PoftariM pMmw
Stev. 107
V Ljubljani, sobota 11. maja 1940
Ci— Mn t’
Leto V
Prvi nemški naskok na Holandijo in Belgijo - ustavljen
Pari*. 11. maja. o. Vrhovno poveljstvo zavezniških vojsk je izdalo ponoči naslednje uradno poročilo:
Pred akcijo nemške vojske v Holandiji, Belgiji in Luksemburgu je prišlo v prvih urah 10. maja do obsežnega letalskega napada. Razen številnih bombardiranj so številne skupine sovražnika pristale z letali ali se spustile s padali na različnih točkah belgijskega in holandskega ozemlja, zlasti pa v Holandiji. Skušale so z nepričakovanim napadom polastiti se zlasti letališč. Proti njim so bili v celoti izvedeni uspešni protinapadi.
Sovražni letalski napad, ki se je v drugem delu noči začel na francoskem ozemlju, se je nadaljeval ves dan. Bombe so naredile nekaj neznatne stvarne škode. Naše lovsko letalstvo in naša protiletalska obramba sta se postavili tem sovražnim poletom po robu in zadala nemškemu letalstvu hude izgube. Nad našim ozemljem je bilo zbitih 44 nemških le-tal.
Ker so se holandska, belgijska in luksemburška vlada včeraj zjutraj obrnile na zaveznike s prošnjo za pomoč, so francoske in angleške vojske na mesto odgovorile na to prošnjo in začele prodirati na vsej fronti od Severnega morja do reke Moselle. Njihovo napredovanje na belgijskem ozemlju se nadaljuje.
Hudi boji so bili na luksemburškem ozemlju. Nemški napad se razteza prav do pokrajine pri Siercku in nekaj vzhodno od Moselle.
Pariz, 11. maja. o. Razen uradnega poročila vrhovnega poveljstva, ne dajejo niti francoske niti angleške vojaške oblasti nobenih poročil o premikanju zavezniške vojsk«, v. Belgiji in tudi ne poročajo, ali se je zavezniška vojska na belgijskih tleh že spopadla z Nemci ali ne. Drže se skrajne molčečnosti zaradi tega, da ne bi Nemci dobili vesti o gibanju zavezniške vojske.
Bruselj, 11. maja. o. Poveljstvo belgijske vojske, ki mu načeluje kralj Lepold sam, izjavlja, da je belgijska vojska ustavila vse nemške čete, ki so skušale prodirati po kopnem od meje v notranjost dežele. Nemci so bili ustavljeni vzdolž vseh belgijskih obrambnih črt
Vojni minister general Denis je izjavil snoči v zbornici, da je belgijska vojska razstrelila vse mostove in ceste vzdolž meje ter ustavila nemško prodiranje pred prvimi belgijskimi obrambnimi črtami.
Ves trud Nemcev, da bi te črte prebili, je bil zaman. Belgijska vojska je pokazala neomajno voljo braniti ozemlje svoje države do konca.
Bruselj, 11. maja. AA. Belgijsko poveljstvo izjavlja, da so neosnovane vesti iz nemškega vira, da se je Nemcem doslej posrečilo zasesti pet belgijskih letališč. Po uradnih ugotovitvah niso Nemci zasedli niti enega belgijskega letališča. Vsi Nemci, ki so bili s padali spuščeni v Belgiji, so bili obkoljeni in premagani. Do 18 snoči je bilo zbitih na belgijskem ozemlju 10 nemških letal. Vest o prihodu zavezniških čet v Belgijo je sprejelo prebivalstvo z navdušenimi manifestacijami.
Amsterdam, 11. maja. o. Vrhovni poveljnik holandske vojske general Winkelman je izdal snoči naslednje povelje:
»Njeno Veličanstvo kraljica mi je naročila, naj holandski vojski izrečem njeno vzvišeno zahvalo, da se je tako hrabro uprla napadalcu na našo nevtralnost. Ta odpor proti nepričakovanemu sovražnemu napadu je treba smatrati kot dejstvo, da se je napad ponesrečil.
Po vseh predelih države se naše čete upirajo tako, kakor jim je zapovedano ter sprejemajo vsak boj g sovražnikom. Kjer je potrebno, v redu in z uspehom uničujejo mostove, ceste in jezove po obrambnem načrtu. Odločni odpor vojske ugodno vpliva na razpo-ženje.
Holandsko vrhovno poveljstvo je dalo sledeče sporočilo: Vzdolž reke Ijsel in Meuse nudijo holandske obmejne čete močan odpor sovražniku. Navzlie hudim napadom nemških čet na Delzil smo ohranili postojanke v svojih rokah. Štirje nemški oklopni vlaki so bili uničeni. En nemški oklopni vlak smo pognali v zrak z mostom Wi»n-le. Med sovražnimi napadi na naša letališča smo uničili 70 nemških letal. Majhne skupine sovražnikov, ki so se spustile z letal v notranjosti, so bile od naših letal napadene. Iz več delov bojita prihajajo vesti, da uporabljajo Nemci ujete holandske vojake za varstvo svojih čet tako, da jih pri napadu ženo pred sabo, da ne bi Holandci streljali.
Nemcem se doslej ni posrečilo zasesti • padalci niti enega belgijskega ali holandskega letališča. Za nekaj časa so dobili v oblast samo neko holandsko letališče, na katerega se je spustilo 14 nemških prevoznih letal. Holandci so potem letališče spet zavzeli ter se polastili nemških letal, nemške posadke pa po večini pobili.
Berlin, 11. maja. o. Snočnje nemško uradno poročilo pravi, da so Nemci med včerajšnjim dnevom zasedli vse luksemburško ozemlje in prišli do meje med Luksemburgom in Belgijo.
Holandski in belgijski poslanik v Berlinu sta skušala izročiti nemškemu zunanjemu ministru uradni protest proti nemškemu napadu na ozemlje njunih držav. Poslanika so odslovili kar pri vratih, ne da bi vzeli njun protest na znanje ter jima rekli, naj po običajni poti zahtevata diplomatske potne liste. Po neuradnih poročilih naj bi bili Nemci zasedli belgijsko obmejno mesto Malmedy, ki je pred svetovno vojno pripadalo Nemčiji, na Holandskem pa Maastricht, ki leži na trojni meji med Nemčijo, Holandijo in Belgijo.
Nemško notranje ministrstvo je izdalo ukrep, da se morajo vsi belgijski in holandski državljani v 24. urah zglasiti pri najbližji policijski postaji, nakar bodo internirani.
London, 11. maja. o. Včeraj 90 Nemci pošiljali svoje čete z letali v bližino Dodrechta ob izlivu Rena, Leydena in Delfta. Nemci se hočejo za vsako ceno polastiti vseh letališč v bližini Haaga in Rotterdama. Angleška in francoska letala, ki so stopila takoj v akcijo nad holandskim ozemlju so sestrelila dosedaj deset nemških letal, ki prevažajo čete. Holandsko protiletalsko topništvo pa je samo sestrelilo nad 100 nemških letal. Amsterdam je bil danes zjutraj bombardiran. Na južno-vzhodni strani je bilo slišati ogromno eksplozijo in so v začetku mislili, da je eksplodirala bomba. Pozneje pa so ugotovili, da je bil sestreljen nemški bombnik in povzročil silno eksplozijo. Tudi danes zjutraj so nameravali Nemci osem milj od Haaga spustili nemške čete na zemljo, kar pa jim
ni uspelo, ker so jih angleška in francoska letala sestrelila.
Tudi v Belgiji in Franciji nemška letala bombardirajo letališča. Belgijci se hrabro drže na svojih obrambnih črtah. Danes je bruseljsko letališče ponovno bombardirano in je ena bomba padla v mesto ter ranila 82 ljudi, nad 40 pa jih je bilo ubitih. Tudi v Belgiji so protiletalske baterije in letala sestrelila nad 100 nemških letal.
Celotno število sestreljenih letal, sestreljenih nad Francijo, Belgijo, Holandijo in Anglijo znaša
i.i* *
London, II. maja. Reuter: Z angleških oglednih letal, ki križarijo nad Holandijo, sporočajo, da letijo številna nemška letala za prevoz čet proti Haagu. Nad holandskim primorjem so videli nemška tovorna letala. Nad Rotterdamom se je prikazalo danes okoli 100 nemških letal. Angleški ogledniki so ugotovili med drugim tudi to, da se poplave v ogroženih holandskih obmejnih krajih zelo hitro širijo.
London, 10. maja. Reuter: Vrhovno poveljstvo angleških letalskih sil na Francoskem sporoča: Pri današnjih operacijah na zahodnem bojišču so bile britanske sile stalno v akciji. Naše ogled-niške patrola so delovale na številnih črtah. Naši bombniki so napadli na več krajih nemške čete. Kjerkoli so naši bombniki naleteli na sovražne bombnike, so jih takoj napadli. Pri teh bojih so bila številna sovražna letala zbita. Nekaj naših letališč je bilo bombardiranih. Gmotna škoda je neznatna, človeških žrtev pa sploh ni.
Razglas kralja Leopolda belgijskemu narodu:
„Z božjo pomočjo in s svojo silo bomo zmagali"
Bruselj, 11. maja. Havas: Ob eni ponoči je belgijski radio objavil razglas kralja Leopolda. — Glavne točke razglasa so: Belgijci! Že drugič v zadnjih 25 letih lojalno Belgijo napada nemško cesarstvo ne glede na najsvečaneiše obljube. Mi smo izpolnili vse svoje dolžnosti glede nevtralnosti. — Hrabrim belgijskim vojakom in vsem junaškim Belgijcem pošiljam svoj bratski pozdrav. Mi se borimo, da ustavimo napad sovražnika na našo državo. Velikim naporom vsega belgijskega naro-
da se imamo zahvaliti, da je naša oborožena sila mnogo večja in močnejša kot leta 1914. Anglija in Francija sta nam obljubili pomoč in francoski in angleški oddelki so že na potu, da se pridružijo našim četam. Boj bo hud, toda naj nihče ne dvomi v skrajni uspeh. Kakor moj oče leta 1914 sem se tudi jaz postavil na čelo naših čet s polno vero in zaupanjem v zmago Belgije. Stvar Belgije je častna in z božjo pomočjo bo zmagala. <
Izjava predsednika Roosevelta o novem nemškem napadu:
Nevarnost se približuje zdaj Ameriki
Washington, 10. maja- o. Predsednik Združenih držav Roosevelt je na V6eamerika«i6kem kongresu
izjavil:
»Jaz sem pacifist. Toda pripravljajo se časi, ko se napadalci ne bodo več ustavili pri svojih sedanjih namerah. Braniti bo treba omiko, človečansko kulturo in srvobodo. S tem se približuje nevarnost
tudi Ameriki.«
Nemški napad na Belgijo in Nizozemsko je napravil globok vtis v Ameriki, kar lahko dovede do spremembe ameriške politike. Za dogodke zadnfih 24 ur se lahko reče: To bo končno in do dna spremenilo ameriško stališče glede nevtralnosti v evropski vojni.
Odločna pripravljenost Svicariev:
Splošna mobilizacija v Švici bo izvedena še pred uradnim začetkom
Bern, 11. maja. o. Ker so nemška letala včeraj neštetokrat letela nad švicarskim ozemljem in so bombardirala več švicarskih krajev, zlasti železniških postav blizu francoske meje ter je moralo švicarsko letalstvo in protiletalsko topništvo stopiti v boj z njimi, je švicarska vlada prišla do prepričanja, da Nemčija ne bo spoštovala švicarske nevtralnosti ter je razglasila splošno mobilizacijo, ki naj bi se uradno začela jutri ob 9.
Toda švicarsko ljudstvo ni čakalo na uradni začetek splošne mobilizacije, marveč so se vojni obvezniki takoj včeraj začeli zglaševati pri svojih poveljstvih. Vse ulice po večjih mestih so polne vojakov, ki se v vsej bojni opravi v spremstvu rodbin podajajo na svoja mesta. Mobilizacija bo izvedena v celoti že danes.
Posebni oddelki in motorizirana vojska je bila mobilizirana včeraj ob 16. Povsod vlada velika živahnost, hkratu pa silna odločnost. Zbiranje vojske poteka v največjem redu.
V	Ziirichu so študentje včeraj priredili viharne manifestacije pred holandskim in belgijskim konzulatom ter skušali napasti nemški konzulat, a jih je policija razgnala.
Švicarska vlada je dala včeraj zapreti vse meje. Železnice so rezervirane izključno za prevoz čet.
Največji švicarski list »Neue Zfiricher Zeitung« piše, da napad na Luksemburg, Holandijo in Belgijo dopolnjuje sliko surove sile, ki se je neobrzdano razdivjala nad Evropo.
Churchill - novi predsednik angleške vlade
London, 10. maja. Reuter: Snoči je bilo izdano iz predsedstva angleške vlade sporočilo, da je dosedanji predsednik vlade Chamberlain odstopil. — Mornariški minister Winston Churchill je dobil od kralja Jurija nalogo, naj prevzame predsedstvo. Novi predsednik vlade je izrazil željo, da bi vsi dosedanji člani vlade ohranili svoja mesta, dokler ne bi bil izveden potrebni postopek za sestavo nove vlade.
Chamberlain je izjavil, da je kralj poveril Churchillu sestavo nove vlade na splošni nacionalni osnovi. Dosedanji ministri bodo vršili funkcije do imenovanja nove vlade. Churchill je zaprosil tudi Chamberlaina, naj stopi v vojni kabinet. — Chamberlain je sprejel.
Nemci so skušali ujeti holandsko kraljico
Newyork, 11. maja. Reuter: Amsterdamski dopisnik ameriške radijske družbe Columbia Broad-casting Co. opisuje, kako so poskušali Nemci ujeti holandsko kraljico. Poročevalec pravi, da se je včeraj 16 velikih nemških letal vrste »Junkers« spustilo na letališču pri Valsenburgu, kjer je poletna prestolnica kraljice Vilhelmine, Rigenhof. Letala so izkrcala posadko 20 nemških vojakov, oboroženih z avtomatskimi puškami. Druga skupina Nemcev se je spustila pri Delfti, ki je 8 km južno od Haaga. Glede bitke v okolici Valsenburga pravi dopisnik, da je bilo ob tej priliki uničenih 10 do 16 nemških letal.
Zadušena nemška akcija proti Rotterdamu
Rotterdam, 11. maja. Reuter: Zdi se, da je bilo v okolici Rotterdama spuščenih s padali iz letal okoli 400 nemških vojakov, katerim so se takoj pridružili nekateri nemški državljani, ki so prebivali v Rotterdamu. Del teh vojakov je izkopalo rove, toda bili so kmalu premagani. Teh je bilo okoli 100. Druga skupina je zasedla neko večjo hišo ter se tam zabarikadirala. Toda hišo so zažgali, Nemci pa so bili s strojnicami prisiljeni udati se. Sodijo, da je ta nemška akcija v okolici Rotterdama zadušena in da so bili vsi Nemci, ki so se tam spustili s padali, ali ustreljeni ali pa ujeti.
Vesti 11. maja
Nemški kancler Hitler je včeraj odjx>toval na zahodno bojišče k nemški vojski, da bo sam vodil operacije.
Angleško in francosko vojsko, ki je začela včeraj ob 7.30 korakati v Belgijo, da jo bo branila, je belgijsko prebivalstvo sprejelo 6 solzami radosti in z velikim navdušenjem. Vojake so obsipali s cvetjem, jim dajali pivo, cigarete in druga okrepčila.
Francoska vlada je bila včeraj preosnovana v toliko, da sta 6topila vanjo še zastopnik desničarske bojevniške stranke Ybamegaray ter predsednik ljudskih demokratov Marin
Nemški kancler Hitler je izdal včeraj nemški vojski razglas, na se pogumno drži, češ, da se v Belgiji in Holandiji odloča usoda Nemčije za nadaljnih 1000 let.
Japonsko zunanje ministrstvo je včeraj izjavilo — najbrž na ameriški pritisk — da hoče Jajx>n-ska ohraniti sedanje stanje v Tihem morju in da torej ne bo napadla holandske Indije.
Nemški poslanik v Rimu Mackensen je bil včeraj sprejet pr' Mussoliniju, kateremu je uradno sporočil nemške korake proti Belgiji in Ilolamliji. Kakor vse kaže, Italija tudi to jx)t ni bila nič obveščena o načrtih svoje zaveznice, zakaj niti italijanske radijske postaje niti jutranji listi niso prinesli včeraj nobenepi poročila o dogodkih na zahodu.
Nemci napovedujejo brezobzirne letalske napade na Francijo in Anglijo
Francija in Anglija odgovarjata, da bosta vsak napad povrnili
Pariz, 11. maja. o. Ker so nemška letala včeraj bombardirala celo vrsto francoskih nezavarovanih mest, med drugim Lille, Nancy, Pontoise, Calais, Dunquer<|ue itd., sta angleška in francoska vlada izdali včeraj izjavo, ki se glasi takole:
Zavezniški vladi sta septembra lani odgovorili na klic predsednika Roosevelta in dali jamstva, da britansko letalstvo ne bo bombardiralo civilnega prebivalstva in da bo omejilo svoje letalsko delovanje zgolj na vojaške objekte. Sedaj pa morata javno naznaniti, da si
pridržujeta pravico storiti dejanja, ki jih bosta smatrali za primerna, če bi sovražni bombniki bombardirali civilno prebivalstvo, pa naj si bo to v državah zedinjenega kraljestva ali v Franciji ali pa v državah, ki podpirajo Veliko Britanijo in Francijo.
Berlin, 11. maja. AA. DNB: Danes so tri sovražna letala napadla z bombami popolnoma nezaščiteno mesto Freiburg, ki se nahaja izven operacij in ki nima nobenih vojaških objektov. Bombe so padle sredi mesta in so ubile ob tej priliki 24 ljudi.
Nemške letalske sile bodo na to krSltev mednarodnega prava odgovorile tako, da bodo isvedle za vsak sovražni napad na nemško prebivalstvo pet napadov nemškega letalstva na kako angleško ali francosko mesto.
Pariz, 11. maja. o. Uradno zanikujejo nemško vest, da bi bila zavezniška letala napadla Freiburg. To nemško jx>ročilo naj služi samo kot pretveza za začeten brezobzirnih nemških letalskih napadov na nezavarovana francoska in angleška mesta.
/
Božanska — najslavnejša med slavnimi
Greta Garbo
v svojem najnovejšem filmu po dolgih 2 letih — Nujno priporočamo: Nabavite si vstopnice v predprodaji, ker je zanimanje za ta film ogromno!
prvič v komediji v kateri se prisrčno smeje
Nirtočlca
Greta Garbo se smeje in ves svetsesmejeznjo! Greta Garbo uživa lepoto sveta, Pariz, ljubezen! Greta Garbo je še lepša in mikavnejša v krasnih toaletah po najn pariš, modi!
KINO UNION - Telefon 22-21
Danes premiera I Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, na binkoštne praznike: ob 10.80 dop. (znižane cene) ter ob 14.45., 17., 19 in ‘21.15 Se nekaj : Film je režiral slpviti režiser Ernst Lublč po gle-daiiškem komadu veseloigri madžarskega pisatelja M. Lenpyda M e I v vn Douglas. Kelix Bressart. tna Clair
Do Vidovega dne Zvezda preurejena
in olepšana
Plečnikov načrt za propileje bo sčasoma izveden
Ljubljana, 11. marca. I
Vprašanje, kje naj v Ljubljani stoji spomenik I Nj. Vel. kralja Aleksandra I., je po najrazličnejših spremembah in dolgotrajnih pogajanjih vendar naposled srečno rešeno, da naše mesto dobi ta spomenik na svojem največjem in tudi po zgodovinskem pomenu najvažnejšem trgu v svojem središču. Pozabiti namreč ne smemo, da je bila na Kongresnem trgu Slovencem proglašena svoboda in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter da na tem trgu stoji slovensko vseučilišče, ki ga je ustanovil kralj Aleksander ter da je zato tudi njegovo ime združeno z našo univerzo. Prav kmalu bo Kongresni trg gotovo še povečan s prekrasnim Južnim trgom, ki ga bodo od Kongresnega trga ločile propileje in tvorile spomeniku neobhodno potrebno lepo monumentalno ozadje. Tako bo spomenik kralju Aleksandru I. resnično stal v osrčju glavnega mesta Slovenije.
Ko so jela padati prva drevesa v Zvezdi, so zaradi posrečene rešitve spomeniškega vprašanja, množice z vseh strani Ljubljane pritisnile na Kongresni trg. Ob iskanju prostora za spomenik se je pa spet na najrazveseljivejši način uveljavila volja meščanstva, ki je zahtevala spomenik v svojo sredo.
Celo tožbe starih Ljubljančanov za Zvezdo, ki jih nanjo važejo najlepši mladostni spomini, so se pomirili in potolažili, da se sedaj tudi največji prijatelji starih kostanjev vesele poživljenih in polepšanih nasadov. Sami sedaj vidijo velike rjave maroge v belem lesu prežaganih dreves, ki dokazujejo, da so ljubi kostanji že davno doživeli svojo dobo in jim je trohnoba že razjedla osrčje in korenine. Nekateri kostanji so imeli tako trhle in gnile korenine, da so se kar sami zrušili, čim so jih spodkopali.
V	tolažbo je pa starim in mladim prijateljem Zvezde tudi novica, da ne bo posekana vsa Zvezda. Če bi namreč vsa drevesa hkrati posekali, bi na velikem Kongresnem trgu kmalu imeli pravo puščavo. Poleti bi sončna pripeka s tlakovanega trga požgala vso nežno travico in Kongresni trg bi se spremenil v ljubljansko Saharo. Ze zaradi uspevanja novih nasadov mora na trgu ostati vsaj nekaj drevja zaradi sence in hladu, predvsem pa zaradi vlage v zraku, ki je prepotrebna za rast. Tako bomo nasade na preurejenem Kongresnem trgu polagoma pomlajevali z mladim drevjem in podrastom med starimi kostanji, ki se bodo počasi umikali novemu drevju, okrasnem grmičju in cveticam.
Odbor za postavitev spomenika je 3. maja na .svoji seji sprejel predlog mestnega tehničnega odbora, naj spomenik stoji v Zvezdi. Ker je pa spomeniški odbor izrazil tudi soglasno željo, naj mestna občina ureditev okolice spomenika tako npospeši, da bo slavnostno odkritje mogoče že na Vidov dan, je s tem zahteval tudi sekanje cvetočih kostanjev. Ljubljana se pač še dobro spominja, da je mestni svet ljubljanski že 3. julija 1936 sprejel predlog odbora za postavitev spomenika in tedaj tudi od odbora mestnemu svetu predloženi načrt univ. prof. Plečnika s propilejami in s spomenikom, naj propileje s spomenikom stoje na Kongresnem trgu ter deloma na vrtu Kazine. Če bi spomeniški odbor pozneje ne bil spremenil svojega sklepa in sklenil postaviti spomenik ob vhodu v Tivoli, bi bili lahko kostanje posekali gole in otrple pozimi. In če bi bil izveden prekrasni osnutek mojstra Plečnika, bi padlo tudi najmanj polovico manj kostanjev, nego jih žrtvuje sedanji od spomeniškega odbora sprejeti načrt.
Sicer pa zaradi šestih tednov, ki jih ima mestna občina na razpolago za preureditev trga, da bo spomenik lahko slovesno odkrit že na Vidov dan 26. junija, tudi ni dosti časa za definitivno ureditev trga, kakor na pr. za zidanje propilej, za tlakovanje, za napravo morebitnih vodometov in dr. estni tehnični oddelek zato ni mogel odlašati ter je že prvi dan zagrabil za delo.
Za Širino bodočega Južnega trga, ki se bo od propilej čez kazinski vrt razprostrl skoraj tja do Mestne hranilnice, bodo kostanji v Zvezdi podrti, da tako dobimo 46 m širok in 71 m globok trg med cesto ob Kazini in med tlakovanim delom Kongresnega trga.. Ta trg bo torej približno enako velik parku na Trgu kralja Petra, kjer so nekatere prav ugledne organizacije želele imeti spomenik. Gotovo jim bo sedaj še bolj ustreženo, saj bo za manifestacije okrog spomenika na razpolago ves Kongresni trg, ki je ob Kazini dolg 160 m, pred novim trgom v Zvezdi je pa tlakovani del trga širok 30 m.
Še letošnjo stavbno sezono bo Šubičeva ulica
predrla Šelenburgovo ulioo in se združila ob Kazini s Kongresnim trgom. Nova avenija, ki bo po najkrajši poti vezala zeleni Ljubljanski grad z nasadi na Kongresnem trgu in preurejenim Tivolijem, bo široka 20 m, da bodo drevesa Zvezde’ na tej strani stala med cestiščem in hodnikom za pešce. Tudi podaljšek Wolfove ulice na vzhodni strani Zvezde bo toliko razširjen, da bodo kostanji stali ob cestišču.
Spomenik bo stal na tem novem trgu med sedanjim velikim kandelahrom in med propilejami, torej nekaj metrov za kandelabrom, a obrnjen bo proti jugu, da bo ves dan učinkovito razsvetljen in bo tako plastični lik prišel do najpopolnejše veljave. V osi spomenika bo 16 m širok, začasno z belim peskom nasut prehod, ob njem bodo pa na obeh straneh do neposekanih delov Zvezde zelene trate, poživljenje s cvetlicami, zla-
| sti pa z bohotno cvetočimi kanami. Ob prehodu bo na vsaki strani spomenika vrsta monumentalnih kt^ndelabrov združevala tlakovani del Kongresnega trga s propilejami, da bo vsa okolica spomenika arhitektonsko zaokrožena celota.
Seveda stem povrnim osrimo lepega osnutka še nismo opisali vseh potrebnih del, saj bo treba Zvezdo najprej zravnati, ker je sedaj na križišču drevoreda zelo visoko nasuta. Prestaviti oziroma premakniti bo treba tudi diagonalne drevorede, da bo njih vhad z voglov Zvezde, a z okolico bo zravnano tudi javno stranišče in odstranjena stara vremenska hišica. Ker pa Kongresni trg od Še-lenburgove ulice proti Ljubljanici pada skoraj za 5 m, ga nikakor ni mogoče tako urediti, da bi bil vodoraven. Če bi pa to hoteli napraviti, bi morale s Šelenburgove ulice voditi v Zvezdo 2.50 metra visoke stopnice navzdol, s spodnje strani pa tako visoke stopnice navzgor. Pri teh višinah bo pa javnost pač prepričana, da je taka ureditev nemogoča in da s kraljevim spomenikom in propilejami ter Južnim trgom dobi Ljubljana tako veličastno in mogočno središče, s kakršnim se ne ponašajo niti mnogo večja jugoslovanska ali evropska mesta.
Ljubljana od včeraj do danes
Lep je bil včerajšnji dan, zlasti dopoldne je bilo tako kakor ga že dolgo časa nismo imeli. Prijetno sveže je bilo in lepo sončne. Popoldne so se na robeh začeli dvigati črni oblaki, ki so že obetali zgodnjespomlndansko neurje. Povrhu je bilo precej soparno. No, pa se ni napravilo nič hujšega. Kmalu se je namreč dvignil veter, ki je na višavah spet napravil red in potsinil grozeče oblake spet nazaj, nizdol na obzorje. Ponoči je veter ponehal, pomalem se je zoblačilo in davi je bilo nebo že kositrnato sivo. Zdi se, da letošnji bmkoštni prazniki ne bodo posebno lepi, kaj verjetno je namreč, da se bo vreme, če ne še danes, pa skoraj gotovo že jutri spet obrnilo na slabše. S tem bi seveda bili marsikomu temeljito pokvarjeni prijetni načrti in računi. Je že tako, da se človek marsikdaj uračuna in da se mu pokvari veselje, ki si ga je bil v duhu Že živo naslikal. Precej naših meščanov se je namreč za letošnje binkoštne praznike — kakor vsako leto — odpravljalo ven iz mesta. Letos sicer ne v zamejstvo kakor prejšnja leta, ampak so hoteli ostati kar doma, saj imamo pri nas tudi lepe kraje in to celo tako lepe, da se jim zlepa kaj na svetu ne more postaviti ob stran. Nekateri so nameravali
—	in danes še nameravajo — odriniti na gore, drugi pa se odpravljajo k morju ali pa kam na Dolenjsko, na Štajersko in na Notranjsko. Spomladi je povsod lepo, kamorkoli se človek poda, povsod je zadovoljen. Kako bo ob letošnjih hinko-štnlh praznikih, ne moremo vedeli. Dobro hi bilo, če bi se vreme še ne spremenilo, ampak počakalo s bpremembo še do torka.
Kaj vse ljudje Izgubljajo in pozabljajo
Je že tako, da je pozabljivost splošna človeška slabost. In pozabljivost je v veliki meri tudi kriva, da se v upravi ljubljanske policije nabirajo najrazličnejše reči. Da se te reči nabirajo, je seveda mnogo kriva tudi smola. Na policiji vsak dan sprejemajo prijave o izgubljenih predmetih, prihajajo pa tudi pošteni najditelji, ki prijavljajo najdene predmete. Neverjetno, kakšna pisana šara se tod nabere: bankovci kaj visokega »ranga«, manjši zneski, drobiž, denarnice in listnice, zapestnice iz bolj ali manj žlahtnih kovin, zapestne ure, prstani. Druga zraven druge so broše, verižice, torbice, ključi, legitimacije, orožni listi, prometne knjige, železniške karte, avtomobilske in kolesarske evidenčne tablice, nalivna peresa, fotografski aparati, blago za obleke, zastavni listki, hranilne knjižice, boe, moški in ženski dežniki, kolesa (ne ukradena, ampak izgubljena!), aktov-ae, moške in ženske ure, uhani, žepni robni, zimske suknje, svilene nogavice, srajce, hlače, svinčniki, očala, poslovne knjige, vreče, prazne in polne, suknjiči, površniki, plašči, rokavice, galoše, čepice, klobuki, palice, nahrbtniki, kovčegi, tiskovine, najrazličnejše perilo, čevlji, košare, ščetke, sklede, ovratniki, mape, pecivo, mast za parkete, ftovinaste mreže, ogledala, slamniki, slike, predpasniki, kit, žica, plašč za kolo, cevi, steklene plošče in šipe, šali itd. itd. Preteto je pisana tale soba, ali ne? Prav zgovorno pripovedujejo o človeški pozabljivosti. Marsikdo postane njena žrtev, da sam ne, kdaj.
Vesti iz bolnišnice
Kakor vsak dan, tako so 'tudi včeraj fmeft v ljubljanski bolnišnici precejšen naval. Med pacienti, ki so jih sprejeli, je bilo tudi, kakor redno,
nekaj ponesrečencev, katerih imena, nezgode in poškodbe v sledečem navajamo:
Voz se je zvrnil in padel na noge posestnikovemu sinu od Sv. Marka pri Trbovljah, Henriku Žagarju. Žagar si je zlomil nogo.
Pes je ugriznil v roko in v nogo trgovskega vajenca iz Hrastnika, Marjana Bračuna.
Kos železa je odletel v oko graščinskemu kovaču na Klevevžu pri Smarjeti, Evgenu Tomazinu.
Tako. To bi bili tisti, ki so doživeli težje poškodbe pri nesrečah. Mnogo pa jih je seveda prišlo tudi takih, ki so se le lahko poškodovali. Razen tega je bila spet sprejeta na zdravljenje dolga vrsta bolnikov, ki so oboleli za različnimi, zlasti notranjimi boleznimi. Naša bolnišnica je premajhna, da bi mogla vsem ustreči. Zadnji čas je, da tudi naše mesto enkrat vendarle že dobi prostorno in moderno urejeno poslopje.
Birma v ljubljanski slolnfci
Jutri, na binkoštno nedeljo, bo v ljubljanski stolnici zadnja maša že ob osmih zjutraj. Ob pol-devetih bo zadnje obhajilo. Potem pa bodo stolnico izpraznili, tako da bo rezervirana samo za birmance in za njihove botre. Ob devetih bo nato pričela pontifikalna škofova maša. Botri naj počakajo z birmanci v klopeh ter zraven njih, tako da jih bodo reditelji lahko spravili v vrsto in uredili. Potem, ko so bili brmani, bodo šli birmanci skozi zakristijska vrata ven ter se vrnil spet v cerkev, ko se bo oglasil zakristijski zvon. Ko bodo dobili zadnji blagoslov, bodo šli iz cerkve skozi stranska vrata. Ob desetih in ob pol-dvanajstih bosta pri stranskem oltarju za birmance dve tihi maši. Tidvo maši bosta tudi za tiste botre, ki do tega časa še niso utegnili opraviti svoje nedeljske dolžnosti. Zadnji blagoslov bo dopoldne trikrat: ob enajstih, ob dvanajstih in ob sklepu birmanja. Popoldne ob pol treh bodo v stolnici slovesne večernice. Ob treh bo nato spet birmanje. Zadnji blagoslov pa bo samo ob sklepu birmanja. Po birmi bodo slovesne litanije. Na bin-koštni ponedeljek bo oh desetih pontifikalna maša. Ob enajstih bo nato začetek birmovanja. Ob sklepu bo zadnji blagoslov, popoldne pa birmanja ne bo več.
Birmanci morajo imeti v rokah birmski listek in trak. Boter pri birmovanju položi desno roko na desno ramo birmanca, potem pa mu preveže čelo z belim trakom. Nato odideta k oltarju Sv. Rešnjega Telesa, kjer birmancu odvzamejo trak in mu izbrišejo krizmo. Botri in birmanci naj počakajo zadnjega blagoslova.
lesti iz Belgrada
Bclgrad, 11. maja. m. Davi ob dveh sta med postajama na. Košutnjaku in Topčiderju trčila dva tovorna vlaka št. 161 in št. 145. Trčenje je bilo tako silno, da je vrglo več vagonov s proge na cesto, ki teče ob progi. K »reči na tovornih vlakih ni bilo spremnega osebja in zato se ni nihče 6tnrtno ponesrečil. Edino vlakovodja Markovič se je precej nevamo pobil. Pač pa ima železniška uprava veliko gmotno škodo.
Belgrad, 11. maja. m. Gradbeni ministfcr dr. Miha Krek se je snoči odpeljal v Slovenijo, kjer bo imel med binkoštnimi prazniki več shodov v krškem okraju.
Sv. maša za turiste v Vzajemni zavarovalnici bo jutri ob tričetrt na 5 in ne ob 5, kakor običajno.
Mariborčani I
V	sredo, dne 15. maja ob 16 bomo sprejeli na kolodvoru hrvaške književnike, ki bodo priredili istega dne ob 20 v Narodnem gledališču svoj književni večer. S tem stopa za Ljubljano tudi Maribor v najožje kulturne stike v Zagrebom. Obisk hrvaških književnikov naj bo velika manifestacija slovensko-hrvaškega prijateljstva, poglobitev medsebojnih stikov in učvrstitev novih vezi, ki prav v sedanjem času morajo tesno povezati Slovence, Hrvate in Srbe. Zato pozivamo vse Mariborčane, da so udeleže sprejema na kolodvoru in zvečer literarnega večera v častnem številu.
Umetniški klub, Prosvetna zveza, Zveza kulturnih društev, Prosvetni odsek Sokola, Prosvetni odsek podzveze FO, Študijska knjižnica, Muzejsko društvo, Zgodovinsko društvo, Ljudska univerza, Narodno gledališče, Glasbena Matica, Pedagoška centrala, pevska društva: Maribor, Drava, Jadran, Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«.
Torek in petek bosta brezmesna dneva
Belgrad, 10. maja. AA. Podpisana je bila uredba v štednji z živili. V torek in petek sta po tej uredbi določena brezmesna dneva. V teh dneh je prepovedana prodaja mesa. V gostinskih obratih te dni ne smejo servirati mesnih jedi. Prodaja zaklanih prašičev in svinjskega mesa kakor tudi potrošnja tega mesa v restavracijah in drugih gostinskih obratih se dovoljuje samo ob četrtkih in nedeLjah. Prepovedano je v vsej državi klanje telic, junčkov pod enim letom starosti ter breje živine vsake vrste. Minister za trgovino in industrijo ter ban banovine HrVatske bosta predpisala odredbe o mletvi pšenične moke, o omejitvi peke kruha iz pšenične moke in prodaje kruha iz te moke. Kdor se pregreši proti tej odredbi bo kaznovan z denarno kaznijo 5000 din ali 30 dni zapora.
Skupščina slovenske mladine JRZ
Slovenska mladina iz vseh delov naše zemlje se pripravlja na 6Vojo veliko prireditev, ki bo 16. junija t. 1. v Ljubljani. Ta dan bo druga banovinska skupščina MJRZ za Slovenijo. Iz vseh, tudi najoddaljenejših krajev, javljajo naši fantje svojo udeležbo. Na skupščino sc pripravlja slovenska mladina brez razlike stanu. Kmečki fant bo skupno z mladim slovenskim delavcem, mladi .delavec skupno s slovenskim akademikom in obrtniškim pomočnikom manifestiral za kralja, narod in državo.
Zavedna slovenska mladina bo 16. junija ponovno izjavila, da kot eden pogumno stoji za svojimi voditelji v borbi za uresničitev dolgoletne slovenske narodne pravde po slovenski avtonomiji v okviru velike in nepremagljive Jugoslavije.
Neprekosljiva narodna državna zavest 6loven-kse mladine JRZ mora 16. junija zopet zajeti našo prestvolnico. Mladina bo zopet pokazala, da je današnji čas ni	zbegal in	da odločno	in ne prstnak-
' Ijivo stoji na	braniku domovine.
Mariborski drobiž
Cestno-policijski red na dan birme v Mariboru.
Ob priliki sv. birme, ki bo na binkoštno nedeljo in ponedeljek v mariborski stolnici, določa predstoj-ništvo mestne policije v Mariboru glede dovoza in odvoza k stolni cerkvi in stajališče avtotaksijev, izvoščkov in privatnih vozil ta-le cestno-policijski red: Iz I. okraja desno od Slovenske ulice, iz II. okraja levo od Aleksandrove ceste, iz III. okraja brez izjeme, iz IV. okraja desno od Samostansko ulice. Novoz: Slovenska ulica, Gosposka ulica, Ul. X. oktobra. Odvoz: Gledališka ulica. Iz II. okraja desno od Aleksandrove ceste in V. okraja brez izjeme, iz IV. okraja levo od Samostanske ulice. Dovoz: Glavni trg, Stolna ulica. Odvoz: Orožnova ulica. Kot stajališča ob	tej priliki 6e	določijo:	1. Za
avto-taksije in	izvoščke	desna stran	Orožnove	ulice
proti Strossmajerjevi, počenši od vremenske hišice ob parku. 2. Za privatno vozila: desna stran Miklošičeve proti Gospejni. Ob glavni fronti poslopja mestne hranilnice med Miklošičevo in Orožnovo ulico nesme stati nobeno vozilo. Ta vozni red in določitev 6tajališč velja za vsa motoma vozila in vozila s konjsko priprego.
Nagrajeni osnutki plakatov za IX. Mariborski teden. Letošnjega natečaja za predložitev osnutkov za plakat IX. Mariborskega tedna se je udeležilo 42 konkurentov. I. nagrada v znesku din 2000 je bila priznana Mariborčanu Krajncu Milovanu, II. nagrada v znesku din 1000 tudi Mariborčanu Tošu Primožiču za osnutek pod geslom »Semenj«, III. nagrada din 500 lepaku pod geslom »Klicar«, delu reklamnega slikarja Ivana Romiha iz Ljubljane in IV. nagrada din 300 osnutku, ki ga je izdelal gos. Milivoj Humek iz Zagreba.
Clements Ripley:
KRIŽANA LJUBEZEN
»Pojutrišnjem jo lahko dobiš ... toda, če maš molčati!« je brezbrižno rekla Mias Julija. Njen glas je bil jasen, nrepričljiv. Brez dvoma govori resnico in bo to tudi izpolnila.
»Kot grob, Miss Julijal« je vsa srečna odgovorila Zette.
»Potem dobro! Daj torej to pumo Bucku C»«trellu v ulici Chartresl Toda nikomur niti besedice, ei razumela?« Miss Julija je oddala Zetti malo preje napisano pismo.
»■Razumem! Gluha in nema bom!« je znova zatrdila Zette, ko je Vzela pismo iz rok svoje gospodarice. Zette se je tajin-stveno izgubila skozi vrata. Zamišljeno, toda zadovoljno je gledala Julija pred se. Bila ie prepričana, da bo zmagala v svoji borbi in nihče, niti Pres, ji ne bo vzel svobode ali jo celo prisilil k ponižanju, da bi poslušala . • •
VIII.
Na olimpijskem plesu.
Noč. V dvorani velike palače, kjer se bo vršil vsakoletni in najbolj obiskani ples, imenovan olimpijski, je Živahno in bučno. .Velike dvorane eo polne največje
elite New-Orleansa. Visoka gospoda 6e sprehaja po razkošno urejenih prostorih, ki 60 okrašeni z najrazličnejšimi rezbarijami in reliefi južnoameriškega stavbarstva in likovne umetnosti. Pri vsakem koraku se čuti elegantnost, a tudi družabna nesproščenost, ki so jo zahtevali in vsiljevali vsakdanji vljudnosti predpisi takratne dobe. Mladeniči in moški v elegantnih črnih frakih in v lakastih čevljih, dame v oblekah po letnem času, položaju in lepoti. Dekleta v belih oblekah, 2ene srednje starosti v svetlobarvastih, finih, svilenih tkaninah, starejše dame v črnih oblekah z težke svile. Dolge obleke so se vlačile po tleh, ki so sestavljene iz finega, okrašenega parketa, uglajenega tako, da se je v njem odražala 6lika vsakogar kot v zrcalu.
Čakala je tudi velika kapela, orkester. Vse je bilo pripravljeno, da se ples začne. Čakali so samo še 10. uro, ker se olimpijski ples po starih predpisih in pravilih new-orleanske vljudnosti ne sme začeti preje. Prišla je tudi že Miss Moll s svojo dražestno a naivno štezanijo ,in vsi drugi odličniki. Manjkajo samo še Buck, Ted. Pres, Julija in njihovi
Med tem je Julija doma, že gotova in pripravljena za ples, nemirno pogledovala o« uro. Brez dvoma nekoga čakal Morda Preša? Od časa do časa je pogledala skozi okno in prisluškovala hrupu iz ulice, pa zopet začela nemirno hoditi po sobi. Zunaj zasliši kočijo. Obstala je pri njeni hiši pri zadnjih vratih.
»To je on! Vendar je prišel!« Miss Julija, oblečena v rdečo, globoko izrezano svileno obleko, je vrgla preko 6ebe lahki večerni plašč s kapuco, ves iz črnega atlasa. Poklicala je Zetto in ji dala okvir za vezenje z napetim platnom in začetim vezenjem.
»To daj Mr. Prcsu, kadar pride I On bo V6e razumeli« je izgovorila z nekim zlob-no-trpkim nasmeškom in stekla po stop-njicah, ozirajoč 6e na vse 6trani, da bi je nihče ne opazil. Zette je gledala za njo, dokler ni odprla stranskih vrat, ki so vodila na ulico. Tu je čakal v plesni obleki vedno elegantni Buck. Dvignil je svoj trdi klobuk, 6e galantno poklonil in ji z nasmehom ponudil roko.
»Ah, Buck, zakasneli ste!« ga je ukorila Julija in stisnila v pozdrav njegovo roko.
»Imel sem mnogo dčla.. .1« 6e je opravičil Buck.
»Vem, slišala 6em! Ali je to resnica? Dvoboj z De Lautrecom! Ali je resnica, da ste ga ubili?«
»Ni tako strašno! Doktor Livingston je rekel, da je samo zlom kosti... Meni se je zdelo, da ima razbito bedro!« je popolnoma mimodušno odgovoril Buck.
, Miss Julija je stopila tik njega, odkrila svoj večerni plašč in se na nočni svetlobi, globoko dckoltirana, pokazala v svoji rdeči obleki. Buck jo je pogledal z znano pozornostjo 6tarega kavalirja in ženskarja, toda .. osupnil je.
»Miss Julija, oblečeni 6te hipermoderno!«
»Vam ugaja?« ga je zmagoslavno vpra-r šala julija, ko je opazila v njegovih iskrečih sc očeh ogenj 6trasti in pohotnosti.
»Ugaja, toda... loteva sc me strahl« Trenutek je obstal in pogledal Julijo v oči. S plaščem si je bila znova zakrila vitko telo in od dekoltirane golote 6e ni videlo ničesar več.
»Zakaj ste mi poslali oni pismo? Ono skrivnostno sporočilo?« je vprašal Buck po kratkem molku.
»Vi me boste spremljali na plesi«
»Kolikšna ča6t!« Buck se je vljudno poklonil. »Toda, Miss Julija, mislim, da Presu to ne bo drago!«
»Ha, vi se bojite, da bi vas Pres pozval na dvoboj?« je.zbadljivo in ironično odgovorila Julija.
»Imel bi tudi pravico, če bi spremljal njegovo damo!« 6e je Buck spretno izognil zanjki.
»Toda jaz vas prosim!« mu je zopet rekla Julija z mehkim in priliznjenim glasom.
»Če to storim, se bojim, da se ne bi kasneje kesali!«
»Vem, kaj delam!« je odločno odvrnila Julija.
»Nimate prav! Svet vam bo brezpogoj-
no zameril to rdečo oblekol« je Buck oprezno razložil svoje mnenje.
»Ljudje so strašno malenkostni in jaz malenkosti sovražim!« je z omalovaževanjem odgovorila Julija.
»Ne malenkostni, drže se svojih načel kot mi!«
»Vi imate torej načela?« se je začudila Julija.
»Jaz jih imam od nekdaj, Miss Julijal«
»Potem obžalujem, da 6em vas vznemirjala!« je odgovorila Julija in obrnila Bucku hrhet. Skozi ista stranska vrata se je vmila nazaj v hišo in oprezno, skozi pritličje, popolnoma neopažena prišla nazaj v 6vojo sobo. V tem pa zasliši v predsobi, skozi katero je morala iti, razgovor med tetko Belle in Presom. On je torej držal svojo besedo in prišel ponjo točno ob določeni uri. Miss Julija 6e je umaknila v temen kot, kjer je ni mogel nihče opaziti, ona pa je mogla vse videti in slišati.
Tetka Belle je govorila ravno z Zetto, ki je v veliki nepriliki stala vrhu stopnjic.
»Reci Miss Juliji, da je prišel Mr. Pres!«
Uboga Zette ni vedela, kaj bi storila. Ali naj govori in pove vso skrivnost preje kot sme? Ali naj gre v sobo in prinese okvir z napetim platnom kot ji je pred odhodom naročila Mis6 Julija? Ali nai končno gre v sobo in 6e iz nje ne vrne, dokler ne pride 6am Mr. Pres, kot je to storil včeraj?
Od tu in tam
Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček je
predvčerajšnjim razpravljal s predsednikom Samostojno demokratske stranke ministrom dr. Budi-savljevičem o občinskih volitvah na Hrvaškem. Znano je namreč, da so prvaki SDS izražali na javnih zborovanjih svoje mnenje, da jim javno glasovanje na Hrviškem in po godu in da pri Končni odločitvi o obliki glasovanja niso sodelovali. Najbolj glasen je bil v tej stvari dr. Hinko Križman, ki je na shodih poudarjal, da SDS sploh vprašana ni bila, kakšne volitve naj bi na Hrvaškem bile. Politični krogi so na to rekli, da se je s tem potrdila vest, da med HSS in SDS o vprašanju občinskih volitev na Hrvaškem ni bilo poprej nobenega dogovora in da je dr. Maček pri tem vprašanju ravnal pač po svoje. Navzlic temu dejstvu pa bi bilo napačno misliti, da so se odnosi med HSS in SDS ohladili in da bi prišlo med obema strankama, ki sta že dolga leta sodelovali in se skupno borili, do sporov ali pa celo do preloma. HSS kot večinska stranka hrvaškega naroda si je pač mogla privoščiti to prednost, da je sama odločila o obliki glasovanja, ne da bi pri tem zahtevala brezpogojno soglasje stranke samostojnih demokratov. Navzlic vsem tem na zunaj raz-krojevalnim znakom pa bosta obe stranki povsod, koder bo potrebno, postavili skupne liste za občinske volitve.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je poslal muslimanom v Bosni za bližnje občinske volitve poseben proglas, v katerem pravi, da zahteva današnji čas pojx>lno slogo med Srbi in muslimani. Dragiša Cvetkovič jioudarja, naj se muslimani drže tiste jx>litične smeri, ki jo je bil začrtal pokojni dr. Mehmed Spaho. Cvetkovič priporoča muslimanom in Srbom, naj skušajo povsod sestaviti skupne sporazumne liste in naj povsod, koder se da, stopijo v ožje stike z brati Hrvati. Le tako bo dobilo novo stanje v državi tisti odraz, kakor ga današnje razmere zahtevajo.
Temeljita preobrazba je nastopila tudi v vrstah tistih Srbov, ki so doslej vedno naglašali strogi centralizem. Tako piše na primer list nezadovoljnih Srbov v Hrvaški banovini »Nova srpska riječ«, ki je bila svoj čas hud nasprotnik Hrvatov, da v današnjih časin ni potrebno razpravljati o notranjih nesporazumih, temveč je treba vzeti stanje tako kot je. List pravi, da je treba »sporazum smatrati samo kot naoionalno afirmacijo in ne kot zanikanje ati delitev države.« List se je nazadnje jaovzjjel do spoznanja, da je treba videti v sporazumu pozitivno dejanje, ki je v vsakem pogledu ojačilo našo državo.
Vlada je bila včeraj predpisala nove odredbe,
s katerimi hoče zajeziti stalno podraževanje vseh živil in drugih življenjskih potrebščin. Pokazalo se je bilo namreč, da vse dosedanje odredbe v tem smislu niso imele željenega učinka in da so tudi organi oblasti posvečali premalo pažnje tem vprašanjem. Zato je vlada naročila pravosodnemu in notranjemu ministru, naj izdasta potrebne ukrepe, da bodo zlasti sodišča hitro obravnavala vse kazenske primere glede navijanja cen in da bodo upravne oblasti bolj budno pazile na vse take prekrške.
V	mnogih krajih naše države se čuti pomanjkanje pšenice in koruze navzlic dejstvu, da je naša '■r‘država žitorodna in da prodaja _ velike količine žita v tujino. V nekaterih krajih je žita premalo, drugod ga je pa preveč. Zato predlagajo poznavalci razmer, naj bi vlada po izdaji pravilnika o popisu pšeničnih zalog in p>o uredbi o prometu s Koruzo izdala še uredbo, s katero bi se določilo prisilno odkupovanje preostalih zalog pšenice in koruze v državi. S tem bi se preprečila svojevoljna špekulacija, kajti brezdvomno je, da se nahajajo v naših žitorodnih pokrajinah ljudje oziroma trgovci, ki hranijo svoje zaloge v nadi, da se bodo cene zvišale in da bodo pri koruzi in pšenici lepo zaslužili. Predlagana uredba pa naj bi temu naredila konec in bi cene obdržala na tasti meji, ki je še kolikor toliko znosna za najširše potrošniške plasti.
Z novo. uredbo je vlada določila, da se tudi pri nas uvedeta dva brezmesna dneva na teden in sicer torek in petek. Po tej uredbi bo prepovedano na imenovana dva dneva vsako klanje živine, zlasti pa klanje goveje živine izpod enega leta starosti. Ti ukrepi naj bi dali naši državi možnost, da bo imela dovolj živine na razjx>lago za izvoz, da bo s tem mogla zadostiti obveznostim, katere je prevzela z mednarodnimi trgovinskimi pogodbami. Po drugi strani pa naj bi manjša potrošnja mesa vplivala tudi na tržne cene, kajti čim manj bo povpraševanja, toliko več bo verjetnosti, da se cene ne bodo mogle prenaglo dvigati. Nova uredba določa, da v brezmesnih dneh tudi ne bo mogoče klati živine niti mesa prodajati. Kdor bi te odredbe nove uredbe kršil, ga bo doletela kazen 5000 din v denarju ali pa 30 dni zapora.
Zveza gostinskih združenj je imela svoje zborovanje v Banjaluki. Zastopniki gostinskih obratov so se bavili z vsemi vprašanji, ki se tičejo njihovega stanu in so na koncu sprejeli resolucijo, v kateri prosijo za rešitev raznih vprašanj. Zlasti prosijo, da bi se izpopolnila določila obrtnega zakona in da bi se z novimi določili priznala go-stinjstvu posebna stroka. Posebno pa poudarjajo, da bi bilo vse gostinjstvo nujno potrebno večje p»-zomosti od strani oblasti, zlasti pa bi bilo potrebno omogočiti gostinstvu v turističnih krajih potrebne kredite in posojila. Le na ta način bi moglo gostinstvo izpolniti nalogo, ki jo ima v razvoju našega turizma.
Potopljeni rušilec »Ljubljana« so začeli dvigati
' iz morskega dna pri Šibeniku. Pri delih sodeluje ladja »Spasilac« ter dve italijanski reševalni ladji. Včeraj so dela toliko napredovala, da so rušilec potegnili za toliko iz vode, da je pogledal ven kljun. Strokovnjaki pravijo, da bodo dela potekala počasi, ker je potrebna, velika previdnost. Če pa ne bo nobenih nepredvidenih težkoč, bodo ladjo v kakih štirih ali jietih dneh Že potegnili popolnoma iz vode. Nato jo bodo odvlekli v Split, kjer jo bodo v ladjedelnici popravili. Potem jo bodo spet uvrstili v našo vojno mornarico.
Zaradi bikov sta se udarila v Palamah blizu Sarajeva Ljubomir Oačanin in Miloš Jankovič. V tistih krajih imajo ljudje navado prirejati za Jur-jevo bikoborbe. Tako je v vasi veljal bik iz hleva Miloša Jankoviča kot najbolj močan. Gačaninu pa nikakor ni šlo v račun, da je moral navzlic svojim trem bikom pustiti zmago Jankovičevemu biku. Ko sta oba gnala bike na travnik k tekmi, je Gačanin spustil svoje tri bike proti Jankoviču. V nevarnosti pa je Jankovič vrgel svojo okovano palico v Gačanina, da se je z železno konico kot Kopje zarila Gačaninu v prsa. Ko je potegnil palico iz svojih prs, se je nesrečniku vlil močan curek krvi. Kmetje so ga nato prepeljali v bolnišnico, toda fant bo po vsej verjetnosti zaradi prevelike izgube krvi podlegel rani.
Premiera »NinoČke« z Greto Garbo v glavni vlogi v kinu Unionu. Že dve leti ni bilo nobenega novega filma z Greto Garbo, zaradi česar
le povsem umljivo, da je kino Union ustregel Ijupljanski publiki s premiero najnovejšega Garbo-filma »Ninočka«. Greta Garbo bo v tem filmu prvič nastopila v povsem novi vlogi, v kakršni jo doslej še nismo videli, v komediji madžarskega avtorja Lengyela »Ninočka«. Nova Greta Garbo je v vlogi sovjetske emisarske Ninočke še lepša, mikavnejša kakor je bila doslej v vseh svojih dosedanjih vlogah. V »Ni-nočki« se Greta Garbo prvikrat živo smeje na ves glas, uživa življenje, nastopa v najelegant-
■ nejših toaletah najnovejše pariške mode, ki se konča končno z ženitvijo v Carigradu. — Film »Ninočka« je režiral slavni Ernst Ljubič, ki je prvikrat v svojem življenju delal skupaj z Greto Garbo in je kot izkušen filmski strokovnjak položil v film vse svoje znanje. Zanimivo je, da srečamo v tej komediji po dolgem času komika Feliksa Bressarta Partner Grete Garbo je Melvyn Douglas. — Prepričani smo, da se do pri »Ninočki« z Greto Garbo nasmejala vsa Ljubljana, kajti tako odlične komedije, ki je obenem duhovita satria, že dolgo nismo videli na filmskem platnu. Film igra v premieri kino Union.
Tudi tako imenitno skrbimo za narodno obrambo
Ljubljana, 10. maja.
V	časih, ki jih preživljamo, morajo vsa naša dejanja, vsa hotenja in vse naše misli služiti samo potrebam naše narodne obrambe in okrepitvi naših telesnih in duhovnih vrednot, ki so nam v dnevih težke preizkušnje tako zelo potrebne. Vsa svoja prizadevanja moramo 'danes podrediti enemu velikemu cilju: ohraniti v sedanji svetovni vihri svoj narod neokrnjen ter telesno in moralno zdrav in krepak.
Temu cilju mora letos služiti tudi proti-tuberkulozni teden. Ti dnevi ne smejo biti samo suhoparni nabiralni dnevi za potrebe slovenskega protijetičnega skrbstva, ali dnevi, v katerih se samo mimogrede spomnimo trpljenja bednih bolnikov. Letošnji protituberku-lozni dnevi morajo biti en sam prazničen dan, v katerem hočemo sebi in svojim narodnim sosedom pokazati, da smo notranje zdrav in samozavesten narod, ki visoko ceni svoje telesno zdravje, katero je najboljše jamstvo za naše moralne in gmotne odporne sile. V proti-tuberkuloznem tednu mora niti ves narod razgiban, poln veselega razpoloženja in pripravljen za največje žrtve. V protituberkuloznem tednu hočemo kazati svojo ljubezen do narodne skupnosti, izražati svojo pripravljenost za pomoč potrebnim, v protituberfculoznih dneh hočemo simbolično izražati svojo voljo, da hočemo vedno in povsod krepiti narodno samozavest in krepiti naše skupne telesne in duhovne sile. Protitubcrkulozni teden mora biti veliki dan za naše ljudsko-zdravstvene potrebe, s tem pa tudi veliki dan za naše slovenske socialne potrebe, ki so tesno povezane s telesnim zdravjem posameznega človeka. Protituberku-lozna zveza želi, da hi bil letošnji protituber-kulozni teden v vseh ozirih tako organiziran, da bo po svojih gmotnih in moralnih uspehih
Športne vesti
Zagreb bo dobil moderen športni stadion. Na predsnočni svečani seji »Hrvatske športske sloge« je jovzel besedo tudi komisar mesta Zagreba, Starčevič, ki je dejal: »Mesto Zagreb ceni športne zasluge svojih sinov in to bo v kratkem tudi dokazalo. Zagotovil sem tudi že zemljišče za zagrebške športnike in vložil vanje en milijon dinarjev. Zagrebški športniki bodo tedaj že v kratkem času dobili svoj veliki športni stadion. Tudi Gradjan-ski bo dobil svoje novo zemljišče in tako bo z naše strani storjeno vse, da se bo hrvaški šport nemoteno razvijal.« Ta izjava komisarja mesta Zagreba, Starčeviča, je med zagrebškimi športniki razumljivo izzvala največje navdušenje.
V	Neaplju je bila plavalna tekma med klubam
MACom iz Budimpešte in klubom »Rari nantes« iz Neaplja. Na tej tekmi so bili doseženi nekateri zelo dobri rezultati. Medtem ko naši plavalci tako rekoč sploh še niso zaplavali na odprtem, postav-Ijajo naši sosedje in letošnji nasprotniki pri plavalnih tekmah v meddržavnih srečanjih že na začetku sezone rezultate, za katere jih skoraj moramo zavidati. Doseženi so bili naslednji, za začetek sezone kar izredno dobre rezultate: 100 m prosto: 1. Elemeri (MAC) 1,00,8. Z Arena (Rari nantes, Neapelj) 1,03,3. Na 200 prsno: 1. Fabian (MAC) 2,53,8. 2. Rosso (R. n.) 3,10,1. Na 100 m hrbtno: 1. E. Nellino (R.n.) 1,17,6. 2. Elemeri (MAC) 1,20,0. Štafeta 3 krat 50 m mešano: 1. MAC 1,35,2. 2. Rani nantes 1,36,7. Tekma v waterpolu je končala s 3:1 za Rari nantes.
0 binkoštnih praznikih bodo na ozemlju banovine Hrvatske gostovali nekateri madžarski klubi kakor Elektromos iz Budimpešte ter neki klub iz Pečuha. Banovina je nastop madžarskih klubov brez nadaljnjega dovolila.
Nedeljsko ko.o državnega prvenstvenega nogometnega tekmovanja bo po vsem videzu najrazburljivejše. Prvo kolo še ni popolno ter bo odigrana tekma med Gradjanskim in sarajevsko Slavijo v sredo popoldne. To tekmo bo sodil italijanski sodnik Datilo. Hajduk in Gradjanski bosta v nedeljo igrala v Splitu izredno važno tekmo, za katero že zdaj vlada ne samo med zagrebškimi in splitskimi športniki ogromno zanimanje, ampak izida z nestrpnostjo pričakujejo športniki jx> vsej državi. Prav važna pa bo tudi tekma med BSKom in Jugoslavijo. V Zagrebu bo na sporedu tekma med Haškom, ki zadnje čase ni v posebni formi, in sarajevsko Slavijo, ki je zdaj zabeležila nekaj izredno lepih uspehov. Tudi ta tekma bo zelo važna.
Zagrebški nogometni podzvezl je vzorno organizirani posebni vlak v Budimpešto prinesel 16.000 din čistega dobička.
Hrvaška nogometna reprezentanca bo na svojo reprezentativno tekmo, ki jo bo v nedeljo odigrala v Bratislavi s slovaško nogometno reprezentanco, potovala čez Budimpešto in ne kakor je bilo prvotno mislejno, čez Dunaj.
nadkrilil vse dosedanje podobne prireditve. Priprave za protituberkulozni teden ne smejo biti suhoparne, brez ognja in srca, biti morajo vsestransko pestre, premišljene in take, da bodo dejansko razgibale ves narod. Posebno važnost polagoma na kraje ob naši narodni meji. V teh krajih mora ljudstvo čutiti, da ima v svojem narodu mnogo smisla za vzajemno samopomoč in polno zaščite, kadar pridejo v njegovo hišo težki dnevi bolezni in pomanjkanja. V protituberkuloznem tednu morajo dejansko sodelovati vse naše kulturne, športne in telovadne organizacije, vsak posameznik mora za potrebe našega protijetičnega skrbstva nekaj prispevati. Nihče se ne sme izmikati, vsakdo mora sam poiskati priliko, da položi svoj dar potrebam naroda na oltar. Protituberkulozna zveza naproša vse krajevne Protituberkulozne lige, vse slovenske občinske odbore, vsa naša narodna, kulturna, šjx>rtna in telovadna društva, vsa podjetja, vse zdravnike in vse posameznike, da se s posebno vnemo pridružijo prizadevanjem za čim veličastnejšo in uspešnejšo izvedbo letošnjega protituberkuloznega tedna. Naša razgibanost v protituberkuloznih dneh mora biti vidna preko naših narodnih in državnih meja! Vsak naš korak v protituberkuloznem tednu mora simbolično izražati našo sposobnost za velike žrtve, ki jih od nas zahteva veliki čas.
Protituberkulozni teden bo v času od 19. do 25. maja. Obračamo se na našo javnost, da v teh dneh osredi svoje misli na trpljenje svojega naroda in si prizadeva, da to trpljenje v Čim večjem obsegu lajša ter zmanjšuje.
Prosimo vsa društva in organizacije, 'da v teh dneh ne prirejajo svojih prireditev ali pa samo v korist slovenskega protijetičnega skrbstva! Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
18. redna glavna skupščina Jugoslov. zimskošportne zveze
Upravni odbor Jugoslovanske zimsko-šport-ne zveze v Ljubljani sklicuje XVIII. redno glavno skupščino za nedeljo 9. junija 1940 ob 8 zjutraj v Ljubljani, v »Beli dvorani« hotela Union na Miklošičevi cesti, s sledečim dnevnim rdom: 1. Otvoritev in pozdrav predsednika. 2. Določitev verifikacijskega odbora, zapisnikarjev in dveh overovateljev zapisnika.
5.	Poročilo general, tajnika, 4. Poročilo blagajnika. 6. Poročilo nadzornega odbora. 7. Reorganizacija Jugoslovanske zimsko - športne zveze.
Če ob določeni uri ne bo zadostno število delegatov za sklepčnost po § 13. zveznih pravil, bo pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom skupščina po določilu § 12. zveznih pravil brez ozira na število prisotnih delegatov. — Vsako včlanjeno društvo ali klub ima pravico prisostvovati skupščini po dveh delegatih, ki morata predsedstvu skupščine predložiti poverilnico, podpisano v smislu društvenih pravil in opremljene z društveno štampiljko. Delegata morata biti na poverilnici imensko navedena. Morebitna izprememba kraja in dnevnega reda, kakor tudi druga obvestila bodo objavljena v nadaljnjih okrožnicah.
Dan prej, t. j. 8. junija, bo v klubski sobi kavarne Union redni ietni sestanek Zbora smuških učiteljev ob 17. Sestanek je obvezen za vse zvezne smuške učitelje, možno pa je, da podzvezne odseke zastopajo delegati.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Banska oblast v Zagrebu namerava takoj po
končanih občinskih volitvah začeti razpravljati o
Ereureditvi vaških občin. Pod prejšnjimi režimi je ila izvedena prekomasacija občin, vendar največkrat proti željam ljudstva in ne v skladu z interesi občin. Banska oblast bo zato skušala napake popraviti in kakor pravijo, bo povsod skušala upoštevati le ljudske želje in dejanske potrebe.
Letošnja žetev utegne biti navzlic vsem vremenskim katastrofam, ki so prizadele najbolj žito-rodne kraje v naši državi, precej dobra. Kjer je poplava uničila zimske posevke, so kmetje zemljo, cim se je voda umaknila, nanovo preorali in posejali koruzo. Prav tako so morali storiti tudi v mnogih drugih krajih, kjer ni bilo jx>plav, pa je mraz uničil ozimino. Drugod pa kaže, da bo pšenica dobro rodila. Pač pa bo letos brez dvoma mnogo več koruze. Koruze sedaj skoraj primanjkuje, ker jo rabijo tudi za živinsko krmo. Prav zaradi tega je cena visoka, kakor še ni bila zlepa, Pomanjkanja pšenice se ni treba bati, ker je stare še dovolj na zalogi. Prav tako je s koruzo, kajti Prizad bo nakupil 5000 vagonov koruze v Bolgariji ne samo zaradi domaaga pomanjkanja, temveč tudi zaradi tega, da bo z nakupom v tujini in z brezcarinskim uvozom te koruze skušal potisniti domače pretirane cene nekoliko navzdol. Prav pri koruzi je tako prizadevanje potrebno, ker je znano, da ljudje v pasivnih krajih rabijo za hrano največ koruzo.
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe- ratura v C1		a > .►«= 3 S 3?	-o O tC o a oc. 03 r“l P	Veter smer, jakost)	Pada- vine	
		, « “g	03 , m *š “e				J 1 tu/m	vrsta
Ljubljana	761-t	22-2	10-4	82	8	0	—		
Maribor	761-5	19-6	8-0	90	5	w,	—	—
Zagreb	762-7	22-0	5-0	80	0	0	—	—
Belgrad	761-4	21-0	11-0	80	5	w,	—	—
Sarajevo	765-5	19-0	5-0	90	7	0	—	—
Vis	762-3	17-0	11-0	70	2	ENE,	—	—
Split	7j1-8	22-0	13-0	50	0	0	—	—
Kumbor	760-7	19-0	14-0	80	3	WSWo	—	—
Rab	762-6	20-0	13-0	70	0	0	—	—
OuirovniH	760-/	20-0	140	to	0	0	—	—
Vremenska napoved: Pretežno oblačno, sicer nobenih bistvenih sprememb.
Koledar
Danes, sobota, 11. maja: Fran Hier., 2iga.
Nedelja, 12. maja: Binkošti.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do torka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar, Ulica 29. oktobra 7, telefon 41-52.
Koncert APZ v Tržiču v soboto, 11. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu pod pokroviteljstvom N j. Vel. kraljice Marije, bo velika kulturna prireditev, katere naj ne zamudi nihče, ki ljubi lepo pesem: Volariča, Maska, llajdriha, Gerbiča in drugih poznanih skladateljev. — Preskrbite si takoj vstopnice 1
Zamejičenje javnih potov v katastralni občini Zgornji šiški je moralo mestno {»glavarstvo odložiti zaradi odhoda mestnih geometrov na orožne vaje. Kdaj se bo delo nadaljevalo, bo razglašeno na občinskih deskah in objavljeno v tukajšnjih dnevnikih.
Gostilna Martinc, Zg. šiška, tel. 41-88. Za binkošti pečene piške in purani! Izbrana vina! — Oba dneva koncert!
Kam pa v binkoštnih praznikih? V »Župana Permeta jamo«, kjer si ogledamo čarobno podzemeljsko krasoto, ki je ni na njej enake. V prijetnem senčnem gozdu pred jamo bo janec na ražnju. Za prigrizek in dobro kapljico je preskrbljeno. Izstopna železniška postaja je Grosuplje. Vsi vljudno vabljeni.
Botrcam in botrom
se za birmo priporoča fotograf
MANCINI, Ljubljana-Vič
V prenapolnjenosti ljubljanske in ' otroške bolnišnice je vzrok, da dostikrat ni mogoče sprejeti bolnikov, ki so re6 potrebni zavodne zdravniške oskrbe. Zato nujno pozivamo V6e pristojne občine, pa tudi starše, oziroma svojce bolnikov, ki 60 že ozdraveli, ali pa so že sposobni za domačo oskrbo, da jih takoj vzamejo iz bolnišnice.
—	Uprava splošne bolnišnice.
Vsak dan več šolske mladine v Jakopičevem paviljonu občuduje lepe slike Srečka Magdiča, med jirvimi je bilo pa nekaj ruzredov meščanske šole Lichtcnturnovega zavoda, licejske ljudske šole, I. in II. realne gimnazije ter gojenci Knobleharjevega zavoda. V nedeljo ob lt bo razstava gotovo polna, ker bo po njej vodil sam jubilant Srečko Magolič in razlagal slike ter povedal tudi marsikaj jx>učnega in zabavnega, kako so slike nastale.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA — začetek ob 8 zvečer:
Sobota, 11 maja: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Nedeljo, 12. maja: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Ponedeljek, 13. maja: »Danes bomo tiči«. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Torek, 14. maja: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Sreda, 15. maja: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
OPERA - začetek ob 8 zvečer:
Sobota, 11. maja: Kleopatra. Krstna predstava.
Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, 12. maja: Modra roža. Izven.
Ponedeljek, 13. maja: Madame Butterfly. Izven. Gostovanje Vanje Leventove.
Torek, 14 maja: Zaprto.
Sreda, 15. maja: Kleopatra. Red Sreda.
Četrtek, 16. maja: Lucija Lammermoorska. Red Četrtek. Gostovanje Ivančičeve in Josipa Go-stiča.
»Danes bomo tiči« je naslov Nestroyeve burke, ki daje gostu Zvonimirju Rogozu priliko, da se predstavi občinstvu v zabavni vlogi komijai Bobka. Izvrstne kreacije Kralja, Vide Juvanove, Lipaha, Drenovca in Levarjeve, so pripomogle delu do velikega uspeha. Predstava bo na binkoštni ponede-llek zvečer kot predstava izven abonmana.
V	nedeljo zvečer se bo ponovila uspela Dušikova opereta »Modra roža« z Ribičevo, Barbičevo, Poličevo, B. Sancinom, M. Sancinom, Zupanom, Lupšo, Frelihom in Pianeckim v glavnih partijah. Režija je Zupanova, dirigira R. Simoniti. Predstava bo izven po znižanih cenah.
Na binkoštni ponedeljek bo ponovno gostovala velika bolgarska pevka Vanja Leventova kot »Ma-dame Butterlly«, da tako omogočimo še tistimu delu občinstva, ki je še ni mogel občudovati v tej izvrstni kreaciij, sicer redek umetniški užitek. Vanja Leventova si je zavoljo izredno simpatične pojave, odlične pevske tehnike in izvrstne igre « svojimi nastopi priborila vse simp>atije ljubiteljev prave odrske umetnosti! Pinkertona bo tokrat pel Franci, Suzuki Kogejeva, a konzula Janko.
Repertoar Narodnega gedališia v Mariboru
Sobota, 11. maja ob 20: »Kovarstvo in ljubezen«. Znižane cene.
Nedelja, 12. maja ob 14 in 16: >V kraljestvu Dalčkov«. — Prireditev ženskega krožka Jadran-Nanos, — Ob 20: »Cigan baron«. Znižane cene.
Nemška uradna utemeljitev napada na Belgijo
lil Holandiio Belgija in Holandija sta po nemški sodbi kršili nevtralnost, rivlCIIIUI|w ker sta utrjevali mejo in zbirali čete za obrambo neodvisnosti
Uradna nemška spomenica o utemeljitvi zadnjih korakov nemške vlade, poslana belgijski in nizozemski vladi, se glasi:
Berlin, 10. maja. AA. DNB: Spomenica, ki je bila ponoči od od četrtka na petek poslana belgij-in nizozemski vladi, se glasi:
Nemška vlada že davno ve, kaj je glavni cilj ofenzive angleške in francoske vojne politike. Ta cilj je razširitev vojne na druge države in zloraba ljudstva teh držav, ki naj bi služili Angliji in Franciji kot pomoč in najemniki. Zadnji poizkus, izvršen v tej smeri, je bil načrt, da se s pomočjo Norveške zasede Skandinavija, da bi se s tem napravilo novo bojišče proti Nemčiji. Ta namen je bil onemogočen zaradi hitre intervencije Nemčije v zadnji uri. Nemčija je vse to objavila z dokumentiranimi dokazi v »Beli knjigu. Komaj je propadel angleško-francoski nastop v Skandinaviji, že sta Francija in Anglija nadaljevali svojo politiko razširitve vojne v drugi smeri. Tako je angleški predsednik vlade v času, ko je še trajal hitri umik angleških čet iz Norveške, izjavil, da je Anglija sedaj zaradi spremenjenega stanja v Skandinaviji v položaju, da prenese težišče svojih pomorskih sil na Sredozemskem morju in da so angleške in francoske sile že na poti v Aleksandrijo. Sedaj je Sredozemsko morje postalo predmet angleško-francoske vojne propagande. Sto propagando naj bi se na eni strani prikril pretrpeli poraz v Skandinaviji ter velika izguba ugleda pred lastnim in tujim svetom, na drugi strani pa naj bi se ustvarilo mnenje, da je za novo bojišče proti Nemčiji izbran Balkan. V stvari pa so te trditve angleško-francoske propagande služile popolnoma drugim ciljem. To je bil 6amo manever velikega obsega, ki naj odvrne pozornost Nemčije s stvarne smeri angleško-francoskega nameravanega napada.
Kakor je nemški vladi že davno znano, sta Anglija in Francija skrbno pripravljali napad na Nemčijo na zahodu. Ta napad naj bi bil usmerjen proti Porurju čez belgijsko in nizozemsko ozemlje. Nemčija je spoštovala nedotakljivost Belgije in Nizozemske pod pogojem, ki je sam po sebi razumljiv, da bosta ti državi v primeru vojne med Nemčijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani ohranili najpopolnejšo nevtralnost. Belgija in Nizozemska nista izpolnili tega pogoja. Brigali sta se sicer navidezno, da na zunaj ohranita svojo nevtralnost, v stvari pa sta ti dve državi popolnoma enostransko favorizirali vojne nasprotnike Nemčije ter delali tako, da je koristilo njihovim namenom. Na osnovi podatkov, s katerimi Nemčija razpolaga, posebno pa na osnovi poročila notranjega ministrstva z dne 22. marca 1940 in poročila vrhovnega poveljništva državne obrambne sile z dne 4. maja 1940 ugotavlja nemška vlada sledeče:
1. 2e od začetka vojne pišeta belgijski in nizozemski tisk v sovražnem duhu o Nemčiji ter v tem prekašata celo angleške in francoske liste. Navzlic stalnim korakom nemške vlade se to zadržanje ni spremenilo niti do današnjega dne. Razen tega so vodeče osebnosti javnega življenja v Belgiji in na Nizozemskem v toku zadnjih mesecev vedno jas-j'ej£ in odkriteje izražale svoje prepričanje, da se morata Belgija in Nizozemska postaviti na stran Anglije in Francije. Ta tendenca se je naglašala yt,Številnih pojavih političnega in gospodarskega življenja Belgije in Nizozemske.
2. V sodelovanju z gotovimi angleškimi uradnimi krogi je Nizozemska dovolila zlorabljati njeno nevtralnost za cilje angleške tajne obveščevalne službe, ki je šla za tern, da se zaneti revolucija v Nemčiji. »Inteligence Service< je v ta namen ustvaril organizacijo, ki je uživala podporo nizozemskih in belgijskih uradnih oseb in ustanov in to do najvišjih krogov uradniške hierarhije in glavnega generalnega štaba. Ta organizacija je imela namen odstraniti celo vodjo Nemčije in nemško vlado, pri čemer ni izbirala sredstev, ter pripeljati na oblast v Nemčiji vlado, ki bi bila pripravljena razbiti enotnost Nemčije in ustvariti slabotne federativne nemške državice.
3. Se več povedo v tem oziru ukrepi, ki sta jih belgijska in nizozemska vlada izvedli na vojaškem polju. Ti ukrepi dajejo neizpodbiten dokaz o pravih namenih belgijske in nizozemske politike. Ti nameni so v jasnem nasprotju z izjavami belgijske in nizozemske vlade, češ da sta odločeni z vsemi sredstvi in napram vsem stranem enako preprečiti poizkus, ki bi šel za tem, da se uporabi belgijsko in nizozemsko ozemlje kot oporišče za vojne operacije na kopnem, na morju in v zraku.
4. Belgijska vlada je n. pr utrdila svojo vzhodno mejo napram Nemčiji, medtem ko ni zgradila
nobenih utrdb na svoji meji napram Franciji. Sicer je na odločne korake nemške vlade belgijska vlada redno odgovarjala z obljubami, da bo napravila konec temu stanju, ki je bilo uperjeno enostransko edino proti Nemčiji, toda stvarno teh obljub ni nikoli izpolnila. Nasprotno je belgijska vlada do zadnjih dni z nezmanjšano silo delala na nadaljnji izgraditvi svojih utrdb, uperjenih proti Nemčiji, medtem ko so zapadne meje Belgije proti nemškim vojnim nasprotnikom ostale še naprej odprte.
5. Istotako predstavlja nizozemsko primorje v vsakem oziru nezaščiteno pokrajino, popolnoma pristopno angleškim letalskim silam. Nemška vlada je nizozemski vladi stalno sporočala dokaze o kršitvah nizozemske nevtralnosti po angleških letalih. Od začetka vojne so prihajali angleški letalci skoraj vsak dan čez nizozemsko ozemlje nad Nemčijo. Doslej je nesporno ugotovljenih 127 takih primerov, ki so bili vsi sporočeni nizozemski vladi. Stvarno pa je število teh primerov še veliko večje. Dejstvo je, da nizozemska vlada ni podvzela nobenih korakov, da bi preprečila ta pojav, ki nesporno dokazuje, da je angleško vojno letalstvo izkoriščalo nizozemsko ozemlje za svoje operacije proti Nemčiji z znanjem in dovoljenjem nizozemske vlade.
6. Se jasnejši dokaz za stvarno stališče Belgije in Nizozemske pa je treba gledati v tem, da so vse mobilizirane belgijske in nizozemske sile zbrane proti Nemčiji. Medtem ko sta Belgija in Nizozemska v začetku septembra 1939 zbirali čete enakomerno po vseh mejah, medtem ko je ostala pozneje meja napram Franciji popolnoma nezaščitena ter so se belgijske in nizozemske sile zbirale na vzhodni meji proti Nemčiji.
7. To zbiranje belgijskih in nizozemskih čet na nemški meji je bilo izvedeno v času. ko se je zdelo, da je nevtralnost Belgije in Nizozemske vedno bolj ogrožena zaradi zadržanja Anglije in Francije ter zbiranja angleških in francoskih ofenzivnih čet na njihovi meji. V času torej, ko sta imeli Belgija in Nizozemska še preveč razlogov ojačati svojo varnost na zapadni strani, sta nasprotno umaknili od tam svoje čete ter jih vrgli na za-padno mejo. kjer sploh ni bilo nemških čet. Sele tedaj je Nemčija podvzela odgovarjajoče protiukrepe ter je s svoje strani pripeljala čete na holandsko in belgijsko mejo. Generalna štaba Belgije in Nizozemske sta s svojimi ukrepi, ki so v očividnem nasprotju z vsemi vojnimi pravili, odkrila svoje prave namene. Njihovo postopanje se lahko popolnoma razume, če se ve, da so bili ti ukrepi izvršeni po predhodnem sporazumu z angleškim in francoskim generalnim štabom, ki belgijskih in nizozemskih čet nista smatrala nikoli za kaj drugega kot za predhodnike angleških in francoskih vojnih sil.
8. Nemška vlada ima nesporne dokaze o tem. da so bile priprave za angleško-francoski napad na Nemčijo čez Belgijo in Nizozemsko že skoraj končane. Obveščena je bila, da so bile že pred nekaj časa odstranjene vse ovire, ki so branile prihod angleških in francoskih čet v Belgijo. Ugotovljeno je, da so angleški in francoski častniki pregledali letališča v Belgiji in na Nizozemskem in da so dali navodila za razširjenje teh letališč. Ugotovljeno je, da je Belgija na svoji meji napram Franciji pripravila material za prevoz čet. Kot so ugotovili na več krajih v Belgiji in Nizozemskem, so se tam pojavili že oddelki raznih angleških in francoskih štabov, ki naj bi pripravili prihod angleških in francoskih vojnih enot. Vsa ta dejstva, kakor tudi nadaljnjo zbiranje v zadnjih dneh nedvomno dokazujejo, da grozi neposreden angleško-francoski napad na Nemčijo in da je cilj tega napada Porurje. Ta napad naj bi se izvršil čez ozemlje Belgije in Nizozemske.
9. Slika, ki jo ta dejstva dajejo glede stališča Belgije in Nizozemske, je zelo jasna in ne dopušča nobenega dvoma. Obe državi sta se že v začetku vojne postavili tajno na stran Francije in Anglije, to je držav, ki sta sklenili napasti Nemčijo in ki sta ji objavili vojno. Dasi je belgijski zunanji minister bil z nemške strani večkrat resno opozorjen na to zadržanje, se stališče Belgije ni niti najmanj spremenilo. Belpijski vojni minister je v belgijskem parlamentu dal celo vedeti, da so glavni generalni štabi Belgije, Francije in Anglije sporazumno določili ukrepe za posamezne akcije proti Nemčiji. Ce Belgija in Nizozemska še nadalje zunanjemu svetu objavl;ata politiko neodvisnosti, potem skušata s tem samo prikriti prave namene belgijske in nizozemske politike. Nemška vlada pa ne more več imeti nobenega dvoma, da sta Belgija in Nizozemska odločeni ne samo trpeti nameravani
angleško-franeoski napad, temveč ga celo v vseh smereh podpirati, kar je bilo že vse dogovorjeno med predstavniki glavnih generalnih štabov. Ni mogoče smatrati za opravičeno trditev z nizozemske in belgijske strani, da vse priprave niso služile namenom Francije in Anglije.
Nemška vlada v tej borbi za obstoj nemikega naroda, ki je bila vsiljena od Anglije in Francije, ni pripravljena prekriianih rok takati na napad Anglije in Francije in dovoliti, da se bojišče čez Belgijo »'« Nizozemsko prenese na nemško zemljišče. Zaradi tega je nemška vlada naročila nemškim četam, da t vsemi vojaškimi sredstvi zavarujejo nevtralnost teh držav.
10.	Nemške čete ne prihajajo v Belgijo in na Nizozemsko kot sovražnice belgijskega in nizozemskega naroda, ker nemška vlada ni niti želela niti povzročila takega razvoja stvari. Odgovornost za to nosita Anglija in Francija ki sta do najmanjših podrobnosti napiavjli napad na Nemčijo čez belgijsko in nizozemsko ozemlje, ter oni predstavniki belgijskih in nizozemskih oblastev, ki so dovolili in podpirati te priprave. Nemška vlada izjavlja, da nemška vlada nima namena sedaj ali pozneje okrniti suvereniteto kraljevine Belgije in kraljevine Nizozemske ter čezmorska posestva teh držav. Belgijska in nizozemska vlada imata danes v zadnjem trenutku še možnost napraviti to, kar je treba za dobrobit svojih narodov, če preskrbita, da nemške čete ne bodo naletele na noben odpor. Nemška vlada poziva obe vladi, naj izdasta v ta namen potrebna povelja. Ce bodo nemške čete v Belgiji in na Nizozemskem naletele na odpor, bo ta odpor strt z vsemi sredstvi. Za posledice, ki bi nastale zaradi tega in za prelivanje krvi, ki bi bilo y tem primeru neizbežno, bo nosila odgovornost izključno belgijska in nizozemska vlada.
Kdo bo zmagal - ladja ali letalo
Ugotovitve, ki so postavile sedanjo vojno pred vprašanje: bojna ladja ali letalo niso take narave, da bi bilo upravičeno se zanje enostransko navduševati.
Nemškemu letalstvu se ni poeredilo, da bi angleško mornarico, ki obvlada skoraj vsa morja, resno oviralo ali pa jo celo napravilo za nesposobno in neškodljivo, niti se mu mu ni posrečilo zavarovati morskih zvez ali pa zagotoviti prevažanje življenjskih potrebščin, materijala in čet. V Severnem morju je položaj težji in resnejši, vendar pa angleška moVnarica tudi tukaj ni utrpela kakšnih posebnih izgub in je trgovska plovba ostala skoraj v istem obsegu, kot je bila in zavezniški prevozi čet ter orožja na Norveškem niso naleteli na resen odpor, kar se je zlasti pokazalo pri izkrcavanju iz Norveške, kjer so Angleži izgubili samo dve ladji. Čeprav v Londonu molčijo in nočejo podcenjevati pomena zračnega orožja in čeprav se ne more reči, da bi letalstvo na norveški fronti ne imelo uspehov, se vendar zato še ne more trditi, da bi mornarica s tem postala nerabna in nesposobna.
Letala niso storila nič posebnega
Čeprav imajo Angleži na morju izgube, vendar po mnenju Londona, se pričakovanja Nemcev niso izpolnila v taki meri, in niso dala takih rezultatov, kakor pa se je mislilo. Večkrat se misli, da so bile angleške izgube na morju takega značaja, da se jim
Križanka
			■	■	■	■			
		■	1	2	3	4	■		
	m	6					6	■	
■	7							8	■
d				■	■	10			11
12			■	13	H	■	15		
16		■	17			1»	■	19	
30		21					22		
m	28								■
Besede pomenij'o:
Vodoravno: 1. Prepir, nesoglasje; 5. Besednik; 7. Latinski pesnik, škof (roj. v Lyonu);
9.	Premik; 10. Madžar; 12. Alkoholna pijača; 13. Časovni veznik; 15. Stara oblika od »že«;
16. Španski določni člen; 17. Razvojna doba ličinke; 19. Veznik; 20. Retorična figura; 23. Gora na Gorenjskem.
Navpično: 1. Kriv. neraven; 2. Tečaj; 3. Kazalni zaimek (srblov.); 4. Zgodaj; 5. Sem v snu;
6.	Vrsta juhe; 7. Spomin, drag zapustek; 8. Prireditveni stroški; 9. Gledam, motrim; 11. Nemško-francoska mejna reka; 13. Gozdna žival; 14. Koroška gora; 17. Gora pri Poljačanah; 18. Prijatelj (franc.); 21. Kazalni zaimek; 22. I(van) C(ankar).
Rešitev sobotne križanke:
Vodoravno: 1. Motovilec; 9. Upor; 10. Seve; 11. Rop; 12. Kor; 13. Ar; 14. Pen; 16. Le;
17. Tebe; 19. Opus; 21. Kič; 22. Sic; 23. Vas; 24. Kip; 26. Rt; 27. Ban; 30. ,Ja; 31. Hilarijan.
Navpično: 1. Murat; 2. Oporekati; 3. Top;
4.	Or; 5. Is; 6. Lek; 7. Evolucija; 8. Ceres; 14. Peč; 15. Nos; 18. Bi«; 20. Pik; 23. Vrh; 25. Pan; 27. Ba; 28. Ar; 29. Ni.
ni dalo izogniti. Obe angleški bojni ladji, Courage* ous in Royal Ark, ki sta bili potopljeni v začetku vojne, nista bili žrtvi letal. Razni nemški letalski napadi in poskusi, ovirati angleško mornarico, niso mogli preprečiti, da ne bi zavezniki zasedli Narvika, obstreljevali Stavangerja in še številne druge ope-raciej vojne mornarice. Edina senzacija je bila, da polni zadetek nekega bomnika ni mogel potopiti bojne ladje Rodney. Večina angleških izgub na morju ne gre na račun letal, ampak na račun min in podmornic.
Ladja in letalo
Dosedanje vojne operacije so ostale na dolgu še za dokaz, da mora mornarica klonit« pred letalstvom. Nemci sami menda se ne udajajo več utvaram in teorijam, da je edino letalo tisto orožje, pred katerim je mornarica brez moči. Kako naj si potem razlagamo, da imajo Nemci sami v kielski luki boine ladje? Kar se Angležev tiče, drži dejstvo, da močno letalstvo angleške mornarice ni spravilo iz ravnotežja in ni na svoji pomembnosti nič izgubilo, ampak jo je Dostavilo samo pred nov problem, ki glasno vpije: več letali Bojno silo na morju in v zraku je terba združiti, ki se bosta medsebojno spo-polnjevali. Na vprašanje: ladja ali letalo je treba edino pravilno odgovoriti: ladja in letalo.
In res obe državi stremita za tem, da bi dosegli ideal vzajemne bojne sile: na morju in v zraku. Tako pridemo do zanimivega dejstva, da Anglija, gospodarica na morju, gradi z vso 6ilo letala, Nemčija, močnejša v zraku, gradi mornarico. Najnovejši nemški vpad v Belgijo in Holandsko dokazuje, da če bi Nemčija imela dovolj močno mornarico in bi zaprla belgijsko in holandsko obalo, bi zavezniška mornarica s te strani imela velike ne-prilike. Tako pa Nemci ne morejo s te plati uspešno nastopiti, ker jih ne more podpirati močna mornarica. Treba pa je pri tem tekmovanju upoštevati to, da je gradnja letal mnogo hitrejša, kakor gradnja bojnih ladij. In v tem imajo Angleži veliko prednost. Kdor bo bolj hiter, ta bo prej imel najidealnejšo udamo silo: ladje in letalstvo, ta bo zmagal.
Program radio Ljubljana
Sobota, 11. mafa: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12 Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi — 13.02 Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) Manica Komanova kramlja z birmanci; b) Mita Sičeva igra na harmoniko. — 17.50 Pregled sporeda. — 18 Za delopust igra radijski orkester. — 18.40 Pogovori s poslušalci. — 19 Napovedi, poročila. — 19.20 Nac. ura. — 19.40 Objave. — 20 Zunanjepolitični pregled (g. dr. Al Kuhar). — 20.30 .Razburjenje na Olimpu«. — 22 Napovedi — 22.15 Za dober konec tedna (radijski orkester).
Drugi programi
Sobota, 11. maja: Belgrad: 20.40 Zabavni koncert. — Zagreb: 20 Komorni koncert. — Bratislava: 20.15 Pisan večer — Praga: 20.10 Smetanova simfon. pesnitev »Moja domovina« Sofija: 20 Ork. koncert. — Beromiinster: 19.45 Pisan koncert. — Budimpešta: 22.10 Ciganski orkester. — Bukarešta: 20.15 Plesna glasba. — StockhoIm-Hiirby: 20.15 Kabaret. — Trst-Milan: 16.15 Klavir; 20.40 Donizzetijeva opera »Ljubezenski napoj.« — Rim-Bari: 22. Simf. koncert. Florenca: 19.30 Pihala. — Sottens: 20 Vojaški večer.
M
Na svoje začudenje je policija ngotovila. da je deset imen iz zapisnika tudi deset imen žensk, ki so jih že štiri leta, od leta 1915 pogrešali.
Od tega trenutka so skrivnost razgaljali po odlomkih. Preiskava je trajala dve leti. Kajti Landru je stanoval v enajstih krajih v Parizu, najmanj pod petnajstimi imeni, kar je policiji prizadevalo velike težave.
Landru je skozi kazal videz posmehljive in šaljive taječe brezskrbnosti in ni policiji izdal ničesar.
Toda po korakih so izpopolnjevali nenavadno zgodovino zločinov »modernega plavobradca« in dali pariškemu občinstvu največjo wdno zadevo po Dreyfussu.
Zvedelo se je da je Landru sin častivrednega pariškega trgovca ki se mu je pozneje, v zadnjih letih zmešalo in ki je končal s samomorom. V mladosti je bil Landru priden, prijazen in normalen. Pel je v otroškem zboru in postal ministrant.
Pozneje, ko je odrasel, so se pokazala prva zločinska nagnjenja.
V	šestih letih pred vojno je bil Landru šestkrat obsojen zaradi manjših sleparij in je dvakrat dobil kratek zapor.
Nekako ob začetku vojne je Landru prišel na svojevrstno misel, da bi na veliko opravljal posel ženitnega sleparja. Po ženitvovanjskih
oglasih in po ponudbah za pohištvo je prišel ▼ dotik s stotinami žensk. Vsako od njih je naskakoval s snubitvami. Zapiski v njegovem zvezku kažejo, da je imel uspeh pri 283 ženskah.
Henry Desire je vedno po dveh ali treh srečanjih ponudil ženitev ter je spretno in zapeljivo kratek čas igral ljubimca.
Njegov dnevnik je dokazoval, da je včasih hodil s sedmimi ženskami hkratu. Vzdrževal je i njimi strastno dopisovanje in razpošiljal na ducate zaljubljenih pisem. Pri preiskavi v njegovi morilski vili je prišel na dan sveženj takih pisem, pripravljenih za uporabo.
Zdelo se je. da je Landrn v začetku omejeval svoja podjetja na to, da je zaljubljene žrtve sleparil.
Ves ta čas je Landru vzdrževal dom za svojo ženo in sina. Po običajnih pojmih je bil dober mož in oče. Zena in sin sta mu nevede pogosto pomagala pri razpolaganju % lastnino njegovih žrtev. Svoja številna pota v morilsko vilo je pojasnjeval ženi kot »trgovska potovanja iz Pariza«. Niti žena, niti sin nista vedela, kakšni so v resnici njegovi posli.
Znamenita Landrujeva pravda se je odvijala v goli sodnijski sobi v Versaillesu. Trajala je 23 dni v oktobru in novembru 1921.
Ves Pariz je naskakoval vrata na sodnijo in mnogo ljudi si je priborilo vstop. Prednje klopi so bile kar posejane z okožuhanim in odišavljenim pariškim ničvrednim svetom.
Landru je kazal neomajno dostojanstvenost. Ko so ga spraševali o razmerjih z neštetimi ženskami, se je opravičujoče nasmeh-Ijal in dejal:
»To je častna zadeva. Ne bom pripovedoval, koga sem poljubil.«
Ko je njegov zastopnik izrazil domnevo, da so pogrešane ženske uganjale »obrt, ki je ni mogoče izrečic in da se zaradi tega niso upale pokazati, je Landru malce presenečeno in olajšano pogledal.
Ko je sodnik vprašal Landruja ostro:
»In kaj se je zgodilo z mladim moškim Andrčjem Cuchetom? Ali se je tudi on bavil s tako obrtjo?« je Landru namršil obrvi in odvrnil:
»šel je v belgijsko vojsko, najbrž je on belgijski neznani vojak.«
Občinstvo je rjovelo. Ta reč je presegala sleherni spored v zabaviščih.
Potem pa je Landru nekega dne poslal po sodnika in sporočil, da obžaluje in da bo priznal. Končno, so razburjeno menili ljudje, 6e bo Landru zlomil in priznal.
Toda ko je sodnik prišel, je Landru zavzdihnil in dejal:
»Obžalujem. Moram vam nekaj priznati. Obžalujem, da sem svojo ženo 283-krat prevaril.«
Zgodba je krožila po sodišču in vzbudila nov krohot.
Toda preiskava je neverjetno zgodbo »smrtnega zvezka« odkrivala od dneva do dneva.
Prva od skrivnostnih zaznamb je vsebovala ime spoštovane vdove Cuchetjeve, žene srednjih let. Izkazalo se je, da jo je Landru spoznal po ženitovanjskem oglasu, Po kratki viharni ljubezni jo je obljuba o ženitvi zvabila, da je šla stanovat v usodno vilo Gambais.
Potem je prišel pomembni zapisek:
»Krožna vožnja, dve posamični vozovnici v Vernouillet.«
Zapisani so bili tudi stroški.
Od tega dne dalje sta gospa Cuchetjeva in njen sedemnajstletni sin Andrč izginila s površja zemlje. Nekaj oprave gospe Cu-rhetjeve je prišlo na dan v stanovanju Landrujeve žene. Ona in prijateljica njenega sina sta nosili dragulje gospe Cuchetjeve, ko so Landruja prijeli.
Zapiski v zvezku so se ponavljali z enolično pravilnostjo in vsak je pomenil, da je nadaljnja žrtev za zmeraj izginila.
Drugi zapisek se je nanašal na vdovo gospo Labord-Linčjevo. Nosil je dan 15. junija 1915 in običajno temno pripombo: »Ena posamična vozovnica Vernouillet«. Ta je nekaj dni po srečanju z Lan-drujem razglasila svojo zaroko z g. Cuchejem — Landru si je včasih nadel ime svoje zadnje žrtve.
Po usodni poti v Vernouillet ni nihče več videl gospe Labord-Lin^jeve.
Naslednja na seznamu je bila gospa Guillinova. Landru jo je srečal 15. avgusta. Dvanajst dni pozneje je sporočila znancem, da se pripravlja na poroko. Njeno plavo lasuljo in njeno perilo so našli v Landrujevi vozni shrambi pri vili Gambais.
Četrta je bila gospa Hčnova. vdova več kakor srednjih let. 0 njej niso zvedeli nič dosti več, kakor da je šla z Landurjem v Vernouillet in da je niso nikdar več videli.
Za Jogoslovanitko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelji inl Jnie Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12, Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 29 din. Uredništvo; Kopitarjeva ulica ft-IIL Ieleion it 4001 do 4005, Uprava: Kopitarjeva ulica 6.