TRST, petek 10. oktobra 1958 Leto XIV.. Št. 2II (1086) Cena 30 lir Tel.s Trst 94.638. 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Tel j. ?jy°: UL- MONTECCHI St. «, II. nad. — TELEFON 93-141 IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA ». 2* — OGLASOV- ~ Podružnica GORICA: Ulica S, Pellieo HI. — Tel. 33-82 — OGLASI,- od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE — : Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: meseEna 480 lir — vnaprej: "četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račuu pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Agadjanjan najresnejši kandidat ^poglavarja katoliške cerkve s Ce bo izvoljen, se bo zgodilo prvič po letu 1522, da papež ne bo italijanske narodnosti - Komemoracije v parlamentu - Izjava Nennija in sožalje CGIL j, (Od našega dopisnika) ItoJn — Danes popoldne je italijanski parlament čili °nral smrt papeža Pacellija. Najprej so se se-jJ* Poslanci, pred katerimi je spregovoril predsednik nakar je povzel besedo predsednik vlade Fan-jj-.^ato je komemoriral . : “ . *natT'811111 Predsednik Pa io Merzagora, Fanfani ta .. _ jjdiJ?0*' v poslanski zbor-^^Pariament se ■ ^ kot n'*im Prel>ral *arla tMiViJ?°nece^r))°tinacističnim pre' dist?ietro lJu p^,Se pridružujejo ža- ^Slistf Pa jo izjavil: se pridružujejo ža-SMi Cerkve in krščanstva JC?'1 piia XII. Njego-iHičtiih sPada v okvir Ntih le!fh0dk°v v zadnjih n- Spominjam se, J*l«v n^edel 23 njegovo iz-V p . uomu Leona Blu-Jj-Osek-D2U, kjer so števil-’9hega francoskega po- v?r8tacijPSVeta in italijanske v • Pnoakovale izid G^ovah’’ ?U skoraj vsi, so izvolitev protifa-K .PfPoža, toda kmalu in eč nni?3?niu, ki je bilo »i Kcci: cno spričo osebe &Ma*o Va kater° se ta*. si k Padle nasprotu- i«Vi ^PežSok0' prvimi ■ -ie ^ttib.«!*80 nasilje, ki Vstilo pravico, z na- | slednjimi pa je povzdigoval Francovo zmago v Španiji. Saj tista zmaga ni bila vendar nič drugega kot naznanilo skorajšnje nacifgšistične vojne. Med njenim dramatičnim potekom je bil papežev klic po miru s pravico zelo blizu src tistih narodov, ki so trpeli nasilje nacifašističnega zatiranja, kot je bilo prav tako blizu src narodov stališče v zadnjih letih proti satanski sili atomskih orožij, čeprav je bilo to stališče pomešano z akcenti križarske vojne, pri čemer ni bila vedno jasna meja med vero in politiko. Toda sedaj pripada sodba o vladanju papeža Pija XII. zgodovini. V današnji uri prevladuje ganjenost vernikov in spoštovanje vseh.» Tajništvo Splošne zveze italijanskih delavcev (CGIL) se je pridružilo splošnemu žalovanju «zaradi smrti papeža Pija XII., poglavarja katoliškega krščanstva, .kateremu pripada tako velik del italijanskega ljudstva in njegovega delavstva. Zlasti tem izraža tajništvo CGIL v tem žalostnem trenutku svoja bratska čustva.» Cez 15, najpozneje 18 dni, se bodo morali sestati kardinali v konklave in izvoliti novega poglavarja katoliške cerkve. Povsem razumljivo je, da se italijanski politiki, zlasti pa vodilni demokristjanski krogi zelo zanimajo za te volitve, ker jim ni vseeno, kdo bo novi papež. Predvsem so dali vedeti v Vatikan, da bi želeli ponovno izvolitev papeža italijanske narodnosti, saj se je to dogajalo od leta 1522 dalje brez izjeme. Toda zdi se. da v kardinalskih krogih ta želja ni naletela na odobravanje večine. To je razumljivo že zaradi številčnega sorazmerja med italijanskimi in inozemskimi kardinali: od 55 kardinalov jih je italijanske narodnosti 18, ostalih 38 pa je iz inozemstva. Poleg tega pa se v vatikanskih krogih poudarja, da b; izvolitev neitalijanskega papeža utrdila mnenje vernikov o univerzalnosti cerkve. Po drugi strani ni nobenih — vsaj teoretičnih — pridržkov proti izvolitvi inozemca. Med inozemskimi kardinali pr je danes edino ime, ki se omenja, 63-letni kardinal Gre- gorij Agadjanjan, ki je armenskega porekla, ki pa že dolgo let živi v Rimu. Rojen je na Kavkazu leta 1895, za kardinala pa je bil imenovan leta 1946. Trdi se, da je ta kardinal izredno sposoben in da je priljubljen tudi izven Vatikana. Med kardinali italijanske narodnosti pa se omenja kardinal Siri za katerega bi verjetno najrajši glasovali italijanski kardinali, kar pa je seveda premalo: med inozemskimi bi nabral verjetno zelo malo glasov Zato se kardinal Siri ne smatra za resnega kandidata. Pač pa se govori, da bi prišel v poštev za bodočega državnega tajnika in bi na ta način po dolgih letih Vatikan imel popolnjeno to mesto, ki je bilo doslej prazno. Nekatere politične težnje kar- dinala Sirija “bi namreč novi, inozemski papež, lahko sproti popravljal. Treznejši demokristjanski krogi pa bi si želeli italijanskega pžpeža ali pa tudi inozemskega, le da bi bila to o-sebnost «izven diskusije«, o-sebnost, ki bi se uveljavila v mednaiodnih sporih pri utrjevanju miru. Desničarski krogi seveda niso tega mnenja. Pri vsem tem pa je potrebno poudariti, da gre za ugibanja, ki ne morejo povsem odgovarjati realnemu stanju. Končno je po sporočilu, da je perzijski šah odložil obisk v Italiji, danes sporočil tudi predsednik vlade Fanfani, da ne bo odšel na uraden obisk v Kairo, kot je bilo določeno za 15. t. m. A. P. Uradno obvestilo porotnega sodišča iz Florence 10. decembra pričetek procesa proti Briško-beneškemu odredu Proces predstavlja kršitev zakona o uradnem priznanju odporniškega gibanja - Ogorčenje demokratičnega lavnega mnenja Tito o zgod KP Jugosla Glavna proslava ustanovitve KPJ bo od 20. do 23. aprila Porotuo sodišče iz Florence je v soboto 4. oktobra uradno obvestilo zacovornike obtoženih partizanov Briško-beneškega odreda, ali kakor ga imenujejo »Beneška četa«, da se bo proces proti 57 obtožencem pričel lt. decembra pred senatom tega sodišča. Sedaj ni več nobenega dvoma, da so usahnila vsa upa- nja, da v interesu dobrih sosedskih odnosov do procesa ne bo prišlo da se ob vzhodni i-talijanski meji daje potuha krogom, ki nočejo pomiritve v teh krajih in da se hoče izkoristiti sodelovanje slovenskih in italijanskih partizanov v borbi proti okuoatorjem, za spodkopavanje dovolj solidnih temeljev, ki so bili od rešitve tržaškega vprašanje dalje položeni z velikimi napori in s še večjim obojestranskim razumevanjem med Italijo in Jugoslavijo. Celo po izjavah nekaterih obremenilnih prič proces proti partizanom Briško-beneškega odreda, med katerimi jih je 32, ki so obtoženi veleizdaje, procesa ne bi bilo treba; če pa se že namerava uprizoriti, tedaj se po mnenju teh prič Benečiji odprejo stare rane ki to dela samo zato, da se odprejo stare rane, ki so se komaj zacelile. Demokratično prebivalstvo obeh narodnosti se poleg tega sprašuje, kako je pripravljanje procesa proti pripadnikom Briško-beneškega odreda mogoče spraviti v sklad z zakonom, ki uradno priznava obstoj italijanskega odporniškega gibanja in s tem jemlje IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItUlllllllllllllllllllllllllllltllllllllllMIIMIIIIIIIiniIMnilllllllMIIHflMIIIIIIHIMIMIItflMIinillMIINIIIINIIIIMHIIMMflIlIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIimUlItlllllIHt Pija XII bodo danes prepeljali v Rim kjer bo tri dni na mrtvaškem odru Včeraj so se v Castelgandolfu poklonili /eniškim ostankom pokojnega papeža predsednik republike, vlade, parlamentarnih domov ter številni ministri, diplomati in druge osebnosti • Ali se bo lahko udeležilo konklava vseh 55 sedaj živih kardinalov? CASTELGANDOLFO, 9. — nal Mimmi. Približno ob istem Zbranim časniicarjem pred papeževo palačo v Castelgandolfu je sporočil smrt Pija XII. ravnatelj vatikanskega radia jezuit pater Pellegrino. Papež XII., Evgen Pacelli, se je rodil 2 marca 1876 in 2. marca 1939 je bil izvoljen za papeža. Odlikoval se je kot papež enciklik, saj jih je napisal 37. V zgodovini papežev pa bo zlasti ohranjen njegov spomin po tem, da je proglasil dogmo o Marijinem vnebovzetju. Točno od 6. uri so odprli vrata papeževe palače in švicarska straža je takoj zavzela svoja mesta. Trg pred palačo ie takoj dobil resnejši videz, izpred barov so odstranili mize in senčnike in nobeno vozilo ne sme pripeljati na trg. Ze ob 7. uri je prispel v Ca-stelgandolfo minister Andreotti ki je ostal v papeževi palači nad eno uro, pot ure pozneje je prispel kardinal Piz-zadro, nato kardinal Ottavia-ni in okrog pol devetih kardi- ||||t||(|)||||||||||||||Jtrt|1|||||M||||||t(||||||||||||||||||||||||1|1|||,mlMmi, nnHHiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,II,III %zem Akari predseduje jjovi libanonski vladi ^ n/e/ so štirje vojaki in dva civilista - Posve-^ tovanja za razdelitev ministrskih mest Ak*- 8- — predsednik KKil jSeneral Sehab je CVi nov®2ema Akarija. da vlariVla,d° namest0 ^0,vfarimi ■ kl ji Pfedse- Mjkil Kt y -delitvi mini-Kh. h°vi vladi, se ^ Predelu B«- sta nekakšna razgibanost. Tamkajšnji prebivalci že govorijo o obnovitvi borbe, ker je dosedanji predsednik vlade Karami sanje simbol zmage, ki so jo dosegli z orožjem v roki. Vendar pa skušajo zmernejši voditelji bivše opozicije pomiriti duhove- in poudarjajo, da je rešitev, za katero so je odločil general Sehab, v skladu z njegovim sklepom, da likvidira krizo «brez zmagovalcev in premaganih«. General Sehab je še danes zjutraj skušal doseči sporazum med obema taboroma. Ker pa n; uspel, se je odločil za imenovanje vlade, o kateri so se sporazumeli sinoči na sestanku višjih častnikov. -—-*»---- Lennox-Boyd o Cipru BLACKPOOL, 9. — Britanski minister za kolonije Len-nox-Boyd je nocoj na kongresu konservativcev govoril o možnosti, da se britanskemu ('ommonwealthu pridružijo še druge države. O Cipru je Lennox-Boyd izjavil, da britanska vlada nima nobenega namena opustiti svoj načrt. V zvezi s to izjavo je grški zunanji minister Averof izjavil, da so spričo tega vsa nadaljnja pogajanja odveč. «Ce izjave Lennoxa-Boyda odražajo stališče britanske vlade, je dodal Averof, pomeni to hud udarec naporom posredovanja NATO o tem nevarnem vprašanju.« V soboto v ZDA satelit okoli Lune WASHlNGTON, 9. — Zvedelo se je, da bo ameriško letalstvo izstrelilo v soboto zjutraj v Cape Canaveralu satelit, ki naj bi krožil okok Lu- ne. Gre za napravo, ki tehta približno 12.600 kg in ima obliko gobe ter je četrta stopnja rakete «Thor Able«. Raketa bo s hitrostjo 40.000 km na uro uporabila 60 ur, da preleti razdaljo iz Cape Ca-naverala do točke, kjer naj bi satelit začel krožiti okoli Lune. Raketa «Thor Able« tehta približno 50 ton in ima obliko valja, .dolgega 30 metrov, rahlo širšega v spodnjem delu. Satelit ima fotoelektrično «oko», ki je občutljivo za infrardeče žarke ter bo opazovalo površino Lune. Televizijski rele bo oddajal na Zemljo prve slike nevidne strani Lune. Kakor je znano, so prvikrat poizkušali izstreliti satelit o-koli 17. avgusta, a poizkun ni uspel. Prvi del nosilne rakete je namreč eksplodiral v višini 15.000 metrov. Sneg v Švici ZBNE\ A, 9. — Preteklo noč je po vseh švicarskih vrhovih zapadel prvi sneg. Observatorij na Jungfraujoch javlja, da sneži že od nedelje in da so bližnji vrhovi pokriti z debelo plastjo snega, ki doseže ponekod do 20 cm. Najvišja vas v Švici (2000 metrov) i-ma že povsem zimsko lice. BERLIN, 9. — Mladi poljski pisatelj Marek Hlasko, star 26 let, ki je nedavno dobil nagrado za poljsko literaturo, je zaprosil za politično zatočišče v zahodnem Berlinu. Hlasko je avtor romana «Osmi dan tedna« po katerem je napravljen film ki so ga letos prikazali v Benetkah, Hlasko je prišel na Zahod pred sedmimi meseci s potnim listom kot turist« času je prišel tudi rimski župan Cioccetti. Ob 9,20 je prispel v Castelgandolfo notranji minister Tambroni v spremstvu šefa policije. Ljudi, ki prihajajo v papeževo palačo, je vedno več, tako da je treba dohod in odhod urejati. Avtomobilov, ki prihajajo v Castelgandolfo, je ogromno in vzdrževanje reda ni tako enostavno. Red nadzoruje sam rimski kvestor Marzano. Med vedno bolj številnimi obiskovalci so opazili predsednika KA prof. Geddo in zlasti v zadnjem času nekoliko bolj znanega dr. Vincija, predsednika italijanske mladine KA. Ob 11. uri pa se je pripeljal predsednik republike Gron-chi. V istem avtomobilu je bil tudi predsednik vlade Fanfani. Ob prihodu so ju sprejeli kardinal Tisserant, komorni mojster msgr. Callori ter msgr. Bell’Acqua in Nasalli - Rocca. Predsednik republike se je najprej ustavil v neki sobani zasebnega papeževega stanovanja, nato pa v kapelici, ki se drži sobe, v kateri počiva papeževo truplo. Po ceremonialu, ki se mu morajo vsi podvreči, je končno prišel do zemskih ostankov Pija XII. Četrt ure pozneje, kot sta prišla, sta se Gronchi in Fanfani zopet odpeljala. Med drugimi odličniki sta nato prišla ministra Spataro in Monaldi, ob 11,50 pa predsednika senata in poslanske zbornice Merzagora in Leone, pet minut kasneje predsednik ustavnega sodišča Azzariti in nekoliko po 12. uri podpredsednik vlade in obrambni minister Segni. Tudi skupina časnikarjev, izbrana tako, da so predstavljali važnejši domači in tuji tisk, je bila pripuščena v sobo, kjer je začasni mrtvaški oder. Skupino je vodil pater Pellegrino. ki je sproti tolmačil zgodovinske posebnosti prostorov, skozi katere so šli časnikarji. V manjših skupinah so potem pristopali k mrtvaškemu odru. Prišli pa so tudi predstavniki diplomatskega zbora. Na trgu pred palačo se je zbrala že velika množica, ker je bilo sporočeno, da bo ob 16. uri že prirejen mrtvaški oder v tako imenovani.švicarski dvorani, kamor bi imeli dostop ljudje, ki bi hoteli videti mrtvega papeža. Toda malo pred 17 uro je bilo po zvočniku javljeno, da traja balzamiranje trupla dlje časa, kot se je računalo, in bo treba zato počakati še tri četrt ure. Pater Pellegrino, ki je dajal ta sporočila, je tudi obširneje opisoval balzamiranje. Med množico nekateri niso bili zadovoljni, ker so se morali odreči obisku v švicarsici dvorani. Zlasti nekaterim A-meričanom je bilo to neprijetno. ker bi, če bi še kaj časa ostali, zamudili letalo za povratek v Ameriko. Ob 17,30 so končno truplo prenesli v švicarsko dvorano. Točno ob 18. pa se je pričel mimohod vernikov. Med obiskovalci sta bili tudi soprogi predsednikov senata in poslanske zbornice, medtem ko je soproga predsednika republike počastila pokojnega papeža z obiskom še pred prenosom v veliko dvorano. Trg pred palačo ni dovolj obširen, da bi se mogel dohod v palačo dobro urediti. Pred začetkom mimohoda se je namreč nabralo na trgu okrog 8000 ljudi V gneči pred vhodom je marsikateri zenski postalo slabo. Pater Pellegrino je po zvočniku opozarjal na red. obenem pa je napo- kardinalov. Na tem sestanku vedal, da bo papeževo truplo so marali kardinali določiii jutri ob 14. uri prepeljano v podrobnosti pogreba ter poleg Rim in nato bo izpostavljeno v cerkvi sv. Petra več kot štiri dni. Množici v mimohodu so se pridružili še tudi številni politiki, diplomati, parlamentarci in druge osebnosti. Mimohod je snemala tudi televizija. V vatikanskih krogih so poudarili, da so kardinal , Tisserant ter msgr. Dell’Acqua in "Tardini zapečatili ob navzočnosti princa Carla Pacellija samo privatne delovne sobe v Castelgandolfu in Rimu, v katerih je Pij XII. navadno delal. Nadalje je bilo povedano, da so bile znotraj obeh delovnih sob zapečatene še nekatere posebne stvari ter o-sebni spisi pokojnega papeža. Te pečate bo odstranil o-sebno novi papež. Pozno zvečer se je palača v Castelgandolfu spet zaprla in nato se je nadaljevalo balzamiranje papeževega trupla. Četrt ure po polnoči pa' je prispel pred papeževo palačo a-meriški kardinal Spellman. Tega je vest o papeževi smrti zajela na ladji, ko se je s skupino ameriških romarjev vračal v domovino. Izstopi! je na Azorih ter se nato z letalom vrnil v Rim. Jutri bo papeževo truplo prepeljano na neslovesen način k sv. Janezu Lateranskemu, od tam pa ga bodo ob 15,40 v slovesni procesiji prenesli k sv. Petru. Pod predsedstvom dekana kardinalskega kolegija kardinala Tisseranta se je kmalu po 11,30 začelo plenarno zborovanje kardinalskega zbora. Verjetno je bilo navzočih 12 drugega določiti datum začetka konklava in izvoliti kamer-lenga. Zvedelo se je, da je bil za kamerlenga izvoljen kardinal Benedetto Aloisi Masellk, msgr. Alberto de Jočio pa je bil imenovan za tajnika konklava. Kardinal Masella ima 79 let in ga je Pij XII. imenoval za kardinala pred 12 leti. V svoji karieri je opravljal tudi diplomatske službe. Vedno bolj' stopa v ospredje vprašanje, kdo bo novi papež. Gotovo so med kardinali nekateri, ki lahko računajo, da bodo prejeli pri volitvah precej glasov. Toda do začetka konklava se lahko že vse tako uredi, da bodo kardinali že več ali manj soglasni glede kandidata za novega poglavarja katoliške cerkve. Vseh kardinarov je sedaj 55; ni pa še mogoče reči, da bodo vsi zbrani v konklavu. Predrsem sta tu kardinala Mindszenty in Stepinac, katerih poiožaj je znan. Potem je dvomljiva navzočnost kitajskega kardinala, ki živi sicer v Nemčiji, a je pred nedavnim postal žrtev avtomobilske nesreče in je še v bolnišnici. Po narodnostih so kardinali takole razdeljeni: 18 Italijanov, 6 Francozov, 3 Američani (ZDA), 3 Spanci, 3 Brazilijanci, 2 Kanadčana, 2 Argentinca, 2 Portugalca, 2 Nemca ter po 1 Armenec, Čilenec, Irec, Ekvado-tijanec, Avstralijanec, Indijec, Kolumbijec, Jugoslovan, Poljak, Madžar in Kitajec. ta------ BUENOS AIRES, 9. — Sindikat argentinskih železničarjev je razglasil 24-urno splošno stavko po vsej Argentini. IIIIMIIIIIMItllllllllllHIIIIIlMIlIllIiiiitHiliiliiiuiHIlHIIMMlilMIIIIMtllMtllltlMIMHHIItllHIIMmiM Na današnjem sestanku v Varšavi ZDA bodo zahtevale podaljšanje pod zaščito ljudi, ki so se med vojno borili v njegovih vrstah za stvar svobode. Ali ne bo proces v Florenci močno omajal vero demokratičnega in protifašističnega javnega mnenja v iskrenost in veljavnost zakona, ki priznava odporniško gibanje v državi? Ali ne bo še bolj podkrepil težnje, ki so se pokazale v tolmačenju uradne italijanske politike, da namreč rada popušča fašističnim elementom, kar ji niti doma niti v svetu ne prinaša ugleda. Na koncu naj še omenimo, da je dejanskih obtožencev veliko manj, ker so trije ob toženci umrli, več pa se jih je izselilo v razne države. Glavni obtoženec je dr. Marijan Zdravlič iz Kjodioa v občini Grmek ki je sedaj šef otroškega oddelka splošne bolnišnice pri Novi Gorici. Izvedeli smo, da se bo v kratkem sestal odbor za o-brambo Briško-beneškega odreda in bo proučil celotno vprašanje, ki je, kalcor se vidi, po tolikih letih pripravljanja prišlo v končno fazo. Tako torej proslavlja italijanska sodna oblast četrto obletnico sporazuma o Trstu, ki naj bi rešil najtežje sporno vprašanje z Jugoslavijo in pomenil začetek dobrih sosedskih odnosov. (Od našeta dopisnika) BEOuRAD, 9. — Pod vodstvom generalnega tajnika Zveze komunistov Jugoslavije maršala Tita je bila danes prva seja odbora za proslavo 40. obletnice ustanovitve komunistične partije Jugoslavije. Na novno zmagala kot' organizacija, ki ni «nikdar izdala inte-icsov delavskega razreda in svoje internacionalistične obveznosti«. Tito je na kratko prikazal težko in uspešno borbo, ki jo je partija vodila pred vojno proti domači bur- seji so sprejeli program pro- žoaziji in proti raznim frak-slave. Glavna proslava b0 od ■ ciona.škim elementom v pan 20 do 23. aprila prihodnjega liji, tako da je partija priprav-leta. Generalni tajnik Zveze Ijena dočakala težke dogodke. komunistov Jugoslavije Tito je na seji prikazal kratko zgodovino komunistične partije Jugoslavije jn poudaril, da je partija vedr.o častno nosila zastavo marksizma - leninizma. »Danes, je poudaril Tito, ko r.am (jčitajo in pripisujejo razne epitete, ko nam govorijo, da nismo komunisti, da nismo socialisti in da naša država r,i socialistična, zadostuje, da jim rečemo samo to, naj pogledajo svojo in našo zgodovino, pa bodo videli, kdo je socialist. Mi se —- razume se — borimo proti zabubljcnju v stalinistične dogme, borimo se proti temu, da se še vedno živa znanost marksizma in stalinizma spremeni v dogmo in da se zavre nadaljnji razvoj. Mi se bomo tudi v bodoče borili proti temu. Borili «e bomo proti poizkusom, da se v socialistični praksi uporablja etatizem srednjega veka. metode Stalina itd.. Mi se bomo borili proti naporom, da se naša praksa negira, in iiu se nam vsili nekaj, kar je tuje socializmu sploh, nam in j osebnim pogojem v naši državi«. •Prav zato, ker smo hoteli, da bo naša Zveza komunistov dosledna marksizmu - leniniz mu m tradicijam naše partije, smo na VII. kongresu spre-jeli program, za katerega sodimo, da je neobhodno jjotre-ben za nadaljnji razvoj socializma v naši državi in da nekaj prispeva k nadaljnjemu razvoju socialističnega poslan, stva v svetu«. Tito je poudaril, da se ni potrebno bati nobenih napadov, temveč da je potrebno dosledno boriti se za svoja načela. Izrazil je prepričanje, da bo prišel dan, ko bo Zveza MOSKVA, 9. Danes so podpisali v Moskvi zapisnik o izmenjavi filmov med ZDA in SZ. Sovjetska zveza bo kupila 10 ameriških filmov, ZDA pa 7 sovjetskih filmov. Cena za vsak film bo 60.000 dolarjev, izvzemši filme za največja platna, za katere bo cena 67.000 dolarjev. Ameriške in sovjetske filme bodo istočasno predvajali prvikrat v Wa-shingtonu in Moskvi 1. januarja prihodnjega leta. MHIIMItlllllllllUllilllillllliilinillllllltnMIIIiraiillllllllftllHIIIIIIHIIHHIIHHIIIMNIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllltllHIIIIIim« Ko je Hitler zavzel Evropo, ko je vso Evropo pokrila tema in ko se v njej ni slišala niti ena partija, je komunistična partija Jugoslavije dvignila svojo revolucionarno zastavo, okrog katere so se pričeli zbirati rodoljubi za borbo proti okupatorjem. V o-svobodilni borbi je partija pokazala svoj revolucionarni in internacionalistični karakter. Po vojni je partija pričela borbo za izpolnitev najtežje naloge za izgradnjo socializma. 2e med vojno je rešila številne težke probleme, predvsem je ustvarila enotnost ju-goslovanskih narodov. Po govoru Tita je odbor sprejel sklep, da se obletnica proslavi kot vseljudski praznik. Delo 1959. leta bo posvečeno obujanju spominov na borbo, dogodke in osebnosti, pomembne za razvoj partije. Na ta način bodo ne samo oživljene bogate, tradicije jugoslovanskega revolucionarnega gibanja, temveč se bo vsestransko osvetlilo njegovo današnje delovanje v izgradnji socialističnih odnosov v Jugoslaviji in razvoju socialistične misli. B. B. ■ «»------ 31 milijard din za progo Sarajevo-Ploče SARAJEVO, 9. — Zvezni izvršni svet je na zadnji seji o-dobril program za izgradnjo nove železniške proge od Sarajeva do pristanišča Ploče. Proga, ki bo šla po dolini reke Neretve, bo imela 115 predo-55 večjih in okrog 500 manjših mostov. Za izgradnjo proge je zvezni izvršni »vet komunistov Jugoslavije po- odobril 31 milijard dinarjev. Razprava o razorožitvi v političnem odboru OZN Ameriška resolucija - Izjave K. Popoviča o sedanjem zasedanju OZN WASHINGTON, 9. — Ameriški državni departma javlja, da bodo ZDA na jutrišnji seji ameriškega in kitajskega poslanika v Varšavi vztrajale, naj se zatišje v Formoški ožini podaljša preko sedmih dni. Predstavnik državnega departmaja White je na tiskovni konferenci izjavil: «Smo-ter ZDA na varšavskih razg,>-vorih je bil doseči ustavitev sovražnosti. Sedaj, kakor od vsega začetka, nujno pritiskamo v tej smeri.« Na vprašanje, ali bodo ZDA jutri vztrajale, naj se zatišje podaljša, je White odgovoril: • Naravno.« White je dalje izjavil, da niso dobili nobene zahteve od formoških oblasti, naj ZDA prekinejo razgovore v Varšavi. Izjavil je tudi, da mu ni nič znanega, da je Kitajska zbrala 400.000 vojakov nasproti obalnim otokom. ZDA so do sedaj vztrajale, naj se govori samo o ustavitvi sovražnosti, medtem ko so Kitajci vztrajali, naj se razgovori razširijo na celotno vprašanje Formoze. V poučenih krogih zatrjujejo, da je kitajska vlada dali razumeti, da namerava poaalj. šati zatišje, potem ko so ZDA prekinile spremljanje Cang- kajškovih ladij. Medtem javlja formoška vlada, da bo nadaljevala oskrbovanje Kvemoja tudi brez ameriškega spremljanja. Formoški ministrski predsednik Cen Ceng pa je ponovil, da bi morale ZDA prekiniti razgovore v Varšavi, ter je dodal, da je potrebno okrepiti vojaško moč na obalnih otokih in še tesneje sodelovati med ZDA in Formozo. Pekinški radio je danes oddajal 25. »resno opozorilo« ZDA in je dodal, da sta včeraj dve ameriški vojni ladji prodrli v kitajske vode. Radio je sporočil tudi, da so v okraju Julin po javnem procesu usmrtili skupino nacionalistič. nih agentov. Nocoj je govoril po radiu tudi Cangkajšek, ki je dejal, da je kitajski poizkus, da bi ustvarili razkol med Formozo in ZDA, »grob račun«. Pripomnil je, da so ZDA in For-moza pokazale enotnost pri sodelovanju pri bojih v Formoški ožini. Cangkajšek je zatem zatrjeval, da so nacionalisti zmagali v prvi fazi in da bodo lahko zmagali tudi v drugi fazi. Spet je govoril o »osvoboditvi Kitajcev na celini« ter je dodal, da je potrebno pripraviti se »za dolgo borbo« NEW YORK, 9. — Vsi odbori OZN so danes v začetku svojega dela počastili z enominutnim molkom spomin papeža Pija XII. V pomičnem odboru so danes razpravljali o osnutku, na podlagi katerega naj bi potekala razprava o razorožitvi, toda niso se mogli sporazumeti. Sovjetski delegat je vztrajal da bi morali o prekinitvi jedrskih poizkusov razpravljati posebej in da bi morala ta zadeva biti na prvem mestu sporeda. Ameriški delegat pa je vztrajal, da bi morali obravnavati vsa razorožit-vena vprašanja skupno. Sovjetsko tezo zagovarjata Bela Rusija in Albanija, medtem ko Italija, Avstralija. Panama in Mehika podpirajo ameriško tezo. Na predlog Afganistana so delo odložili na popoldne in sklenili, naj sam predsednik odbora skuša najti formulo, ki bo vsem všeč, ter naj se v ta namen posvetuje z delegati. Nocoj je politični odbor zavrnil sovjetsko zahtevo, naj ločeno razpravljajo o ustavitvi jedrskih poizkusov. Sprejel pa je ameriško zahtevo, naj se to vprašanje poveže z vprašanjem razorožitve na splošno in z znižanjem vojaških proračunov. Ameriški predlog je »prejelo 50 delegatov, proti pa so glasovale države sovjetske skupine. 19 držav se je vzdržalo, medtem ko so bile tri ousotne. Zvedelo se je, da namerava ameriška delegacija predložiti v političnem odboru resolucijo, s katero bo zahtevala prekinitev jedrskih poizkusov med konferenco Velike Britanije, SZ in ZDA, ki se bo začela 31. oktobra v Ženevi. ZDA iščejo še druge podpisnike za svojo resolucijo. Brazilija, Ekvador in Iran. Uradni načrt resolucije, ki so ga razdelili delegacijam, poziva skupščino: «1. naj pozove jedrske države, da se potrudijo za čim prejšnji sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov z učinkovitim mednarodnim nadzorstvenim siste. mom; 2. naj pozove prizadete države, da ne bodo delale poizkusov ves čas pogajanj; 3. naj opozori na važnost in nujnost čim širšega sporazuma med posvetovanji o tehničnih straneh ukrepov za preprečitev nenadnih napadov; 4. naj izreče upanje, da se bodo nedavna tehnična pogajanja nadaljevala, da se doseže »svetovni uravnovešen razorožit-*reni sistem pod primernim nadzorstvom«; 5. naj povabi bodoči konferenci o jedrskih poizkusih in o nenadnih na- padih, da izkoristita delo tajnika OZN Hammarskjoelda, ter naj obveščata Združene narode; 6. naj priporoči Ham-marskjoeldu, da izreče svoje mnenje in nudi pomoč, ki »se mu bo zdela umestna«; 7. naj zahteva, da se zapisnik razprave v OZN o razorožitvi pošlje državam, ki se bodo u-deležile konference o jedrskih poizkusih in o nenadnih napadih. Vodja jugoslovanske delegacije na zasedanju OZN Koča Popovič je izjavil dopisnikom jugoslovanskega tiska v New Yorku, da so se na razpravi na zasedanju pojavili pozitivni in negativni momenti. Kot negativni moment je Popovič omenil sklep o vprašanju kitajskega zastopstva v organizaciji' in ostro propagandno borbo med glavnimi velikimi silami, ki ima vse značilnosti hladne vojne. Med pozitivne elemente zasedanja spada ak-tiviziranje ostalih držav, ki konstruktivno pritiskajo v smeri razumevanja in utrditve miru. Sestavni del tega ak-tiviziranja je vedno močnejša opredelitev za politiko koeksistence, to je za sodelovanje med državami na miroljubni napredni osnovi. »Takšno sodelovanje,« je poudaril Popovič, »neobhodno vključuje borbo za ustavitev vseh ostankov in vseh oblik kolonializma.« Popovič je izrazil upanje, da bodo v teh pozitivnih naporih, ki so začeli zajemati tudi države, ki pripadajo raznim vojaškim zvezam, tudi velike sile zavzele svoje mesto. Po mnenju Popoviča je pozitiven razvoj v svetovnih gospodarskih odnosih eden od važnih pogojev za ustalitev v svetu. Na zasedanju se je pokazalo, da vedno večje število držav to vprašanje jasneje postavlja na dnevni red. »Vse to,» je poudaril Popovič, »daje osnovo prepričanju, da kljub temu, da se neposredne perspektive zaenkrat ne zdijo ugodne, vendarle dozorevajo pogoji za postopno pomiritev mednarodnih odnosov in da se bo to mogoče manifestiralo s konkretnimi u-spehi v drugem delu letošnjega zasedanja generalne squp-ščine.« «»------ Poročilo o razgovorih Mac Millan-Adcnaucr LONDON, 9. — Ministrski j redsednik Mac Millan se je danes vrnil z letalom iz Bon-r.a v London. Izjavil je, da so bik njegovi razgovori z Adenauerjem kratki, toda plodni. . Danes so objavili v Bonnu skupno poročilo o razgovorih, si prav: med drugim: «Ob* predsednika vlad obsojata, ker sovjetska vlada n: odgovorila na zahodne predloge za obnovitev priprav za konferenco najvišjih. Vendar pa menita, da se ne-sme opustiti nobena možnost za zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom. Kar se tiče razorožitve, pričakujeta, da se med Veliko Britanijo, ZDA in SZ začnejo pogajanja za prekinitev jedrskih poizkusov pod učinkovitim nadzorstvom. Glede nemškega vprašanja je kancler izrekel naraščajočo zaskrbljenost, zaradi razvoja na sovjetskem področju ter se je zahvalil ministrskemu predsedniku zaradi podpore britanske vlade v njeni noti od 30. septembra sovjetski vladi o nemškem predlogu, naj bi se ustanovila komisija štirih velesil »za razpravljanje o tej zadevi«. Poročilo dodaja, da je Mac Millan potrdil, da je britanska vlada pripravljena začeti razgovore s sovjetsko vlado vsak trenutek in v vsakem primeiv nem forumu »na podlagi predlogov, ki iskreno težijo k združitvi Nemčije v svobodi«. Poročilo pravi dalje, da o-ba predsednika vlade potl-oarjata potrebo tesnega sodelovanja «pri skupnih prizadevanjih za ohranitev svetovnega miru«. Poročilo dodaja: »Oba predsednika vlade menita, da je za interese evropske enotnosti nujno potrebno, naglo in zadovoljivo zaključiti pogajanja za področje svobodne izmenjave«. Na tiskovni konferenci p» končanih razgovorih so Mae Millana vprašali, ali je po njegovem mnenju potrebno, da se doseže začasen sporazum e področju svobodne izmenjave, še preden stopijo januarja v veljavo prve znižane tarife na skupnem tržišču. Mac Millan ie odgovoril; «Absolutno življenjske važnosti je za prihodnjo enotnost Evrope, da ae ra vsako ceno doseže do konca leta načelen sporazum. U* pam, da bo sporazum dosežen«. Mac Millan je zanikal, da je Adenauer ponudil dobre usluge v zvezi s Ciprom. Nato pa ni hotel zavzeti nobenega stališča glede francoske atomske bombe, o kateri je izjavil, da gre za stvar francoske vlade. Končno je izjavil, da je bil njegov sestanek z Adenauerjem «prijatel>. ski obisk«, ter j* poudaril važnost osebnih »tikov med žavntki. Vrem« včeraj Najvišja tempe- ratura 20.4, najnižja 17.6, zračni tlak 1025,2 pada, veter 4 km za. bednik, vlaga 75 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20.2. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 1». “j;'01** Frančišek, slCA'en^’^v. ob Sonce vzide ob 6.14 in-z* Luna Zadnji dan volilne kampanje Govorniki NSZ so na zborovanjih poudarili važnost izbire volivcev Danes štiri zborovanja Neodvisne socialistične zveze - Za socialiste zaključi volilno kampanjo l*arri - Demokristjani so zaradi žalovanja že včeraj prenehali volilno kampanjo Včeraj ob 12.30 se je sestal na poziv KdD odbor za volilno premirje na izredni seji, ker so predstavniki Krščanske demokracije zaradi papeževe smrti predlagali prekinitev volilne kampanje. Na sestanku so predstavniki vseh strank, ki sodelujejo pri teh občinskih volitvah izrazili svoje mnenje o tem predlogu: za dokončno prekinitev volilne kampanje so se izrazili samo demokristjani, za en dan, to je za včeraj pa predstavniki MSI, FNL, Mb, FN, SL, PLI in TU. Predstavniki KPI, PSI, NSZ, PRI, PR in PSDI pa so izrazili mnenje, da je potrebno volilno kampanjo nadaljevati, vendar so sprejeli sklep, da se bodo vzdržali hrupne propagande. Zaradi tega so bila sinoči številna volilna zborovanja v mestu in na podeželju, ki so jih priredile že omenjene stranke, medtem ko bodo danes zaključna zborovanja vseh »Irank, razen KD, ki je volilno kampanjo že prekinila. Na zborovanju, ki ga je priredila Neodvisna socialistična zveza sinoči na Trgu Garibaldi, sta govorila tov. Bortolo Petronio in tov. Franc Sloka »Jutri bo volilna kampanja zaključena,« je začel svoj govor tov. Petronio, «v nedeljo in ponedeljek pa boste z vašimi glasovi izvolili svoje predstavnike v tržaški občinski svet. Ni vseeno, kakšen občinski svet boste izvolili, predvsem pa ni vseeno, kdo bo v upravnem odboru in kdo bo za župana«. Govornik je nato poudaril, da v pristojnost tržaškega občinskega sveta ne spada samo reševanje izključno komunalnih vprašanj, temveč da je njegov delokrog mnogo širši, političen, sgj so številna gospodarska vprašanja ostala v času demokrščanske vladavine na občini skoraj v celoti nerešena. Občinski svet mora biti potemtakem instrument, k. se bo znal uveljaviti, ki bo znal prikazati potrebe in težave našega mesta, ki bo znal prisiliti centralno vlado v Rimu, da bo že enkrat proučila vsa ta vprašanja in jih dokončno rešila. Prav zaradi tega ni vseeno, kdo ima v občinskem svetu večino, kdo bo Občino upravljal in kdo bo za župana. Pri glasovanju, je natp poudarh tpv. Petronio, ne smele glefati samo na sim patjje Mo te ČH one stranke a-i, >a ue oziroma orte predstavnike. Treba je dobro pre-mUliti, komu se odda glas, kajU ni vseeno, iče bomo ime h z« županašspdt kakega Bap tclrju podobnega človeka .ali pa moza, ki bo čutil in živel s Trotom in njegovim delovnim prebivalstvom. Zapomnite si, je nato dejal govornik, da če boste glasovali za Krščansko demokracijo, ki zasto pa predvsem interese velikega kapitala in monopolistov, ali pa desničarske stranke, da boste tedaj glasovali proti svojim lastnim interesom. Tov. Petronio je nato v kratkih besedah karakterizl-ral dosedanjo politiko Krščanske demokracije v tržaškem občinskem svetu, ki se je pokazala kot skoraj stoodstotno negativna v večini perečih problemov, potem pa je obravnaval sodelovanje med levičarskimi strankami Razlike v nekaterih ideoloških nazo- Govornik je nato obravnaval se nekatere splošne probleme našega mesta, predvsem naše industrije in našega kmetijstva. Poudaril je, da mi nočemo, da se Trst spremeni v nekako romarsko pot in da nas Tržačane kažejo kot bele medvede, temveč hočemo, da se naše mesto razvija tako kot vsa druga italijanska mesta: z industrijo, po-momorstvom in trgovino. Končno je tov. Štoka pozval vse slovenske volivce, da v interesu vsega tržaškega delovnega ljudstva in Slovencev še posebej, oddajb svoje glasove Neodvisni socialistični zvezi, ki bo znala tudi v bodoče v največji meri braniti njihove koristi in interese. Neodvisna socialistična zveza pa je. priredila sinoči tudi zborovanje na Kontovelu, kjer je večer prej tulil goriški veljak SDZ odv. Sfiligoj. Na histerične izpade tega goričkega gospoda, ki v Trstu niso več v modi, je na zborovanju NSZ jasno in odločno odgovoril tov Drago Pahor. Ni mu bilo treba iskati argumentov, s katerim je pobil Agne-letto-Simčičevo samohvalo, da predstavlja njuna lista «edino slovensko listo*, ki se bori za zaščito slovenskih pravic. Sicer ni potrebno, da bi podrobno razlagali, kakšni so ti argumenti, saj jih danes v glavnem že vsi poznajo: poziv goriške SDZ,da slovenski volivci volijo Krščansko demokracijo, poziv tržaške SDZ, da slovenski volivci glasujejo za »demokratične stranice«, torej tudi za Krščanska demokracijo! Agnelettovo zadržanje v občinskem svriu itd. Ce so ti gospodje s svojim pozivom pripomogli, da je bil za poslanca izvoljen tudi de-imiokristjan Sciojis, zagrizen sovražnik Slovencev, ali potemtakem lahko zaupamo naše glasove ljudem, ki nam ne morejo jamčiti, da bodo brer-komnromisno ščitili naše pravice? Tov. Pahor je seveda tudi obrazložil program NSZ, predvsem oni del, ki zadeva naše slovenske zadeve. Poudaril je, da se bodo izvoljeni kandidati Neodvisne socialistične zveze v občinskem svetu še na- dalje borili za uveljavitev vseh naših pravic ter pozval Kontovelce, da strnjeno glasujejo za listo NSZ. * * » Za socialiste bo danes zaključil volilno kampanjo senator Ferruccio * Parri, ki bo ob 20. uri govoril na Trgu Goldoni. Za KPI pa se zaključi volilna kampanja na Trgu Garibaldi ob 21. uri z govori Vidalija, Seme in šiškoviča. —— OBVESTILO PSI Tajništvo PSI sporoča, da je prejelo kopijo glasovnice s pozivom, naj dajo volivci preferenčni glas nekaterim kandidatom PSI. Tajništvo opozarja, da ni stranka dala ni-kakih navodil glede preferenčnih glasov. Zato ne sme lažna glasovnica zavesti nobenega volivca PSI Volilna zborovanja NSZ USI Podlonjer ob 18. (inž. Josip Pečenko), Rocol - »Ma-donina« ob 18.30 (Bortolo Petronio in Fran Štoka), Sv. Ivan - Trg Gioberti ob 19. (Bogo Samsa in Vladimir Kenda), Lonjer ob 20. (dr. Jože Dekleva). LETEČA ZBOROVANJA Skedenj: pred gostilno «Pri belem konjičku« ob 16., vhod v železarno ILVA ob 16.20, Trg Valmaura ob 16.40, vhod v industrijsko pristanišče ob 17., Ul. Fla via (nove hiše) ob 17.20. Tiskovno konferenca na sedežu Delavske zbornice Sedanja imenovana komisarska uprava postopno likvidira Delavske zadruge Zadruge tudi ne opravljajo svoje glavne naloge, to je, ne prispevajo k nižanju cen Sinoči je bila na sedežu nove Delavske zbornice tiskovna konferenca, na kateri je tajnik federacije trgovinskih uslužbencev Livio Saranz prebral daljše poročilo o stanju Delavskih zadrug. Najprej je na kratko orisal zgodovino Delavskih zadrug, katere so delavci ustanovili 1903. leta in ki so se zelo naglo razvijale vse do prihoda fašizma do 1925. leta, ko so imenovali prefekturnega komisarja in ko so končno 1930. leta pod pritiskom »izvolili« razne fašistične prvake v vodstvo. Takrat se je pričelo nazadovanje Delavskih zadrug, saj je prodaja padla za polovico. Po vojni je ZVU obnovila zadnji predfašistični statut in imenovala nadzorni odbor z izrecno nalogo, da skliče skupščino članov. To se je zgodilo pred mnogimi leti, vendar vse do sedaj upravlja Delavske zadruge od zgoraj imenovan odbor, ki ne izraža svo- iiimiimniMiiiiiiiiiiinHiMiiimimiitiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiitiimimimiiiiiiiiiHtitiiiintmMHiiimiiiniHilHomHiiiiiiiiiHiiiiiuimiti Pereče vprašanje deželne avtonomije Doslej objavljenih sedem osnutkov toda ustanovitev dežele je še daleč Ko bo vlada sestavljala svoj osnutek, ne sme zanema- riti pravic Slovencev, ki žive v mejah bodoče dežele Eno od najvažnejših vprašanj, ki ga obravnavajo na volilnih zborovajnih vse stranke, je vprašanje deželne avtonomije. Toda mnenja o ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom so precej deljena Levičarske stranke zahtevajo takšno avtonomno deželo, ki bo resnično avtonomna. Obenem pa zahtevajo tudi finančno in zakonodajno avtonomijo tržaškega področja v okviru avtonomne dežele prosto cono in zakonito jamstvo za spoštovanje in izvajanje pravic narodnostnih manjšin v tržaški, goriški in videmski pokrajini, kjer živijo Slovenci. Demokristjani pa. ki se prav tako zavzemajo za llllllllllltimitlllllHIIIIIIItMIIIIIMtMIIMIMItimilMIIIMIIIIIHlIlllIMflMIItlllIMMIinilHIIIIIIIIIItlU Zaradi nepopustljivosti ravnateljstev — nm------ — - m* — ■ — m - — — 15. oktobra stavka bolniških uslužbencev Uslužbenci zahtevajo mezdna izboljšanja tih, nacionalnih ali verskih, Je poudaril govornik, ne bi smele vplivati na sodelovanje strank v občinskem svetu, ki imajo v svojem programu določene skupne točke. Krščanska demokracija je lahko vedrila in oblačila v občinskem svetu prav zato, ker ni bilo enotnosti oziroma sodelovanja, nja. ko je šlo za vp-ašanja, ki šo za Trst življenjskega pomena Zato se bodo predstavniki Neodvisne socialistične zveze še nadalje z vsemi silami borili, da pride do take akcijske enotnosti, ki se bo lahko u-spešno uprla vsem spletkam demokristjanov in desnice, ko bodo skušali v občinskem svetu na razne načine Zavirati razpravo o življenjskih problemih Trsta. Ne smemo zamuditi nobene priložnosti, je zaključil svoj govor tovariš Petronio, pritiska na vlado, da uresniči svoje_ obljube v korist Trsta, če nočemo, da se ne bo naše mesto že v nekaj letih spremenilo iz nekdaj cvetočega industrijskega pomorskega in trgovskega središča v navadno provincialno mesto. Za tov. Petroniom je govoril v slovenščini tov. Franc Štoka, ki je predvsem omenil zahteve slovenskega prebivalstva. zahteve, ki so izražene v programu Neodvisne socialistične zveze Protestiral je zaradi diskriminacij, ki jih Slovenci občutimo iz dneva v dan kljub demokratični ita lijanski ustavi in določbam Posebnega statuta, potem pa je polemiziral z vodstvom Slovenske demokratske zveze ki poziva volivce, da oddajo svoj glas »edini slovenski listi* Prav včeraj, je dejal tov. Stoka, sem poslušal enega od voditeljev SDZ. odv. Sfiligoja, ki je preko mikrofona kričal’ »Da, mi smo bili tisti, ki smo slovenske katoličane pozvali da glasujejo za krščansko demokracijo...« Toda ta svoj poziv so predstavniki »edrne slovenske liste« dobili poplačan s tem, da je bilo slovenskim volivcem onemogočeno poslušati govor v slovenskem jeziku na Velikem trgu Ali se tako ščitijo interesi slovenskega prebivalstva? Delavci zaposleni v bolnišnicah, bodo 15. oktobra stavkali 24 ur. Stavko je napovedala nacionalna federacija u-službencev bolnišnic, ker so propadla pogajanja s FIARO glede zahtev o izboljšanju po-ložaja. Te zadeve so naslednje: 1. povišek 3000 lir za naj-nitje kategorije in proporcionalni povišek za ostale višje kategorije: 2. dopust 30 dni za vse kategorije; 3. uveljavitev pogodbenih norm za vključitev najmanj 90 odst. sedaj zaposlenega osebja v stalne spiske; 4. revizija ravnanja v primeru bolezni. .avko so soglasno proglasile vse sindikalne organizacije in bodo v Trstu stavkali u-službenci splošne bolnišnice in otroške bolnišnice. nem redu zasedanja je mnogo upravnih vprašanj. Najprej mora pokrajinski svet potrditi številne upravne sklepe. ki jih je v razdobju med prejšnjim in prihodnjim zasedanjem sprejel pokrajinski odbor. Nato bo moral poara-jinski svet določiti nekaj pokrajinskih predstavnikov v razne javne ustanove, razpravljati o raznih upravnih in nakazati denarno pomoč nekaterim ustanovam. Najvažnejši predmeti zasedanja pa bodo objava odloka generalnega vladnega komi- sariata o potrditvi letošnejga pokrajinskega proračuna z nekaterimi popravki, razprava in odobritev obračuna pokrajinske uprave za finančno leto 1957, imenovanje revizorjev za obračun letošnjega finančnega leta «»------- O Na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares 8 soba št. 9. lahko dobijo na vpogled delavci, zaposleni pri družinah in v barih, normativno delovno pogodbo. V ponedeljek seja pokrajinskega sveta V ponedeljek ob 18. un se bo začelo redno zasedanje pokrajinskega sveta. Na dnev- ustanovitev avtonomne dežele, zavračajo prosto cono in zatonila jamstva za spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev. Zanje »zadostujejo« za Slovence splošna načela o spoštovanju narodnostnih manjšin, ki jih vsebuje ustava, čeprav se do sedaj niso izvajala prav iaiadi demokristjanov, ki v šovinistični tekmi s,fašisti odrekajo Slovencem celo pravico govoriti v slovenščini na največjem mestnem trgu. Končno imamo še fašiste, monarhiste in liberalce, ki so odločno proti ustanovitvi avtonomne dežele. Fašisti in monarhisti nočejo avtonomnih dežel tudi z načelnega stališča, ker ne priznavajo republiške ustave. Poleg tega pa se «bojijo za enotnost narodnega ozemlja na vzhodni državni meji«, ki naj bi bilo z ustanovitvijo dežele »v nevarnosti za večje slovansko prodiranje«. Liberalci pa, ki so svoj čas zagovarjali najširšo upravno avtonomijo, so sedaj postali hudi nasprotniki decentralizacije državne oblasti in zato nočejo niti avtonomnih dežel s posebnim statutom, ki jih določa republiška ustava. Obenem pa se v Trstu tudi oni sklicujejo na neko »slovansko nevarnost«. Sicer pa je bilo pričakovati, da se bodo desničarske stranke oprijele predvsem neupravičenih nacionalističnih argumentov proti avtonomnim deželam, ker zagovarjajo popolno centralizacijo oblasti in nasprotujejo demokratični u-pravni razdelitvi in ureditvi države. Toda dejstvo je, da se je sedanja Fanfanijeva vlada, ki je bila sestavljena takoj po nedavnih državnozborskih volitvah, obvezala, da bo v najkrajšem času predložila parlamentu zakonski osnutek za u-stanovitev pete oziroma zadnje avtonomne dežele s posebnim statutom »Furlanija-Julij-ska krajina«, ki jo določa republiška ustava. To obljubo je vlada dala takoj po svoji ustanovitvi. Do sedaj pa ni še ničesar storila, kar naj bi nam dalo slutiti, ,da bo obljubo tudi izpolnila. Tržaški demo- lllllllllllllllintIMIIIIIIIIIIIItlllHIIIIIIIIIHHIIII kristjani naj zagotavljajo, da se bo to zgodilo v najkrajšem bedne in demokratične Volje članov. Vse to škoduje Delavskim zadrugam, ki so v že tako oddaljenem letu 1903 pričele s tremi prodajalnami in ki so se v 18 letih aktivhosti u-pravljane po delavcih razširile in ustanovile omrežje 95 prodajaln živil, 7 mesnic, dveh prodajaln oblačil in eno s posodo. Skupno 105 trgovin, ki so oskrbovale polovico tržaških potrošnikov. Poleg tega so Delavske zadruge razvile v tem razdobju pomembno zavarovalno dejavnost med člani in 10 odst. dobičkov so vsako leto nakazali za razvoj kulture med delavci. Stari delavci se še sedaj spominjajo daljnih časov, ko so vladali človeški, prisrčni odnosi med osebjem in vodstvom, ko so naporno sodelovali za splošno korist. Zlasti pa je bila pomembna dejavnost Delavskih zadrug za znižanje cen in so istočasno imeli uslužbenci znatno boljše pogoje kot njihovi kolegi v privatnih podjetjih. Danes imajo Delavske zadruge 89 prodajaln v naši pokrajini, 24 v Gorici in 3 v Vidmu. Skupno 110 prodajaln, v katerih dela 495 uslužbencev. V trinajstih povojnih letih so se zamenjale razne komisarske uprave, vse pa so postopno likvidirale drug sektor za drugim. Kazalo je, da bo nova komisarska uprava, k jo jej imenoval dr. Pala-mara, pričela z novo politiko, toda v zadnjem letu je pričela s starimi ukrepi, tako da se lahko reče, da nadaljuje izvajanje starega načrpa za likvidacijo Delavskih id zadrug. In ves v juliju preteklega Tako bomo volili . BftSE Za Neodvisno socialistično £vezo odda« svoj ftas s tem. da prekrižal peti znak na levi strani glasovnice. času in da Je treba predvide- [leta so predali v privatno u-vati, • da b«* zakon o ustano- > pravo pekarno, v novembru vitvi avtonomne dežele ^ara- Je pričela predaja v pri-di raznih obravnav v parla- vatno upravo nekaterih mes- * i 4- nic, kar je privedlo do dolge mentu in drugih forma nosti, b,^ m ^mer je direkci^a č* bo šlo vse prav m gladko, •>;, januarju 1958 podpisala sprejet šele okrog leta J961. Bojimo pa se, da bo prav Krščanska depokrgcija v Rimu še .enkrat zavlekla to vprašanje in da se bo čez dobra tri leta začela sklicevati na dejstvo, da parlament ne more na «hitro» sprejeti tako važnega zakona, ker mu bo »mandat kmalu zapadel«. Naj bo kakorkoli, obstaja vendar dejstvo, da je bilo do sedaj izdelanih in objavljenih kar sedem osnutkov za ustanovitev avtonomne dežele »Furlanija-Julijska krajina«. Prvi osnutek je sestavilo leta 1947 Ljudsko gibanje Furlanije. drugi osnutek leta 1948 konzulta za študije o deželah, tretji osnutek leta 1955 bivši politični svetovalec pri bivši ZVU prof. De Castro, četrti o-snuteK leta 1957 Krščanska demokracija, peti osnutek leta 1957 Komunistična stranka, šesti osnutek leta 1957 Italijanska socialistična stranka in sedmi osnutek letos preteklega meseca tržaška pokrajinska uprava. Znano pa je, da obstaja še osnutek, ki ga je sestavil načelnik urada za obmejne pokrajine prefekt Inno-centi, ki pa ni bil nikoli objavljen. Kot torej vidimo, ima vlada na razpolago precej dragocenega gradiva, da lahko sestavi dober osnutek za ustanovitev avtonomne dežele »Furlanija-Julijska krajina«, ki naj bi u-strezal vsem zahtevam prebivalstva dežele in posameznih pokrajin. Zlasti pa je potrebno, da vlada upošteva poseben položaj tržaškega področja, ki mora dobiti finančno in zakonodajno avtonomijo v okviru avtonomne dežele. Slovensko prebivalstvo, ki živi v tržaški, goriški in videmski pokrajini, pa še posebno zahteva od vlade. da pri sestavi osnutka u-pošteva, da v vseh treh obmejnih pokrajinah živi pomembno število Slovencev, ki jim je treba zajamčiti v posebnem »tatutu vse pravice, da bodo enakopravni svojim italijanskim »održavljanom. U-pajmo, da vlada ne bo upoštevala predlogov tržaških demokristjanov glede tega važnega vprašanja in da bo Znala zajamčiti Slovencem v Italiji, ki živijo v treh omenjenih pokrajinah, vse narodnostne pravice da ne bodo več zapostavljeni in diskriminirani in da se ne bodo več ponavljale krivice, ki se na žalost še vedno dogajajo. . Da se v bodoči avtonomni deželi zajamčijo narodnostnim manjšinam jezikovne pravice na vseh področjih vzgojnega, kulturnega in javnega življenja, je potrebno, da se te pravice jasno določijo v zadevnih členih posebnega statuta, kot je to določeno za vsa ostala gospodarska, zakonodajna, u-pravna in finančna vprašanja. «»—- Med igro si je deček zlomil podlahtnico Med igro je neki prijatelj podrl na tla 7-letnega Gior-gia Novela iz Ul. Bermm, pri čemer si je deček zlomil podlahtnico leve roke. V sPI'®Jri’ stvu matere je Novel P^ls.® kmalu po poldnevu v bolni--nico, kjer je ostal na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo okreval v 30 ali 40 dneh. šanju, ker zahtevajo, da podjetje najprej prekliče ukrepe, s katerimi je kršilo že podpisane sporazume. Zadnja vest je od 19. novembra, ko so komisarji ponovno zahtevali, da pridejo omenjene tri trgovine v privatno upravo in ko se govori, da bodo prevažali kruh privatni prevozniki. Podobnih dejstev je še več, zaradi tega sindikalne organizacije upravičeno zahtevajo, da se prepreči postopna likvidacija raznih oddelkov podjetja in da se takoj pripravijo volitve za upravni odbor podjetja, s čimer bi Delavske zadruge vrnili članom, ki so edini zakoniti lastniki. Naš dopisnik je na tiskovni konferenci vprašal, kako je prišlo do zadnjega imenovanja komisarskega upravnega odbora in katere politične stranke so zastopane v odboru, nakar je tajnik Saranz odgovoril, da je člane imenoval vladni generalni komisar dr. Palamara na predlog ustanov, k- nimajo nobenega opravka z zadružništvom in da so člane izbrali iz takratnih sredinskih strank: KD, PSDI in PRI. Na drugo vprašanje glede realnega proračuna pa je odgovoril, da je uradno objavljeni proračun uravnovešen, o dejanskem stanju pa je težko reči kaj določnejšega, ker u-pravni odbor ne odgovarja članom, temveč izkljuno vladnemu generalnemu komisariatu, Na tretje vprašanje glede osnovne funkcije, ki bi jo morale imeti Delavske zadruge in to je, da bi morale skrbeti za zniževanje cen, pa je odgovoril, da so v praksi cene iste kot v vseh drugih trgovin in da ne vodijo politike zniževanja cen. Opekline mehanika V trenutku, ko je vlil nekaj bencina v karburator avtomobilskega motorja, ki ga je popravljal v lastni delavnici,, je ogenj švignil v zrak in oplazil po obrazu ter rokah 27-letne-ga Sergia Carnielija od Sv. M. M. Sp. Mehanik se je po nezgodi zatekel z zasebnim avtom v bolnišnico, kjer je na predlog zdravnikov tudi ostal. Ce ne bo hujšega, se bo moral zdraviti na dermatološkem oddelku 15 ali v najslabšem primeru 30 dni. Zaprte šole in kinematografi zaradi smrti papeža Pija Včeraj so bile zaradi smrti papeža Pija XII. zaprte vse šole. Prav tako ni bilo nobenih filmskih ali gledaliških predstav. Radijski in televizijski sporedi so bili omejeni na vesti o papeževi smrti in na liturgično in podobno glasbo. Na javnih poslopjih so bile izobešene zastave na pol droga, ker je bilo proglašeno tridnevno državno žalovanje. Tudi sodišča so prenehala delovati. . sporazum,, s katerim se je obvezala, da bo imela v upravi najmanj tri mesnice. V avgustu sp pričeli z likvidacijo mizarske delavnice in so odpustili 4 mizarje in enega šoferja, 17. septembra je direkcija pozvala sindikalne predstavnike in člane notranjega odbora in jih obvestila, da bodo predali v privatno upravo tri trgovine z jestvinami »na poizkušnjo«. Sindikalni predstavniki takrat niso hoteli razpravljati o tem vpra- iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuaminiiiiiiiiiiiimHHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiHmi Smola cerkvenega tatu Ujeli so ga pri Nabrežini z vsemi ukradenim Policijski organi so zaplenili tatu tudi ves ukradeni denar, razen male vsote Včeraj smo pisali o tatvini v cerkev v Ul. Manzoni in sedaj smo izvedeli še razne zanimive podrobnosti. Malo pred 13. uro 7. t. m. je duhovnik Agostino Orsario telefonsko obvestil leteči oddelek kvesture, da je njemu že znani Ales-sandro Bianchi izvršil v zakristiji cerkve tatvino. Tat, ki je odnesel denar in zlatnino, je zbežal po ulicah do bližine Garibaldijevega trga, kjer je stopil v taksi in se odpeljal neznanokam. Preiskavo je prevzel v roke narednik vodnik Giuseppe Furfaro, ki je najprej identificiral šoferja in dobil pri njem vse potrebne podatke. Šofer namreč Bianchija odpeljal do nekega trga na Opčinah. Sicer je šofer opazil, da se je Bian-chiju. mudilo, in ko ga je Alessandro Bianchi vprašal, mu je potnik odgovoril, da gre za neko športno prireditev. Naravno je, da je podčastnik Furfaro odšel na Opčine in dalje po cesti proti Nabrežini. Med potjo je še prosil za sodelovanje patruljo agentov cestne policije, ki sta z motorji začela iskati tatu. In res sta Bianchija, ki je brez stalnega bivališča, dohitela nedaleč od drugega železniškega nadvoza pri nabrežinskem križišču. Agenta sta tata ukle-nila in medtem ko je agent Pietro Maffei ostal pri njem, je drugi odhitel z novico o aretaciji. Bianchi pa se je Maffeia kaj kmalu rešil. Čeprav z uklonjenimi rokami,, se je spustil po škarpi ter stekel po drugi strani in izginil v grmičevju. Tedaj je prišel na kraj tudi policijski podčastnik, ki je zaprosil za sodelovanje skupino desetih vojakov, ki so tedaj privozili mimo s tovornikom, in tudi patruljo policije konjeniškega oddelka. Po kratkem iskanju so tatu našli in ga odpeljali v urad letečega oddelka, kjer se je začelo zasliševanje. Se prej je duhovnik obrazložil, da je zaprl zakristijo okoli poldne. Pol ure kasneje se je vrnil in tedaj je opazil Bianchija, ki ga je poznal, ker je že izvršil tatvino v isti cerkvi pred odprto omaro. Bianchi pa je pojasnil, da se je »kril v pisarni poleg zakristije ter da je po odhodu duhovnika vlomil v omaro, kjer je vedel, da hranijo denar in zlatnino «ex voto«. Sredi dela, ko je spravil v žep približno 150.000 lir in skoraj tri četrt zlatnine, ga je zmotil duhovnik in ker ni bilo drugega izhoda, je stekel mimo presenečenega in tudi prestrašenega Orsaria na cesto. Duhovnik pa je stekel za njim in ker je hotel s kričanjem opozoriti mimoidoče, da ga ustavijo, je tudi on začel kričati »ustavite tatu!«. S tem je preslepil ljudi, dokler ni prišel do taksija s katerim se je odpeljal do Oipčin. Duhovniku so policijski organi vrnili 154.070 lir ter 118 kosov zlatnine in srebrnine. Bianchija, ki si je plačal tudi vožnjo z ukradenim denarjem, pa so pod obtožbo tatvine poslali v zapor. ——«»------ Nezgoda pri treningu Zgodaj popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 17-letnega Zambona iz Ul. Lamarmora in 15-letnega Ni-cola Bizzarrija iz Ul. Mazzini, katera so morali iz previdnosti sprejeti na opazovalnem oddelku Oba sta imela rano na čelu. Fanta sta izjavila, da sta se ranila med treningom —-«*------ IZ KOPRA Samomor frizerja KOPER, 9 — Danes zjutraj se je obesil v Kopru lastnik frizerskega salona v Kopiu Danilo Žgavec, ki je že dalj časa bolehal na živcih in je dejanja napravil v trenutni zmedenosti. Ko so ga opazili obešenega na stopnicah njegovega stanovanja, je bil se ziv, vendar so bila vsa zdravniška prizadevanja, da bi ga ohranili pri življenju z umetnim dihanjem, prepozna. Žgavec se je rodil v Vipavi in je bil star 46 let. Zapustil je ženo in hčerko. Menijo, da je na njegovo živčno razrvanost v precejšnji meri vplival spor, do katerega je zadnje čase prišlo zarndi neurejenih lastninskih odnosov. Samomor je hotel napraviti že v nedeljo, pa so mu to preprečili. ODLOŽITEV RAZSTAVE AMERIŠKE UMETNOSTI USIS sporoča, da je otvoritev razstave ajneriške umetnosti odložena na 14. t. m, ob 19. uri. Za javnost pa bo razstava odprta od 15. t. m. dalje. • «»------ i Predsednik priz. sodišča nastopil včeraj službo Dr Carlo Casoii, ki je bil imenovan za prvega predsednika tržaškega prizivnega sodišča, je včeraj nastopil svoje službeno mesto. Po uradnem prevzemu dolžnosti je sprejel sodne funkcionarje, ki so mu želeli obilo uspeha pri delu. Zaradi smrti papeža ni bilo včeraj na sodišču nobene razprave. Procesov ne bo vse do 15. t. m., in to zaradi volitev. z vl)----- Ranjeni Škcdcnjc podlegel poškodbam Kakor so zdravniki predvidevali, Renato Lauri, 28 let star fant iz Ul. Roncheto v Skednju, ni- mogel preboleti hudih poškodb, ki si jih je povzročil predvčerajšnjim zvečer med vožnjo z vespo po Trbiški cesti. Kakor je znano, se je Lauri vračal proti domu, a je nad Montebellcin verjetno zaradi drzne hitrosti padel in se večkrat hudo udaril po glavi. Ranjenec je včeraj okoli 21.15 podlegel OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI (N HO KOK E Dne 9. oktobra Se je rodilo v Trstu 10 otrok, umilo je 5 oseb, porok je bilo 20. POROČILI SO SE: trg. zastop. nik Oreste Velišček m prodajalka Oisola Laporta, uradnik Giuseppe Garano in uradnica Annania-na Sancin, stavbni izvedenec Giorgio Bradach in uradnica Maria Mariotto, finančni stražnik Ar-tonino Di Pietro m frizerka Grazia Mortara, bandit j uradnik Dušan Pertosi in gospodinja Ne-rea Bc-rtul, uradnik Marcello Sko-rič in uradnica Laura Trevjsan, fotograf Egone Pischianz in pletilja Germana Stoker, uradnik Luciano Lipossi in pravnik Vit-toria Blaioa, uradnik Antonino Di Natale in gospodinja Laura Silvestri, mehanik Nicoia Piaz-zc-lla In frizerka Lucia Crismani upokojenec Giovanni Busan in gospodinja Stefania Sta-lic Kali-r.ic, težak Bruno Sardo in gospodinja Lidia Biscik, elektr. varilec Otello Aflatatl in gospodinja Fr a ne esc a Smilovich, podoficir Giuliano Filippi in gospodinja MtreHa Dimich, električar Lucio Rulfini in gospodinja Aranna Petronio, šofer Adriano Godez in šivilja Angela Pugliese, mehanik Luciano Carmeli in gospodinja Stefania Casciar.o, mehanik Gior. dano Bigotto in delavka Maria Prešel, kemik Santo Paliaga in dtlavka Annamaris Likon, uradnik Lulgi Pellizzon in dijakinja Carmen Grubisstch. UMRLI SO: 52-lelni Mario Požar, 89-letna Anna Rosnik vd Fcnda 67-letna Romana Orade-nigo, 76-letni Leopoldo Rutto, 63-letna Angela Zamttrano vd. degli Alberti. «»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobra Cipolla, Ul. Belpogglo 4; God na Enea, Ul. Ginnastlca 6; Ali Maddalcna. Istrska ulica 43; Pu zul-Cignola, Korzo 14; Croce Az zurra, Ul. Commerclale 26. Hara-baglia v Barkovljah in Nlcpl: v Skednju opravljata vedno nočno službo. 12 00 Prenos RL; željah; 13.40 Kmetigh^ij«; 13.45 Od melodije do ^jji. 14.30 Domače aktualnost • ^ nosi dela in dečke* 14.30 Poje zbor čunapkih^ ^ 15.10 Zabavna ‘V>- klame: 15.20 Jank0„£ra l.M. Soška suita«, igra jMJ- vtiiije p.v. Rudolfa S ^ pojejo 17.00 Prenos RL. «• Btite-Tectdv Reno, Don WaU r0 Te. to, Tony Dellara » sta: 19.30-22.15 Prenos RL- SLOVENIJA ^ 327.1 m, 202.1 m, 8,00. Poročila: 5.00, 8-u0,l7 0q 19J°’ 10,00, 13.00, 15.00. 17-u 22 00. 22.55. ,-nered 8.05 ((Ljubezenski se" skiadb)! priljubljenih solističnm 9.40 Na Gorenjskem nape. (pisan spoied Sf' konce'7’ vov); J0.10 Dopoldan^j l0 »pes- 11.00 Za dom hi žene, mi poletnih večerov« rjtmU s Norman Lubov); U-*) HenKe». plesnim orkestrom rWjan 11.40 Naši pevci sJfVtium^’ rednih; 12.00 R^nminel^ Pet skladb P? "ar«?i2.l zDOf je preo ov dlje iz ameriSk* J . prostef " Ivanhoe, Srečni časi, stif4 sencu, Točno opoldne sli); 13.30 Odlomki „ „dj» oper; 14.05 lničar: Kj§j stopnjo — iv C ,- kromfi|r:J,,,! ro Korenovi dobili k t)erl>nS,jS. 1/ skicirke orke^ra Knjiir» rtdia; 15.40 Iz ^Stiski: nesti — Kornel Makus« momorilec; 16.00 K l7 g) IK ničnega orkestra B~XLeVke; 'Lg ni pevci - znane POf^ gg Umetne pesmi P°N Kr»nj«',r0i »Irance Prešeren* iz * Modrf" Radijski leksikon; B.iV ktivm ritmi; 18.30 Iz na^ambl«nii 20.00 Z majhnim ans Tede^J, berto Valentino; 20-D,; zunanje-političm P t„e N«; Mojstrska dela M*« me*JJ ture (L); 21.05 GlM«f»# 21.15 Oddaja o morju „,y A ščakih; 22.15 °rk*f V35 tliony igra za ples. 2 v b® elementi: Sonata s • op. 40. Valute — Milan Run Zlati funt 5.850 — 6050 — Marengo 4.450,— 4.700.— Dolar 623.— 627,— Frank franc. 133.— 137.— Frank Švicar 144.— 146.— Sterilne 1.730.— 1.760.— Dinar 72,— 75,— S1IU14 23.60 24,— Zlato .... 707.— 709,— Zah n. marka 148,— 149.50 KA/.NA OBVMBTII.A Visokošolski odbor podpornega društva Dijaška Matica v Trstu obvešča, da sprejema prošnje za akademsko leto 195I-S9 samo do 25. oktobra t. 1. Ul liShA HItOSVhTA C teatro NUOVO Nuovt Pri blagajni Tea£0pri v Ul. Giustimano n se rpK gajni v Pasaži Proth glcd,l jemajo Sezonsko sezono 1958-5» o\r»w[ prične 20. oktobra 5i * lovo igro «Questa cita a soggetto»- N® •— j. 500* txcelsior. 15.30; »P^^on)' cem», Frank Sina > # tis, Natalie W. B lenice. 15.00: «Kljuc». In Sophia Loren. in / j«. Nazionale. 15.00- rMninl ^ pe »Nesrečniki«. Iz r nan®.1 it goja. Jean Gab.n, V ^ lorme, 3. Bher, lir- j, 22.00: «Most na re*j k ine®^, Holden, A. Guinness^ Bourvil. Vstopnina Krul»1(. reobaleno. 16.00. - RaZnice 1* Levvis, P. Lorre. iz )0, povedane. u.jO, Supercinema. 13Du;lt) K.v^"Lt "V ' t** Filodrammatico. Sle® knez«, O. W. Fischer-riete. 4 pe*F ji Grattacielo. 16.00: * grciief. R. Schneider, =• tl Moser. stara tl. C rlstallo 16.00; «MoJa policaj«, T. Pica, ' ,)t, Tognazzi. _ ... oi ficis, Capitol. 16.00: »Daleč fr» G. Ford, -G. Scala, Astra Roiano. 16.30^J^* ^Ij- N’ technicolor. ..... n*«,/ Alabarda. 16 00: «D»n jjash-. »o stva«, T. Cooper N Aldebaran. 16.00: »Tu . morilci« R- M®?. »:*«0^' Ariston. 16.00: M. Ferrero, N. <^ooO: <9? P-Aurora. 16.30, toplo poletje«, J. " . ji Ci^T 16.00: vešala«, T Conwaj5j MAH izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes lt. t. m. ob II url na sedežu v Trstu, Ul. Roma 1S.II. ( RADIO ) PETEK, it. oktobra 193» ItAIMO K or-L K Poročila v »lov.: 7.00. 7.30 13,30, 1»00. Poročila v ital.: 6.30. 12,30 iV.IS. 19.15, 2*2.30 3.00-6.13 ln 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 8.00- tnt Xjol TRŽAŠKA UL Sv. Frand Tel. 37-338 Ideale. 14.30 'H* 111 mir«, A. HepP“ --app'1 da, Ferrer. „„,una T lin pero. 16.30: uok--.m®'1 R Lenerik in H. ^ Itaiia. 16.00: »Krik«, " G. Pallott-i. K.,ren A®' Moderno. 15.30: «!%" Gr»v«Lg> nec», M. Murphjo R-,j S, Marco. 16.00: f’ree%;J- grmi«, J. Savona. 16.00: «B*?3e>tl ** volaska«, J. M8 Brake , . lHa toh*^ Viale. 16.00: »Preki«1- Je ka», T Hovvard. »Ne^v P1 Vittorio Veneto. ‘ 'gor®, vedno nedelja«.--®-Sica, M. Riva. MeIn OF Belvedere. 15 30: .yc;" k0v»- ,0 no 21-N' I*- Marconi. 14.30, l®•()0’Hepbtlr,l, na In mir«, A- m Fonda, M. Ferrp„g|ensk> Massimo. 13.30: palm*- ao**’ P. Armendarlz, L-^pespc' Novo cine. l®-°t;„„iand. N. Morris. B-Odeon. 16 00: «zencervi i(> P' Ranchi, G C. hJ^io^ie.OO: »To'98 ofrl® Gable, Yvonrie 1» KINO V M«L^rsncl^" Europa: »Polnoč v pavan.^ri^’ T Curtis M J*. ,n go Roma: «Ljubezen Cr.rla Gravin^, S.J£ * Verdi: «TIMBU<7»^,, A®« Volta «Princ drk ^ K rla Pierangeli, ” r l «L-KCONQMICAAj^k0 ^ K (Slovensko *<»«**; h®7® r^ie nje) vam PSffumerri« ,? v1*«]«-ceni vse ^kun nate. uradih, za in "d , upravlja hiše ^ ^ kupuje 'n Pr0<,p£guS'" nepremičnine. r I« zadovoljni. po & pod. «z rofl&r kv. m — s® . k. Gambinl 3. m razstava m£ascol'i DELAVNICA z TORJEV. »£■ ill Kih N1M0RSK1 DNEVNIK _ 3 10. oktobra 1958 JUSUF Spremljevalec v Kairu roK*darkoli se je omenil kai-®ab.raviia spreletel srh, ti .‘V."0)*!. da dejansko nižin 6 iIV'1 ^sa njeS°'va hoteni ,S.° ** osredotočila v edi da bi se nni nudila Bu j . in da bi ^el v že-Kair 0V°-^ drobiža za ppt do v., 5’*CJer b> preživel en dan ko ‘e b“ tu pri V0‘ Iivm; Bolestno si je želel prelil ! *trat‘to uro v Kubai-h»li* * V 't*nema':ografu el-A-At,' * morda s prijateljem »tal 6 l11 v Torgomanu. Po-ža H s‘aven zaradi stav-,v’ 1 je stalno ponavljal: dl k- Svo^e življenje bi dal, v Ka'i vsai ur0 prebiti nj^'-1”11, b*!a potrebna tolikš- tnu • • Nepričakovano se lu ,1* Ponudila priložnost in dn, J s™a od sebe. Nekega pejtau i'e sede' na policijski " leta J1, kot je to delal že šti- vsak dan, ie ob kriča- Vi> Vdr'a v sobo gruča ljudi W je napolnil vse 2sdev0a\LKe,nekai vprošsnj in jjQ . kila razčiščena. Dru iz hr]n Sorodniki ter sosedi vij ~|ie vasi Kafr Goma so n0 žen.!itnelf° ubogo P°lblaz- lrce^raV* olteutil, kako mu ne m'®ra 0c* veselja; vsekakoi kti arem Poslati te ženske v »tva ° hP^P^nico brez sprem- kdo b’ bil boljSi In '3'00 od mene? •>ti ^1° Potrebno niti protin,. 0v°*jenja niti izkoriščati l>caiiUS • Vsi drugi P0- ti n S° odIcloniU nalogo, da »ila Ievze*t dolžnost, ki je no-lostS- Sa*30 tolikšno odgovor-PoverT mU s tern Posredno i;a| ^ nalogo. Takoj je po-lar», naj njegovi ženi hni.*1 da mu pripravi nekaj r Piastrov, gi so skriti teWese‘n ,mn pošlje še onih travr ure je bll° vse pr* hi. Jeno; pismo mestnega sa ■sl, 'rnega na vlak in da bo čez ur že videl Kairo. oj, ,l. tnšpektorja in potni l(iko ®abraviju je bilo kar Pili V€rieti, da je to res, da Stopi- Preostaia drugega kot nekaj Vt je srce igralo od •IKj a!covane radosti, je pri ie j. 0 kolodvora, kamor ga i« retnljalo nad ^to ljudi, ki Pejj . Prosili, naj na Zubaido w Č nai bo 2 ni° potrpež-jj,*k dober. H l*n oče mu je skrivaj vri-g,, roko še cel real, njen <1, »ha mu je dal pol zlatniku abravi je pomembno ki-p0 18 se zmerno smehljal. 1*1 v,da!jšem čakanju je priti j ? • ki vozi vzdolž Nilo-ia oba sta vstopila, ttilj.. - ie sedela tiho in ne-fcevo cn° |n vlak je pod Ala-zaščito drvel dalje. >1» ** je končno prerinil NobStai° el'Manzura. Bil je črnemu čr-»I rok V' je držal Zubaido i» v stopal preko mostu Hoi, al; »Blagoslovljeno ko ; ** kai P°lzvedov*l za vlak s° mu pokazali pot. ziJo”6?8 Sta se v v*ak tn Zu-n»o Posedel k oknu Mi- Prodajalec limonade "Za«. av‘ v dušku izpije dva tlšo, t a^Ud' ^ubaidi ponudi m ona srdito odvrne. ®tia j . P0treplja po rami in je glea ,Je *’m°nado. Zubaida Ietce '* ? akozi okno kot de-U*trtah ag*m nasmehom na J^r»d, S"b jela*o Je vlak Prispel v _.oKr„7n’ se ie Zubaida ne-p * od okna, se uda-K j, Prs’b in z nenavad-kVtešča? m bolnim obtožbe t*- na kot delajo narical-fililj Pokopališču^. «Ja lati* l ^abt*vi '* *na ?8 drznil jz blažene* b*kaj 5>8stra, kaj ti je? Kaj H*."1, v redu?« P*1 «5,1°.J° zaskrbljeno vpra-htl,.. estra 1--1 lr„i NaJn^i Fažda jSt° odgovora si je Zu- roko zatisnila nos in dala od sebe prodoren vrišč razjarjenih žensk. Nato so, se li kriki nadaljevali. Potniki so ju začeli opazovati. Sabraviju je bilo nerodno, bil. je brez glave. Skušal je požreti slino, toda usta so bila ppvsem i si^ha. Nato jo je začel tolažiti; «Naj te to ne skrbi, sestra! Ne jezi se name... Potrpi še malo, prosim te... nima smisla delati nered...« Zubaida se je končno pomirila. Niso se pa pomirili potniki. Začeli so se pomenkovati. Najprej polglasno, nato povsem glasno in ju gledati. Neka ženska je rekla; «To je njegova žena, ubogi človek...« Z drugega konca vagona je odjeknil posmeh. Neki moški, ki ga na videz ni nič motilo", je vprašal; «Kaj ni s to žensko v redu, gospod narednik?« Sabravi še je nekoliko zbral n odgovoril; «Nič, veste... nič!., ona je-..# S prsti desne roke je okoli čela zarisal krog. Moški je pomembno pokimal v znak, da razume. Komaj je Sabravi začrtal krog, se je Zubaida obrnila k rjemu. Njen izraz je bil o-ter, grozeč in z vsem glasom, kolikor ga je zmogla, je va-vreščala; »Nič? Kaj hočeš s tem povedati, ti prekleti...!» Sabravi jo v strahu pogleda, vrge glavo vznak in udari z njo ob steno, nato potisne medse in njo svojo culo. Ona za trenutek obstane, nato skoči, se brezzavestno zagleda v streho vagona, kot bi tam nekaj iskala, nato z vso silo zakriči; »Dol z vaškim knezom! Živel kralj, živelo njegovo veličanstvo kralj Mohamed Bej, oče rac!« Ves vagon se je dvignil na noge. Dremajoči potniki niso mogli več zatisniti očesa in moški, ki je sedel nasproti njima, je izpod klopi potegnil košarico in jo naglo odkuril. Sabravijeva bluza je bila, kot bi jo potegnil iz čebra. Tako se je bil oznojil. Skušal je Zubaido prisiliti, da sede, l' Yoko Tami v filmu »Veter si ne da brati* ona pa ga je udarila po roki, se mu izmaknila in vreščala: »Dol z vaškim knezom! Živel kralj, oče vseh rac!« Prodajalci sodavic in lesnikov so se začeli smejati in njihovega smeha »o se nalezli ostali potniki. Celo Sabravi se je smejal. Toda ne za dolgo. V trenutku je videl, kako je Zubaida začela dvigati krilo in si ga slačiti. Pod krilom pa ni imela prav ničesar. Naglo je skočil, da bi preprečil. Toda ona ga je sunila nazaj in z vreščanjem nadaljevala. Končno mu je uspelo, potisniti jo na sedež in jo zaveza-i z ruto, ki mu jo je ponudil neki potnik. Vtem ko so se približevali Del Baisu pa je ona postala bolj resna in tiha. Sabravi pa se je komaj vzdržal, da je ne hi vrgel skozi okno. Ko je vlak zapeljal na kairski kolodvor, je bil še vedno besen. Počakal je, da so izstopili vsi, nato jo je krepko prijel za roko in jo grobo potegnil. Ta grobost ni’bila potrebna. Po-ieg njega je šla mirno, bila .ie mehka kot' bombaž. Tu je končno ta veliki trg, o katerem je toliko sanjal! Najprej se mora rešiti Zu-baide. Nato se bo brez obveznosti predal Kairu. Užival bo. Tramvaj je bil prepoln. Ves se je bil utopil v mTslV na svoje pretekle in bodoče težave, ki se jih bo rešil. Cez nekaj časa se je ponovno zbral in pogledal za Zubaido. Ona se je bila enostavno privila k nekemu moškemu, ki je kazal biti uradnik. .Spodnja čeljust" je bila mehka in kazdla popolno zadovoljstvo. In tudi tfendi, ki se je pretvarjal, da čita časopis, se je zdel, kot da mu to gode. Sabravi jo potegne k sebi! Z njenega obraza je zadovoljstvo izginilo in pokazal se je izraz jeze. Sledilo je rezko vreščanje in ponovno so začeli padati vašk; knezi in na prestol se je povzpel oče vseh rac. Šofer je takoj ustavil in ju DOtisnil ven ter pri tem preklinjal Sabravija, ki mu spravlja v vozilo tolikšno zlo. Nato šta nadaljevala pot peš. Zubaida hi nehala vreščati. Vsa ulica se je zbrala okoli njiju in množica je postajala vedno večja. Sredi tega ropota in vreščanja je Sabravi vprašal vratarja, kje bi mogel najti upravnika bolnišnice. »Pridi jutri. Je že prepozno,« je mirno rekel, vratar, Sabravi je prisegel, da jo bo do naslednjega jutra pustil kar tu. Sabravi je bil že izčrpan in koliko ur je že minilo, odkar n- dal nič pod zob. Stopila sta v najbližjo gostilno. Naročil je čaja in pipo in to ga je pomirilo. Ko se je nekoluco capočil, ga je začelo od zno-tlaj nekaj razjedati in postal je ves nervozen. Vedel je, da r,e sme več čakati. Moral je tja, kamor je bil namenjen Pogledal je moškega, ki je sedel poleg njega, mu razložil vso zadevo in ga prosil, naj pripazi na Zubaido, dokler se ne vrne. Ko je ta pristal, je Sabravi kar odfrčal. Ko se je vrnil, je Zubaida gcstilno spremenila v sejem. Prosil je vse, naj mu oprostijo in jo nato potegnil na ulico. Toda kam? Ure so tekle. Sonce je že zašlo. Močne u-lične svetilke pa so ga skušale spomniti na srečnejše dni. Teda sedaj se je Sabravi znašel v drugem svetu. Kajti Zubaida je ponovno vreščala. Sabraviju je šinila misel, da Di jo ubil, če bi imel pri sebi nož, pa čeprav bi moral vse življenje prebiti v zaporu. Preklinjal je samega sebe in svojo noro glavo in še posebno to zlo, ki si ga je s takim veseljem bil nakopal na glavo. t ' - ,r WŠm . V* f Korupcija demokristianskega režima Škandal Giuffre in škandal v zvezi s papeško dobrodelno ustanovo POA, ki prodaja brezplačni dobrodelnosti namenjena ameriška darila, dokazujeta tudi to, da je ital. država poslušno orodje cerkve in Vatikana Od trenutka, ko se je razširila vest, da se je zdravstveno stanje papeža Pija XII. poslabšalo, so se pred glavnim vhodom v Castel Gandolfo začele zbirati množice. RAI Je tu namestila tudi filmsko kamero in sproti snemala vse oseb nosti, ki so v papeževo rezidenco prihajale ali iz nje odhajale, tako da je vse dogodke posnela na filmski trak Ko je socialdemokratski minister Preti bral v poslanski zbornici poročilo, iz katerega je izhajalo, da je Giuffre smatral svoje «posle» kot «čučež božje previdnosti«, se je demo-krščanski poslanec De Martino dvignil in zakričal: »Nehaj že!« Preti pa mu je odgovoril, da so tudi nekaterim funkcionarjem davčne uprave, ki so že davno opazili sleparijo, u-kazali, naj molčijo. In to je od njih zahteval neki pater kapucinec. Precej časa po prvih preiskavah je Giuffrč bil imenovan za komendatorja na pobudo tedanjega podtajniK? Manzinija. Ko je opozicija obdolžila poslanca Manzinija, da je favoriziral Giuffreja (ki je podaril en milijon klerikalnemu listu »Avvenire dTtalia«), je le-ta izjavil: »Ravnal sem tako zaradi okolja, v kateiem sem živel«! Govoru socialdemokratskega finančnega ministra Pretija ni ploskal skoro noben demokr>st-janski poslanec in njegova odkritja so sprejeli s smehom in posmehom. Parlamentarna diskusija o zadevi Giuffre je sovpadala z odkritjem o nezakonitih poslih papeževe dobrodelne ustanove POA (Pontificia Opera d’Assi-stenza), ki so jo obdolžili, da nezakonito preprodaja milijardne vrednosti ameriškega blaga, ki ga darovalci namenjajo brezplačni dobrodelnosti. Namesto da bi demokristjanski in katoliški tisk demantiral obtožbo, je opozoril, da pomeni zanimati se za škandal POA posredno žalitev" papeža, vatikansko glasilo «Osservatore Romano« pa je zahtevalo od vlade, «da sprejme ustrezne u-krepe po črki in duhu zakona in pogodb«; če oblasti ne bodo ničesar ukrenile, bodo mobilizirali »Katoliško akcijo«. Tako je grozil «Osservatore Romano«. Do tega seveda ni prišlo, ket so se katoliški poslanci in ministri takoj podredili ukazu vatikanskega glasila in so dokazali, da so vedno pripravljeni zadušiti vsako zadevo, v ka tero so zapleteni fratri in duhovniki. V obeh primerih škandalov, tako v primeru Giuffre, kot v primeru POA, smo bili priča neke vrste tekmovanju med tistimi, ki danes vodijo vlado in italijansko državo: ne da bi branili ali opravičevali obdolžence, ampak da bi zadušili obtožbe in prijave, zavrti preiskave in zastrašili tožite-lje, kakor da bi hoteli dokazati, da v državi,' ki jo vladajo katoličani, ni mesta za resnico. Zdi se skoro neverjetno, da demokristjanski poslanci zahtevajo od ministra, ki v poslanski zbornici čita policijsko poročilo, da naj molči in da sprejmejo odkritje hudih sleparij s posmehovanjem in zalivkami. Res je sicer, da je i-mel vsak režim svoje škandale, toda nikoli še nismo bili priča pojavom .kakršni se dogajajo v demokristjanskem režimu, ko skušajo predsedniki vlade, ministri in poslanci prikriti in zadušiti preiskave o sleparijah in malverzacijah. ...................................................................................II,Mllllllllll..........IMIII „111 lllll II11IIIIIIIIHIIIII lllll....IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIII...........Hill.....Illlll.........milil KAKO SO V LJUBLJANI PREIZKUSILI DOMAČE »UMETNO SRCE« V operacijski dvorani se je slišalo Ie monotono brnenje novega aparata Ker niso mogli priti do drage naprave, so si jo izdelali kar doma 2e večkrat smo pisali o neverjetnih uspehih sovjetskih in ameriških kirurgov, ki delajo prave čudeže. Za sovjetske znanstvenike je znano, da presajajo psom glave. Pred dnevi smo brali, da so sovjetski kirurgi nekemu psu pnsa-dili novo glavo, tako da je u-boga žival nekaj dni živela z dvema glavama in nato poginila. Vsi ti poskusi sicer nimajo neposrednega koristnega u činka, so pa velikanskega po* mena za* znanost in marsikatero ščene je n^j 4a račun izgubilo iivljefcj«. ?odoViD ušodo je do pred- kratkim doživela tudi vrsta psov na ljubljanski kliniki. Toda začnimo od začetka. Mladi ljubljanski kirurg dr. Milko Košak je pred leti odšel na specializacijo v Francijo. Tja ga je poslal dr. Lavrič, čigar asistent je.1 Mladi in podjetni kirurg je delal v I&o-nu in Imel oči dobro odpjrle. Tu je med dragim videl tgdi tako imenovano umetno srce in umetna pljuča, torej napra vo,*ki je prišla v rabo v ZIJA že pred kakimi šestimi leti ’ n ki jo kirurgi uporabljajo za najtežje operacije na sr^u, kc morajo za dalj časa ustaviti delovanje sroa, da bi na njem napravili «potrebne popravke«. 1 V marcu lanLse je dr. Mirko Košak vrnil iKčlomovino :r. nadaljeval delo pri dr. Lavriču, Dr. Lavrič je že dolgo sa njal o takšnem aparatu, toda ta aparat veliko stane in kako priti do njega? Prej smo rekli, da je dr. Košak imel v Franciji oči odprte in s seboj je prinesel osnovne pod*tke, kako so te naprave izdelane in kako delujejo. Pr. Košak je podjeten, bister, ni pa inženir. Spomnil se je pa, da ima prijatelja, ki je direktor ljubljanskega podjetja »Avtoobnova«. Ta bi mu morda mogel pomagati. Kot že samo ime pravi, se podjetje sicer ukvarja s popravljanjem avtomobilov, i-ma pa na razpolago vrsto strojev, s katerimi se morejo izdelati tudi najbolj precizni,instrumenti, Direktor podjetja «Avtoobnova« Mufn in dva njegova sodelavca so se vrgli pa delo in v nekaj mesecih je bila že izgotovljena naprava, s kakršno so Američani razpolagali že leta 1952. Vsa naprava je bila izdelana doma in iz domačega materiala, razen cevi, skozi katere teče kri. Delo ni *bilo lahko .toda *u-metno srce« je stalo le 700.000 dinarjev, kar vsekakor ni mnogo. Kako deluje naprava? Osnovno načelo je sledeče: V času operacije na srcu Se pacientove odvodne in dovodne žile spoje z aparatom, ki deluje namesto srca in pljuč. Aparat poganja kn po krvnih žilah, sproti pa jo napaja in čisti s pomočjo kisika, kot de'a jo pljuča. V septembru lani so na ljubljanski kirurški kliniki začeli s prvimi poizkusi. Prva žrtev je bila neka psica in čeprav je to bila prva operacija, je popolnoma uspela. Psica je naglo ozdravela in nekaj mesecev po operaciji celo povrgia 12 mladičev. Ljubljanski kirurgi so bili vsi srečni. Poskusi so se nadaljevali in več psov je šlo skozi operacijsko dvorano. Po vrst: uspehov je prišlo do odločilnega trenutka: preizkusiti je bilo treba napravo tudi na človeku in človeško življenje je po splošnem merilu bolj dragoceno od življenja psa. Nekega dne so v ljubljansko otroško kliniko prinesli 5-let-nega dečka Jerlaha. Otrok je kazal stalne srčne motnje -m bolehal za hudimi napadi kašlja, kot bi imel hudo naduho. V otroški kliniki so zdravniki ugotovili, da je potrebna opc racija in ga zato poslali na kirurško kliniko. Po dolgih in te- v nasmeh. Ekip? dvaindvajsetih ljudi pod vodstvom dr. nav-riča je z uspehom izpeljala prvi tovrstni podvig v Jugoslaviji. Mali pacient Jerlah se je peti dan po operaciji ze dvignil iz postelje. Cer nekaj ntvi se je že igral s svojimi malimi sotrpini v tdlniš.Vicl. Ko • bo dorastel, bo zvedel, da mu je k življenju pomagal tudi aparat, ki so ga izdelali doma. O pripravah na uporabo domačega »umetnega srca« se je rurgov in njihovih pomočnikov v Ljubljani dalj časa šušljalo, ' ker so pacienti prinesli iz bolnišnice vest, da ga tam preizkušajo na pseh. Ko .pa so se pred kratkim v veliki dvorani ljubljanskega razstavišča zorali na. kongresu jugoslovanski kirurgi, so jim prikazali krat-kometražni film, ki je prikazoval uspeh dr. Božidarja Lavriča s prvim umetnim srcem in u-„ metnimi pljuči, to se pravi ? aparatom za ekstrakorporalno cirkulacijo, ki so ga izdelali doma. U. P. Fižolčki Spisal in narisal Milko Bambič '"li« "»»m l|iiniiii„„,1|||t|[|[|[|||||||||)[||||||||[||<||[|,„„„ia„i„iaiii>mMiiii„iui»iMimi„»iiiiiiMiiiiu«iwiiiiH„«„immMii„iumiiiiiiHMiin„iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinninii„i„iiiniiiiiiiiiiii„„i„im„illlii„ii„ m bzvo/ makedonske % % ko lkj °,l° v Makedoniji »i#, % e , "Cu druge svetovne le bilo Uk, deset umetnikov z h* Pa ,',°LVn° izobrazbo, da' ie »o ...» i.. . ..... Je že več kot sto. f eč i h krnel„ Je V20ojila Sred-K v. e‘n.iJca iola v skop. J?°j no* ustanovljena i|||enc' »o .0,,>°boditvi. Njeni miralo ie 30 slu&ateljev: V istA namen je ustanovljeno tudi Druš.oo likovnih pedagogov Makedonije. Z delom in ■uspehi makedonskih umetnikom se publika v Skoplju in drugih, večjih mestih republike seznanja na razstavah, ki jih prirejajo vedno več.. Razen 14 tra- » y »« ljtU°5e il“d'je dopol L UžeJti °Vn'fl akademijah dicionalnih ruzstav, ki jih Indiani 'i*1* ®enoradu iti v vsako leto prireja Združ (,> de|'0 y°"e,e je ta iola t,’ h0uo ^Usmerila in do- 7 krnetnf S°,a Z<1 UP°‘ h, ■ °et etno«. Vzgojila je »oj^kjo „*’?arac'j študentov, “eliko ».« ih.i vlogo v raz-V.J^zije £don*he moderne ti-u ,aPoslujejo se v kumine “‘jenih objektih JC( ,fte ;n, ezornične in ste-«l,>. rtUnr'Je v Skoplju, • <^o°Uem ^iesu «!Ui K * >rna Solp za u. hitii^ijei) etn°-it okrog 150 liDn'9ne L',"beljenih v po- O l dilke’ V" - kt^ntej. oodoče grafike, ‘kih ““rriike, risarje1 »VOrceu itd- "i d'*don"U*flo*) se danes te« "Ufle ,J1 ukvarjajo tu-\ °°ški s,°nooe. Na v'*j> lVri,her v Skoplju je rjs V^lauozjljtita sto-^bio .. 'n umetnostno psakd leto prireja Združenje likovnih umetnikov Makedonije, je bilp do sedaj prirejenih tudi večje število razstav posameznikov tn skupin. Lansko leto si je likoone raz-stave v Makedoniji ogledalo vet kot 40.000 ljudi. V Makedoniji so tri umetniške galerije, ki so stalhi razstarrm prostori, v Skoplju, Bttolju, in Ohridu. Pridružuje se jim še novt umetniški paviljon v Skoplju. Stemlo je še vre premajhno, zato pripravljajo otvoritve novih u* Praiki ulici v Zagrebu razstavo osmih »looenskih u-metnikov. Razstavlja šest slikarjev in dva kiparja, in sicer Stane Kregar, France Mihelič, Riko Debenjak, Marij Pregelj, Albin Rogelj, Janez Bernik, Karel Putrih in Drago Tršar, torej pet umetnikov srednje in trije mlade generacije. Razstava ni obsežna, saj obsega viega skupaj 30 grafik, 13 olj in S kiparskih del. Skromni prostori ULUH so pač diktirali tudi njen ob-reg. Vendar pa lahko rečemo, da je prijetno zaokrožena in da se bo občinstvo lahko seznanilo ob tej priložnosti z najnovejšim ustvarjanjem nekaterih najvidnejših slovenskih sodobmh likovnih umetnikov. Najštevilneje sta zastopana grafika Riko Debenjak in France Mihelič, ki s ta razstavila vsak po 15 dal. Na njej je diplo- meturkih galerij, oziroma ga- ()ij je zdaleč manj in so jih l.erijskiji oddelkov tudi v dru- -- - oih večjih makedonskih mestih. .. . (t • , s t.j. ut-m • *!< Slovenski umetniki v Zagrebli Prvega oktobra zvečer so odprli v prostorih ULUH v prispevali Stane Kregar (4), Janez Bernik (4), Manj Pregelj (1) in Albin Rogelj (4), Karel Putrih je razstavil žtir ri kipe v bronu in enega v kamnu, Drago Tršar P a tri v bronu. \(si, razen Miheliča, ki je segel nazaj do 1954. leta, razstavljajo le dela, ki so nastala lani in leto». letošnje prijave dohodkov v Italiji v letošnjem letu je 925.017 davkoplačevalcev, ki morajo plačati dohodninski davek, prijavilo skupnih dohodkov za 639 milijard in 27 milijonov lir. Lansko leto je bilo takih davkoplačevalcev 903 tisoč 418, ki so prijavili 608 milijard 191 milijonov dohodkov.1 Ce gledamo po deželah, je na prvem mestu Lombardija s 185.917 prijavami in 134 milijardami 957 milijoni lir dohodka. Sledi Piemont s 108 tisoč 263 prijavami in 75 milijardami 441 milijoni dohodka; Emilia-Romagna s 86.814 prijavami in 50.535.000.000 lir dohodka; Toscana s 74.019 prijavami in 51.708.000.000 lir dohodka; Benečija z 62.636 prijavami in 46.974,000.000 lir RiM, 1. — »Psihoteater« ali dohodka; Lazio s 50.577 pri-»Teater duše« »o označili no- javami in 40.188.000.000 lir vo gledališko obl.ko, ki jo je dohodka; Liguria z 39.296 pri-sprejel komediograf Gaj Ma-, javami in 33.499.000.000 lir do-gli v nekem svojem delu, ki hodka; Campania z 29.566 ga je napisal leta 1951, ki pa prijavami in 19.848.000.000 ga bodo uprizorili prvič v lir dohodka; Sicilija z 22.977 prihodnjih dneh v priredbi prijavami in 14.345.000.000 lir ansambla Franca Castgllanija. dohodka; Furlanija z 22.492 Ta ansambel je v prestolnici prijavami in 15.003.000.000 lir ze.o znan zaradi poguma, ki dohodka; Puglia z 18.723 pri-ga kaže s tem, da prikazuje javami in 11.522.000.000* lir široki publiki dela klasične- dohodka; Tridentinsko-Gornje ga repertoarja in avantgard- Foadižje s 16.652 prijavami nega gledališča. in I0.788.000.00o lir dohodka; Španska B. B. Tudi Spanci imajo svojo B.B., je to t2-letna Marianne Benet, ki je baje zelo bogata na oblinah in se je doslej preizkusila le v enem filmu. Sedaj igra v drugem filmu eShake Hands vith the Devih, ki ga režira slopiti režiser Mihael Anderson. Ta režiser, ki jo je odkrit, ue-rUje, da bo Marianne uspela, z druge strani pa sama s filmskim življenjem ni preveč zadovoljna in pravi, da se bo kmalu ponovno umolknila t> svojo Brazilijo, kjer živi njen oče. Psihoteater 3 "-irv/r*. w‘* •' meljitih pregledih so se zdrav niki sporazumeli, da gre za ihmmhhimmmhmhhhmiihhimmmhhiihhmhhmmhhhihmmhmiii 11........................ močno srčno motnjo. Mali Jer-lah je na steni, ki loči levi preddvor od desnega imel ne-prirodno veliko odprtino. Ko so zdravniki sporočili diagnozo staršem, je bil zanje to velik udarec. Toda pristali so na 0-peracijo, ker je to bila edina rešitev. 23. septembra letos so v ljubljanski kirurški kliniki prvič v Jugoslaviji preizkusili «u-metno srce« pri operaciji človeka* Ob 4. zjutraj je bilo osebje klinike na nogah. Vsi so se zavedali, da gre za veliko stvar, da se bdloča o človeškem življenju. Ob 7. zjutraj je biio že vse pripravljeno in uro pozneje so se vrata operacijske dvorane zaprla in v njej se je okoli malega pacienta zbrala gruča dvaindvajsetih strokov njakov, od kirurgov do narkn-tizerjev, anestezistov, insiru-mentark, internistov, biokemikov ter dveh tehnikov, ki sta budno pazila na delovanje a-parata. Bili so tu tudi filmski operaterji, ki so usmerjali objektiv proti kraju, kjer se je nož kirurga dr. Lavriča žare zpl v živo. Nekdo je rekel, da je roka dr. Lavriča zlata vredna. Nrh-če bi ne mogel v to dvonvt; ker je poleg številnih priznanih slovenskih kirurgov dr Lavrič vsekakor strokovnjak posebne vrste. Njegove roat. delajo kot najbolj precizna u-ra. In v našem primeru ".e gre za vsakdanji kirurški poseg. Gre za desetinke milimetra in za sekunde. Le majhen nepravilen gib, le majhno obotavljanje in življenje je izguo-ljeno. Ob monotonih ukazih dr Lavriča se v dvorani vse giba, kot na tekočem traku. Instrumenti potujejo od rok do rok do pacienta in od pacienta. Prsi mladega dečka so odprte,-vidi se dečkovo srce. Kirurgi naglo spajsjo dovodne m odvodne zils s cevmi umetnega srca, ki začenja poganiati krvno plazmo po telesu. Bolnikovo srce sicer še bije. to-in na praz no. Ne pogania več krvi po organizmu. ker to delo namesto njega opravlja aparat. V dvorani se čuje le monotono brnenje električnega motorja. Točno enaindvajset minut deluje naprava za ekstrakorporalno cirkulacijo, kot strokovno imenujejo umetno srce. Kirurgi naglo šivajo rano, naprava deluje v istem ritmu, kot pravo src-J. Ura je enajst Rana v srcu je že zašita. Dečkovo srce zača-nja ponovno delovati. Za be Način, kako se v teh dneh obnašajo demokristjani, bi nas moral končno prepričati, kaj je moč pričakovati od klerikalnih vlad. Pri tem ni izvzeta nobena, še najmanj pa Fanfa-nijeva vlada ,ki se je celo predstavila kot progresivna, «socialna», in ki naj bi »moralizirala« javno življenje! Ko je bila postavljena na preizkušnjo, se je Fanfanijeva vlada izkazala za prav tako, če že ne slabšo, od onih, ki so jih bili sestavili De Gasperi, Pel-la, Scelba, Segni in Zoli. Fanfanijeva vlada je le poslednji model režima, ki na žalost vlada Italijo že nad deset let. O-snovna značilnost italijanskega političnega življenja ostaja podrejenost države katoliški cerkvi. Kakor prej, duhovščina nadaljuje s tem, kar je vedno delala: doseže neupravičeno privilegije, vrši zaatrahova-nja, nasilnosti in malverzacije, izpelje nezakonite posle, ne da bi država posegla in kogarkoli zadela. In kakor v preteklosti, ne gre tudi danes le za omejene primere: takoj so skočile na dan velike osebr-.o.t:, zaslutili smo mitre m skrlat, in na plan je prišel celo papežev nečak. Iz tega položaja ni Izhoda: dokler se Italija ne bo osvobodila klerikalnega vpliva, ne bo ne svobode ne demokracije ne poštene uprave. Zaman je pričakovati, da bi javna oblast bila nepristranska; od katoličanov je moč pričakovati tercialsko sektaštvo, ideološki terorizem, preganjanje drugin veroizpovedi, zadušljivo o-brambo javne morale, zabito cenzuro tiska, kinematografa in vseh manifestacij umetniške dejavnosti, ki niso podvržene kontroli jezuitov in škofov. Toda težko si je bilo predstavljati, da bomo med grehe katoliškega režima morali prišteti še davčne sleparije, nezakonite gradbene špekulacije, nezakonite zakupe, bančne sleparije, tihotapljenje blaga in valut, dobrodelnost v obliki ode-ruštva! Toda kljub vsemu se demokristjani še vedno vzdržujejo na oblasti. Te oblasti pa oni niso dobili po lastni zaslugi, ampak samo zato, ker imamo danes v Italiji milijone ljudi, ki so pripravljeni vzeti za sve to resnico to, kar jim glede javnega političnega življenja narekujeta cerkev in duhovšči-Gre v precejšnji meri /a nevedne in zaostale množice; toda ta prevara ne bo mogla trajati v nedogled. Ko bodo množice odkrile, da jim njihovi dušni pastirji svetujejo, da naj glasujejo za stranko, ki * svojim hlapčevanjem cerkvi pozablja na dolžnosti, ki jih i-ma do države, in ki so hkrati dolžnosti do vseh državljanov, tedaj bo obenem konec'demo-kristjanskega političnega monopole. Takrat pa se bodo mnogi pastirji, ki danes zavajajo svojo čredo, trkali na prsi: a tedaj bo prepozno tudi zanje. Ko je kura odšla, sta previdno pokukala ven. «Re-šena sva!» se je Fržolček ohrnil k Fižulčku. «Joj-me!» sta hkrati prav tenko zacvilila, a V oko si me dregnil!« — iV nos si me sunil!« sta tarnala. Nato sta se pogledala natančneje in prasnila v smeh. Nič čudnega, saj je Fržolček imel dolg rdeč nos Sredi Fižulčkovega obraza pa je čepel mesto nosa — rumen korenček. HOROSKOP ZA DANES__ IB limi maskami gredo usta ki- — Hvala, gospod. Saj nisem hotela kupiti četiljet), pač pa sem si želela, da bi ponovno pokleknil predme moški, kot so to delali nekoč... OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Veliko dela bo in veliko naporov. Čudna srečanja s še bolj čudnimi posledicami. BIK (od 21 4. do 20. 5.) Nič kaj preveč prijeten dan. Preložite sklepe na poznejšo a** bo in ne nasedajte vabilom, ki niso iskrena. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nove čustvene idile, ki bodo zavrle miren potek trajnejšega in smotrnejšega duševnega razpoloženja. RAK (od 21. 6 do 22. 7.) Za-dovoljm uspehi pri delu. Možna je malenkostna izguba, ki pa bo kmalu obilno nadokna-dena. LEV (od 23. 7. do 22 8.) Novosti pri delu. Izkoristite priložnost srečanja, ki bi znalo prinesti nepričakovan dobičei, DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pustite otožnost, ki ni na mestu. Pač pa se podvizajte pri delu, ker se obeta uspeh. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) S pomočjo prijateljev in stikov z vplivnejšimi osebami boste uspeli. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ves večer boste preživeli v prijetnem razpoloženju. Srečali se boste z osebo, ki vas zares ljubi. STRELEC (od 23. U. do 20. 12.) Zaupajte vase in prebrodili boste težkoče, ki vam jin je zaradi nesporazuma naprtila ljubljena oseba. KOZOROG (od 21. 12. do 20 1.) Novosti. Vaša čustvena razmerja se bodo ohladila. Bodite bolj diskretni, ker v tem jc krivda. VODNAR (od 21. 1. do 1». 2.) Spoznali boste osebo, ki vas bo zelo navezala nase. Je iskrena in vas ljubi. Ne prekinjajte pa starih znanstev. RIBE (od 20. 2. do 20 3.) Vaš tekmec vam bo spodrezal noge. Niste bili dovolj previdni. j Corišho.beneški dnevnih Po dveh dneh iskanja Izsledili so avtomobilista ki je povozil Riavisa v Šofer je 33-Ietni David Fanti iz Podjjore Prometna policija je v sredo popoldne izsledila šoferja, ki je v ponedeljek zvečer povozil v Drevoredu XX. septembra 73rletnega Floriana Riavisa, ki je umrl na poti v bolnišnico? Policija je pričela torek zjutraj, potem ko je u-gotovila, da je moral biti avtomobil znamke topolino črne barve, obiskovati vse lastnike avtomobilov tega tipa in sredo popoldne našla poškodovani avtomobil na dvorišču stavbe št. 22 v Ulici IV. novembra v Podgori. Lastnik avtomobila in povzročitelj nesreče je 33-letni David Fanti ki je včeraj zjutraj agentom prometne policije izjavil, da je zbežal, ker se je ustrašil V nedeljo 12. oktobra bo Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostovalo v Prosvetni dvorani v Gorici s sodobno dramo v treh dejanjih poljskega pisatelja Jerzyja Lutovskega DEŽURNA SLUŽBA Predstavi bosta ob 16.15 in ob 20. uri. Prodaja vstopnic od danes dalje na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš. Sedeži po 300 in 200 lir, stojišča 150, dijaki 100 lir. ljudi, ki so prihajali iz Pavlinove gostilne in ker je menil, da je bila nesreča lažjega značaja. -«»- ----- O Včerajšnja seja občinskega odbora je bila posvečena spominu umrlega papeža Pija XII., ki se ga je v svojih besedah spomnil župan dr. Bernardis. Odborniki so poslali telegram državnemu tajniku v Vatikan. 15. oktobra seja občinskega sveta Občinskemu svetu bo predložen v odobritev sklep odbora, da se potroši 250 tisoč lir za razstavo ob 40. obletnici prihoda italijanskih čet v Golico. Odborniki so razpravljali tudi o točkah dnevnega reda prihodnje seje občinskega sveta, ki bo v ponedeljek 15. oktobra ob 18. uri. Obenem so odobrili nakup 300 doz ce piva proti poliomielitisu za 156 tisoč lir. Vsaka injekcija bo stala 500 lir, samo občinski reveži jo bodo dobili brez- I plačno. .■"■'"•■•■»timi..n.........Humu ■murnu .... Sončno vreme pospešuje frgafev Po nekaj deževnih dneh, ki so zelo ovirali trgatev, je včeraj v skladu z vremenskimi napovedmi tudi naše kraje zajelo lepo vreme, ki so ga vinogradniki nestrpno pričakovali. Dež je namreč zelo ,,hud sovražnik zrelega grozdja, ker pospešuje gnitje. Odi nedelje popoldne v Brdih na; trgatev sploh ni bilo mogoče i nvisliti, ker je v majhnih presledkih padlo precej dežja. Brici so imeli vseeno polne roke dela s pripravami za trgatev, vendar so jih mučile hude skrbi kdaj se.bb zjaš-n:lo, da bi lahko pospravili pridelek, ki je letos tako dobro obrodil kot že dolgo ne tako. Včeraj so ta dan dočakali in se z velikim veseljem lotili delg. Ob cestah je bilo spet moč videti vozove, ki so se šibili' ....................................... umu min Izprod gorišhe sodnije Na zatožni Klopi samo oboževalci vinca Enemu izmed njih so prisodili že 37. obsodbo Včeraj so na goriški sodniji obravnavali celo vrsto prestopkov zaradi pijančevanja. 38-letni Sergio Klancig iz U-Jice Formica 32 je bil obsojen na 2000 lir kazni, ker je ponoči 23. julija letos krtčal in g.asno prepeval na Travniku. 52-letni Detalmo Degano iz Ulice Formica 5 je bil aretiran 3. oktobra ob eni uri ponoči pred kavarno «Alla Posta«, ker je v vinjenem stanju zahteval od lastnice lokala, ki je pravkar zapirala vrata, kozarec vina. Včeraj ga je sodnik dr. Fabiani obsodil na osem dni zapora. 47-letni Alfredo Sfiligoi s Svetogorske ceste 99 je 15. junija zvečer nadlegoval v vinjenem stanju kliente kavar- ne «Aurora» v Gosposki ulici, ki so prisostvovali televizijskemu prenosu festivala napolitanske pesmi. K njemu sta se približala dva orožnika in ga povabila naj miruje, nato pa, ker ju ni hotel,, ppslušati, sta ga odpeljala -proti orožniški vojašnici na Svetogorski cesti. Med potjo pa je Sfiligoi pričel žaliti čast orožnikov". Včeraj so ga zaradi tega obsodili na 4 mesece zapora in pet tisoč lir kazni. Na en mesec zapora pa je bil obsojen Carlo Massari, ki je 17. junija letos zvečer kričal nad orožniki pred glavno pošto. Massari ima za seboj celo vrsto procesov, saj je bil 37-krat obsojen, v večini primerov zaradi vinjenosti! pod težo polnih, z grozdjem naloženih sodov, med vrstami v vinogradih pa so cele družine, ki so jim prihiteli na pomoč tudi znanci iz okolice ali celo iz mesta, urnih rok segali pod liste, trgali grozd za grozdom in ga metali v brente. Sodi pa so z dvorišč, kjer so jih prali, zginili v kleti, da se pripravijo na sprejem novega, gosta. V marsikateri kleti je mošt že prenehal vreti, To je v glavnem mošt iz slabšega grogdja, ki se najprej pobere. Precej grozdja pride tudi na goriški trg «#------- Za odpravo tuberkuloze med govejo živino V torek popoldne so se sestali na sedežu pokrajinske u-prave pokrajinski odbornik za kmetijstvo Grigolon, pokrajinski veterinar dr. Germinet-ti in predstavnik pokrajinskega kmetijskega zavoda dr. Zorzut, da bi razpravljali o perečih nalogah, ki se tičejo naše Živinoreje. Pokrajinske oblasti so že pred časom razpravljale o tem vprašanju. Izvršili bodo temeljito kampanjo za odpravo tuberkuloze, ki je pri nas precej razširjena med govejo živino. Pričeli bodo z akcijo na terenu, da se očistijo hlevi, v katerih bodo ugotovil bolezen. Pokrajinska uprava bo l,, vladno, pomočjo .pokazala lastnikom bolnih- živali pomoč od 10 do 20 tisoč,lir, ako bodo takoj dali zaklati bolno živino. Kampanja se bo pričela že ta mesec. «»------- Lambretist povozil žensko Včeraj zjutraj je neki lam-tretist povozil v Ulici Don Bosco 43-letno Ludovico Volps iz Ulice Lunga 16, ki je prečkala ulico. V bolnišnici Brigata Pavia so ji obvezali lažjo rano na glavi. 'O Zaključila atletska revija letošnje sezone Mednarodni atletski miting v Rimu idealna priložnost za nove rekorde Pričakuje se kakih 6 novih italijanskih rekordov in tudi kakšen evropski Peresje voza se kar šibi pod težo polnega soda grozdja. Nedeljski mednarodni atletski miting na olimpijskem stadionu v Rimu bo nekakšna Zaključna revija najboljših italijanskih atletov ob močni udeležbi številnih najboljših evropskih specialistov v tekih na kratke, srednje in dolge proge, v skokih in v metu krogle in kopja. Sodeč po prijavljenih atletih, bodo v marsikateri disciplini zelo ostre borbe in nobeno presenečenje bi ne bilo, če bi padlo nekaj državnih in tudi kakšen evropski rekord. Samo za italijanske atlete se računa, da lahko vsaj v šestih disciplinah dosežejo nove rekorde. Toda ne glede na rezultate in rekorde, bo nudila močna inozemska udeležba italijanskim atletom priložnost, da se vsaj do neke mere rehabilitirajo za precejšen kolektivni neuspeh na evropskem prvenstvu v Stockholmu. To velja predvsem za metalce krogle Meconija, ki je potem v okviru dvoboja Italija-Fran-cija popravil državni rekord na 17,81, za Berrutija, ki je izboljšal državni rekord na 100 m na 10"3, za Bravija v skoku v daljino, ki je v odlični formi, za Baraldija v teku na 1500 m in za Mazzo. ki je sposoben nuditi močan odpor najboljšim evropskim specialistom v teku čez visoke zapreke z Jugoslovanom Lorgerjem na čelu. še posebno veliko zanimanje pa vlada za neke vrste povratni dvoboj med Norvežanom Boysenom in Angležem Rawsonom v teku na 800 m. Kot znano je v Stockholmu na evropskem prvenstvu v tej disciplini zmagal Rawson, ki je nekaj časa tekel jzven steze in je bil zato diskvalificiran .na pritožbo Boysena, kateremu so tudi izročili zlato medaljo. Toda Anglež je vložil protipritožbo, ki jo je komisija tudi upoštevala in Boy-sena pomaknila na drugo mesto, Rawsona pa proglasila za zmagovalca. V zadnjem trenutku je FIDAL (italijanska atletska zveza) vključila v program tudi štafeto 4x100 m in tudi prijavila za to disciplino državno moštvo v sestavi Caz-zola, Berruti, Ghiselli in Gal-biati, moštvo GS Fiamme d’oro iz Padove ter eno mešano inozemsko štafeto. Tekmovanje se bo odvijalo po naslednjem programu: Ob 13.30: zbor; 14.30: 400 m ovire (predteki); kopje; 14.50: 100 m (predteki); 15.: 400 m (predteki). višina; 15,50: 110 m ovire (predteki); krogla; 15,30: daljina; 15.40: 800 m (finale); 16,00; 10O m (finale); 16,10: 5000 m (finale); 16,35; 110 m ovire (finale); 16,50: 400 m (finale); 17,00: 1500 m (finale). V naslednjem podajamo seznam vseh doslei prijavljenih atletov za posamezne discipline: 100 m: Agostini (Kan.), De-lecour (Fr.), Fenegerg (Nem.) Radford (V. B.), Berruti,’ Giannone Cazzola, Galbiati, Sardi, Ghiselli, De Murtas, Patelli (vsi It.). 400 m; Csutoras (Madž.). Hellstein (Fin.), Petterson (Sved.), Segal (V. B.), Seidel (Nem.), Wrighton (V. B.), Scavo, Fossati. Barberis, Lod-do, Panciera, Manaresi, Orlando, Biondi (It.). 800 m: Boysen (Norv.), Cse-gledi (Avst.), Kovacs (Madž.), Liell (Nem.), Racvson (V. B.), Szentgaly (Madž.) Waern (Sved.), Fontan, Fraschini, Spinozzi (vsi It.). 1500 m; Barris (Sp.), Bla-grove (V. B.), Bernard (Fr.), Hamarsland (Norv.), Herr-man (Vzh. Nem.), Iharos (Madž.), Jazy (Fr.), Kovacs (Madž.) Sendowsky (Zah. Nem.), Waern (Sved.), Baral-di, Della Minola, Rizzo (vsi It.). 5000 m; Amoros (Sp.), Clark (V. B.), Kleefeld (Z. Nem.), Iharos in Rozsavoeglv’ (Madž). Verheusen (Belg.), Ambu, An- tonelli, De Florentis, Conti, Romeo, Costa, Gandini, Chil-le (vsi It.). 110 m ovire: Dohen (Fr.), Hilldreth (V. B.J, Lorger (Jug.), Pennsberger (Nem.), Retezar (Madž.), Tschudi (Sv.), Bertoli, Chini, Colahi, Cornac-chia, Mazza, Sar, Švara, Zam-boni (vsi It.). 400 m ovire: Galliker (Sv.), Goudge (V. B.)_ Trollsas (Sved.), Bertotto. Boglione, Danellutti, Gimelli, Martini, Morale, Montoneri, Pollini! Salvadori (vsi It.) Višina; Dahi in Petterson (Sved.) Cordovani, Introini, Medesani, Roveraro, Spinucci (vsi It.). Daljina: Brakchi (Fr.), Molt-berger (Nem.), Walkama (Fin.), Bravi, Jasson, Negrini, Teren-ziani, Ulivelli (vsi It.). Krogla: Rowe (V, B.) Fantom, Meconi, Monguzzi, Monti (vsi It.). Kopje: Danielsen (Norv.), Kulscaz (Madž.), Krueger (Nem.), Macquet (Fr.), Feca-rotta, Lievore G. in Lievore C. (vsi It.). ŠahoBska olimpiada v Muenchenn 9 finalistov že znanih manjkajo samo še tri j g V posameznih skupinah so zmagali: SZ, Španija, Argentina in Češkoslovaška, katero pa lahko doseže še Jugoslavija Finska 2,5:1,5. MUENCHEN, 9. — Na šahovski olimpiadi v Muenche-nu se je danes z 9. kolom zaključilo kvalifikacijsko tekmovanje v skupinah. Za dokončno določitev glavnih finalistov je treba sicer še počakati na odigranje danes prekinjenih partij, vendar pa je velika večina finalistov, ki se bodo borili za plasma od 1. do 12. mesta že znanih. Ti so: Sovjetska zveza. Bolgarija, Španija. ZDA, Zah. Nemčija, Argentina. Vzh. Nemčija. CSR in Jugoslavija. Za preostala mesta se bodo v nadaljevanju prekinjenih partij iiiiiHiiiiiiimimiiiimmiiiHiliiitiiiiiiiMiiimiiimiHiiiHiiiiHiiitiiiiHiiiiiiiiHiiMiiiiimiHHiiiii Nogomet v Jugoslaviji BEOGRAD. 9. — V finale jugoslovanskega nogometnega pokala sta se plasirala Crve-na zvezda iz Beograda in Ve-lež iz Mostarja. V današnjih polfinalnih tekmah je Crvena zvezda premagala Partizana s 3:2 (2:0). Velež pa je v Mostarju izločil splitskega Hajduka s 3:0 (2:0). Tekma med Crveno zvezdo in Partizanom je bila zelo zanimiva in razburljiva. Crvena zvezda je že vodila z 2:0 in ko je vse kazalo, da bo pri tem rezultatu tudi ostalo, je Partizan v treh minutah izenačil. Po izenačenju je prišlo do' incidenta zaradi katerega je sodnik Lemešič izključil Partizanovega krilca Kalope-roviča in do konca tekme je Partizan igral z 10 igralci V tem času je Crvena zvezda dosegla zmagoviti gol Pri C. zvezdi so se odlikovali Bea-ra, Stojanovič, Spajič in Ko-stič. pri Partizanu pa Belin in Kaloperovič v obrambi ter Cebinac v napadu. V Mostarju je bil "Velež ves čaš boljši nasprotnik in njegova zmaga ni bila nikoli v Crvena zvezda in Velež v finalu jugosiov. pokala Crvena zvezda je izločila Partizana (3:2), Velež pa Hajduka (3:0) dvomu. Tudi to tekmo so motili incidenti, ki so jih sprožili Hajdukovi igralci. borili še: Avstrija in Nizo- zemska v I. skupini. Madžarska in Anglija v III. skupini ter Švica in Kanada in morda tudi se Švedska v IV. sku- Afrika - r insaa z,v.*,-- - III. skup.: Poljska -ska 0:2 (2) (Dvoboj se bo jetno končal neodločeno) lumbija - Argentina IVKOV, MATANOVIC, GLIGORIC NOGOMET Nameraval je poiskati zaposlitev v Jugoslaviji Včeraj so na goriški sodniji obsodili na dva meseca zapora in 10.670 lir kazni 30-Iet-nega Angela Zucchettija iz Vidma, ki je 25. septembra t. 1. brez dovoljenja prekoračil državno mejo v Brdih z namenom, da bi v Jugoslaviji dobil delo, ker je tu že šest mesecev brez dela. Jugoslovanska policija pa ga je vrnila našim oblastem 1. oktobra. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Kabatta 18, tel. 2124. Kino v Gorici CORSO. 17.00: s Do 1 go vroče poletje«, P. Nevvman in J. Woodward, cinemascope v barvah. VERDI. »Slovo od orožja«, J. Jones in R. Hudson, cinemascope v barvah. Pričetek predstav ob 15.30, 18.30 in 21.30. VITTORIA. 17.00: »Margare- ta Gauthier«, G. Garbo. CENTRALE. 17.00: »Quo vadiš«, R. Taylor. MODERNO. 17.00: »Kean«, V. Gassman. » Odlični slovenski košarkar v Italiji Boris Kristančič - član Stelle Azzurre iz Pesara V prvi tekmi prvenstva je bil najboljši v svojem moštvu Prav po tihem, brez vsake predhodne propagande, ki je v Italiji v navadi za vsakega količkaj pomembnega športnika, se je v letošnjem italijanskem košarkarskem prvenstvu pojavilo ime "e enega impor-tiranega igralca. Tokrat gre za Slovenca Borisa Kristančiča iz Ljubljane, dosedanjega člana ljubljanske Olimpije, ki je s pristankom svojega matičnega kluba in jugoslovanske košarkarske zveze pristopil k Stelli Azzurri iz Pesara in zanjo tudi že nastopil v otvoritveni tekmi prvenstva proti ekipi Lanco. Kristančičev start je bil uspešen. Njegovo moštvo je zmagalo, sam pa je dosegel 18 košev od skupnih 66. Italijanski športni tisk je njegovo igro pohvalil, čeprav je treba u-poštevati, da se v novem o-kolju še ni povsem znašel. Kristančič je v svojem moštvu najstarejši igralec (28 let) in tudi najmanjši (1.781. Poleg njega nastopa v italijanskem Jcošarkarskem prvenstvu kot član moštva Motorno- rini iz Bologne še drug Jugoslovan, Andrijaševič, ki pa je v Italiji že dalj časa. BORIS KRISTANČIČ BOKS NEW YORK, 9. — Svetov-ni prvak peresne kategorije Nigerijec Hogan «Kid» Bassey, se bo 31. okt. boril na razdaljo* 10 rund z Amerikancem Carmelom Costo, Dvoboj bo v Madison Square Gardenu in ne bo veljal za naslov. Pokal evropskih prvakov LIZBONA, 9. — Sporting Club iz Lizbone se je kvalificiral v osmino finala pokala evropskih nogometnih prvakov z zmago v povratnem srečanju nad Dos Utrechtom (Nizozemska) z 2:1 (0:0). * * » PARIZ, 9. — Reims se je kvalificiral v osmino finala evropskega nogometnega pokala prvakov z zmago v povratnem srečanju nad New-ton Ardsom s 6:2 (4:2). Mladi reprezentanci Španija - Anglija 2:4 MADRID, 9. — Nogometno srečanje mladih reprezentanc V. Britanije in Španije, ki je bilo na stadionu Bernabeu v Madridu pred 120.000 gledalci, se je končalo z zmago Anglije s 4:2 (1:1). «»------- Svetovni pokal za nog. društva PARIZ, 9. — Na sestanku Evropske nogometne zveze, katerega se je udeležil tudi predsednik brazilske zveze Joao .Havelange, so sklenili ustanoviti svetovni pokal za društva. Vzporedno s tekmovanjem za pokal evropskih nogometnih prvakov bodo tudi v J. Ameriki organizirali tekmovanje za pokal južnoameriških nogometnih prvakov. Zmagovalca obeh tekmovanj (evropskega in južnoameriškega) se bosta nato pomerila med seboj v finalu in zmagovalec bo prejel svetovni pokal za društva. AVTOMOBILIZEM Udeleženci dirke za nagrado Maroka CASABLANCA, 9. — Organizatorji avtomobilske dirke za veliko nagrado Maroka so objavili seznam udeležencev dirke, ki bo 19. okt. in ki bo veljala kot zadnja dirka za svetovno prvenstvo formule 1. Dirka bo na krožni progi v Ain-Diab na dolžini 396 km. Seznam udeležencev je naslednji: Ferrari: HavvthOrn, P. Hill, Gendebien; Vanwall: Moss, Brooks, Le-wis-Evans; BRM: Behra, Schell, Bon- nier, Flockhart; Maserati: Masten Gregory, Schelby, Hermann, Gerini; Cooper: Salvadori, Hill G.; Cooper-Climax: Trintignant pini. Verjetno pa je, da se bodo v finale prebile Avstrija, Anglija in Kanada. Trenutni vrstni red v posameznih skupinah je naslednji: I. SKUP.: SZ 27 točk. Bolgarija 21,5, Avstrija 19,5 (3), Nizozemska 19,5 (1). II. SKUP.: Španija 23.5, ZDA 23, Zah. Nemčija 22. III. SKUP.: Argentina 23, Vzh. Nemčija 21, Madžarska 19 (2), Anglija 17 (4) IV. SKUP.: CSR 25, Jugoslavija 23 (2), Švica lt (2), Kanada 18 (2), Švedska 17,5 (3). Rezultati prekinjenih dvobojev v t. kolu: Jugoslavija - Švica 2:2 (Ma-tanovič - Blau 1:0, Djuraše-vič - Keller remi), Francija-Bolgarija 0:4, Portoriko - SZ 0.5:3,5, Iran - J. Afrika 1:2 (1), Finska - Izrael 3:1, Madžarska - Kolumbija 1:3 (največje presenečenje 8. kola), Argentina - Filipini 3,5:0,5, Anglija - Vzh. Nem. 1:3, , Škotska - Libanon 3:1, 'Kanada -Tunis 3,5:0,5. Partija iz 7. kola: Kolumbija -t Poljska 2:2. Rezultati 9. kola: I. skup.: Italija : Francija 0,5:1 5 (2), Bolgarija - Irska 3.5:0,5, Avstrija - Danska 1:0 (3), Nizozemska - Portoriko 2:1 (1). II. skup.: Islandija - ZDA 1:3, Španija - Nprveška 3.5:0,5, Zah. Nemčija - Iran 3,5:0,5, J. pini - Anglija 0:1 no bo Anglija zmagal« ..ji '7zh. Nemčija - Škotska t,-IV. skup.': Grčija ; r Ju- galska 1:1 (2). Švedska - f goslavija 0.5:1,5 (2) (s _ iv- - Gligorič remi. JohnsoB . 0va, i"*”-----------» izglcdi ^ «* kov prek. z Nieisen " Trifunovič. pr<*|ia, slabši poziciji za Trifu Armlind - Djurasevic jj, Švica - Kanada Tunis - Belgija 1,5:2.»- DR. TRIFUNOVIČ tovfli šahu FUDERER Rogozin (SZ) svei prvak v dopisnem - ^ MOSKVA, 9. — SSoJgož>° šahovski velemojster J'vneS» je osvojil naslov svei ^ prvaka v dopisnem sa 0'rgadi‘ nir dopisnega šaha )e. hovsk* zirala Mednarodna s ^ ja zveza, trajal pa je « s0(j* 9 mesecev. Na njem J lovalo 15 mojstrov in 0e-strov iz 11 držav. D cehm’ sto je zasede! Lothar (Zah. Nemčija), tretje P. renz Endzelins (Avstr _________KOLESARSTVO^ Terruzzi - Faggi" četrta v Berlinu BERLIN. 9. - V »$*“ kolesarski dirki po ! --------------------------- , _.gjpL zmagala nizozemsko- ^1 t dvoiica Srhnllp - BOg Vaš dvojica Schulte V 8® 470 točkami. Sledijo: *-(gej.) Steenbergen-S,everenys ,p8tt-l 392, 3. Nielsen-Lykke J -j i. 317; z zaostankbm 1 .gj-Terruzzi-Faggin 3®” Arnold-Batiz (Avst.-z zaostankom 2 krog* . 3^ Jaroszevvicz (S v.-Ne itd. Tl>ka Tiskarski zavod predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 1*-Metio film: «ZASEDA» (Ljubezenska drama) (Imboscata) Igrajo: ROBERT TAYLOR, JOHN HODJAK *** ARLENE DAHI. MIKULA LETIČ INTERNA Tim 52. Toda božja previdnost in Peppinova prebrisanost sta kmalu pomagala. V okolici Casolija gojijo kmetje tobak, in sicer prav dober tobak. Imeli so popolno letino v zalogi, ker je monopolna uprava ni utegnila dvigniti. Toda nihče si ni upal dati niti enega lista od sebe. Strah, ki ga ima kmet v Abrucih — in menda tudi drugod — pred občinskim in finančnim oblastvom, je nepopisen. Nobeno prepričevanje, nobena obljuba, noben denar ni tu pomagal. Peppino sam pa ni gojil tobaka. Pa je prišla, kakor rečeno, pomoč resnično — od zgoraj. Angleži so sicer sedaj, v letu 1943, prav pridno metali iz zraka bombe, niso pa še opustili svoje stare taktike, kateri se je v letih 1939 in 1940 ves svet smejal, namreč, da sovražnika bombardirajo tudi z letaki. Okrog nas je bila nemška etapa z raznimi poveljstvi, ki so skrbela za dovoz živeža, municije in sploh materiala na fronto; bili so blizu tudi protiletalsko topništvo, pionirski, saperski in rušilni oddelki ter podobno. Angleži so tem Nemcem prav pridno pošiljali iz zraka razne letake v nemškem jeziku. Cital sem jih, ker so mi jih ljudje od blizu in daleč prinašali, da jih tolmačim. Rad sem to storil in zraven sem si mislil: škoda za angleški denar! Nekega dne je prišel kmet s takimle letakom. Vzel sem list v roko, da ga prečitam in prevedem. Tedaj me prime Peppino za rokav: — Avvocato, ali pridete za hipec k meni v sobo? V sobi me je prav ostro oštel: — Vi ste nor, avvocato! (Voi siete matto, avvocato!), Ali vas vaše šolanje ni stalo nikakega truda in denarja, da zdaj tako zapravljate svoje znanje? — In kaj naj napravim? — Ostanite tukaj in dovolite meni, da jaz govorim s tem možakom! In že je bil zunaj. Pri vratih sem prisluškoval in z začudenjem slišal tole Peppinovo govoranco; — Caro Michele! Kako pa si ti to misliš, da bo moj avvocato zastonj delal? Ali si kaj prinesel? Ali misliš, da moj avvocato živi od zraka? Ce hočeš vedeti, kaj je v tem listku, stane to pol kilograma tobaka. Hrane je pri meni dovolj; ampak tobaka nimam. Ti pa ga imaš na kvintale. Kar prinesi! In ko boš še kaj potreboval, moj avvocato je vedno tu! — Saj mi ni za nekoliko tobaka, — je odgovoril kmet — ampak kaj bo k temu rekla financa? — Nič se ne boj! Moj avvocato bo to vse uredil. Tako sem prišel do prav dobrega tobaka. Kmet mi je prinesel omot lepih rumenih listov in mi povedal, da je to najfinejši tobak, ki ima ime »Erzegovina«. Na moje vprašanje, od kod to ime, mi ni mogel dati pojasnila. Zdaj sem imel delo. Moj pipec, ki mi ga je bil pred več nego dvema letoma dal v Postojni Martinovič, je prišel do polne veljave. Po cele ure sem rezal surovi tobak in zraven vedno na novo ostril svoj mehki pipec. Tobak je odličen in še zdaj imam tu v Florenci zalogo ter ga najraje kadim. — Kmalu so začeli Nemci zasegati tobak po kmečkih hišah in zato smo ga dobili, kolikor smo ga hoteli. Mi smo zanj plačevali vsaj skromen denar, medtem ko je Nemec kratko-malo jemal in izjavljal: Paga Badoglio. (Vse plača Badoglio). Nastalo pa je drugo pomanjkanje, ki pa ni bilo tako hudo: Vžigalice so postale redkost Nekaj časa smo si pomagali z ognjem na ognjišču; pozneje pa je bilo tudi to vprašanje in pa vprašanje manjkajoče soli ugodno rešeno, kakor bom še povedal. • MESARSKI POMOČNIK V RAZKOŠJU Tako se je približal mesec oktober 1943, najrazgibanejši, najveselejši in sploh najlepši mesec mojega življenja: Posta) sem mesarski pomočnik. Dne 30. septembra je sel Peppino pregledovat svoje panje ki jih je imel razmeščene na pobočjih hribov v soseščini Prišel je domov ves zaskrbljen. Potegnil me je skrivnostno na stran: — Avvocato, pomagajte mi! Hude stvari se dogaiaio Nemci pobirajo živino iz hlevov. — No, in? Nič ne plačujejo. Samo nekake listke dajejo in pravijo, naj gredo kmetje k Badogliu po denar. — To je pa res hudo, Peppino. Pojdiva pogledat v hlev! V hlevu sta bili dve kravi in iepa, nekaj nad leto stara junica. — Tjah! dragi Peppino, dve kravi bi se dali že ubraniti. Poudarjati bo treba, da sta potrebni za delo na polju. Junica pa je v nevarnosti. Vražje dobra pečenka bo to za Nemce — Madonna santa, avvocato, pomagajte mi! Saj advokat se povsod znajde. — Čakajte, Peppino! Koliko dobite za to junico če io danes popeljete na semenj? J — Kakih tisoč lir. — Po čem prodajajo mesarji v Casoliju danes meso? — Po 24 do 28 lir kilogram. — In koliko cenite, da tehta ta junica? — Dobrih 120 kilogramov. — Potem je stvar enostavna, Peppino. Evo: Jerko je mesar, potrebne noze in drugo orodje bomo že našli. Jutri zjutraj junico zakoljemo. Nicola in Lilijana naj gresta takoj po hišah naznanit, da bo jutri popoldne meso naprodaj po 12 do 16 lir. Videli boste: Vse bo v redu in vi boste imeli zvečer več nego tisoč lir v žepu. Junica bo preplačana. Peppino je na široko odprl usta in oči; kar nazaj ga je vrglo: — Avvocato, pa občina!? Ne bo mi dala dovoljenja za zakol. — Peppino, bodite pametni! Občina nima tu več besede. Ali ne slišite grmenja topov tam onstran Majelle? Ali ne vidite, koliko Nemcev je tu povsod okrog nas? — Ne, ne, avvocato! Tega ne smem, ne morem! Bojim se Mene pa je nova ideja razvnela in beseda mi je kar zdrknila na jezik; d» V> Nič se ne bojte, Peppino. Jaz vam garantira111’ vse v redu. & egg. . ~ ■^aa' če vi garantirate, avvocato je to nekaj ^ Pristanem! Va bene ... ’ J . teg. Poklicala sva Jerka. Ta je bil srečen, da bo lahko Do večera je delal priprave, brusil nože, poiskal v^pftnpin° primerno drevo na vrtu, da bo zaklano žival obesil »d-o "J je pa sam sel po hišah na propagandni obhod za Pr tttjvoka kakor sem zvedel — povsod raztrobil da »njegov« jamči za pravilen, nemoten zakol. ' • rj§li *tS‘ednji d*n je bil velik Promet. Od vseh vetrov s° Pfl w gledalci, gospodinje so čakale na meso. Skromni ^ Id* žarel m bil silovito važen. Moral sem mu biti za V°. je vedno kaj potreboval. Poleg tega sem moral tegmti k sebi nogo zaklane živali, da je Jerko laz® ^0 odiral kozo: Bil sem na mah mesarski pomočnik. ^jel11" je očetovsko pohvalil, da zelo skrbno in pametno Pr wjguls! — Vidi se odmah, da ste školovan čovjek, drajh .n0 ]c8 Zanimivo je bilo tole: Želodec in črevesje je J^Spi Pr?« odvrgel na gnojišče. Ko sem mu razlagal, da dajo uCih dobro in okusno rihto, mi ni hotel verjeti. Tega v AW vftniP* poznajo. Costanzo sem pa le prepričal, da je zače čistiti. Toda nerada je to delala rekoč: Cernu to? Saj bo dovolj mesa! Ce je bil zjutraj pri zakolu, Jerko igralec **-fVrp0dš sva popoldne zamenjala vlogi: On je rezal in seka*• ag ni znal italijanski, sem bil jaz ne samo tolmač, a™ prodajalec, blagajnik, vse. ve#1^ To opravilo je bilo voda na moj mlin. Davno pred (»bj je bilo vse razprodano. Prišlo je rudi nekaj tovariše 0 ji> risca v Casoliju, katerim sem bil poslal pošto. Da 10 kg mesa po 10 lir. Naj uživajo! vfl Ml Proti večeru sem bil pošteno truden. S Peppin0111 f st° k mizi. I&ročil sem mu nekaj manj nego tisoč P Junica je bila dobro plačana; zraven je bila kozai Jerko ravnokar razpenjal, in pa gora mesa v bisi (Nadaljevanje sle<&