenci zahtevajo že tri leta izboljšanje svojega položaja, toda doslej so dosegli le obljube Vprašanje bivših policistov, ki so bin v službi pri ZVU in kasneje pri vladnem komisariatu ter so na podlagi zakona št. 1600 presedlali v civilne službe, še vedno ni rešeno, čeprav so pretekla že tri leta, odkar so se odrekli policijski suknji. Te bivše policiste so namreč uvrstili v najnižji plačilni razred s koeficientom 131 tako da ne prejemajo plač, ki bi bile v skladu z delom, ki ga opravljajo v državnih službah. Zato so se začeli potegovati, da bi jim priznali višji koeficient, to je takšnega, kot je bil priznan civilnim uslužbencem bivše ZVU, ki so prešli v prehodne državne staleže. Ta koeficient je znašal 202 točki. V ta namen je poslanec Belci predložil zakonski osnutek, na podlagi katerega bi priznali bivšim policistom koeficient 202 ter s tem odpravili krivico, ki se jim dogaja. Toda dolga so pota birokracije; sindikalni predstavniki bivših policistov so v raznih treh letih že neštetokrat šli v Rim trkat na vrata raznih uradov, a stvar se ni hotela premakniti z mrtve točke. Končno je medministrska komisija, ki se ukvarja s tem vprašanjem, predlagala, naj bi se koeficient zvišal na 142. Na ponovno prigovarjanje so dodali še nekaj točk in prišli do koeficienta 155 in končno do 173, kjer so se ustavili. Poleg tega so predlagali, da bi listi bivši policisti, ki jim je bil takoj spočetka priznan koeficient 180, ker so pač imeli v službi kak čin, ohranili ta koeficient nespremenjen Končno so na zadnji seji te komisije sprožili še predlog. naj bi bivšim policistom izredno omogočili, da bi se izrekli za sprejem v dodaine staleže, kar bi izboljšalo njih položaj. V nedeljo so se bivši policisti zbrali na skupščini v sejni dvorani trgovinske zbornice, kjer se jih je kar trlo, kar kaže, kako pereče je zanje vprašanje koeficientov, to je plačilnega razreda. Tajnik njihoveva sindikata De Luca je orisal razvoj spora in lažne njegove poti v Rim, kjer se je pogajal s člani medministrske komisije. Omenil je kravjo kupčijo s koeficienti ter rekel, da bi koeficient 173 obdržal «vojaško» kvalifikacijo, saj velja za kaplarje zbora javne varnosti (policije) z razliko, da dobi tak kaplar zaradi raznih službenih doklad na mesec 20 tisoč lir več kot civilist z istim koeficientom. Ker je tajnik temu odločno ugovarjal, so člani komisije izjavili, da se bodo ponovno posvetovali s pristojnimi ministrstvi, nakar bi prišlo do novih razgovorov. Za tajnikom Je spregovoril še njegov namestnik Marocci, nakar je sledila razprava s soglasnim sklepom, da bodo bivši policisti vztrajali pri zahtevi, da se jim prizna koeficient 202. Morda bodo čez kako leto to tudi dosegli, saj so si po treh letih protestov le priborili obljubo, da se jim zviša koeficient od 131 na 173 točk, od 173 pa do 202 točk je še manjši skok. Vespista zavozila na oljnat madež MiiimmiiiiitiiiiiHimiiiiiiiitiiitiiitiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiii SMRTNE POSLEDICE DVEH PROMETNIH NESREČ V bolnišnici umrla moški in ženska žrtvi prometnih nesreč v Istrski ul. Moškega je že v sredo podrl vespist, žensko pa v soboto pri Trgu Sv. Jakoba mladoleten motorist \ ||~ ' i sr Dve žrtvi prometnih nesreč sta v bolnišnici podlegli hudim za-dobljetnim poškodbam. V nedeljo je na nevrokirurškem oddelku u- SMRTNA PROMETNA NESREČA PRI OREHU * Z vespo sta trčila v drevo: eden mrtev, drugi hudo ranjen Ranjenec včeraj ni prišel k zavesti in njegovo stanje je skrajno resno - Vzrok nesreče: spolzka cesta Dež in mokra cesta sta bila kriva predvčerajšnjim zvečer okrog 23.45 tragične prometne nesreče, ki se je pripetila pri Orehu približno 150 metrov od gostilne • Sartori*. Bratranca 26-letni delavec Germano Giurgevich iz Ul. della Fabbrica 3 in 41-letni delavec Celestino Giurgevich z Reške ceste 41 sta se na vespi vračala s Koprskega proti Trstu. Na lahnem ovinku pri Orehu pa sta z vespo treščila najprej v platano kraj ceste in se potem zvalila po dva metra globokem nasipu, kjer je Germano obležal mrtev, Celestino pa hudo ranjen. Nihče ni videl, kako se je nesreča dogodila. Neki moški je pol ure kasneje šel mimo kraja in zaslišal stokanje nš dnu jar- ka. Ustavil se je, da bi bolje pogledal in v temi je na travniku razločil ranjenca, mrtveca in prevrnjeno vespo. Pedec se je podvizal do najbližjega telefona, od koder je poklical rešilni avto in policijo. Ko so na kraj nesreče prihiteli bolničarji, za Germana ni bi. lo več pomoči. Eri močnem trčenju v drevo si je prebil lobanjo in bil na mestu mrtev. Celestina pa so v hudem zdravstvenem stanju nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pri. držano prognozo zaradi prebitja čelne kosti, verjetnega zloma lobanje, zloma leve noge ln nezavestnega stanja. Zdravstveno stanje hudo ra- njenega Celestina se včeraj ni izboljšalo. Ranjenec ni niti prišel k zavesti, da bi vsaj obrazložil, kako se je nesreča pripeti la. Medtem so agenti cestne policije na kraju nesreče opravljali potrebne formalnosti in se tam zadržali do dveh ponoči. Giurge-vicha sta se vračala od sorodnikov, ki sta jih obiskala na Koprskem. Komaj pa sta prekoračila mejni blok pri Škofijah, se je ulil dež. Morda sta tudi hitro vozila in na ovinku je Germano zdrsnil na mokri cesti, izgubil nadzorstvo nad vespo in treščil v drevo, od koder je sunek oba potnika z vespo vred vrgel na travnik pod cesto. mMmm mrl 69-letnl Peter Zobec lz Ul. Triasmo 19-1, katerega je prejšnjo sredo okrog 18. ure, pri prečkanju Istrske ulice, blizu stavbe it. 13, z vespo podrl 19-letni E-doardo Fodrecca iz Ul. Caldara 11. Tedaj so Zobca »prejeli v bolnišnico s pridržano prognozo, ker se je hudo pobil po glavi in krvavel iz levega ušesa. Na ortopedskem oddelku pa je včeraj zjutraj podlegla zadoblje-nim poškodbam 82-letna Caterina Zizutto iz Ul. Ponzianino 7. V soboto popoldne jo je na Trgu sv. Jakoba pri prečkanju ceste podrl 15-letni Sergio Beacco iz Ul. Zorutti 30, ki se je vozil na motornem kolesu. Zizuttova sl je pri nesreči zlomila levo nogo. Vse zdravniške nege pa »o žal bile zaman in včeraj je nesrečnica izdihnila. Gornja slika je bila posneta v trenutku, ko so hudo poškodovano Zizuttovo z ambulan-co RK odpeljali v bolnišnico. Motorist podrl priletno žensko V Drevoredu D’Annunzio blizu stavbe št. 29 je včeraj popoldne 18-letni Stanislao Perossa od O-reha št. 6 Z lambreto TS 27127 Rodrl 83-letno upokojenko Giu. seppino Tomasellijevo iz Ul. Pic-cardi 15, ki je tedaj prečkala cesto. Ponesrečenko so odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 7 dneh. Pri nesre-či se je pobila po zatilju. Na Reški cesti sta se sinoči na oljnatem madežu sredi cestišča, v bližini stavbe št. 3, prevrnila motociklista, ki sta vozila svoji vozili proti Katinari. Prvi se je na vespi TS 21542 vozil 53-letni zidar Darko Klun iz Ria Spinoletta 42, za njim pa je vozil lambreto VE 52189 16-letni mehaniški vajenec Silvano Parlotti iz Ul. San Giacomo in Monte 6. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico. Klun se bo na opazovalnem oddelku zdravil 8 dni, ker Se je pobil po čelu, se ranil po obrazu in levem stegnu. Parlot-tiju so nudili samo prvo pomoč, ker se je pobil po levi rami in kolenu. Okreval bo v 5 dneh. Z vespe je padel Dva tedna se bo moral zdraviti 38-letni Natale Furlani iz Rabuje-za št. 2, ki se je včeraj popoldne z vespo TS 26991 prevrnil v Ul. Flavia, ko je bil namenjen domov. Zavozil je na vzpetino na novo položenega asfalta in izgubil nadzorstvo nad vespo. Pri nadcu se .ie ranil po levi veki, desnem kolenu in meči. Sprejeli so ga na okulistični oddelek. Nazionale 15.30 «La conquista del VVest* Henry Fonda. Carroll Baker, Gregory Pečk, Technicolor. Arcobaleno 16 00 «Una valigia pie-na di donne* Technicolor. Prepovedano mladini. Excelsior 15.30 «L’idea fissa* Silva Koscina, Eleonora Rossi Drago. Philippe Leroy. Prepovedano mladini. Fenke 16.00 «Squadr!glia 633» Barve De Luxe, Cliff Robertson, George Chakiris. Grattacielo 16.30 «11 vangelo secon-do San Matteo* Nagrajen v Benetkah. Alabarda 16.30 «Da 007 crimlnali a Hong Kong* Technicolor. Brod Harris Fllodrammatico 16.00 »Afrlca sexy» Technicolor. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «Per un pugno dl dol-larl*. Cristallo 16.30 «Strano lncontro* Na-talie Wood. Prepovedano mladini. Capitol 16.00 «La vendetta della si-gnora* Ingrid Bergman, Anthony Quinn. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.30 «Jack Diamond gangster* Prepovedano mladini. Impero 16.30 «Le astuzie di una ve-dova* Vittorio' Veneto 16.15 «11 dottor Stra-namore*. Moderno 16.30 Micki Ellen in Gen-narino Vollaro v reviji «Faseino». Poje Lucia Miao z radia Peking. Na platnu «A1 di tt del fiume*. Zadnji dan. Astra 16.30 «G1I Invlncibili*. Astoria 16.30 «90 notti ln giro per il mondo* Teohnicolor. Prepovedano mladini. Abbazia 16.00 «11 forte delle Amaz-zoni* Technicolor. Audi« Murphy Ideale 16 00 «A noi piace freddo* Tognazzi in Vianello Slovensko gledališče v Trstu DANES 17. t. m. ob 20.30 V KINO DVORANI V SKEDNJU Angelo Beolco . Ruzante «LA M0SCHETA» ali komedija o finem govorjenju Gostuje član ljubljanske Drame STANE SEVER Razna obvestila SPDT priredi v petek, 20. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul, Geppa 9, prvi planinski večer s predvajanjem filmov Aljoše Žerjala. Na sporedu so filmi o Bosni, O-hridskem jezeru In naši obali. — Vljudno vabljeni. Ljudska prosveta Danes, v torek, bo ob 21. url seja odbora prosvetnega društva Barkovlje. Prosvetno društvo »Ivan Cankar« priredi 8 decembra Izlet v Bohinj in na Vogel (1923 m). Vpisnina 1800 lir. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih, Ul. Montecchl 6 od 19. do 20. ure. Včeraj-danes vljudno vabi na predavanje prof. Mirka Mahniča o izredno zanimivi temi «Cankar med Tržačani* ki bo danes 17. t. m. ob 20.30 v »Gregorčičevi dvorani* v Ul. Geppa 9. Kam v soboto zvečer ? Prosvetno društvo Barkovlje priredi v soboto, 21. t. m. z začetkom ob 20. uri v svojih prostorih družabni večer pod geslom »PREDVOLILNI GOLAŽ« (Odojk s kislim zeljem) Igra orkester Miramar v mali zasedbi. Vljudno vabljeni! ZAHVALA Prosvetno društvo Barkovlje in orkester Miramar se lepo zahvaljujeta dolinski občinski upravi in županu Lovrihi za razumevanje in podporo P« prireditvi v Boljuncu 14. in 15 t. m. Prosvetno društvo Barkovlje in orkester Miramar Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja prostih vstopnic za Prv0 predstavo Rossinijeve opere »Viljem Tell*, ki bo v četrtek ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah. Opero bo dirigiral Ollviero de Fa-britiis, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Rita Orlandi Malaspina. Luigi Ottolini, Dino Dondi (protagonist), Silvio Maionlca, MassimiMa-no Malaspina. Prva plesalca Marga ■Natlvo in Alfredo Koellner, plesalci solisti Ondina Ledo, Emma Prioli, Ermanno Aurino ln Lirls G, Orkester, zbor in balet gledališča Verdi Zborovodja Glorglo Kirscn-ner, koreograf Carlo Farabonl, režija Carlo Piccinato. TEATRO STABILE V Avditoriju (vhod lz Ulice Tor Bandena) danes ob 21. uri Pj” predstava Goldonijeve komedij* «Zdrahe na trgu*. Nastopa gledališče »Teatro del Ridotto* lz Benetk z Ginom Cavalierljem Mali oglasi ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 15. in 16. novembra 1964 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 16 oseb UMRL'I SO: 7O-letna Maria Marži por. Vecchiet, 86-letna Maria Skok vd. Mor ari, 64-1 e t ni Darlo Miami. 71-letni Francesco Plson, 9“D' de, hlače. Jopiče ln srajce najboljša vrst ln znamk po najnižjih cenah. PRI RINOTECNICA, Trst, Ulica Teatro Romano », DOBITE: prala« »troje CANDY, REX, INDESIT, ZOP-PAS in CASTOR po najnlžjl ceni. Velika izbira PECI na plin. Iterozen. ŠTEDILNIKE, HLADILNIKE In TELEVIZORJE najboljši« znamk. Različne štedilnike aa drva in Pr*| mog, na plin In elektriko, različne peci, trajno goreče In na kerozea. pralne stroje in hladilnike znamke REX In INDESIT Plačilo po dogovor*, tudi na obroke dobite P" CARLU BRUSINI, Trit, Ul. C. Bat-tisti št. 20 Tel. 29041 Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Mo sta Sancina daruje družina AU Žerjala 2000 lir za Dijaško Matico. Sporočamo žalostno vest, d® 1 tragično preminil naš dragi n10 ln oče Peter Zobec Pogreb nepozabnega pokojnik* bo danes 17. t. m. ob 15-45 mrtvašnice glavne bolnišnice v Ne®* denjsko cerkev ln od tam na domače pokopališče. Žalujoči: ZENA, SIN * družino in ostalo sorodstvo Trst, 17. nov. 1964. ZAHVAL A Vsem, ki so z nami sočustvovali ln spremili na zadnji poti našo ljubljeno mamo ŠTEFANIJO DEŽJOT (DIGIOTTO) se Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gg. zdravnikom in sestram sanatorija Salus za požrtvovalno skrb in nego, darovalcem vencev m cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin ŽALUJOČI OSTALI Trst, 17. novembra 1964. - PRVA RAZPRAVA PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA Roparskim napadalcem na tobakarno v celoti potrjena prvostopna kazen Priziv sta vložila samo dva od treh udeležencev roparskega napada - Zaprisega porotnikov Včeraj se je začelo pod predsedstvom predsednika prizivnega sodišča dr. Palerma jesensko zasedanje prizivnega porotnega sodišča. Na začetkiu obravnave je Predsednik sporočil imena ljudskih sodnikov, ki so jih že pred časom izžrebali. Na včerajšnji razpravi so nastopili naslednji ljudski sodniki: Edonide Furlano Por. Occornero iz Vidma, Adriano Costantini iz Tricesima, Ugo Chiaruttini iz Trsta, Antonio Gai-ga iz Teora pri Vidmu, Vincenzo Messioa iz Vidma in Lucio Apol-lonio iz Trsta. Takoj potem, ko >o novi porotniki podali predpisano prisego, J* predsednik Palermo otvoril obravnavo proti mladeničem, ki so pred dvema letoma, na pred-večer velikega šmarna, okoli 18. ure vdrli v tobakarno v Ul. Pas-so d; piazza v bližini Velikega trga, ter oropali lastnico Filogras-80 za okoli 40.000 lir. O tem roparskem dejanju smo svoj čas obširno pisali. Pred to-bakamo se je ustavil avto s tremi mladeniči. Dva sta izstopila, medtem ko je šofer ostal v vozilu ter ju počakal z motorjem v teku. Mladeniča, ki sta izstopila, sta se podala v tobakarno. Eden Izmed njiju je zgrabil lastnico ter jo porinil v prostor, ki je za tobakarno. Njegov sopajdaš pa Je pograbil iz predala prodajnega Pulta okoli 40.000 lir in takoj nate sta oba zbežala iz tobakarne, Se usedla v avto in se odpeljala 2 vso naglico. Policijski organi so prišli na *'ed zlikovcem šele nekoliko dni Pozneje. Nekega večera so poli-C1jski agenti ustavili na Opčinah avto, ki se jim je zdel sumljiv. r*den izmed mladeničev, ki je bil v avtu, se je uprl policajem ter se je moral pozneje zagovarjati skupaj z ostalimi soobtoženci zaradi prekrškov, ki pa niso bili Povezani z ropom v tobakarni. ”iega so porotni sodniki prve stopnje oprostili (s pomilostitvi-lo) zaradi njegove mladoletnosti. " avtu je bil tudi neki drugi mladenič, ki pa z vsemi prekrški, "'so jih zagrešili njegovi prija-te 'i. ni imel nobene zveze. Ob tej priliki pa so policijski organi prijeli tudi enega izmed krivcev ropa v tobakarni, ki je Priznal krivdo-ter. povedal imena Svpjih sokrivcev. Tako so se rfa zatožni klopi znašli: Cipriano To-m.aselli, Fabio Fabbro in Marino oenič . ......... so v aprilu leto« 8P0znali vse tri glavne obtožence ter jih obsodili: Toma-6 let zapora in na 287 T'-5sini (poleg že omenjenega mla-oeniča, ki pa ni bil odgovoren za rop). Porotniki Za krive Sollifa na tisoč lir globe (za manjše prekr-?ke so mu naložili še 5 mesecev m 22 dni pripora ter 25.000 lir globe), Fabbra na 5 let, 7 mese. f.Pv In 15 dni zapora ter 267.000 ‘lr globe (za maniše prekrške še 11 ^?®eca in 20 dni pripora ter U.000 lir denarne kazni). Končhd sedel za volanom avta ter čakal, da se prijatelja vrneta iz tobakarne, ker je menil, da sta šla kupit cigarete. Sodniki tudi niso upoštevali zahteve Fabbrove obrambe, ki je menila, da bi morali zdravniški izvedenci pregledati njenega varovanca, ker gre baje za mladeniča, ki je zmožen samo deloma pravilnega presojanja in hotenja. Skupna kazen, ki so jo porotniki naložili vsem trem obtožencem je znašala skoraj 15 let zapora. Na včerajšnji obravnavi je dr. Palermo na kratko pojasnil vse te dogodke. Med drugim je pripomnil, da gre glavni del krivde prav Tomaselliju, ki je spravil ostala dva mladeniča na stranpota (Tomaselli ima za se-boj že zelo burno preteklost). Vendar pa se ta ni pritožil proti razsodbi. Na včerajšnji obravnavi so torej sodili v bistvu samo Fabbru in Tissiniju. Javni tožilec se je med svojim govorom dotaknil nekaterih vprašanj, ki so izzvala precejšnje negodovanje obrambe. Odv. Anno-scia je med drugim dejal, da bi podobni izrazi, v primeru, če bi jih uporabljala obramba, utegni, li izzvati formalno obtožbo proti zagovornikom. Javni tožilec dr. Marši je po kratkem premisleku izjavil, da vsakdo pač dela kar mu je mogoče. Pri vsem tem je šlo za obrazložitev priziva, ki jo je generalni prokurator smatral za naivno. Odvetnik Annoscia pa je trdil, da so obrazložitev sestavili odvetniki juristi, ki pač vedo kaj delajo. K vsemu temu je treba še pripomniti, da sta oba zagovornika upala, da bodo porotniki sprejeli vsaj '.eno- zahtevo obrambe, se pravi tisto', ki 'zadeva znižanje kazni zaradi poravnave škode, ki so jo obtoženci povzročili prizadeti stranki. Na prvostopni obravnavi lastnica tobakarne Filo-grassova ni hotela sprejeti ponudbe obtožencev, da se ji izplača za odškodnino 190.000 lir. Pozneje pa je sprejela to ponudbo ter ni več nastopila na drugostopni obravnavi kot zasebna stranka. Prizivni porotniki pa niso upoštevali teh okoliščin ter so potrdili prvotno razsodbo. java ni resnična. Agenti so mnenja, da je zidarja kdo pretepel. Preiskava se nadaljuje. Zaradi hitrosti z avtom v ograjo Hitra vožnja in spolzka cesta sta bili usodni za drznega avtomobilista 23-letnega uradnika Nataleja Pilottija iz Lame Mogogno pri Mo-deni, ki je včeraj ponoči, okrog 2. ure, z vso naglico vozil svoj avto «giulietta» MO 89702 po Istrski cesti proti Sv. Soboti. Ko je privozil v bližino pokopališča, je zdrsel na mokrem cestišču, izgubil nadzorstvo nad avtom in se zaletel v železno ograjo na desni. Pri tem se je avto popolnoma razbil, Pilotto pa je imel srečo. Nepoškodovan se je izvlekel iz razbitega avtomobila. Poleg tega, da je razbil avto, je moral Pilotti plačati globo zaradi prehitre vožnje po mestnih ulicah. MNOŽIM AKCIJA PBOTI UVELJAVITVI ZAKONA 167 V GOBICI V' Poleg 83 prizivov prebivalcev iz Standreža še 9 prizivov strank organizacij in združenj Prizive so vložili SKGZSDZ, PSI, PSDI, KP1, CGIL, Kmečka zveza, Kmečko društvo iz Standreža in Coltivatori diretti Včeraj je potekel rok za vlogo iv prizivov proti uveljavitvi zakona 167 I valcev, V zagonetnih okoliščinah ranjen na Trgu Hortis Agenti letečega oddelka od nedelje zvečer vodijo preiskavo v zvezi z zagonetnim dogodkom, ki se je pripetil na Trgu Hortis. Bilo je okrog 20. ure, ko ie nekdo telefoniral na kvesturo, da leži v parku na Trgu Hortis ranjen moški. Agenti so takoj odhiteli na trg in našli hudo ranjenega 59-i letnega zidarja Giuseppa Peres-sona iz Ul, Ciamician 16 S policijskim avtom so ga.odpeljali v bolnišnico, kjer so ponesrečenca spre- Lambretista v avto Na vogalu Ul. Revoltella in Ul. P. P. Vergerio se je predvčerajšnjim zjutraj dogodila prometna nesreča. Proti Ul. Piccardi je 27-letni uradnik Luciano Ceschia iz Ul. Roncheto 41 vozil svojo lam-breto TE 20206, na kateri se je peljal tudi njegov 53-letni oče Ar-cangelo iz Ul. Pola 53. Na omenjenem vogalu, je Ceschia trčil v avto TS 70255, ki ga je proti Ul. Ros; setti vozil 22-letni Luigi Valli iz Ul. Roma 17. Zaradi trčenja sta se lambretista prevrnila. Z rešilnim avtomobilom so ju prepeljali v bolnišnico, kjer so Arcangela Ce-schio pridržali na ortopedskem od-' delku s prognozo okrevanja v enem mesecu zaradi zloma levega gležnja. Lucianu pa so nudili samo prvo pomoč, ker se je ranil po desni nogi. Okreval bo v enem tednu. o izgradnji rezidencialnih področij. Protokolnemu uradu občine Gorica so poleg vloge Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki smo jo objavili na prvi strani naše nedeljske številke, izročili svoje vloge še Slovenska demokratska zveza, Italijanska socialistična stranka, Italijanska socialno demokratska stranka, Italijanska komunistična partija, Italijanska konfederalna delavska zbornica, Kmečka zveza, društvo neposrednih obdelovalcev zemlje iz Standreža, Federacija neposrednih obdelovalcev in pa štandreški kmetovalci, ki so neposredno prizadeti. Štandreški kmetje so vložili 83 prizivov, podpisalo pa jih je 120 prizadetih oseb. Vse vloge nasprotujejo uveljavitvi zakona 167. Proti njemu se navajajo najrazličnejši gospodarski razlogi kakor tudi skrbi za usodo slovenske skupnosti. Občinska uprava bo vse vloge proučila ter jih dala v diskusijo občinskemu svetu. Na sestanku ki so ga imeli prejš- JUTRI DEMONSTRACIJA KMETOV S TRAKTORJI PO Federacijo neposrednih obdelo-Icev, proglasili za jutri 18. novem- MESTU bra protestno manifestacijo katego rije proti uveljavitvi zakona. Kmetje se bodo s-svojimi traktorji zbrali v Ul. III. Armada (ulica, ki povezuje Tržaško cesto z mednarodnim prehodom). Ob tam se bodo v koloni odpeljali po Ul Vittorio Vene-to, Ul. 24. maja, obeh Korzih in Ul. Oberdank na Travnik, kjer bo njihova delegacija odšla k prefektu. Ob 10.30 bo odšla k goriškemu županu in k predsedniku goriške pokrajine. Od nekje so kmetovalcem svetovali, naj se izognejo Korzom ter naj se pripeljejo na Travnik po stranskih ulicah za Gradom, vendar predloga ne sprejemajo, ker hočejo opozoriti meščane na krivice, ki se jim hočejo storiti. Gostilničarko iz Pevme so včeraj pokopali njem času gostilno pri pevmskem mostu. Pokojnica je bila zadnje dni v goriški civilni bolnišnici, kjer je umrla v nedeljo. Znanci in prijatelji izrekajo družini iskreno sožalje. NA SOBOTNI SEJI VODSTVA Osvaldo Carraro novi tajnik PSI ranil. Cestna policija iz Gorice napravila o nezgodi zapisnik. Včeraj popoldne ob 15.30 so pospremili k zadnjemu počitku na pokopališču v Pevmi znano gostilničarko 77-letno Kati Brezavšček vdovo Murovec, ki je imela v zad- nji petek, so predstavniki kmetovat cev s prizadetih področij, včlanjeni ...............iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiminiimiiiiitMiiiiiiiiiiimiiiiimii.... PO STARI NAVADI NA GORIŠKEM Velika udeležba na martinovati ju SPD v nedeljo na Lokvah Pester program s srečolovom in plesom v okusno urejeni hotelski, dvorani Uspelo martinovanje tudi v Štandrežu in Sovodnjah Izvoljen je bil tudi nov pokrajinski izvršni odbor stranke Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI sporoča: «Dne 7. in 14. t. m. se je sestal pokrajinski odbor stranke, da bi poživil reorganizacijo strankine dejavnosti v naši pokrajini s posebnim ozirom na predstoječe volitve. V ta namen je bilo potrebno ohnoviti izvršni odbor federacije. Zato je prejšnji izvršni odbor podal ostavko in zamenjali so tudi pokrajinskega tajnika stranke ter pokrajinsko tajništvo. Pokrajinski odbor stranke se je zahvalil dosedanjemu pokrajinskemu sekretarju za njegovo večletno delo v korist stranke. Nato so izvolili nov izvršni odbor. Za tajnika stranke je bil izvoljen Osvaldo Carraro, za odbornike pa naslednji člani: Rinaldo Cecchini, Massimo Cellie, Ricciotti Doria, Alfredo Ga-va, Marko Waltritsch, Giuliano U-lian, Marco Zorzut in Elio Zuliani. Pokrajinski odbor PSI s tem v zvezi poudarja, da ta reorganizacija vodstva ne bo spremenila političnih sklepov, ki izhajajo s strankinega kongresa«. Traktor začel goreti zaradi okvare motorja Včeraj okrog 16.25 so poklicali goriške gasilce v Villanovo ob I-drijci, kjer se je v naselju Gratton vnel neki traktor, pri katerem se je zaradi okvare motorja povra čal nazaj bencin. Ogenj je zajel ves traktor in trajalo je dobre pol ure, da so gasilci uspeli pogasiti požar. Lastnik traktorja je Rodol-fo Tuni. Povzročeno škodo cenijo na okrog 200 tisoč lir, ki pa je krita z zavarovalnino. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSOn, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. Klub »SIMON GREGORČIČ* VEČERI OB SREDAH Jutri, 18. novembra ob 20.30 bo v klubskih prostorih ha Verdijevem korzu 13 v Gorici GREGORČIČEVA PROSLAVA, na kateri bo o goriškem pesniku govoril pisatelj PROF. ALOJZ REBULA STANE SEVER prvak ljubljanske Drame, pa bo recitiral njegove pesmi. Sodeloval bo tudi moški pevski zbor «KRAS» iz Dola in s Poljan, ki ga vodi Pavlina Komel. VERDI. 17.00: «Assassino al galop, patoion, M. Ruthefort in R. Mor-ley, črnobeli film, zadnja predstava ob 22. CORSO. 16.30: «Per un pugno dl dollari#, C. Eeastwood in M. Koch, italijanski barvni kinema skopski iilm, zadnja predstava ob 22. MODERNISSIMO. 16.00: «11 fuori-legge del Texas», Gregory Pečk in H. Fonda, ameriški barvni kinemaskopski film, zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 17.00: uPotenti e dan-nati», F. Amoul in R. Cooper, francoski črnobeli film, zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Sexy nudo», italijanski barvni kinemaskopski film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 21.30. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 15,8 stopinje ob 13.50, najnižjo 3,8 stopinje ob 8.30, povprečne dnevne vlage je bilo 93 odstotkov, dežja je padlo v nedeljo ponoči 13,6 mm. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiimiiiiuimiHiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiimitiiimiiM V KLUBU cSIMON GREGORČIČA S koncertom instrumentalistov začetek letošnje glasbene sezone Nastopili so orkestraši in solisti, gojen, ci glasbenih sol v Šempetru in Trstu Prisodili- Tissiniju Z leti', 7 me-- 'jeli na nevrokirurški oddelek s in 15 dni zapora ter 164.000 \ globe. Porotni sodniki so med drugim •f^ili, da ni Tomaselli vdrl v •ssebno stanovanje (prostor za ‘°bakarno) ter je bila zato ka-Ustrezno nižja. Z druge stra-■J1 Pa niso upoštevali Tissinijeve-{*? Ogovora, ki je trdil, da snloh - vedel, da nameravata prijate. pridržano prognozo. Peresson je imel udarec na Čelu, krvavel )e iz levega ušesa in je bil ranjen po levem stegnu. Peresson ni govoril .zato agenti niso mogli izvedeti kaj se je pravzaprav pripetilo. Šele nekaj ur pozneje, ko je Peresson lahko spregovoril, je nejasno omenil, da je postal žrtev napada. Vse se zdi, da Peressonova iz- oropati tobakarno. On je pač 11111 mi, tulim n ii„iiiiiiiiii iiuin,iiiiinii n nul IHIM ŽE DRUGIČ V RAZDOBJU NEKAJ DNI Nočni čuva/ presenetit tatu pri kra/i v trgovini Medtem ko je tatu trdno držal v pesteh, jo je njegov pomočnik urnih nog popihal Tatovi niso na varnem, če pono-službuje 41-letni nočni čuvaj r -m, fjhvjan Pahor iz Ul. Zanella 70, vadben pri družbi za nočno ču-i. "J® v Ul. San Nieclo 8. Nedavno tat Pabor v Ul. Besenghi zasačil bn»°Va’ v n°či lr,ed petkom m sc-cel]° pa Prij''l 58-letnega Mar-rif.,:9 . Urandolina, st arega znanca jp-,c!)e. ki je kradel v trgovini firal? Tassini v Istrski ulici 20. ^»nriolin )e ime* pajdaša ki p^.urno zbežal .čini je zagledal tli 1 o je č. | okrog 5. ure zjutraj, ko n srt a’10r hodil po prazni ulici. Ne-stg0*113 je zagledal dva moška .ki d]a Sa Pred trgovino sumljivo zij ’rtKo je bolje pogledal, je ,.r» zat„. 'e rebrača trgovine odprta, 0 Je Pahor zaklical moškima SranrttPr'ta' Eden je koi zbežal, s oetvu111 pa' kl J* imel opravka tpj". kilogramsko mortadelo, sala-Pahin muslom, ni utegnil zbežati. st °r ga je prijel, toda Brandolin neui':, 2aeel upirati in je čuvaja st«]8,J*rrat tudi udaril s pestjo. Na-teiiniJ,e tePež, čeprav je Pahor po-Srtmi revolver in ga pomeril v jmoolina. dinf1*?) Je prišel mimo Bruno Go-snu ’ . estoik slaščičarne v Ul. Ve. Predal 'v *e prjbližal- da bi se bil „ ca ka) se dogaja. Ko SI Je tatom Lasnem, da ima opravka s oddelv Je P°k'‘cal agente letečega od paa policije, ki so malo potem kovn?,?r-ia prevzeli v varstvo ro-Pelln ega Šrandollna. slišni8 80 8a na kvesturo na za-niče.nje .toda Brandolin ni hotel Zaman1 priznati- Ker je bilo vse čer an. so ga predvčerajšnjim zve Nepren'estili v koronejske zapore, v kin811' tatovi so se dali zapreti ten,,n Prit 1Bv°redu XX. septembra. Od-grafj,80. stranska vrata kinemnto-J m se znašli na notranjem so s silo od-a vrata bara in prišli — t. Iz blagajne so po 49 250 lir ' ' ' pr[!riSpu stavbe. Tam v »Jtranska vrata b v . "»oart vratu uaia stili n' p°tem so pozorišče zapu- šli" Po isti poti po kateri so nn v»rnn . drev°red so prišli skozi strni izhod kinodvorane, kate- rega so odprli na notranji strani. Tatvine se je zavedel lastnik bara in jo prijavil na komisariatu na Trgu Dalmazia. Tatovi v vili Zakqnoa Danieli iz UL Bonomea 82 sta drago plačala nedeljski smu, carski izlet v Monte Croce Carni-co. V času njune odsotnosti, so neznani tatovi prišli v zapuščeno vilo in pobrali denarja in dragulje v skupni vrednosti 300.000 lir. Zakonca sta se tatvine zavedla zvečer, ko sta se vrnila z izleta. Ta-tovi so s silo odprli okenski rolo in potem prerezali steklo. V notranjosti so prebrskali vse prostore, dokler niso našli kar so iskali. Tatvino sta zakonca prijavila na karabinjerski postaji na Greti. Živčno bolan skočil v morje in utonil Živčno bolan Je v nedeljo zjutraj 32-letni kotlar Luca Marino iz Milj Ul. dei Molini 21 po. iskal smrt v Miljskem zalivu. Bilo je okrog 11. ure, ko se je vsakodnevne patruljne vožnje vračal k pomolu v Miljah policijski motorni čoln. Ko je čoln priplul skoraj do pomola, so a-genti opazili na gladini vode plavajoče truplo. Truplo so a-genti potegnili iz vode ter ga položili na pomol, kamor sta malo potem prihitela sodni zdrav, nik dr. Reich in namestnik republiškega prokuratorja dr. Ballari-ni Sodni zdravnik je truplo nesrečnega Marina pregledal in u-gotovil, da je smrt nastopila ne-kaj ur prej zaradi utopitve, Truplo so potem prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer jP na razpolago sodnim oblastem. Marino se je ie junija letos v samomorilne namene vrgel v morje, toda tedaj so ga pravočasno rešili. Sprejeli so ga v u. mobolnico pri Sv. Ivanu, od koder so ga odpustili pred enim tednom. Marino je živel samo z materjo in teto in je bil samski. MARTINOVANJE SPD iz Gorice na Lokvah, je bilo tudi letos v lepo okrašeni hotelski dvorani. Za dekoracije je poskrbel goriški slikar Jože Cej niča Jožica Smetova in Bernard Bratoš ob sodelovanju nekaterih drugih članov; za tehnično izvedbo Kot je že nekaj let v navadi, je Slovensko planinsko društvo iz Gorice zaključilo svoje letošnje delo- vanje z martinovanjem na Lokvah, | pa je poskrbel Karel Nanut iz Stan dreža. V oddaji, ki se je ponovila tudi pred koncem martinovanja, so na šaljiv riačin obravnavali vremensko poročilo in vpliv vremena na posamezne kraje. Zbrane člane ih prijatelje je nato pozdravil predsednik SPD Karlo Kumar. Med prisotnimi «aj. omenimo tudi tajnika PZ Slovenije Draga Lavriča in urednika. Planinskega vestnika, Tineta Orla, ki sta tudi prišla ob tej priliki med gpri-ške planince. V lepo okrašeni dvorani naj orne- ki so ga pripravili preteklo nedeljo v hotelu Poldanovec. V popoldanskih urah se je zbralo v hotelski dvorani lepo število nad 130 članov in prijateljev Iz Gorice in podeželja, ki so napolnili vso dvorano, čeprav niso' prišli člani Planinskega društva,iz Ajdovščine, ki so napovedali svojo udeležbo pri martinovanju. Prav zaradi tega se je začel program izvajati z malo zakasnitvijo. Najprej je bila Improvizirana radijska oddaja, ki so jo pripravili taj- SMRTNA NESREČA V KAPRIVI Delavca iz Zdravščine zmečkala kolesa vlaka Silovito trčenje dveh avtomobilov na Travniku s tremi ranjenci Kino «mis» pkonkk Predvaja danes 17. t.m. ob 19.30 dramatičen • avanturistični film: 1L GOBBO (GRBAVEC) DE LAURENTIIS FERARD BLAIN in AN NA MARIA FERRERO ________Mladini pod 16. letom vstop prepovedan;.. ?®*lja: ^rajo: V nedeljo popoldne okrog 14, ure je potniški vlak, ki prihaja iz Vidma proti Gorici na železniški postaji v Kaprivi do smrti povozil 59-letnega monterja Giovannija Furlana iz Zdravščine, ki je bil zaposlen pri nekem podjetju, katero ima v zakupu dela na železnici. Ob nesreči ni bilo nikogar poleg in ko je vlak zopet odpeljal so zagledali na tračnicah razmesar-jeno truplo. Karabinjerji lz Kaprive so napravili o nesreči zapisnik in skušajo dognati ali gre za nesrečo ah za samomor. Po prvih ugotovitvah se zdi, da Furlan ni imel nobenega povoda za samomor ter da se je v zadnjem vozu vračal iz Vidma, kjer je obiskal svojega 28-letnega sina Ferdinanda, ki se zdravi v videmski bolnišnici. Truplo nesrečnega delavca so prepeljali v Zdravščino, kjer sp ga včeraj popoldne pokopali na tamkajšnjem pokopališču j V nedeljo v zgodnjih jutranjih urah, bilo je okrog 2.30, se je peljal 27-letni mehanik Guido Cher- sovani, ki stanuje v Gorici, Ul. del Santo 22, s svojo Fiat 500 C čez Travnik v smeri proti Ul. Carduc-ci Z njim je bil v vozilu tudi 26-letni Carlo Pavisi, hidravlik iz Ul. Capuccini 1. V ozkem grlu Ul. Arcivescovado pa jima je privozil nasproti s svojo Gtulietto 32-letni Francesco Briz-zi, ki stanuje na Korzu Italia 44. Obe vozili sta s precejšnjo silo in frontalno t rčlli .ter so bili pri tem vsi trije potniki ranjeni. Alarm je povzročil klakson enega od obeh avtomobilov, ki je prišel pri trče nju v stik, da je dolgo trobil in alarmiral vse stanovalce Z avtom Zelenega križa so vse tri ranjence odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ugotovili Brizziju zlom čeljusti, udarec na bradi in na kolenu, ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju; 20 dni se bo zdravil Pavisi, ki se je ranil na nosu. čelu in desnem kolenu. Najbolj poceni jo je od nesel Chersovani, ki se je ranil na tilniku in na nosu ter so ga pridržali za 10 dni v bolnišnici. Protest kamionistov zaradi počasnega carinjenja Goriški cariniki so komaj včeraj začeli s carinjenjem tovornikov, ki so se med stavko nabrali na prehodu Rdeča hiša. V tem času se je ustavilo na parkirišču pred prehodom ter po vseh mogočih kotih v njegovi neposredni bližini okoli 70 tovornikov s prikolicami, ki so se pripeljali iz Jugoslavije. Cariniki so kakor povsod v državi stavkali šest dni. Medtem ko so drugje v nedeljo začeli z delom, so na goriškem prehodu tudi v nedeljo počivali, ker je bil praznik. Dela so se lotili šele v ponedeljek zjutraj. Naravno, da ga je bilo na pretek in da je uradniški stroj po enotedenskem mirovanju zelo škripal. Kamionisti so počasnost z nejevoljo sprejeli. Zbrali so se na trgu pred blokom in glasno protestirali. Razlog za njihov protest ni bila samo počasnost pri carinskih formalnostih, ki so jim pobrale dosti dragocenega časa in, seveda, tudi zaslužka, Ampak se ta zastoj pridružuje tudi škodi, ki so jo utrpeli zaradi odvzema nafte proste cone, ker se je kontingent že izčrpal. Sola Glasbene Matice v Gorici je priredila v soboto zvečer v prostorih kluba «Simon Gregorčič» o Gorici svoj prvi glasbeni večer. V gosteh je imela gojence Glasbene šole iz Šempetra in Trsta. Občinstvo, ki je napolnilo prostor, je nagovoril profesor na goriški Glasbeni šoli Silvan Kri i-mapčič, ki je pozdravil goste iz Šempetra in iz Trsta ter številno občinstvo. Glasbena šola iz Šempetra, ki je žc večkrat pokazala jjloddve svbjega marljivega dela, je za ta večer pripravila pester spored priljubljenih skladb znanih komponistov. «Nocojšnji prvi glasbeni večer letošnje sezone — je dejal prof. Križmaneič — naj bo ploden uvod v delo, ki so si ga zastavile glasbene šole v Gori. ci, Trstu in Sempetru.» Spored je začel orkester, ki qa vodi Marjan Konic. Zaigral je dva komada, Fibichov Poem in Straussov valček. Orkester je nastopil tudi ob zaključku sporeda, tokrat z odlomkom iz Verdijeve opere «Nabuco». Občinstvo je izvajalce za njihooo zares dobro igranje nagradilo z iskrenim ploskanjem, ki nimo predvsem številne dekorativne slike na planinski motiv, ki jih je na duhovit način izdelal goriški umetnik Jožef Cej ob sodelovanju Vankota Delpita iz Podgore. Slike so vzbujale splošno zanimanje in odobravanje ter so vzbudile tudi pozornost urednika Tineta Orla, ki je želel osebno spoznati Jožeta Ce-ja, ki je bil tudi prisoten na martinovanju. Živo zanimanje je bilo za tombolo s številnimi dobitki; od teh so šli kar štirje v Podgoro, dva v štan-drež, po eden pa v Gorico, Solkan. Mošo in ena tombola je ostala na Lokvah nekemu domačinu. Med večerjo in po njej, ko se je mlado in staro zavrtelo, pa je poskrbel za planinske poskočnice godalni trlo Elio iz Podgore. Zabava, na kateri je bilo letos zlasti mnogo mladine, se je zaključila okrog 23. ure. Omenimo naj še, da se je ob tej priliki vpisalo v SPD kar 17 novih članov. Preteklo soboto zvečer so domači prosvetarji priredili martinovanje tudi v Štandrežu v prosvetni dvoranici. Prisotne je pozdravil v Imenu prirediteljev Karel Nanut in želel vsem obilo zabave. Nato je nastopil moški zbor «Kras» lz Dola-Poljan, ki je pod vodstvom Pavline Komelove zapel več narodnih in umetnih pesmi. Sledil je števerjan-skl godbeni trio, ki je zaigral vrsto veselih in poskočnih domačih motivov. Prireditelji so potem vsem prisotnim po lepi stari navadi ponudili klobase z domačim kruhom in novim vinom, kar vse je šlo v slast vsem. Sledila je prosta zabava s plesom. Med udeleženci, ki so napolnili dvoranico, je bilo zlasti mnogo domače mladine, ki se je zabavala pozno v noč. Tudi Sovodenjcl niso hoteli biti od manj tn so v nedeljo zvečer mar tinovali v svojih prosvetnih prostorih. Ker pa se jim je med tednom ponesrečil vodja godalnega ansambla Vojko Cotič, st- se morali zadovoljiti z glasbo s plošč. Vkljub temu pa je bilo tud- tu veselo, za kar je poleg veselih plošč poskrbelo tudi dobro vino. Padec skuterista da bi preprečil trčenje Včeraj okrog 13. ure so z nekim zasebnim avtom pripeljali v gori-ško civilno bolnišnico 19-letnega Gina Lovisittija iz Lečnika, Moc-chetta 23. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve noge ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Lovlsltti se je malo prej peljal s skuterjem Ducati 85 proti Gorici. Ko je privozil na križišče pri Madonnini je naglo pritisnil na zavore, da bi preprečil trčenje z avtom, ki je imel evidenčno tablico iz Neaplja. Pri tem je izgubil ravnotežje, padel s svojim vozilom in pa je šlo tudi njihovemu zares požrtvovalnemu dirigentu Koniču. Tudi orkester harmonikarjev pod vodstvom Severina Marvina je žel lepo priznanje. Zaigral je Perlo-mo mazurko Zlata Praga in preludij iz Verdijeve opere Traviata. Blizu 20 harmonikarjev je zlasti odlomek Traviate zaigralo zelo občuteno Solisti, ki so izpolnili ostale točke, so dokazali resnost dela v teh šolah. Najpr»yzta sedli za klavir Vilma Gorkič in Ljubica Humar, gojenki iz Šempetra, ki sta štiri• ročno zaigrali Schubertovo koračnico, Jurček Križnič je na violino zaigral Riedingov koncert v G-du-ru, klarinetist Albert Benčič Brom-sovo Uspavanko, pianistka Jožica Peric Brinlegjev Notturno, Maja Demšar iz Trsta pa na violino Co-rellijev Largo. V drugem delu je pianistka Stana Mermolja zaigrala Schittejevo Canzonet to, harmonikar Bogdan Nemec Metrovo špansko serenado, violinist Radovan Marvin Delibe. sov Valček, pianistka Jasna Logar iz Nabrežine pa Schubertov Im-promptu v As-duru. N . » ** t: § !. Orkester glasbene šole iz Šempetra, ki ga vodi Marjan Konič iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil IZ GORIŠKIH SODNIH DVORAN Epilog prometne nesreče v Ločniku v kateri se je ranil Bužinel z Jazbin 1 Da bi si poplačal škodo za izgubljeni plašč, je prijatelju odnesel transistor Prometna nesreča, ki se je lanskega 29. marca pripetila v Ločniku in v kateri se je hudo poškodoval 30-letni Alojz Bužinel z Jazbin, je bila včeraj predmet kratke sodne obravnave na okrajnem sodišču v Gorici, ki mu je predsedoval dr. Fabiani. Na zatožni klopi sta sedela 36-let-ni Rlccardo Vldoz s Kraške ulice 17 v štandrežu ter Bužinel. Prvega so tožili uradno, ser je povzročil Bu-žinelu rane, ozdravljive v času nad 40 dni, Bužinela pa je tožil Vldoz. Nesreča se je zgodila takole: Vldoz se je s svojim avtomobilom peljal v smeri proti Ločniku, za njim na motociklu Gilera pa Bužinel. Pri zgardbi št. 17 je Vldoz zavil na levo, da bi zavozil na dvorišče te zgradbe. Bužinel, ki ga je hotel prehiteti, se je zaletel v levo stran avtomobila. Zaradi trčenja so motociklista hudo ranjenega odpeljali v civilno bolnišnico. Ugotovili so mu rane na glavi ter delno paralizo ln druge motnje, ki bodo tra-I jale še nekaj let. Vldoz se je v tem trčenju prav malo ranil; okreval je v 8 dneh. Včerajšnja razprava se je zaključila z Vidozovim preklicom obdol-žitve, Bužinel pa je izjavil,, da so mu povrnili škodo, ki jo Je utrpel. Zato je dr. Fabiani ustavil sodni postopek proti Bužmelu, Vidoza pa oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. So ljudje, ki jih usoda preganja v večji meri kot druge ln zdi se, da jim je sreča obrnila hrbet, čeprav ne po njihovi krivdi. Med ljudi take vrste lahko štejemo tudi Loredana Biasiola. Ni še dolgo tega, ko se je moral zagovarjati zaradi tatvine v gostilni v Ul del Santo, kjer je nekdo ponoči viomil in poskušal krasti. Ker je policija pri preiskavi našla odtise Biasiolovih čevljev, ga Je prijavila sodišču. Tam pa se je Izkazalo, da Je bi! Biasiol prejšnji večer kot gost v tisti gostilni, da je skušal naravnati televizijski sprejemnik in se prt tem poslužil stola, na katerem so našli odtis. Priče so to Izjavo potrdile in Bia- siola je sodnik oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Včeraj pa je bil Biasiol ponovno na zatožni klopi pod obtožbo, da je ukradel radio transistor nekemu Francescu Comunellu. «Nisem ukradel transistorja->, Je odločno izjavil Biasiol in pojasnil, «Skupaj s Co-munellom ln tremi drugimi znanci sem spal v neki sobani v kazerme-tah na Svetogorski cesti. Nekega dne sem tam pozabil plašč ln ko sem Comunella vprašal zanj, mi je ta odgovoril, da ga je vrgel proč. «Ob takem odgovoru je Biasiol vzel Comunellov transistor kot zastavo, dokler mu ta ne ci vrnil plašča. Potem je radio prodal, ker mu Comu-nello ni vrnil plašča. Priče, med katerimi je bil tudi Comunello, so potrdile verodostojnost Biaslolove Izjave. S tem je odpadla obtožba zaradi tatvine in branilec dr. Turel je poudaril, da obtoženca lahko obsodijo kvečjemu zaradi krivične prisvojitve. Ker pa v tem smislu ni bilo tožnika, je sodnik Fabiani obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja tožnika. —mii 1 M liUli ^ ir**ši 11 rpgi IM ilii> SJk 1) jJlt ali 11 LESTVICA IZIDI Milan Inter 9 9 7 2 0 5 3 1 20 11 5 6 16 13 Atalanta-*Cagliari 1-0 Torino 9 4 4 1 12 6 12 *Fiorentina-Bolor;na 2-1 Fiorentina 9 5 2 2 13 12 12 “Juventus-Sampdoria 2-0 Juventus 9 4 3 2 7 5 11 *LR Vicenza-Catania 2-0 Roma . 9 3 4 2 13 10 10 Lazio-*Roma 0-0 Atalanta 9 3 4 2 6 5 10 Torino-* Messina 1-0 Catania 9 4 2 3 14 13 10 »Milan-Inter 3-0 Sampdoria 9 4 2 3 7 7 10 *Varese-Foggia 0-0 Vicenza 9 4 2 3 11 11 10 *Genoa-Mantova 0-0 Bologna 9 3 2 4 10 7 8 Prihodnje tekme (22 t. m.) Varese 9 2 4 3 10 12 8 Atalanta - Oatania; Bologna - Foggia 9 2 4 3 4 7 8 Inter; Foggia - LR Vicenza; Ge- Cagliari 9 14 4 7 11 6 noa - Sampdoria; Milan - Flo- Messina 9 2 2 5 5 12 6 rentina; Torino Juventus; Va- Lazio 9 13 5 8 12 5 rese - Messina; Lazio - Cagliari; Genoa 9 13 5 5 11 5 Mantova - Roma. Mantova 9 0 2 7 2 13 2 KOŠARKA ITALIJANSKO PRVENSTVO IZIDI ŽENSKA A LIGA »Portorico-Standa 57:48 •Fiat-Omsa Faenza 58:40 U.C. Venezia-*SGT 31:30 S.M. Moblll-*Napoll 44:35 Treviso-*Brescia 50:40 MOŠKA A LIGA «Safog-Robur Raverma 93:64 *La Torre R.E.-Recoaro 65:53 •Vlctoria Pesaro-Lav. Udine 69:43 * SGT -Sangiorge.se 82:55 *APU Lignano-Roseto 78:66 aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Partizan 0 vrnjenimi točkami) zopet na vrhu lestvite I. lige Zmaga Olimpije v slovenskem derbyju z Mariborom 9. kolo A lige ZaFC Milan 143 derby z Interjem Poraz Bologne in samo točka za Romo Derby Madonnine, ki je bil v središču zanimanja italijanske športne javnosti in je privabil v San Siro nad 80.000 gledalcev, ki so spravili v blagajne 109.796.200 lir, se je končal z jasno zmago Milana. Milančani imajo sedaj kar 3 točke naskoka pred Interjem. ki v nedeljo ni mogel ničesar proti «čmo-rdečim vragom«. Bilanca derbyja je s 57 zmagami m s 35 neodločenimi izidi v korist Milana. Tnter je do sedaj zabeležil 51 zmag in dosegel 244 golov, medtem ko jih je na stolpcu Milana 11 več. Sploh je bila nedelja za »velikane« A lige kaj črn dan. Bologna je klonila Fiorentini v igri, ki je dosegla navdušujoče momente, medtem ko se je rimski derby Roma-Lazio zaključil po dolgočasni tekmi brez gola. Torino pa postaja, v kolikor že ni bil, presenečenje letošnjega prvenstva. Roccovo moštvo Je gostovalo v Messini, od koder se je vrnilo domov z dragocenima točkama. Torino je sedaj na tretjem mestu in če ne bo spodrsljajev v bodočnosti, bo to mesto prav gotovo ohranil. Tudi Juventus je prišel do zmage. To krat je bila njegova žrtev Sampdo-ria. Precejšen uspeh je dosegla Ata-lanta, ki je zmagala na neradodarnem igrišču Cagliarija. Medtem ko je Lanerossi odpravil Catanio, sta se morala Genoa in Varese, ki sta imela v gosteh Mantovo oziroma Foggio, zadovoljiti le s točko. PO NOVEM PORAZU TRENER V NEVARNOSTI? Triestina klonila 1:0 tudi šibki Reggiani Več zamujenih priložnosti za «rdeče» TRIESTINA: Colovatti; Frigeri, Ferrara; Pez, Varglien, Sadar; Ran-cati, Palcini, Bemasconi, Cignani, Novelli. REGGIANA: Bertini II.; Villa, Bertinil.; Bon, Grevi, De Domini-cis; Tartari, Tomy, Calloni, Giagno-ni, Nastasio. STRELEC: Calloni v 33. SODNIK: Barolo iz Noale. Gledalcev približno 5000. Sodnik izključil Ferraro (T), zaradi protestov in nespodobnega vedenja. Opomin Bertiniju I. in Novelliju. Kotje 7:4 v korist Reggiane. Po dveh zaporednih remijih je Triestina doživela na svojem terenu še poraz. To bo še poostrilo krizo, v kateri se moštvo nekaj časa nahaja in ni rečeno, da ne bo prišlo kmalu do sprememb. Ob koncu tekme so gledalci razburjeno kričali nad trenerjem in tehnikom, na katere bo verjetno padla vsa krivda zadnjih neuspehov. Dejstvo pa je, da je Triestina sedaj brez vsakega moštva in da ne bi niti najboljši trener mogel z današnjimi igralci... zavzeti luno. Ob koncu lanske sezone je Triestina, ki je pod vodstvom Monta-jarija prekrižala lačune marsikateremu moštvu, prodala Porra, to je svojega edinega strelca ter dva stebra obrambe: Vltalija in Mlnius-sija. To je moštvo zelo oslabilo, omenjeni igralci pa sedaj životarijo v novih moštvih kot rezerve. Zaradi vsakoletne finančne stiske, pa je Triestina kupila le dva Igralca, Bernasconija in Cignanija, ki nikakor ne zadovoljita vodstvo. To je glavni vzrok vseh nesreč rdečili. I Nakup Colovattija je nekoliko iz-boljšal položaj v obrambi, drugo nedeljo pa bomo verjetno videli na igrišču novega napadalca Gentill-ja, v katerega polaga trener veliko upanje. Težko pa bo, da bo en sam igralec spremenil cel napad, ki je danes med najslabšimi v B ligi. Toda vrnimo se k nedeljskemu =========, L TfiTP . Cagl iari-A talan < a (0-1) 2 L 1. Maris 1 Fiorentina-Bologna (2-1) 1 2. Bauto X Genoa-Mantova (0-0) X 2. — 1. Dossor X Juventus-Sampdoria (2-0) 1 2. Biavarol 1 Vicenza-Catania (2-0) 1 3. — L Martinengo 1 Lazio-Roma (0-0) X 2. Umbria X .Messina Torino (0-1) 2 4. — 1. Golgonda 1 Milan-Inter (3-0) 1 2. Banana 2 Varese-Foggia (0-0) X 5. — 1. lena 1 Triestina-Reggiana (0-1) 2 2. Ilex 2 Verona-Lecco (0-0) X 6. — 1. Mandarino X Perugia-Siena (0-0) X 2. Nadila 2 Chieti-L’Aquila (1-0) 1 KVOTE KVOTE 12 — 210.693 lir 13 — 29.626.000 lir 11 — 16.838 » 12 — 806.900 » 10 2.457 » LESTVICA IZIDI *Alessandria-Bavi 0-0 •Brescia-Padova 2-0 »Modena-Livomo 3-1 •Palemio-Pro Pa tria 3-0 Catanzaro-*Parma 1-0 •Spal-S. Monza 1-1 •Trani-Napoli 1-0 Reggiana-*Triestina 1-0 •Venezia-Potenza 2-1 •Verona-Lecco 0-0 Prihodnje iekme (22. t. m.) Alessandrla Potenza; Bari -Brescia; Lecco - Spal; Monza Parma; Napoli Livorno; Padova - Venezia; Palermo - Triestina; Pro Patria - Catanzaro; Reggia-na - Trani; Verona - Modena. srečanju. Triestina je sprejela v goste Reggiano in vsi so upali, da bo tokrat spravila v žep obe točki. Reggiana je na igrišču potrdila vse svoje pomanjkljivosti, ki pa so se izkazale veliko manjše od domačih. Gostje so do sedaj kljub nakupu znanega napadalca Callonija, niso posebno izkazali; v Trstu pa so pokazali veliko vigranost in preudarno igro. Začetka niso posebno tvegali in prišlo Je do nekaj nevarnih trenutkov pred njihovimi vrati, po doseženem golu, posledica prve nevarnejše akcije, pa so se s pazljivo igro branili in odbili neredne napade domačinov. Pri Tnestlni je na vsaki tekmi več zmede. Obramba je zaigrala prenervozno in prejela edini gol po neumnosti, napad pa je še enkrat pripravil veliko priložnosti, ki jih ni nihče izrabil. Veliko požrtvovalnosti je pokazal Bemasconi, boril se je tudi Palcini, ostali pa so od Colovattija, ki je zakrivil gol, do Novellija popolnoma zatajili. 2e v 7’ je imela Triestina prvo priložnost, ki jo je Rancatti zamu-Minuto kasneje je Cignani le-serviral Bernasconija, ki pa je bil prepočasen, v IT pa je De Do-minicisu uspelo ustaviti tik pred Novellija. Igra se je nadaljevala zelo medlo do 33’ Tedaj pa je padel gol gostov. Pez je hotel žogo podati Colovattiju a Je vratarja ašil za 10 metrov. Da bi preprečil kot, se je slednji pognal za žogo, in sledila sta mu Varglien in Calloni. Vratar pa je nerazumljivo žogo na slepo in jo podal nasprotnemu napadalcu, ki Jo Je brez težav spravil v nezavarovana vrata. Logično je, da bi morala Triestina podvojiti napade. Zgodilo pa se Je ravno nasprotno. Obramba gostov je imela v vsakem spopadu prednost in edine učinkovite akcije so napravili prav gostje, ki so večkrat presenetili nepazljive domačine. Tako jo imel Tartari v zadnjih minutah možnost podvojiti re- BEOGRAD, 16. — Dejstvo, da je Partizan kar čez noč prišel na prvo mesto lestvice prve zvezne lige, je marsikoga presenetilo. Vedeti pa moramo, da so pri nogometni zvezi Jugoslavije obravnavali priziv Partizana, Crvene zvezde, njunih voditeljev in tudi igralca Ostojiča, ki se niso hoteli sprijazniti s kaznijo, ki jo je izrekla v zvezi s «kupovanjem» imenovanega igralca srbska nogometna zveza. Višji nogometni forum je vrnil tako Crve-ni zvezdi kot Partizanu odzvete točke, s čimer je popolnoma spremenil lestvico. Tudi Ostojiču so znatno znižali kazen in sicer od dosmrtne prepovedi igranja na samo enoletne diskvalifikacijo. Ta ukrep je precej razburil duhove v Beogradu, zaradi česar je nekaj vodilnih osebnosti srbske nogometne zveze podalo ostavko. V nedeljo je bilo 10. kolo jugoslovanskega prvenstva. Medtem ko sta Radnički in Partizan odigrala neodločeno, je Crvena zvezda doživela v Zagrebu pravcato katastrofo. Tudi OFK Beograd je ostal praznih rok, ker je moral prepustiti gostujočemu Dinamu obe točki. Tokrat je tudi Rijeka, ki je gostovala v Skopju, ostala brez točke, medtem ko si je Hajduk nekoliko popravil položaj z zmago nad Trešnjevko. * ♦ * V drugi zvezni ligi je bil v Ljubljani slovenski derby med Olimpijo in Mariborom. Ljubljančani so bili bolj uspešni in so tekmece s severnega dela republike odpravili s 3:1. Gole so za Olimpijo dosegli Zagorc (2) in Frančeškin, za Maribor pa Sizgoreo. luiiiii 11111111111111111111 n Hlinili mili mi iiaiiiiiitin mn TELOVADBA V BUDIMPEŠTI Zmaga Cerarja in Ljubljane BUDIMPEŠTA, 16. — Ekipa Ljubljane in evropski prvak Miro Cerar so zmagali na mednarodnem društvenem tekmovanju v Budimpešti. V ekipni konkurenci je prvo mesto zavzela reprezentanca Ljubljane z 278,60 točke pred Hon-vedom (Budimpešta) 237,10 in varšavsko Legijo 255,40: Med posamez riiki je zmagal Cerar z 58 točkami pred Casanyijem 57,40, tretji pa je bil Brodnik 56,30. Na konju z ročaji je zmagal Cerar z 9,80 pred Kersnikom in Csanyjem 9,50. Na bradlji si delita prvo mesto Cerar in Csanyi z 9,80, v preskoku pa sta prva Brodnik in Aranyos z 9,50 točke. V ženski konkurenci je pr va ekipa Honveda s 186,90, druga je Legija 170,30, tretja pa Ljubija na s 171 točkami. Med posamezniki je s 83,30 točke zmagala Ma-džarka Oroszijeva. T Lecco 9 5 2 2 13 3 12 Spal 9 4 4 1 12 6 12 Brescia 9 4 4 1 9 5 12 Palermo 9 5 2 2 15 9 12 Catanzaro 9 4 4 1 7 6 12 Napoli 9 3 5 1 12 4 11 Modena 9 4 3 2 11 4 11 Reggiana 9 4 2 3 10 4 10 Alessandria 9 3 4 2 9 7 10 Trani 9 3 4 2 8 7 10 Verona 9 2 5 2 8 7 9 Bari 9 2 4 3 8 10 8 Venezia 9 3 2 4 10 12 8 Potenza 9 3 1 5 12 16 7 Padova 9 2'3 4 5 9 7 Pro Patria 9 3 1 5 8 16 7 S. Monza 9 1 5 3 8 17 7 Livorno 9 1 4 4 4 9 6 Triestina 9 2 2 5 6 14 6 Parma 9 1 1 7 4 14 3 Tretji slovenski drugollgaš Kladi-var pa se moral doma predati enajstorici Šibenika. Celjani so prikazali zelo slabo igro, kar se je poznalo tudi v končnem rezultatu. * * * V slovenski nogometni ligi je Nova Gorica ponovno prišla do dveh točk, s čimer se je premaknila višje v lestvici. Izolski Delamaris pa si je v Ljubljani, kjer je gostoval, močno prizadeval, da bi se vrnil domov vsaj polovičnim izkupičkom, žal se to igralcem iz Izole ni posrečilo in so morali z igrišča z minimalnim porazom. zultat, a Je z žogo prekoračil črto. Naj omenimo, da je dve minuti pred koncem Ferrara dodal svojemu moštvu še eno skrb, s tem, da ga je sodnik zaradi nepotrebne reakcije izključil. V naslednjih dveh kolih bo Triestina potovala na jug in ne vidimo kako naj bi izboljšala svojo bilanco v tekmah proti Catanzaru in Palermu. če temu dodamo dejstvo, da Je že sedaj na piedzadnjem mestu na lestvici, pa bomo imeli Jasno sliko stanja rdeče enajstorice. UROfi KOREN iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitmiiiiiitimmiiiiimmiuiiiiiiiiiimitHiiiiiiiiiiiiimiiiiitiHiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiu ŠAHOVSKA 0LIMPIADA V TEI AVIVU Se neodločeno med Jugoslavijo in ZDA TEL AVIV, 16. — Rezultati petega kola so v nadaljevanju prekinjenih partij naslednji: JUGOSLAVIJA . ZDA 1,5:1,5 (1) Parma - Savd remi ŠPANIJA • BOLGARIJA 2:2 Saborio - Milevrebi Menviele - Spiridonov remi SZ - ZAHODNA NEMČIJA 1:2 (1) Stein . Fleger remi Schmid . Keres ponovno prekinjeno z izgledom na zmago Schmida POLJSKA . MADŽARSKA 1:5:2,5 Doda - Portisch remi Bednarski . Lengyel remi Hliva - Forintos 0:1 ROMUNIJA . KANADA 3:1 Gheorghiu . Janowski remi Stanje po petem kolu: SZ 13,5 (1), Romunija 12,5, Argentina 12, Češkoslovaška 10,5 (1), Madžarska in Bolgarija 10,5, Polj- ska 10, ZDA 9,5 (2), Jugoslavija in Zahodna Nemčija 9,5 (1), Španija 9, Kanada 8, Holandija 6,5, Izrael 5,5. NOGOMET I. ZVEZNA LIGA Velež—željezničar 0:0 Borovo—Split 2:2 Hajduk—Trešnjevka 1:0 (1:0) Varteks—Famos 1:0 Beograd—Dinamo 1:2 (1:0) Kladivar—šibeni k 0:3 Radnički—Partizan 1:1 (0:1) Sloboda—Borac 2:0 Zagreb—C. zvezda 4:1 (4:0) BSK—Čelik 2:2 Vardar—Rijeka 1:0 (0:0) Lokomotiva—Slavonija 2:3 Sarajevo—Sutjeska 2:0 (1:0) Olimpija—Maribor Rudar—Istra 3:1 1:0 LESTVICA Partizan Dinamo Sarajevo Rijeka Zagreb Radnički Vardar C zvezda Željezničar Velež Vojvodina Beograd Hajduk Sutjeska Trešnjevka 10 10 10 11 10 10 10 3 10 11 9 S 11 11 10 7 3 0 7 12 6 2 2 4 4 3 4 3 3 3 5 2 4 3 3 4 2 2 4 2 4 3 2 6 2 3 4 2 3 4 2 3 6 14 6 12 7 18:0 19:8 20:9 20:15 20:15 15:11 12:10 14:12 11:10 16:20 7:10 15:12 12:20 7:25 6:17 Pari prihodnjega kola: Rijeka Sarajevo; C. zvezda - Vardar; Partizan - Zagreb; Dinamo - Radnički; Trešnjevka - Beograd; željezničar-Hajduk; Vojvodina - Velež. PR0SEŠK0 PRIMORJE V NEDELJO Neodločeno z Muggesano poraz s tržiško Romano Samo slučaj slabi in pristranski sodniki Nedelja ni bila preveč ugodna za nogometaše proseškega Primorja Juniorji, ki so igrali v Miljah proti Muggesani, so tekmo zaključili neodločeno 1:1 <1.1), pa čeprav so vsi pričakovali zmago mladih Prose-čanov Povedati je namreč treba, da se je Boris Milič že v 10’ poško. doval in ni bil več sposoben za igro. Kljub temu je vztrajal še nekaj BUDIMPEŠTA, 16. — Madžarska nogometna zveza bo protestirala pri organizacijskem odboru turnirja za Mitropa Cup. To pa zaradi tega, ker njen predstavnik ni bil pripuščen k polfinalu, ki bo po novi formuli na Dunaju. Madžarska zveza trdi, da ji to kot ustanovitelj turnirja pripada. Kot je znano, je odbor pripustil k polfinalu predstavnike Avstrije, Italije in CSSR, medtem ko bi moral četrti polfinalist iziditi s tekme Madžarska . Jugoslavija. časa in ko je spoznal, da ne bo mogel z ničemer pomagati klubskim tovarišem, je odšel v slačilnico in od tam v bolnišnico. Verjetno poškodba ne bo nevarna, vendar bodo morali o njej še Spregovoriti zdravniki. Juniorji Primorja so že v 6’ prišli v vodstvo z akcijo, ki jo je v središču igrišča načel Bucavelli. Ta je žogo predložil Pertotu, ki jo je silovito usmeril v mrežo. V 20’, ko so Prosečani Igrali v desetih, pa je Muggesana izenačila. V glavnem je šlo za nesporazum obrambe Primorja in tudi zaradi prenagljenosti Husa, ki je sicer rešil položaj, vendar je žogo poslal prekratko k nasprotniku, ki jo je v odboju spravil v prazna vrata. V zadnjih desetih minutah je sodnik celo izključil Bu-cavellija in s tem ponovno pokazal, da je pristranski. Sploh se lahko teče, da sta imeli obe enajstorici Primorja do danes precej pristranske sodnike. Spočetka je kazalo, da je to le slučajno. Ker pa to traja še vedno, obstaja vtis, da so sodniki sovražno razpoloženi do slovenskih nogometašev. Pristranost sodnika smo lahko opazili tudi v tekmi I. moštva Primorja z Romano, ki je bila v Tržiču. Tržiški nogometaši so že vodili z 2:0, ko je sodnik popolnoma neupravičeno dosodil enajstmetrovko. Moštvo Primorja je že v prvi minuti klonilo, predvsem zaradi nesporazuma obrambe z vratarjem. V drugem polčasu so Prosečani ves čas napadali, vendar jim odlični vratar Romane, ki je ustavljal tudi najbolj nevarne žoge, ni dovolil, da bi tekmeci prišli vsaj do častnega gola. Nasprotno, domačini so izrabili protinapad in povečali rezultat na 4:0. Za Primorje so nastopili: Juniorji: Bogateč, Husu, Babič. Vatta, Cuk, Perkovič, Dolja, Milič (Segato), Pertot, Bucavelli in Valentinčič. I. moštvo: Furlan, Olenlč Marche-san, Sardoč, Sosič, Meteljko, Galli, Morgera, Finotto, Petrucci in Ver-ginella. TENIS MELBOURNE, 16. — Po odstopu Holandske se bo 11 držav udeležilo tekmovanja za zvezni pokal — žensko svetovno teniško prvenstvo — ki bo januarja prihodnjega leta v Melbournu. Te države so: Avstralija, ZDA, Velika Britanija, Brazilija, Nemčija, Italija, Argentina, Japonska, Francija, Nova Zelandija in Južna Afrika. Jutri bo žrebanje tekmecev. Danes se je izvedelo, da je Sid-ney predlagal avstralski teniški zvezi organizacijo »challenge roun-da» za Davisov pokal 1965. II. LIGA (ZAHOD) (0:1) (1:0) (0:1) (1:0) (2:1) (0:1) (1:0) (0:0) Sloboda Olimpija Čelik Maribor Šibenik Slavonija Lokomotiva Borac Borovo Rudar Kladivar Varteks Famos BSK Split Istra LES 1VICA J4 11 2 14 14 14 14 14 14 14 14 14 13 13 14 14 14 14 10 1 7 2 6 4 6 6 5 3 4 6 5 4 3 1 3 1 38 12 43:13 28:19 21:14 19:21 33:24 31:28 23:24 18:20 27:34 23:29 14:16 14:38 23:38 15:31 10:24 Split 24 23 16 16 16 15 15 14 14 14 13 11 9 8 8 6 Pari prihodnjega kola: stra; Maribor - Rudar; Slavonija -Olimpija; Čelik - Lokomotiva; Borac - BSK; Šibenik - Sloboda; Famos - Kladivar; Borovo - Varteks. s C L Slovan—Celje 5:0 (4- — • .TkgSAff