Ppitnlna platana v gotovini V Ljubljani, sreda 31. fanuar|a 1940 V Grški tisk razpravlja o sestanku Balkanske zveze v Beigradu: Balkanska zveza in sedanja vojna Ankara, 31. jan. Turški zunanji ministr Sarad-zoglu j® snoči odpotoval v Carigrad, kjer sc bo zadržal tudi danes. Nato bo nadaljeval svoje potovanje preko Bolgarije v Bclgrad na sestanek stalnega sveta BZ. Kakor pravijo vsa dosedanja poročila, se bo turški zun. minister med potjo ustavil tudi v Sofiji ter tam imel razgovore s predsednikom bolgarske vlade Kjoseivanovom. Atene, 31. jan. Snoči je odpotovalo s parnikom proti Solunu in od tu po železnici v Belgrad grško zastopstvo na Selu z ministrskim predsednikom Metaxasom, ki se bo udeležilo dela balkanske konference. V zastopstvu sta mnistra Mellas in Papadakis, ravnatelja iz zun. ministrstva An-drulis in Gafos in polkovnik Nobelis. Atene, 31. jan. o. Grški tisk se bavi s sestankom stalnega sveta Balkanskega sporazuma v Beigradu in piše med drugim: Že sam sestanek Balk. zveze dokazuje, da balkanske države, ki so bile združene v dobi miru, tudi v vojni dobi kažejo enako miselnost in politiSne smernice, ki jim omogočajo vzajmno preživljati dobo sedanjih nemirov. Sreča je, da ti nemiri — vsaj za sedaj — ne pretijo balkanskim mejam. Štiri balkanske države, ki so ostvarile načelo »Balkan balkanskim narodom«, nikakor niso voljne in nimajo nobenega posebnega interesa vmešavati se v vojno, dokler niso ogrožene njihove življenjske koristi. Ta vzor miru goji tudi Bolgarija, katere predsednik ni opustil nobene prilike, da bi poudaril njeno miroljubnost. Belgrajski sestanek prihaja v najboljšem znamenju. Države Balkanskega sporazuma se ne želijo vmešavati v evropski spor. Od-nošaji balkanskih držav z vsemi vojskujočimi se državami so najnormalnejši. Balkanske države niso ravnodušno do vojne, ki vznemirja svet, pač pa menijo,#da imajo pravico nadaljevati svoje miroljubno delo. ki je bilo doslej že tako plodno in ki zahteva še dolgih in skrajnih naporov, da bi zagotovile materialni napredek svojih narodov. Predsednika grške vlad Mctaxasa spremljajo na poti v Belgrad tople želje grškega naroda in prepričanje, da volja Grčije, da se ohrani mir, ne more biti v boljših rokah. Mir in ohranitev sedanjega stanja na Balkanu, to je glavni steber grške zunanje politike. Grčija je tej politiki posvetila vse svoje napore, pri čemur se je srečala z vsemi sosednjimi državami. Želja vseh balkanskih držav je skupna in razumljiva. Po dolgih nesrečah, ki so jih preživele in potem, ko se jim je posrečilo pogasiti požare ter ustvariti dobre pogoje za mir, balkanske države ne bodo prenehale še dalje delati z vso silo za mir. Grški narod si toplo želi, da bi zasedanje sveta Balkanske zveze znova potrdilo odločnost balkanskih narodov, da se na Balkanskem polotoku ohrani mir in ozko sodelovanje za skupno blagostanje. Grška politika jo bila usmerjena vedno k miru. Mir na Balkanu se bo ojačil, da bi balkanske države lahko brez škode preživele sedanjo dobo preskušenj. S tem dajejo balkanske države zgled svoje dobre volje, ko hočejo gojiti odkritosrčne prijateljske odnošaje z vsemi državami, izogibajoč se tako nevarnosti, da bi bil kaljen mir na Balkanu. Govor kanclerja Hitlerja ob sedmi obletnici vladanja Berlin, 31. jan. o. Za 7-lelnico nar.-soc. vlade v Nemčiji je bilo snoči v berlinski Športni palači veliko manifestacijsko zborovanje, ki so se ga udeležili vsi nemški strankarski in politični voditelji. Kancler Hitler je imel nad uro dolg govor, v katerem je izjavil med drugim: »Nemčija se mora danes boriti proti tistim nasprotnikom kakor nekdaj. Narodni socializem se je na ta boj pripravil politično z oborožitvijo ter z zasedbo Porenja, Avstrije in Sudetov. Kar je narodni socializem storil po prevzemu oblasti, je bilo samo sredstvo za popolno osvoboditev Nemcev. Nemčija je že 1938 spoznala, da bo prišlo do vojne, katero so hoteli Angleži in Francozi. Nemčija je boj sprejela. Prvo razdobje v tej vojni je bilo politično, da so sl Nemci po sporazumu z Italijo in Sovjeti za- Pred varovali hrbet. Če je Nemčija 100 let živela z Rusijo v miru, zakaj ne bi zdaj. Nemška vojska je potem v 18 dneh zbrisala Poljsko z zemljevida. Zdaj se pričenja drugi del vojne, pri katerem bodo žrtve ženske in otroci. Nemčija se je na to dobro pripravila. Anglija in Francija si niti ne predstavljata, kaj je Nemčija storila v petih mesecih vojne. Pred tein delom izgine vse, kar je narodni socializem v sedmih letih dosegel. Sedanjo vojno vodijo Judje, ki se že 1000 let od Makabejcev niso vojskovali. Toda Nemčija bo njihovo propagando uničila. Nemčija je danes največja svetovna sila, to bosta Anglija in Francija morda še v kratkem spoznali, zakaj nemški narod je ves vzgojen v narodnosocialističnem duhu. Nemški narod in Hitler sta popolnoma združena. Nemčija ne bo nikdar propadla, marveč bo zmagala.«- posvetom angleško-francoskega vrhovnega vojnega sveta glede Finske Poljska vojska iz Francije pojde na pomoč Fincem? London, 31. jan. o. Havas: Zaradi vse izdatnejše angleške in francoske pomoči za Finsko se odnošaji med tema državama in Sovjetsko Rusijo vedno bolj slabšajo. Povečanje sovjetske akcije na Finskem bo nedvomno povečalo tudi^ angleško in francosko pomoč Fincem, zakaj koristi Anglije^ in Francijo so danes enake koristim skandinavskih držav, naj pride na nje napad od katerikoli strani. Anglija in Francija bosta morali svojo pomoč za Finsko razširiti še na druga področja, zakaj sedanja pomoč v vojnem materialu in denarju ne bo mogla dolgo zadostovati. Poseči bosta morali z uspešnejšimi sredstvi v vojno na Finskem, in bosta morali Fincem poslati tudi vojaštvo. V angleških in francoskih krogih se zdaj posvetujejo, ali bi poslali na Finsko Poljake, organizirane v samostojni armadi in še posebno razpoložene za boj proti boljševikom in njihovim zaveznikom Nemcem, ali pa bi poslali na finska bojišča svoje vojake. Govorice o kakem neposrednem francoskem in angleškem pomorskem ali letalskem nastopu proti Petsamu so za zdaj prezgodnje. Odločilni sklepi glede oblike, obsega in časa nove angleške in francoske pomoči za Finsko bodo sprejeti na bližnji seji angleške-kega in francoskega vrhovnega vojnega sveta. Sestanek Banskega sveta Ljubljana, 31. jan. Banski svet dravske banovine se bo sesel 12. februarja 1940 ob 10. dopoldne v Ljubljani. Predmet zasedanja bo: obravnavanje banovinskega proračuna za leto 1940-41 s pripadajočimi pravilniki v smislu člena 11 »Pravilnika o organizaciji in delu banskih svetov.« Na tej seji bodo tudi vsestransko premislili iu pretresli odnošaje z Rusijo, ki se bodo ob kakem neposrednem posegu Anglije in Francije v vojno na Finskem morali do dna spremeniti. Angleški poslanik v Moskvi, Seeds, se ne vrne na svoje službeno mesto samo zaradi tega, ker bi njegovo vrnitev lahko razlagali, da sta Anglija in Francija spremenili svoje stališče glede Fincev, Številni nemški letalski napadi na angleške trgovske ladje London, 31. jan. Reuter. Včeraj so nemška letala napadla štiri angleške ladje, med njimi ladjo »Coriton« (4553 ton) in »Triumph« (8510 ton). Neko nemško letalo je bilo pri tem zbito. Ob škotski obali se je nekemu nemškemu letalu znamke Heinkel posrečilo skriti se v oblakih pred angleškimi letali, ki so ga preganjala ter uničila s strojnico. Angleška ladja »Jersey Queen« je bila napadena blizu Greadjarmoutha. Poslušalci radia v teh krajih pa so slišali tudi klice na pomoč z neke druge ladje. Malo pozneje so opazili sovražno tri-motorno letalo, ki se je spustilo na patrolne ladje, ki so bile vsidrane v luki. Letalo je vrglo dve bombi, toda ni zadelo nobene ladje. V bližini Jar-moutha so slišali več eksplozij ter smatrajo, da je neko drugo sovražno letalo metalo bombe na ladje, ki so se nahajale na morju. Dva nemška bombnika sta letela zelo nizko nad nekim mestom v vzhodni Škotski ter se je zdelo, da bosta trčili v cerkveni stolp. — Nad nekim drugim mestom v vzhodni Škotski sta leteli dve nemški letali znamke Heinkel zelo visoko. Pozneje so opazili, kako ju angleška letala preganjajo. Proti večeru so videli nemški bombnik, ki je letel zelo nizko ob obali pri Darhamu. Bombnik je vrgel dve bombi, ne da bi kaj zadel. Nato je izginil v temi. Angleška letala so ga začela preganjati. Vremensko poročilo Bloke: —5, barometer pada, oblačno, vetrovno, 5 cm pršiča na 65 cin podlage. Komna: —10, jaspo, 25 cm pršiča na 180 cm podlage. Škofja Loka: —6, barometer pada, 70 cm snega, pršič. Krvavec: —7, 10 cm pršiča na 100 cm podlage. finskih bojišč: 200 ameriških letal za Fince je dospelo v Evropo Helsinki, 31. jan. o. General Arne Sivo, poveljnik finske obrambe proti letalskim napadom, je včeraj dal izjavo finskim listom, v kateri pravi: »Finsko ljudstvo ni še nikdar prestajalo tako strašnega boja, kakor zadnja dva meseca. Boj je prepričljivo dokazal zedinjenost, pogum in požrtvovalnost finskega naroda. Te čednosti zažive z vso silo takoj, kadar sta v nevarnosti finska svoboda ali neodvisnost. Dva meseca vojne na Finskem sta pokazala razliko med vojskovanjem omikanega ljudstva in med vojskovanjem divjakov. Sovražnik se ne zadovoljuje s tem, da bi napadel v zaledju vojaška poslopja, industrijska središča in prometne zveze, marveč hoče v nasprotju z vsemi človeškimi postavami uničiti tudi vsa živa bitja, zlasti tiste, ki so brez obrambe: stari ljudje, ženske in otroci. Sovražnik napada celo cerkve in bolnišnice.« General je potem naštel vse sovjetske napade od začetka vojne in poudaril, da je bilo pri teh napadih ubitih 376, ranjenih pa 320 civilistov, po večini žensk in otrok. Politično poročilo madžarskega zunanfega ministra je veljalo sestanku v Benetkah in posvetu Balkanske zveze Budimpešta, 81. jan. m. Pred zunanjepolitičnim odborom madžarskega parlamenta je imel včeraj popoldne zunanji minister grof Gsaky dolgo pričakovani govor, za katerega je vladalo v javnosti veliko zanimanje. Važnost tega govora je tem večja, ker ga je imel zunanji minister le nekaj dni pred začetkom zasedanja stalnega sveta držav Balkanske zveze v Beigradu. Sejo tega odbora je vodil bivši preds. vlade Bela Imredy. Navzoči so bili vsi ministri razen finančnega. V svojem govoru je grof Csaky v imenu vlade poročal o sestanku, ki ga je imel z italijanskim zunanjim ministrom v Benetkah, nato je podal pregled sedanjega političnega položaja na Madžarskem. Od članov zunanjepolitičnega odbora se je oglasil z nekaj pripombami le poslanec madžar- skih narodnih socialistov, Ratz. Zunanji minister je tudi temu poslancu primerno odgovoril. Z včerajšnjim govorom grofa Csakyja se bavi tudi današnje madžarsko časopisje ter mu pripisuje velik pomen. Snočnja izdaja »Magyar Orsag« v uvodniku poudarja veliko važnost tega zadnjega Csakyjevega govora, med drugim pravi: »Po eni strani bo ta govor prikaz rezultatov nedavnih razgovorov v srednji Evropi in odraz beneških posvetov, na drugi strani bo pa pojasnil madžarsko stališče tik pred sestankom Balkanske zveze. O konferenci balkanskega bloka so na drugi strani že potihnile senzacije. Danes se že vidi, da sestanek v Beigradu ne bo prinesel presenečenj in da v jedru ne bo vplival na nov položaj, kakršen se zdaj ustvarja v Srednji Evropi.« Finsko protiletalsko topništvo je pri zadnjih napadih sestrelilo novi nemški bombnik znamke »Dornierc s kljukastim križem. Zdi se, da so Nemci poslali na finsko bojišče več teh najmodernejših bombnikov, da bi na Finskem preiskusili njihovo silo, kakor so to delali svoje čase v Španiji. Finsko vrhovno poveljstvo sporoča uradno, da so finska letala včeraj napadla sovjetsko pristanišče in trdnjavo Kronstadt in da je bilo med bombardi ranjen več sovjetskih ladij zadetih. Na Finskem je zavladalo veliko veselje ob vesti, da sta včeraj priplula v norveško luko Bergen dva ameriška parnika z 290 razstavljenimi letali. Od začetka sedanje vojne do zdaj so Sovjeti izgubili 300 letal. Zaradi štednje z lesom bodo v Angliji odslej izdelovali metle e štirioglatimi metlišči, zaboje pa 6amo za najvažnejše predmete iz celih desk, za vse drugo pa iz letev S tem bodo letno prihranili pri uvozu okrog pol milijarde dinarjev. Za gauleiterja ▼ Angliji po končani vojni, ko bo Nemčija zasedla Anglijo, je nemški kancler določil sedanjega voditelja Nemcev v tujini, Bohle-ja, ki se je rodil v Angliji in je še vedno angleški državljan in ima angleški potni list. Tako poroča »Pari6 Soir« iz Londona. Položnice so priložene današnji Številki »Slov. doma«. Vse naročnike prosimo, da z njimi poravnajo tekočo in zaostalo naročnino. Vesti 31. januarja Vsi trije bratje angleškega kralja so se kot generali angleške vojske odrekli svoji plači, ki znaša dnevno okrog 1200 dinarjev. Plačo so poklonili skladu za vojne potrebe. Sovjetski tisk silovito napada Italijo zaradi navodil, ki jih je fašietovski stranki dal njen glavni tajnik Mutti in poudaril, da mora fašizem še dalje z vsemi silami pobijati boljšsvizem. Italijanski tist pa odgovarja boljševikom, da utegnejo še kje dobiti od italijanskih legijonarjev po glavi, kakor so dobili v Španiji. Ameriški mornariški minister Edison je včeraj zahteval eno milijardo 300 milijonov dolarjev kreditov za ameriško mornarico. Zahtevo utemeljuje z razlogom, da Amerike le tedaj ne bo nihče napadel, če bodo vsi videli kako je njena mornarica močna Včerajšnji Hitlerjev govor je bil nov samo v toliko, v koliko je dokazal, da je Nemčija spoznal, da ne bo mogla Francije ločiti od Anglije, kakor si je obetala v začetku. Francij'a in Anglij'a bosta v kratkem začeli z najtesnejšim sodelovanjem tudi na vseh področjih znanstvenega dela, zlasti tistega, ki prihaja v poštev za obrambne potrebe. Ameriški zunanji minister Hull je včeraj imel dolg posvet z angleškim poslanikom. Posvet je veljal sporu, ki je nastal med Anglijo in Ameriko zaradi cenzuriranja ameriške pošte, ki gre v Nemčijo. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo nove ukrepe glede prevedbe podčastnikov v, častniško stopnjo. Vsi podčastniki, bodo po 10 letih službe lahko takoj povišani v častnike. Te sklepe so sprejeli zaradi tega, ker nemški vojski zelo primanjkuje častnikov. Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj sprejel švedskega kneza Bertila, ki mu je poročal o položaju v skandinavskih državah po sovjetskem napadu na Fince. Za tem je sprejel tudi petrolejskega industrijca Riberja, ki se je vrnil iz Holandije in Nemčije, kjer je imel važne posvete z gospodarskim diktatorjem Goringom. Glasilo nemške politične policije >Das Schvvarze Korps« poroča v zadnji številki, da je bilo 9 sudetskih nemških voditeljev z dr. Suchyem in dr. Brandtom aretiranih zaradi protinrav-nih zločinov. Angleški tisk pristavlja k tej vesti, da je to samo pretveza in da so bili aretirani zaradi nezadovoljstva, ki se širi med sudetskimi Nemci, prej vajenimi življenja v izobilju. Po angleškem uradnem poročilu je bilo pretekli teden potopljenih 16 trgovskih ladij, od tega ena angleška, dve francoski in 13 nevtralnih. V londonski protestantski stolnici sv. Pavla bodo jutri slovesne molitve za zmago Fincev. Udeležili se jih bodo zastopniki vseh evropskih protestantskih držav. 47. rojstni dan bolgarskega kralja so po vsej državi slavili ^ službami božjimi in raznimi prireditvami. Sv. oče Pij XII. bo jutri ob 10 po radiu odprl avstralski evharistični kongres v Wellingtonu. Govor bodo prenašale med drugim tudi vse angleške postaje. Nemška policija v Pragi je to dni mod drugimi osebnostmi zaprla tudi 72 letnega dr. Šamala, načelnika pisarne pokojnega predsednika Ma-saryka pod sumom, da je vzdrževal odnošaje s češko opozicijo, ki da je pripravljala vstajo. Tako poroča budimpeštanski list »Uj Ncm-zede«. Angleška gornja zbornica je včeraj brez glasovanja sprejela zakon o denarni pomoči za češkoslovaški narodni odbor. Snofnje francosko uradno vojno poročilo pravi, da so bili v vzhodnem Posaarju včeraj hudi spopadi patrol in topniški ogenj. Nemške radijske postaje 60 zadnje dni poročale, da so nemške podmornice in letala potopila 8 angleških torpednih rušilcev, med njimi rušilec »Vičar«. Poveljstvo angleške mornarice izjavlja, da rušilca s tem imenom v angl -ški mornarici sploh ni. Politični cilji in zahteve Bolgari e Sofija, 31. jan. AA. Bolgarski listi objavljajo izjavo, ki jo je dal predsednik vlade Kjoseivanov carigrajskemu listu »Tan« o zunanjepolitičnih ciljih Bolgarije. Ti cilji so povzeti v sledečih točkah: 1. brezpogojen mir, 2. dobri odnošaji s sosednjimi državami, 3. striktna nevtralnost, ki bi zagotovila tak mir, 4. pravično in prijateljsko popravljanje nepravičnosti, ki so bile v nedavni minulosti napravljene Bolgariji. Bolgarija je trdno prepričana, da se lahko te štiri idealne točke uresničijo. Bolgarija nima želje spustiti se v vojne pustolovščine, temveč udeležiti se blagoslova miru. Ni ga vprašanja, ki se ne bi dalo rešiti z obojestransko dobro voljo na prijateljski način. Izjava romunskega gospodarskega ministra: Romunija bo tudi glede petroleja nevtralna Bukarešta, 31. jan m. Romunski minister za narodno gospodarstvo je dal ob blagoslovitvi prostorov novega komisariata za petrolej izjavo, v kateri je med drugim poudaril: »Naša dolžnost je, da varujemo In branimo svojo nevtralnost glede vprašanja petroleja in glede političnih vprašanj. Mi smo ravnali kot nevtralci tudi v korist naše države same. Izvoz petroleja tvori 62% vsega našega izvoza. Truditi se moramo, da bomo imeli v bodoče tudi za našo vojsko in za druge naše potrebe zadostne zaloge. Vznemirjenje, ki so ga naši ukrepi vzbudili, m upravičeno, ter so nas po krivici obsojali, še davi sem imel z zastopniki petrolejske industrije razgovor ter sem se mogel prepričati, da ti industrialci ne bodo delali proti državnim koristim.« Bukarešta, 31. jan. m. Uprava nemških železnic je poslala v Romunijo 120 lokomotiv in 2000 vagonov, da bi pospešila izvoz romunskega petroleja v Nemčijo. Nemčija je omenjeno število lokomotiv in vagonov morala poslati zato. ker Romunija nima na razpolago zadostnega števila vagonov za zadovoljitev notranjih potre*- Ljubljana od včeraj do danes p« smo le dočakali konec januarja. Dolg je bil tale mesec, salabolsko dol. Ne konca ne kraja ga ni hotelo biti — marsikomu se je zdelo, da traja že celo večnost in da se bo eno večnost če vlekel. Kaj neki bi ga bilo tako podaljšalo? Tako vprašanje si lahko zastavljajo samo tisti, ki jim je bila sreča pri rojstvu pokazala prijazno lice in jim poskrbela brezskrbno življenje, v katerem jim žvenka in cvenka v žepu ne bo manjkalo. Mar je takim ljudem, ki jim denar nikdar ne poide, če je začetek ali konec meseca. Ampak takih je seveda na tej zemeljski krogli bore malo, pa Še med njimi jih je devet desetin, ki vse življenje tarnajo, kako se jim slabo godi. Ogromna večina nas je seveda takih, ki so že v zibeli imeli srečo za mačeho. Iz dneva v dan se moramo prebijati kakor hitro pridemo malo k moči in pameti, gledati, kako obrnemo, slednji »božjak«, in do konca življenja paziti, da nam »mamon« kdaj čisto ne poide. Takole proti koncu meseca je treba redno že »stiskati« — nekateri pa tudi že v začetku. Zlasti nerodni so tisti meseci, ki imajo veliko nedelovnih dni. Takrat si vsak rad privošči malo več dobrin kakor o »petku«, že zato, ker ga jezi, če ne bi mogel praznovati vsaj približno tako kakor njegov bližnji. Tak mesec je bil tudi januar. Marsikomu je listnica letos hudo shujšala že v noči od Silvestra na Novega leta dan, pa je bilo v koledarju rdeče zapisanih še več datumov, tako da je mesec postal proti koncu vražje dolg. In kakor nalašč ima januar povrhu še ena in trideset dnil Z veseljem je marsikdo pozdravil današnje jutro, ko je vstajal, saj mu je napovedalo zadnji dan v mesecu. »Piača bo, vendar že!« mu ie šinilo v glavo in pri priči je postal boljše volje. Spet smo ga nekaj dobili Nekam prav smo ugibali včeraj, ko smo dejali, da utegnemo nemara že v kratkem spet dobiti kaj snega. Dolgo nam ni bilo treba čakati, že popoldne ob treh se je začelo prav narahlo in pohlevno vsipati izpod sivega, pustega, nizkega neba. Takole boječe sneženje prinaša, ko pričenja, v mestno enoličnost nekoliko poetičnosti. Dan je bil še pravkhr odurno klavrn in cmerikav, človek pa se znova ozre skozi okno in zagleda drobne mušice, ki se mirno spuščajo skozi zrak — in precej postane vse zanimivejše. Ljudje se za trenutek kar nekako zamislijo, prijetno jim postane pri duši, pa se z večjim veseljem in vnemo spet lotijo dela. Včeraj je proti večeru snežilo že prav pošteno, tako da so bili tisti, ki niso bili vzeli s seboj dežnikov od doma, hodili okrog po mestu beli kakor pravi sneženi .možje. Sneg je šel še ves večer in tudi še pozno v noč, tako da so ga zjutraj lahko namerili kar šest centimetrov na stari podlagi. V Ljubljani imamo zdaj po podatkih meteorološke postajepostaje že 51.5 cm. Kar lepa višina, kajne? Temperatura je danes ostala natančno ista, kakor je bila včeraj. V mestu so je merili —5.6° Celzija, na ljubljanskem letališču, kjer je vedno bolj mrzlo kakor v mestu, ker so tam na odprtem kraju, pa —7.°6 C. Hujši mraz so imeli v Mariboru, kjer so namerili —8° Celzija. Prav toliko ga je bilo tudi v Zagrebu in v Belgradu — za izjemo enkrat več kakor v Ljubljani! Najnižjo temperaturo je imelo Sarajevo —9° C. S kozolca |e padel V ljubljanski bolnišnici je bilo včeraj sprejetih 's'pet nekaj ponesrečencev. Takole se pišejo in takihle nesreč žrtve so morali postati: Enoinsedemdesetletni brezposelni zidarski pomočnik Martin Pezdir iz Bizovika je padel s kozolca tako nesrečno, da si je polomil nekaj reber. Petinšestdesetletna poljska dninarica Štepic Frančiška z Razdrtega je imela to smolo, da je doma padla s klopi ter si precej poškodovala desno roko. Smučat se je šel. pa ga je doletela nesreča, ki nikdar ne počiva, štiridesetletni živinozdravnik iz Kamnika, dr. Kordaš Boštjan. Padel je tako nerodno, da si je zlomil desno nogo. Pri delu si je poškodoval levo roko šestintridesetletni zidarski pomočnik iz Ljubljane, Ivan Matjašič. Petnajstletnega posestnikovega sina iz Hotedr-ščice, Ladislava Brenčiča, 6e drži huda smola. Enkrat si je bil pri smučanju že zlomil desno nogo, zdaj pa je 6pet padel ter si zlomil isto nogo ponovno. Pred hišnim pragom je padla vdova po železničarju, dvainpetdesetletna Eleonora Vodlak. Pri padcu se je poškodovala v levi rami. Delavec pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, osemnajstletni Jožef Malej, je v tovarni padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Veseli Matičkov dan na frančiškanskem odru. Ker js premiera prav odlično uspela, zato se na željo občinstva ponovi v četrtek, 1. februarja, ob 8 zvečer veseloigra »Matiček se ženi«. Omenjena igra im* polno veselih in komičnih prizorov, tako da vse gledalce neprestano drži v veselem razpoloženju. Vstopnice so v predprodaji od ponedeljka dalje v trgovini FFligoj v Frančiškanski ulici. Vsi vljudno vabljeni! Prostori v ljubljanski bolnišnici so polni. Obisk se razvija še močnejše in- rapidnejše kakor lansko leto. Ret imenitno presenečenje I Kakor poročamo že na drugem mestu, je pravkar izšla druga številka slovenskega ilustriranega družinskega mesečnika »Obiska«. Ta številka ima še neprimerno boljšo vsebino in lepše ilustracije kakor jih je imela prva. Uprava mesečnika »Obiska« pa se je zdaj odločila, da bo svojim naročnikom pripravila še imenitnejše presenečenje: vsak naročnik, ki bo do konca februarja poravnal naročnino za vse leto (72 dinarjev), se takoj po plačilu naročnine lahko oglasi v trgovini Ničman, kjer bo brezplačno po lastni izberi dobil eno izmed knjig, ki so navedene v tej številki. Med knjigami so dela Jarca, Turgenjeva, Mauriaca, Gideja, Tim-mermansa, Remizova, Streuvelsa, Curvvooda, Oo-golja, Baara, Bourgeta, Bazina, Sheehana, Dostojevskega, Doyleja, Erjavca, Gregorčiča, Jurčiča, (posamezni zvezki zbranih spisov), Javornika, Bremeja, dr. Dragaša, Humeka, Majdiča, Bega, Slivnika, Arka, Andreeja, Prezlja, Remca in drugih. Prijavljajte draginjske špekulante I Protidreginjski odbor vabi občinstvo, naj prijavlja konkretne primere prekrškov ali prestopkov urzdbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije mestnemu poglavarstvu ali upravi policije. Samo sodelovanje konzumentov z oblastmi lahko omogoči učinkovito Izvajanje protidraginjske uredbe v korist konzumentov, prav tako pa tudi v varstvo trgovcev in producentov pred neutemeljenimi očitki. Zapora mačk in psov ukinjena Ker so od zadnjega primera stekline v Ljubljani minuli že trije meseci, je v smislu zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z 31. januarjem t. 1. ukinjena zapora psov in mačk. Živali bo minil strah, pa tudi lastnikom ne bo tčeba zanje več trepetati pred neizprosnimi rokami tistih, ki morajo opravljati svojo potrebno službo. Ljudje božji, ne zabavljajte v tri dnll V pomirjenje tistim, ki se boje zaščite pred napadi iz znaka, zlasti pa onim, ki pravijo, da s pripravami za varnost prebivalstva in imetja razni uradi umetno ustvarjajo vojno jrsihozo in razburjenje, moramo povedati, da so vsi tisti činitelji, ki jim je ta skrb izročena, v Ljubljani v resnici do skrajnosti obzirni v primeri s faktorji, ki jim je po drugih mestih poverjena skrb za zaščito. Fatalistično lahkomiselno zabavljanje po cestah, tramvajih in pri stalnih omizjih je seglo že tako daleč, da je začelo ovirati najpotrebnejša dela v korist ljubljanskega prebivalstva. Gospoda, ki zabavlja pri vsaki vesti o kakršnikoli zaščiti, seveda nikdar ne bo marala prevzeli odgovornosti za posledice, ki bi lahko nastale zaradi njihovega omalovaževanja resnih časov. Trdno smo pa pre- Eričani, da imajo prav ti nergači kjerkoli daleč od jubljane pripravljene varna zavetišča zase in za svoje družine, za sedaj pa tudi že polne shrambe živil in blaga, kakor so se pač naučili v svriovni vojni. Če bi pa v Ljubljani samo zadišalo po nevarnosti, bi te gospode nikjer več ne videli, ker bi se že poskrila v svoja dobro založena varna skrivališča. Pa poglejmo, kako je n. pr. v Belgradu. Decem-berska številka strokovne revije »Vazdušna odbrana« pripoveduje, da je krajevni odbor za zaščito pred napadi iz zraka v Belgradu predpisal zgraditev zaklonišč pri vseh večjih zgradbah in tudi organizacijo hišne zaščite pri velikih poslopjih. Posestniki vseh večjih poslopij morajo skrbeti za zgraditev zaklonišč in organizacijo hišne zaščite! Za večja poslopja računajo v Belgradu dvonadstropne hiše, ki zavzemajo pod 350 ma površine, velike zgradbe so pa trinadstropne hiše z nad 350 m’ površine. Pri majhnih zgradbah, lastniki niso primorani zgraditi zaklonišča. Velikih zgradb računajo približno četrtino. Načrti za zaklonišča morajo biti predloženi v 30 dneh gradbenemu odseku tehnične direkcije belgrajske občine ter morajo biti pravilno izdelani in podpisani od pooblaščenega inženirja. Kdor se odredbam pristojnih oblastev ne pokori, mu preti kazen do 2 let robije. To velja tudi za na-redbe odbora za obrambo Belgrada, kar se tiče zgraditve stalnih hišnih zaklonišč in organizacije hišne zaščite. Prav tako je belgrajski pododbor za evakuacijo izdelal podroben načrt za evakuacijo v6eh oseb, ki niso vojaški obvezniki in sicer za vse prebivalstvo Belgrada, Zemuna in Pančeva. Ta načrt je v smislu uredbe odobril tudi že minister notranjih del. Zato je belgrajski pododbor za evakuacijo z upravo mesta Belgrada napravil popis prebivalstva, ki ga je opravila Ljubljana že znatno prej, kakor je dosti prej izdelala tudi podrobni načrt morebitne evakuacije. Zadevo torej drugje smatrajo prav za resno, edino nekateri Ljubljančani 6e ne marajo zavedati, Minimalne mezde zvišane - zvišane plače za trgovske pomočnike Ban dr. Marko Natlačen je včeraj podpisal dve izredno važni odredbi socialnopolitičnega pomena. Naraščajoča višina življenjskih stroškov za delavstvo je povzročila, da so delavske organizacije nujno zahtevale izpremembo določil o najnižjih mezdah. Najnižje mezde so bile določene v letu 1937, ko so bile življenjske razmere drugačne in ko draginja še ni zajela v toliki meri baš delavskih mezd. Tedaj je bila za vso državo določena minimalna mezda na 2 din na uro, v naši banovini pa je bila minimalna mezda določena po krajih in skupinah obratov na 2—3 din in je v velikem delu obratov in krajev prevladovala minimalna mezda 3 din na delovno uro pri delovnem času 8 ur na dan. Z novo odredbo bana g. dr. Natlačena so zvišane mezde za delavce (delavke) v starosti nad 18 let v industriji ne glede na kraj in v obrti v krajih z nad 5000 prebivalci od 2.50—3 na splošno 3 din. Nadalje je bila minimalna mezda zvišana v trgovini in obrti v krajih s pod 5000 prebivalci od sedanjih 2.25, 2.50 in 2.75 din na 2.75, oz. 3, oz. 3 din po strokah, navedenih v prvotni odredbi. Končno je minimalna mezda za delavce (delavke) v starosti pod 18 let zvišana v skupini a) od 2 na 2.50, v skupini b) od 2.25 na 2.75 din, v skupini c) od 2.50 na 3 din. Trgovski pomočniki, zlasti pa trgovske pomočnice so imele doslej zelo neurejene mezdne raz- mere. Tudi pisarniško osebje je bilo izredno različno plačano in so bili poslodajalci, ki so smatrali prav to vrsto osebja za ono, ki prenese tudi najnižje mezde. Neredki so bili primeri sramotno nizkih mezd trgovskih pomočnikov in pomočnic ter pisarniškega osebja, čeravno moramo reči, da je ogromna večina naših poslodajalcev vedela za svojo socialno dolžnost in primerno plačevala svoje osebje. Priti je morala vmes oblast in prisiliti one, ki so plačevali neprimerno majhne mezde, da jih bodo morali povišati na višino, ki vsaj odgovarja življenjskim stroškom in ki omogoča uslužbencu vsaj kolikor toliko znosno življenje, da ne bodo zlasti ženske nameščenke izkoriščane pri mezdah od svojih poslodajalcev, kar ima lahko kvarne socialne in moralne posledice, katerih noče imeti sodobna sociafna politika in družba. Višina mezde je nastala na osnovi kompromisa, ker je banska uprava zaslišala i delavske i poslodajalske organizacije in je potem na osnovi tega zaslišanja upoštevajoč vse okolnosti ugotovila minimalno mezdo za trgovske pomočnike na 900 din, za pomočno osebje pa na 1000 din mesečno. Nova ureditev je gotovo tudi v interesu poslodajalcev, ker bodo tudi nesocialno^ čuteči podjetniki prisiljeni plačevati vsaj približno one mezde, ki so jih plačevala druga podjetja in se bo raven mezd izenačila v korist i poslodajalcev i osebja Da vam ne bi bil list ustavljen ... Današnji številki »Slovenskega doma« so priložene položnice. Naše drage naročnike prosimo, naj te položnice v svojem in v našem inttresu lepo izpolnijo ter nakažejo naročnino, sicer jim bo uprava našega lista prisiljena že v nekaj dneh ustaviti nadaljnje pošiljanje. Saj veste, kako je na svetu, še zmerom velja kakor zemlja star izrek: brez nič ni nič! Mislimo pa, da upravi tega ne bo treba delati, ker bodo naročniki sami poskrbeli, da bodo računi ostali čisti, mi pa dobri prijatelji, ki se vsak dan med seboj pogovarjamo! Zdravnik ali profesor? Misli ob polletju Pred menoj leži izrezek članka »Ob naših šolskih katastrofah« izpod peresa zdravnika dr. Mirka Černiča. (izšel v 2is 1939). Pisec postavi tri možnosti krivde naših šolskih neuspehov: ali so zgrešene osnove naših srednjih šol ali je mladež nesposobna ali pa so krivi naši šolniki. Za prvo možnost citira o nalogah šole »uradnega pedagoga« univ. prof. dr. Ozvalda in se s tem zadovolji. Za drugo možnost kratko zvrača odgovornost na sprejemne izpite. Tako pusti »obe prvi dve možnosti morebitne krivde vnemar in pokaže na tretjo...» Na naše šolnike, oziroma vzgojitelje, da — hic Rhodus! Zopet najprej citat za merilo; tokrat misli univerzitetnega profesorja dr. Milana Vidmarja. Da, s citati, ki izražajo najvišje vzore in zahtevo, je lahko meriti sposobnosti naših šolnikov in univerze — pa tudi zdravnikov! Ljubljana in njeni »posebneži« so pisatelju trn v peti, kar nam je razumljivo... Res, če hočeš pri nas začeti debato o šoli; udari najprej po učiteljih! Tako je storil tudi dr. Černič z namigom o »posebnežih« in »poklic-nežih«, kajti od vseh spoznanj, ki so se mu rodila ob stikih s srednjo šolo, mu je v spominu samo tip vzgojitelja-čudaka in nestrokovnjaka. Da, so pri nas »posebneži«, ki se niso nikoli prej brigali za problem naše srednje šole in z vprašanjem vzgojstva nasploh, dokler niso njihovi otrOci doživeli v šoli »katastrofe« v obliki slabega izpričevala. čudno, dvojke so danes velikanski problemi, ki smo jih mi skromni kmečki dijaki nekoč reševali z — učenjem! Pri nas se je razpasla razvada: če hočeš biti poučen o politiki, greš k brivcu, a o šolskih zadevah je najbolj poučen zdravnik (merilo so mu citati ali spomin na »nekdanjo« šolo!), če pa želiš zdravniškega nasveta, je bolje, če greš k vraču na deželo! _ S kakšno vzvišenostjo sodi danes pre-nekateri zdravnik o knjižnem jeziku, o književnosti itd., samo razgovora o bolezni se s teboj skrbno izogiblje, na tihem računajoč, da te bo organizem sam ozdravil. Moje mnenje po dolgo- kako usodno bi bila kaznovana naša malomarnost, če bi o pravem času ne poskrbeli za vse, kar je mogoče napraviti za varnost prebivalstva in imetja občanov. Kakor mestna obč. ljublj. skrbi za higieno, da sc ne razpasejo epidemije, kakor razširja mestne nasade in ustanavlja otroška igrašča ter zavetišča zaradi zdravja otrok in kakor gleda na napredek gasilstva zaradi ognja ter akrbi za odvrnitev vsega, kar bi škodovalo prebivalstvu na zdravju in imetju, tako je njena sveta dolžnost, da že o pravem času poskrbi za varnost življenja in imetja pred zračnimi napadi za bogate in tudi za revne občane. letni izkušnji v šoli in z zdravniki pa je: zdravniku telo, vzojitelju dušo! Le čevlje... Šolstvo je postalo pri nas tisti konjiček, ki ga vsak obvlada. Pa se vprašajmo: ali je laže zdraviti čisto materialno telo ali oblikovati povsem neprijemljivo dušo? Brez dvoma je prvo lažje — in vendar ga polomj celo zdravnik, ki si domišlja, da je ne- zmotljiv strokovnjak in da sme posegati celo na druga polja! Zgodilo se je neštetokrat, da je laik-bolnik gladko ujel zdravnika na šibki brvi... In pri tem je šlo za eno celo človeško življenje z dušo vred, ne zgolj za kakšen vzgojni lapsus... Seveda so si zdravniki svoja visoka mnenja in izvrševanje 'poklica zavarovali z zakoni, česar si žal šolniki, ki jih zakon tudi priznava za strokovnjake, niso znali priboriti, ker so pač nepraktični ljudje... Tako danes šolske katastrofe (in celo takšne dvomljivega značaja) romajo pred paragraf, zdravniške pa, ki bi jih lahko s prstom prijel, pokrije in zaščiti zakon. Tako ne gre več naprej! Kdor misli, da je bolj usposobljen, da dš izobrazbo in odgojo svojemu miljenčku, naj ga vendar obdrži doma in mu kar sam prizna zrelost in še napiše izpričevalo! Sociološko zanimivo je dalje, da se o katastrofah onih skromnih kmečkih dijakov, ki so skrajno revni, a marljivi, nikoli ne vzdigne toliko prahu, prav nikoli, četudi se kdaj zgodi »pred vsem razredom« očitna krivica! Za njihov uspeh sploh redko kdaj kdo vpraša in vendar uspevajo. In kako so samostojni! Mestni pa imajo potuho od doma, od koder prihajajo tudi grožnje, če pro-tekcije ne uspejo. Kje je še tu moči govoriti o avtoriteti vzgojitelja? Ali o zaupanju, ki ga celo zdravniki tako terjajo za svoja mnenja? Med zdravniki, kakor v vseh poklicih, v odstotkih ni nič manj poklicnežev in posebnežev, zaka'j torej ravno udrihanje samo po vzgojiteljih? (Ali je to — vzgojno?!) Zato, ker je šolstvo pri nas tisti predmet, ki ga sleherni nateza na svoje kopito, in pisanje o šoli, ki se je pri nas tako razplodilo, je večinoma Prokrustovo delo. Ne vem, zakaj prosvetna oblast dovoli tako kramarsko kritiko! Da, so pri nas ljudje, ki so jim naši ljudje in naše razmere vedno premajhni in ki si končno domišljajo, da jih bo kdo pogrešal... Dolga vas še najmanj... Članek je res nerodno izpadel, četudi je opremljen s citati. Vidi se, da pisec vprašanja ne rešuje sine ira, tudi z zadostnim razumevanjem ne. V imenu prizadetih, ki so končali našo srednjo šolo, ljubljansko univerzo in tudi poučevali na srednji šoli, zavračamo neumesten napad zdravnika dr. Černiča v imenovanem Članku! Za šolske »katastrofe« enostavno kriviti šolnike bi pomenilo toliko, kot zvračati krivdo naših slabih zdravstvenih razmer na zdravnike ali za moralni propad ljudstva delati krive duhovnike. Tako primitivno iskanje in kazanje na krivca je tipično za laika in je močno sumljivo, z določenim ciljem tako rekoč... Po svojem izpadu na stan šolnikov in našo Almo mater pa pisec visoko vzleti in daje nasvete naši univerzi za bodoče naloge v obliki »oviranja in zatiranja naših slabih lastnosti«. Resnično, kdo doume, kaj se skriva pod to domislico — mogoče kak sanatorij namesto predavalnic in seminarjev...? Prizadeti. Odobrena je polovična voznina za smuške mladinske tekme za državno prvenstvo v Planici. Te tekme bodo 2., 3. in 4. februarja. Vozna olajšava velja že z današnjim dnem ter do ponedeljka, 5. febr., vključno. Vsi, ki se hočejo poslužiti te ugodnosti, morajo pri blagajni na postaji zahtevati obrazec »K-13«, Smrt vznemirja Craig!ey Coiiege D odd se je v6edel za svojo pisalno mi-o in ponudil vsem stole. Sir Willfrid Pam-lerlev j« prvi z vojaško odločnostjo se-lel, Vsedli so tudi ostali. Le gospa Blou-er je še stala. S svojima okroglima ro-tama je trgala žepni robec. »Torej, kako je bilo, gospod,« je zače-a. »Včeraj sem premenjala vso posteljnino aradi prihoda gestov, toda bilo je toliko lela, da smo komaj pripravili postelje. Jmazane rjuhe sem vrgla na dno omare za merilo, ki se nahaja na hodniku med spal-ijco B in sobo g. Netltona. Dane6 sem jih mmeravala vzeti in odnesti v pranje. Med ■ajtrkom sem odšla gor, da jih vzamem... jdprem vrata ... in tedaj ...« Glas ji j* zastal. »Dajte, dajte, nadaljujte!« je nestrpno ■ekel sir Willfrid Pamberley. »Nisem ga takoj zapazila, gospod!« je ladaljev&la uboga gospa Blouser. »Bilo je veliko umazanih rjuh. Začela sem jih vleči 'z omare. Potegnila sem jih že skoro pol Lucata, ko nenadoma zagledam... vidim ... neko roko, gospod! Obstala sem kot okamenela. Potem sem se hotela prepričati, kaj je to. Izvlekla 6em vse rjuhe iz omare... in tedaj sem ga videla... bil je popolnoma stisnjen na dnu Sprva nisem mogla razumeti... menila sem, da je to kaka šala. Velela sem mu, naj gre ven... iruia A«bJ i* tunrami/an. _ kot kamen. Tedaj 6em 6e ga dotaknila . . .« Nadzornica je umolknila in potem spet nadaljevala polglasno: »Bil je čisto sključen in leden, go6pod. Potem nisem več vedela, kaj naj bi naredila ... Začela sem klicati in stekla sem, da bi poklicala gospoda ravnatelja.« Gospa Blouser si je z roko otrla znoj s čela. »Morda «nem iti, gospod ravnatelj?« je vprašala proseče. »Ničesar več ne vem, pa tudi dobro mi ni.« »Seveda, kar pojdite in odpočijte se go6pa Blouser. Trenutno vas nič več ne potrebujemo.« Dabra žena je jadrno odšla iz 6obe. »Strašno, grozno!« je rekel sir Will-frid Pamberley. »Grozno! Ste že pregledali žrtev g. doktor? Kaj je po vašem mnenju povzročilo smrt?« »Preden podam izjavo pred oblastmi ...« je začel dr. Woodhouse, toda šef policije ga je prekinil: »Kdo vam pravi, da dajte izjavo pred oblastmi? Kot zdravnik nam prav gotovo lahko poveste, če je bila žrtev zadušena. Da ali ne?« Prilepil je monokel na oko in se s pogledom zapičil v zdravnika. Zdravnik je zakašljal. »Po splošnem pregledu, katerega sem izvršiL lahko ootrdim. da ie žrtev umrla zaradi davljenja. To se je dogodilo približno pred osmimi, urami, torej med prvo in arugo uro ponoči. »Kako je mogel priti v to omaro? Nam Ii morete pojasniti? To se mi zdi zelo čudno...« »To je morda primer meecčarstva,« je rekel zdravnik, »toda zdi se popolnoma neverjetno, da bi sam zlezel na dno omare pod rjuhe. .. Dosti sam že slišal o najbolj neverjetnih slučajih. V račun pa mi ne gre neka čisto majhna okolnost... v zobeh je tiščal košček mila ...« »Mila!« je vzkliknil škof z živostjo, ki ni imela ničesar škofovskega na 6ebi. »Gospoda, zahtevam, da takoj zaslišite ponovno mojega sina! Prepričan sem, da ni imel nobene zle namere.« Dodd je pozvonil MacPheyu in ga poslal, da bi pripeljal Johna Lucasa. »Snoči so otroci zbijali v spalnici neumne dijaške šale,« je pojasnil zdravniku Woodhouseu, ko je stvar postajala vse manj razumljiva. »Toda ne verjamem, da bi to imelo tudi najmanjšo zvezo z žalo-igro.« Začulo se je boječe trkanje na vratih, in mladi Lucas je zelo vznemirjen vstopil. Strogo ozračje ravnateljeve pisarne ga je spominjalo na neprijetne dogodke ... »Torej John,« je rekel škof in trepljal sina po rami, »moraš nam vse točno povedati, kako je snoči bilo! Vsi smo pre- ?-ičani, da nisi imel nobenega namena! orej, bodi miren in ne zataji nam ničesar!« John Lucas Je prenesel roko k čopu, ki se ni nikoli botel mirno prilepiti na teme. Kako se je neki mogel prijetno počutiti ob navzočnosti toliko »glav«? Ravnatelj je bil videti jjrecej bolj uraden kakor sicer... in sir Willfrid bi človeku lahko vlil strah v kosti s tistimi svojimi nasršenimi obrvmi in z bleščečim monoklom ... Ko je MacPhey maloprej prišel ponj in ga odpeljal od .zemljepisne ure, je Lucas mislil samo na eno: sedaj bo končno izvedel, kaj se je prav za prav dogodilo snoči Mosseju. Sedaj pa je bil bolj preplašen kakor radoveden. In če je bil slučajno on 6am kriv tega »resnega dogodka«, o katerem je ravnatelj tako svečano govoril? Kajti končno, milo ... Je bil morda v tistem koščku mila strup? In ravnatelj je bil omenil tudi omaro za perilo... Toda že so ga začeli izpraševati. Lucas je ponovil zgodbo o smrčanju in milu. Ko je končal, ga je sir Willfrid P«mberley pogledal s plamtečimi očmi izpod nasršenih obrvi: »Pa od kod veste, da vaš tovariš ni pogoltnil tistega mila?« »O ne, gospod, ni ga pogoltnil! Vide! sem ga, kako ga je izpljunil.« »Mossu je bilo torej čisto dobro, ko ste ga videli?« »Mislim... mislim, da, gospod. Spal je, ko je vstopil MacPhey.« »MacPhey .. hm . •.« Šef policije se je naglo ozrl proti ravnatelju. »Treba bo sedaj govoriti tudi s tem vašim vratarjem!« Obrnil se je tudi k zdravniku in rekel: »Imate še kakšno vprašaojei ki bi ga radi postavili, gospod zdravnik?« »Ne, nimam,« je rekel zdravnik. »Stvai z milom je pojasnjena in prepričan sem da to nima prav nobene zveze «... tistim, kar se je dogodilo.« »To že zelo zapleta stvar,« je rekel škof, ki 6e ni počutil dosti boljše kako! njegov sin. »Toda to niso nobene šah John, in jaz upam, da kaj takega ne boš več ponovil!« John je naredil angelski obraz. »Oh ne, oče, obljubljam ti.« »Povejte mi mladenič,« je nadaljeval šef policije, »dokdaj ste snoči bdeli?« »Ne vem gospod, toda zdi se mi, da zelo dolgo.« »Ste morda videli, da bi se bil Mo6«c dvignil, in odšel. .. hm ... v kopalnico ... recimo?« Lucas je odločno odmajal z glavo. »O ne, gospod, sploh vstal ni!« »Če sem dobro razumel, sega vaša pre-graja do vrat nasproti Mossejeve postelje. Ste sploh kdaj opazili, da je vaš tovariš vstal, čim so bile luči ugasnjene? Hotel sem reči... da je šel morda v sanjah ... kot mesečar .. ?« Hoditi v «nu? Ker je bilo vprašanje mila že urejeno, ie T-u*'''1** «tvar 6ilno zanimati i Krasen pretresljiv film po nesmrtni Puccinijevi operi >Madame Butter-fly«. Glavno vlogo v filmu igra in poje Maria Cabelarl Premiera Madame Butterfly I Za smeh in razvedrilo. Ob 16., 19. in 21. uri PAUL KEMP in LUC1E ENGLISCH KINO UNION tel. 22-21 Zahteve železničarjev JRZ Ljubljana, 31. jan. Na nedeljskem občnem zboru »Kluba železničarjev JRZ« je bila sprejeta resolucija z naslednjimi stanovskimi zahtevami: Izda naj se čimprej novela k zakonu o državnem prometnem osebju, ki naj odpravi trdote v tem zakonu, predvsem uvede avtomatsko napredovanje v položajnih skupinah za vse vrste uslužbencev; naj omogoči, da se bo dnevničarska in stalna delavska služba pri postavitvah dnevničar-jev in delavcev na zakon štela za napredovanje in pokojnino in to tudi za nazaj onim dnevničar-jem in delavcem, ki so bili nastavljeni po zakonu iz leta 1923; naj izpopolni sedanjo določbo točke 3 § 258 zakona o drž. prom. osebju v tem smislu, da bo pod pojmom »dnevničarska služba« razumeti tudi stalno delavsko službo in da se bo mogla ta služba Šteti za pokojnino tudi onim uslužbencem, ki so bili postavljeni na zakon pred 1. septembrom 1923; naj odpravi sedanje omejitve § 247 za napredovanje v VII odnosno V. položajno skupino, da bodo vsi uradniki po § 47-1 in 42-2 mogli napredovati v Vil. odnosno V. položajno skupino po preteku minimalnega roka iz § 51; naj spremeni sedanjo določbo § 27 zakona o drž. prom. osebju v tem smislu, da bo za določitev draginjskega razreda res odločilna draginja. Tako naj se uvrste v I. draginjski razred poleg Ljubljane v Sloveniji še vsi industrijski kraji (Jesenice, Kranj, Zagorje, Trbovlje, Laško, Rajhenburg itd.), tujsko-prometni kraji (Bled jezero, Lesce-Bled, Rog. Slatina, Kranjska gora itd.) in obmejni kraji (Maribor, Radgona, Prevalje, Dravograd, Rakek, Rateče Planica); naj se odpravi sedanja določba § 78 zakona o drž. prom .osebju in omogoči železniškim uslužbencem svobodno združevanje in ustanavljanja strokovnih društev po zakonu o društvih, shodih itd.; značaj eksekutivne službe naj se prizna vsem uslužbencem, ki so uživali to ugodnost po zakonu o drž. prom/ osebju iz 1. 1923. Pravilnik o delavcih naj se spremeni v točkah, ki so za delavce neznosne: dnine delavcev naj se povišajo za 20%, tako da bo celotni povišek dnin znašal 40% na prvotne dnine pravilnika o delavcih iz lela 1933; doklada na dnino naj bo v načelu osebna in draginjska (rodbinska) doklada, ki naj se v sedaj veljavnem okviru določa po draginjskih razredih; sedanje določbe o podelitvi stalnosti naj se nadomestijo z določbami pravilnika o delavcih iz leta 1933; sedanje določbe pravilnika o odmeri Jiokojnine za navadne delavce naj se tako v do-očanju pokojninske osnove kot v višini odstotkov izenačijo z določbami ,ki veljajo za kvalificirane in polkvalificirane delavce; čl. 181 pravilnika o delavcih naj se spremeni v toliko, da bo delavstvo plačalo samo polovico dolga na račun prispevkov v fond za nazaj, drugo polovico pa drž. prometna ustanova. Vsi upokojenci, tudi stari kronski, naj se glede prejemkov izenačijo z upokojenci po sedanjem zakonu. Sedanji način normiranja potrebnega števila osebja, ki se izvaja v prometno-komercialni in strojni službi, ne ustreza dejanski potrebi za kritje zahtev službe. Posledica tega je, aa se služba bori z občutnim pomanjkanjem osebja, kar pade vse v breme osebja samega. Nujno potrebno je, da se zviša normiranje osebja na principu osemurnega delavnika, upoštevaje nedelje in praznike, po normah, ki dejansko ustrezajo stvarnemu delu, ki ga mora osobje vršiti. Temu normiranju ustrezajoče je potrebno določiti še 20% višji stalež za kritje bolezni in odmorov v edinicah, ki morajo kriti še potrebe sezonskega prometa, naj se normirani stalež osebja, ki je zaposlen s sezonskim prometom, poveča za 10 odstotkov. Potrebno je, da se tudi v gradbeni službi izvede normiranje. Na podlagi normiranja naj se tudi zvede preračun osebnih izdatkov za potrebe posameznih panog službe. Službena obleka naj se izdaja osebju pravočasno, zapadla službena obleka naj se čimprej efektuira; službena obleka naj se izdaja vsemu osebju po tem, kakšno službo vrši. Zaračuna in izplača naj se osebju tudi izvršeni premik v postajah tako analogno kot strojnemu osebju. Strojnemu osebju naj se izplačuje nagrada Za prihranek kuriva in mazila v celih zneskih po pravilniku, v kurilniških delavnicah naj se vpeljejo akordne premije kot v glavnih delavnicah. Strojnemu osebju naj se kilometrina izenači s kilometrino vlakovodje. Za posebne službe naj se vpeljejo primerni pavšali. Nočna doklada naj se zviša, da bo dejansko res nagrada. Način kritja bolezni in odmorov s substituti, ki so pavšaliftni, naj se ukine in naj se substitutom plačajo dnevnice kot za ostala službena potovanja. Osebju, ki je po svoji službeni dolžnosti primorano stanovati v železniških upravnih stanovanjih, naj se nakažejo stanovanja brezplačno. Razne zgodbe iz sodne dvorane Junaški Jazonovl potomci - Za ničvreden klobuk 1 v grob, h v kriminal - Mali tatovi Od tu in tam Mezde je svojim delavccm povišala zagrebška občina. Poverjeniki v Hrvaški delavski zvezi včlanjenih delavcev mestne občine so sicer zahtevali, da jim občina zaradi draginje poviša mezde v temle redu: za dnevno mezdo 35 din 35% pov., •/a mezdo od 35 do 45 din 25% poviška, za mezdo od 45 din dalje pa 20% poviška. Mestni župan Starčevič pa je odredil, da se vsem delavcem povišajo ume mezde za 55 par. Povišanje velja od začetka novega leta. Posebno razstavo domačih pogonskih goriv pripravlja zagrebški velesejem za svojo prihodnjo razstavo. V današnjem xasu se je pokazala posebna potreba, da vsaka država izkorišča tista pogonska goriva, ki jih pridobiva doma in se s tem polagoma osamosvaja uvoza dragega petroleja in bencina iz tujine, ki ga je "treba plačevati z zlatom. V naši državi je dosti rudnin, le da nimamo še naprav, e katerimi bi proizvodnjo dvignili. Razstava bo obsegala pogonska goriva v trdnem, tekočem ali plinskem stanju. Posebej bo prikazano, kje in kako se dado ta goriva uporabiti in s kakšnimi tehničnimi pomagali. Razstave se bodo udeležili zastopniki lesne in premogovne industrije, tovarne špirita, plinarne in elektrarne. Nove potresne sunke in podzemeljsko bobnenje slišijo vsak dan kmetje v vasi Jagnjedovcu pri Koprivnici. Vas leži pod vznožjem gore Bilo. Ze pred dvema letoma je potres porušil več hiš, poslej pa so se sunki in bobnenje vedno ponavljali. Tudi 27. decembra, ko je v Turčiji katastrofalni potres razdejal več mest, so v vasi slišali bobnenje, kateremu je sledilo več krepkih sunkov. Posebno pri petih posestnikih slišijo pogosto to neprijetne glasove in kmetje vsakokrat beže iz hiš na prosto. Pred nekaj dnevi pa so se spet ponovili lahni sunki. Kmetje prosijo zagrebški po-tresomerni zavod, da bi zemljo preiskal in jim povedal, če jim grozi nevarnost kakega večjega potresa. Kmetje so pripravljeni svoje hiše pustiti in se preseliti izven nevarnega območja. Na poti skozi gozd sta dva razbojnika napadla in oplenila upokojenca Milana Kolkarža Iz Sarajeva. Mož je bil nekje kasiral dva tisočaka in se vračal proti domu. Čim je stopil po cesti v gozd, sta se pred njim pojavila dva razbojnika s puškama v rokah. Zahtevala sla od njega denar, nato sta mu vzela še uro, verižico in prstan. Slednjič sta mu slekla s telesa še vso obleko in čevlje in ga nato pognala po cesti. Nesrečnik je moral bos in gol teči, toda imel je toliko hrabrosti, da je k razbojnikoma pritekel nazaj in ju prosil, naj mu vrneta vsaj hlače in suknjo. Iiazbojnika «ta mu nato oboje vrnila. V silnem mrazu pa je moral mož prehoditi bos in peš več ur, da je prišel do prve hiše. • četvorčke je pred nekaj dnevi rodila v vasi Retfali pri Osijeku 87-letna Rozalija Vajda. Vsi štirje otročički so bili živi, vendar pa so vsak tehtali po nekaj več kakor en kilogram. Zanje so se takoj pobrigali zdravniki in jih skušali z umetnim hranjenjem in umetnim ogrevanjem ohraniti pri'življenju. Navzlic temu pa je pred dvema dnevoma umrl najprej deček, povrsti za njim pa še dve deklici. Tudi tretja deklica je silno slabotna in je kaj malo verjetno, da bi ostala pri življenju. Vlada se resno bavi z vprašanjem, da bi povišala plače uradništvu. Pred vsem gre tu za nižje uradnike in tiste, ki imajo več otrok in jih je ^draginja tudi najbolj udarila. Na zadnji seji ministrskega odbora so o tem vprašanju govorili le načelno in so s tem v zvezi poživili spet razpravo o uredbi za maksimiranje cen življenjskim potrebščinam, kajti vsaka povišanja plač uradništvu bi bila brez haska, če se ne bi zajezilo stalno po-draževanje živil. Kakor smo že poročali, je tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič obljubil uradnikom v Zagrebu, da bo vlada v najkrajšem času uredila vprašanje povišanja uradniških plač. Ogromno svatbo je priredil v vasi Balcgovcu pri Bosanskem Samcu kmet Mato Pejavič. Bil je bogat in zato si je poiskal nevesto, ki je bila v vasi najlepša. Mato je zaklal vola, mnogo perutnine, dve teleti pripravil 1000 litrov vina in 500 litrov žganja in nato povabil na svatbo vso vas. čez 100 ljudi se je dopoldne zbralo in čakalo, da jim bo ženin pokazal nevesto in jo nato odpeljal v cerkev. V teh krajih je namreč običaj, da se nevesta svatom ne sme pokazati prej, preden ne sede v voz, s katerim se odpelje v cerkev. Ko pa je prišel čas, da bi ženin pripeljal nevesto, pa neveste nenadoma nikjer ni bilo več. Iskali so jo po vasi, pa je niso našli. Toda zapuščeni ženin se ni dal spraviti iz tira. Zapel je s svati veselo pesem, nato jih je začel gostiti. Svatba brez neveste je trajala tako dolgo, dokler niso pospravili »pod streho« vseh pripravljenih dobrot. Del bolnišnice je pogorel v Tuzli. Sredi noči so bušknili plameni na podstrešju internega in veneričnega oddelka. Ko so plamen opazili, bo morali strežniki z vso naglico reševati 35 bolnikov, ki so bili v obeh oddelkih. To delo so pravočasno izvršili, pač pa je bilo otežkočeno gašenje, ker je bili gasilska pomoč precej kasna. Zgorel je strop in prvo nadstropje. Bolnišnica ima za pol milijona dinarjev škode, ki pa bo pokrita z zavarovalnino. Za več milijonov dinarjev škode narede lejno volkovi v Južni Srbiji. Oblasti računajo, da živi v teh krajih okrog 10.000 volkov, ki so ljudem in živini zlasti nevarni v zimskih mesecih, ko začno laziti okrog naselij in prežati na plen. Borba proti tem zverinam je težka. Najboljše sredstvo je strihnin, ki ga nastavljajo zverinam v mesu. To delo organizirajo oblasti s pomočjo kmetov, ki dobro poznajo pota, po katerih volkovi prihajajo v vasi. Samo lani so na ta način ugonobili nad 1000 volkov, toda zaroda še daleč niso zatrli, ker vrže volkulja letno povprečno po 5 do 9 mladičev. Razdivjan veper je pridrl oni dan v vas Pa-zarič blizu Sarajeva. Zavoljo visokega snega v hribih gozdne živali niimjo zadosti hrane in se zato približujejo naseljem. Tako je veper pridirjal v vas, toda kmetje so se brž razbežali in se zaprli v hiše. Zverina je nato pridirjala v bližnjo vas Baganove in napadla kmeta Birdža, ki je ituel v roki motiko. 2ival je kmeta podrla, pa takoj pobegnila, čim so kmetje zagnali vik in krik. Veper jo je prilomastil v vas Urtuk in spet naskočil nekega kmeta. Podrl ga je in mu odgriznil kos roke. Tedaj pa so priskočili na pomoč drugi kmetje in eden med njimi je s sekiro zverino pobil do smrti. Grozen zločin, ki je bil pred tednom dni Izvršen v vasi Tadoboju v Hrvatskem Zagorju, so nedavno pojasnili. Neke noči sla bila na zverinski način ubita posestnik Janko Šlibar in njegova žena Antonija. Oblastf niso vedele, kam obrniti preiskavo, ker Šlibar ni imel nobenih sovražni-kov in je bil povsod cenjen. Uganko pa je pojasnila služkinja njegovega brata Mija. Prijavila je flamreč oblastem, da je Mijo ubil svojega brata in njegovo ženo s pomočjo 6vojega hlapca samo zato, da bi se polastil bratovega imetja. Ljubljana, 21. Januarja. Grozen uboj je bil 3. decembra lani ponoči izvršen na državni cesti blizu Drenovega griča proti Vrhniki. Štirje mladi fantje, ki so ta dan v soboto potegnili lepo zaslužene denarce, so se zvečer na kolesih odpeljali z Vrhnike na Drenov grič in tam v Demšarjevi gostilni popivali pozno v noč. V gostilni sta sedeli dve družbi, Vrhničani in domačini. Sprva so bili vsi veseli, zadovoljni in mirni. Prepevali so, plesali in harmonika je svirala. Pozneje je nastal prepir. Posestnika sin Jože Jeraj je začel izzivati. Začeli so se klofu- , tati in pretepati. Vrhničani so pozneje odkurili proti domu. Na cesti pa se je kolar Jože spomnil, da je na »bojišču« pred gostilno pu3til klobuk. Zaradi tega, komaj 20 din vrednega klobuka so šli nazaj in stvar je prav tragično končala. Junaški Jazonovi potomci so se pri vrnitvi močno oborožili. Trije so izpulili ob cesti stoječe, velike drevesne kole, eden pa je pograbil za vile. Peš so primahali nazaj na Drenov grič pred Demšarjevo gostilno. Tam jim je miren človek povedal, da je klobuk spravil gostilničar. Vrhničani, vinjeni in jezni, pa so brez vsakega povoda navalili in udarili s koli po prihajajočem Jožetu Jeraju, nad katerim so se prav zverinsko maščevali. Kakor živino so ga pobili na tla. Drugi dan v nedeljo so se počasi zavedali, kakšno zločinstvo so ponoči storili. Boječ se kazni, so se domenili, da vso stvar prevzame na sebe kolar Jože, češ; »Ti nimaš nič, boš lahko presedel nekaj mesecev, te bomo že poplačali.« Res je kolar Jože vse na se vzel in sprva povedal, da je on Jeraja pobil. Kazenska preiskava pa se je tako zaobrnila, da so bili vsi 4 Vrhničani aretirani in odvedeni v ljubljanske zapore. Jože se je še pobahal: »Usekal sem ga s kolom s tako silo po glavi, da je padel na vse štiri.« Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Rajka Lederhasa je včeraj razpravljal o tem drenovgriškem nočnem poboju. Obtoženci so glavno krivdo zvračali drug na drugega. Bil je k razpravi velikanski naval domačinov z Drenovega griča in Vrhnike, ker kmet ima po zimi mir in zato so si hoteli napasti radovednost pri tej razpravi. Prišli pa so zastonj. Razprava je bila proglašena za tajno, ker je bil med obtoženci eden starejši maloletnik, drugi polnoletnlki pa so se izjavili za tajno razpravo. Res je human zakon, ki odreja za maloletnike tajne razprave, toda mnogi so mnenja, da naj bi dobroto zakona izgubili vsi oni zločinci, ki store grda in zverinska dejtf-nja. Razpra-va je bila za enkrat preložena, da se zaslišijo še nekatero priče. Jesenice Jesenice, 29. januarja. Kako je kaj s kriminalno statistiko v letu 1939? V območje tukajšnjega policijskega komisarijata spadajo: Jesenice, Javornik in Kor. Bela — ter šteje 11.500 prebivalcev. Naj na splošno navedemo najbolj vidne prestopke! V lanskem letu ie bilo aretiranih in prijavljenih sodišču 278 oseb. Rekord «o odnesli vlomi ki tatvine, ki jih je bilo 37, goljufije 7, težkih telesnih poškodb 19, radi ponarejanj« denarja je zaznamovan samo en slučaj. Zaradi javnega nasilja odnosno žaljenja policijskih organov v službi je bilo prijetih 5 oseb. Prijavljeni 6o bili 3 samomori. Ostalih zločinov in prestopkov je bilo približno 207. Društev je vpisanih na policiji 73. Njim ji bilo izdanih 195 dovoljenj za prireditve. Zborovanj pa je bilo v lanskem letu prijavljenih 108. Mestna občina Jesenice razpisuje pogodbeno mesto cestnega nadzornika. Šolska izobrazba: grad-beno-delovodska šola. Prednost imajo prosilci, ki so že opravljali službo v imenovani stroki. Pravilno kolekovane prošnje ie Doslati do 5. februarja jeseniški občini. Pred malim kazenskim senatom so včeraj poleg ubijalcev defilirali mali, drugače že večkrat na strogi zapor obsojeni tatovi, uzmoviči in vlomilci. Dragarjev Lovrenc se je že zgodaj seznanil s kazenskim paragrafom. Pred božičnimi prazniki ie bil revež, trlo ga je, da ne bo mogel praznovati po starem običaju božiča, da no bo imel nobene dobrine na mizi. Zato se je odločil in mahnil jo je k posestniku Grbenu Francetu na Rodici. Izmaknil mu je kar 4 lepe gnjati. Mali senat mu je sedaj osolil te gnjati s 3 mesečnim strogim zaporom. — Brivski pomočnik Ivan Rozman je 23. decembra* lani odnesel iz izložbenega okna puškarske tvrdke Kaiser več samokresov in municije v rednosti okoli 2500 din. Senat ga je obsodil na 3 mesece strogega zapora. — Sedejev Korel je hud sovražnik vsakega uniformiranega policijskega stražnika. Ko je vinjen, ne more gledati stražnika in vsakega hruli. Jo tudi nasilen. Lani 16. oktobra jo vrgel na tla policijskega stražnika, nekega detektiva pa lopnil tako po glavi, da je dobil lahek pretres možganov. Pred senatom je Korel vse lepo priznal in prosil sodnike za milost. Obsojen je bil na 5 me-s.ecev strogega zapora zaradi zločina javnega nasilja. športne vesti Preračun Hrvaške športne sloge za leto 1940-41. Na včerajšnji seji Hrvaške športne sloge je bil predlagan naslednji preračun za potrebe posameznih hrvaških športnih zvez. Mičevalci: 90.000 din, teniški igralci 100.000 din, igralci namiznega tenisa 36 tisoč din, plavalci 130.000 din, hokejisti 20.000 din, smučarji 130.000 din, atleti 180.000 din, kolesarji 80 tisoč din, drsalci 60.000 din, boksarji 90.000 din, veslači 252.000 din, težkoatleti 70.000 din. Ker nekatere hrvaške športne zveze niso predložile računa, je Hrvaška športna sloga namesto njih sama postavila v preračun naslednje zneske: nogometaši 80.000 din, ženski šport 10.000 in kajakaši tudi 10.000 din. Hrvatski Junak, nova telovadna organizacija hrva-vaške mladine predlaga za svoje potrebe 2,000.000 din, to je torej tretjina zneska državne podpore, ki jo je dosedaj užival »Savez Sokola kraljevine Jugoslavije«. Potrebe hrvaškega športa po tem preračunu torej niso premalo zahtevne. Prvenstvo Sarajevske smučarske podzveze. V nedeljo je bilo v Cripoljskem medklubsko prvenstvo v smučarskih tekih za naslov prvaka sarajevske podzveze. Tekme je priredil S. K. Sarajevo, in so se teh tekem udeležili poleg prireditelja tudi Srbsko Planinsko društvo iz Beograda in še nekateri drugi bosanski klubi. V teku na 18 km je tekmovalo 17 tekmovalcev. Zmagal ja Leon Knap (S. K. Sarajevo) v času 1:22:28, drugi Stanko Zadnikar (Sla vi ja) 1:27:3, tretji Vili Legat (Slavija) 1:30:23, četrti Franc Marušič (Slavija) 1:32:50, peti Vinko Maglo-vič (Sarajevo) 1:35:13, šesti Stanko Vorkapič 1:41:40, sedmi pa je bil Belgrajčan Radovič v času 1:44:10, Iz Legije koroških borcev Iz Legije korških borcev. Kor poteka prijavni rok za podelitev spominske kolajne na borbo za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918-1919, pozivamo ponovno vse borce, ne glede na to, ali je član ali še ni organiziran v Legiji, da se nemudoma ,zglase v naši društveni pisarni na Cankarjevem nabrežju št. 7-1. v času od 8. do 12. ter od 14. do 19. ure, kjer bodo prejeli vsa zadevna navodila. V interesu vseh bivših koroširib borcev je, da smatrajo naš poziv kot nujen in važen, ker deluje Legija v vsakem oziru v korist borcev, ki so se svoječasno borili na severni meji. Spominska kolajna je prvo vidno priznanje domovine, na podlagi katerega bo zamogla naša društvena uprava delovati že naprej v korist vseh. ki so Dri Legiji včlanjeni. — Glavn) .,'Kako? Upaš si streljati na angele, ki se spuščajo iz sovjetskega raja?« Pol metra debel sneg obdaja Letonsko Mrzli val, ki je zajel baltiške pokrajine, je povzročil na Letonskem številne motnje. V več zadnjih dneh je temperatura v Rigi padla na 30 stop. pod ničlo, na vzhodnem Letonskem pa se je živo srebro spustilo do 44 stop. pod ničlo. Pred pristaniščem Liepaja je morje zamrznilo 20 km daleč od obale. V pristanišču samem je led debel nad pol Tietra. Vlaki imajo velike zamude. Mnogo telefonskih in brzojavnih prog je pretrganih. V zadnjih 24 urah je bila pretrgana tudi proga z Moskvo, Kovnom in Berlinom Nad 50% avtobusnih prog je ostalo brez prometa, ker so ceste zatrpane s snegom. Vse ljudske in srednje šole so zaprte zaradi mraza že več dni. Program radio Ljubljana Sreda, 31. jan.: 7 Jutranji pozdia' - 7.05 Najio vedi, poročilu — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Iz raznlb operet plošče) — 12.30 Poročila. objavo — 13 Napovedi — 13.ii'1 S-auiel -Štirje fantje« — 14 Poročila — 18 Mladin. ura: Reportaža iz ljublj. mestne plinarne — 18.4o Smoter slov. narod, zavesti (prof. Ed. Kocbek) - la Napovedi, poročila 19.20 Nac. ura: Vzgojna prednost naših n.'-imi (Branko MutavulJ, Bgd) — 19.40 Objave — l».io Iz rnatlLn zdravje in moč (dr. MHMi Vrnbor) — 30 Klavirsirtrlo (prof. J. Ravnik, klavir; prof. Jan Slats, gosli; prof. O. Šedlbauer, collo) — 90.45 Čajkovski j; Casse nisette. suita (plošče) — 21.15 Slovenski vok. kvintet: Pesmi Rista Savina — 22 Napovedi, poročila — 2215 Valčki in polke (plošče). Četrtek. 1. febr.r 7 Jutranji pozdrav — 7.06 Napovedi ln poročili — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (Plošče) - 12 Vosel! godci (plošče) - 12.3o Poročila, objave — 13 Napovedi, objave — 33 Napovedi — 13,02 Mandoline ln balalajko (plošče) — 14 Poročila — IR PeRter spored Radij, orkestra — 18.4o Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.*o Objave — 19.5o Peset minut zabave — So Za debele, za vesele .. Pisan večer za dobeli četrtek. Nekaj Sal in nekaj godbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Plesna glasba (ploščo). Drugi programi Sreda, 31. jan.; Belgrad: 2o OpeTa — Zagreb: 2o Ljubljana — Bratislava: 2o.l5 Zab. koncert, 21.35 De-bussyjeve skladbe — Sofija: 19.5o Opera — Angleške postaje: 21 Simf. koncert — Beromiinster: 2o.lo Vok. in orekstr. koncert — Budimpešta: 2o.lo Filhar. koncert — Bukarešta: 10.15 Orkestr. H solist koncert. — Trst-Milan- 17.15 Vokal, koncert 21 Simf. koncert — Rim-Ban: 21 Wagnerjeva opera »Hohengrin« — Florenca: 21 Opereta — Oslo: 21.1o Orkestr. koncert — Sottens: 2o.3o Simf. koncert — Stockholm: 2o Beethovnov koncert. Četrtek, 1. febr.: It e! grad: l*».4o Havajski kvartet, 21. Narod, pesmi — Zagreb 2o.So Madrigalisti — Bratislava: 21.lo Beethovnov koncert — Sofija: 2o Instrumentalni in vokal koncert — Angleik postaje: 22.3o BBC orkester — Beromiinster: 2o.4o Simf. koncert — Budimpešta: 19.25 Komorni konc-rt — Bukarešta: 2o,15 Filharm. okneert — Trst-Milan: 17.15 Bra ziljski koncert, :lo 46 Opera — Rim-Barl: 22.Jo Koralni koncert — Florenca: 19 Vojaška godba — Oslo: 2o Filharm. koncert — Sottens- 2o.3o Glasbena veseloigra — Stockholm: 2o Orkester. A. O. BarrilH 64 DVE BEATRIC1 Pozdravil je z mečem, nato pa odkorakal s svojim moštvom proti stolpu, na katerega so dvignili zastavo. Ko je zastava zaplapolala vrh stolpa, so zagrmeli topovski streli. Domačini, ki so prisostvovali slovesnosti, so od strahu popadali na tla. Le poglava^ se je obvladal, čeprav je tudi on trepetal po vsem životu. Kolumb ga je ljubeznivo prijel za roko in mu dejal, da to strašno orožje ne bo v škodo dobrim domačinom, pač pa jih bo branilo pred krvoločnimi Karibi. Ko se je don Diego de Arana vrnil s svojimi ljudmi k ostalim, je Kolumb še dejal: _ ..... ... »Dam vam dve uri prostosti. Poslovite se od prijateljev, kajti takoj nato odrinemo proti domovini.« Damjan je bil nekoliko presenečen. »Kako to?« je vprašal prijatelja. »Ali so nate pozabili?« »Dovolj časa je še, da se me spomnijo,« je odvrnil Kozma in skomizgnil z rameni. , . »Dovolj časa? Saj je rekel admiral, da čez dve uri ,Nina zapusti novi svet. Sedaj pa nas čaka pojedina. Kako ljubeznivi so ti divjakil Kar težko mi bo ločiti se od njih.« »Kako to? Ali si se premislil?« »Da; prav za prav se nisem jaz, le gospod admiral želi, da ostanem v njegovi družbi.« »Res? In kdaj se je zgodila ta sprememba?« »Danes zjutraj, ko smo odhajali v trdnjavo.» »Glej, glej!« je vzkliknil Kozma nadvse iznenaden. »Veš, prej sem ti hotel povedati, da me zelo boli najina ločitev. Ti pa me nisi hotel poslušati in si me imenoval tepca.« »Ali mogoče nisem imel prav?« je smeje se dejal Kozma. Admiral se je napotil proti naselbini, kjer je Guakanagari pripravil svojim belim prijateljem pojedino. Vse moštvo mu je sledilo. Pojedina je bila pripravljena na prostem, ker je poglavarjeva hiša, čeprav zelo prostorna, bila premajhna za tako veliko število gostov. Ti so bili veselo presenečeni, ko so videli mize pregrnjene, kakor so jih domačini videli na njihovi ladji. Guakanagari je velel prinesti na mizo, ali bolje na mize, vse, kar je mogla preprosta haitska kuhinja. Tudi ni manjkalo raznovrstnega sadja in pijače. Damjana je začela peči vest, ker je prevaral prijatelja. Hudo mu je bilo, ker se bo kmalu moral ločiti od njega, zato ni mogel, kljub svoji živahni naravi, deliti veselja z ostalimi. Prav zaradi tega ne-razpoloženja pa je bolj pogosto segel po posodi, -v kateri je bilo neke vrste vino. ki so ga izdelovali domačini. Ko ga je pijača že nekoliko razvedrila, je zapazil v bližnjem grmovju gručo žensk in med njimi nezvesto ljubico. z »Čemu si prišla, nesramnica?« si je dejal. »Ali hočeš uživati ob moji žalosti? Ne, tega veselja ti ne privoščim. Veseliti se hočem, da sem se rešil tujih čarov in da sem se maščeval.« Začel je še bolj pogosto segati po pijači, dokler ni več ločil tovarišev od domačinov. Gostija je trajala precej dolgo. Končno je admiral vstal in tudi ostali so se drug za drugim dvigali: od mize. Damjan je sledil zgledu ostalih, a kljub vsemu trudu bi se mu brez pomoči tovarišev to ne bilo posrečilo. Medtem so se mornarji objemali; nekateri so se jokali, drugi smejali; nekateri pa so se smejali in jokali obenem. Kozma je videl, da Damjana niso mogle noge več nositi, zato je namignil tovarišu in skupno sta odnesla skoraj nezavestnega Damjana k obrežju. Guakanagari je spremljal Kolumba do obale. Njiju slovo je bilo zelo ginljivo. Medtem ko so se vsi gnetli okrog admirala, sta Kozma in njegov tovariš Damjana položila v čoln in odveslala proti ladji. Tu sta ga dvignila kakor polno vrečo na krov in ga odnesla na posteljo. Damjan seveda ni čutil ničesar; tudi ni slišal topovskih strelov, s katerimi je »Nina« pozdravljala Guakanagarija ob njegovem odhodu. Kakšni so bili njegovi občutki, ko se je drugo jutro zbudil, si je pač lahko predstavljati. Ko je odprl oči in je videl sedeti poleg postelje prijatelja, je mislil, da ie še prejšnji večer. »Kako to? Ali si še tu?« ga je vprašal. »Še in vedno,« mu je odvrnil Kozma. »Vedno? Na otoku te vendar pričakujejo.« •»Pusti jih, naj čakajo.« »Meni je pač vseeno. Ali bomo odpluli pred nočjo?« »Mislim da; a do večera je ie najmanj dvanajst ur.« »Kaj hočeš reči s tem?« »Da nismo več včeraj. Da si prespal včerajšnji popoldan in vso noč.« »Ali je admiral odložil odhod?« »Izgleda tako. Najbrže je hotel pustiti, da se mornarji odpočijejo od Guakanagarijeve pojedine.« »Razumem; vsi so bili zdelani...« »Kakor ti, ljubeznivi prijatelj...« »Ne govori mi o temi Moral sem biti zelo grd.« »Gotovo nisi bil lep. A potolaži se; mnogi so bili še grši od tebe.« »Kako si dober; vedno najdeš tolažilno besedo. A sedaj se bova morala ločiti, kaj ne?« »Bedak!« je zamrmral Kozma. »Zakaj? Ali ne ostaneš na otoku?« »Bedak!« je vzkliknil Damjan. »Če se ne motim, si mi včeraj rekel tepec. Sedaj pa me imenuješ bedaka. Ali naj izbiram?« »Ni treba, ker si bedak in tepec obenem. Ali misliš, da sem tako brez srca kot ti, ki si me hotel kar tako zapustiti?« »Jaz...» je zajecljal Damjan. »Moj primer je bil popolnoma drugačen.« _ »Res;« mu je odvrnil Kozma. »Bil si pijan, a ne od vina. Tudi iz one pijanosti bi se bil prebudil, kakor si se iz te. Sicer pa naj bo kakorkoli. Misli si, da si le sanjal o tem, da sem nameraval tudi jaz ostati na otoku. Zbudi se in ne govoriva več o tem.« »Že prav. Toda ali admiral ni govoril s teboj?« »Da, govoril je o stvari ,., o kateri dobro veš. A odklonil sem.« »Ničesar mi ni povedal o tem.« »Razumljivo! Saj sem ga prosil, naj molči. Povedal sem mu vso zgodbico. Vedno ima toliko skrbi, da se redkokdaj smeje. Predvčerajšnjim pa se je nasmejal do solz.« »Na moj račun!« je zagodrnjal Damjan. »Ali bi hotel, da se smeje meni? Saj nisem storil nič takšnega.« »Oh. ne delaj se nedolžnega. Saj si tudi ti dvoril lepi divjakinji.« »Najbrže se ti sanja.« »Mogoče ji res nisi dvoril. A vendarle se je zagledala v tvojf zlate lase.« »Nekaj že, nepridiprav!« Nenadoma sta zaslišala v bližini neko prerekanje Prisluhnila sta. »Kaj naj to pomeni? Slišim glasove domačinov. Kaj neki hočejc prav sedaj, ko je prišel čas, da odrinemo?« Jugoslovansko tiskarno v LJul>t)anl: lot* Kramartt - Izdajatelj: in* lol« Sodja. - llrednlk: Mirko Javornik - Rokopiso* ne vračamo. »Slovanski dom« ifhaia »sak delavnik ob 12. Mesečna naročnina ISL/Hn, aa inozemstvo 25 dia Uredništvo; Kopitarjeva olica 8/IIL lelelon 4001 do MI05. [Jpravs: Kopitarjeva ulica H.